Postni na plačana v gotovini LETO LVII1 V Ljubljani, v petek 31. oktobra 1930 ŠTEV. 250 1. izdaja Cenu 1 Din т_, Naročnina mesečno A ^^^^^^^^ ^т Cek. račun: Ljub- stvo 40 — ne- ^^^ ^ w ^^И Ж ^^^ M ШШ ~ 10.34У za ^^^^^ ШВ ШШ Ш ШШ Ш^^^Л inozemstvo 140 Din - , M Ш , Praga-Dunnj 24.797 Uredništvo je v ^^Л^^Ш Uprava: Kopitarjevi 0I.6/UI ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^Ts ^ ^^^^^^^^ "^вИ^^ jevafe, telefon 2992 n«v%J^v4nainslS 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Prw danski poslanik v Jugoslaviji Izjave danskega poslanika o Jugoslaviji in kraljevini Danski Zlata nebesa Zadnje čase beremo, kako neprestano raste francoska zlata zaloga. Najprej smo bili na to dejstvo opozorjeni, ko so nedavno prihajali celi transporti zlata iz Nemčije in izginili v kleteh francoske Narodne banke. Sedaj pa zvemo iz bilance, ki jo je francoska banka objavila, da poseduje nad 50 miljard zlatih frankov kot kritje za 55 miljard papirnatih frankov, ki sedaj po Franciji krožijo. Iz gospodarskega stališča bi rekli, dn je to sijajno stanje. Koliko je danes držav na svetu, ki bi lahko vsak papirnati bankovec takoj zamenjale s protivrednostjo v zlatu? Francija torej izgleda kot nekak srečen otok sredi gospodarskih težav, med katerimi se preriva ostali svet. Industrija dela s polno paro, nezaposlenosti ni, posojila se dobijo zelo poceni, narod dolgove odplačuje, slabo stoječa podjetja so si opomogla, druga so se modernizirala, vse to je omogočilo zlato, ki se v neprestanih curkih steka v Francijo. Vendar se slišijo — in to vedno bolj pogosto — ostre kritike, tako od strani inozeincev kakor od strani domačinov, ki trdijo, da bo ta zlata poplava francoskemu gospodarstvu postala nevarna. Zakaj? Tržne cene, ali cene dnevnih potrebščin imajo nagnjenje, da se polagoma po vsent svetu izenačijo. Danes pa vsi čutimo, da cene neprestano rastejo. Kaj se bo zgodilo v Franciji, tako se povprašujejo gospodarstveniki, če bo razdalja med življenjskimi cenami in med nizkimi obresti, katere nujno narekuje izobilica denarja, postala tako velika, da obresti, ki jih vrže zlato, ne bodo zadostovale za vsakdanje izdatke, ter da bo Francoz prisiljen začeti porabljati kapital. Zlato, ki leži v kleteh francoske banke, je prav za prav mrtev kapital, ki nič ne nese, je isto kot bogat zlati rudnik, katerega nikdo ne izkorišča. Zato smo mnenja, da najbrže Francija niti hotela ni potegniti iz vse Evrope /Jato nase, da se je celo branila, a da tega pokreta ni mogla preprečiti. Prvi vzrok za veliki dotok zlata je gotovo takozvana aktivna gospodarska bilanca; Francija več proda tujini kot sama kupi od nje. Čisti dobiček prihaja potem v deželo v obliki zlata. Zadnja letina je bila silno dobra in nakup inozemskih surovin se je znatno znižal. To je prva razlaga za položaj, ki je idealen, in proti kateremu bi vsaka država morala stremeti. Vendar še obstojajo drugi vzroki, ki so manj priporočljivi. Francija je danes v Evropi edina država, kjer nikdo ne veruje v kake socialne nemire. Denar, naložen v taki državi, je varen. In v resnici, velikanske množine denarja je na ta način prišlo iskat zavetja v Francijo iz raznih držav srednje in vzhodne Evrope, kjer varnost ni tako izrazita. Ti vlagatelji so radi sprejeli nizke obrestne mere, <-amo da čutijo svoj denar 11a varnem. Proti temu pokretu francoska država ni mogla ničesar ukreniti. Nadalje pa lahko trdimo, da Francija tudi ni iskala možnosti, da bi se preobilice denarja iznebila, kot mora storiti vsak denarni zavod, ki se noče v denarju zadušiti. Zlato, ki je prihajalo iz obeh zgoraj navedenih virov, bi se bilo moglo naložiti ali v domači francoski industriji in trgovini, ali pa v tujini. Domači trg kreditov ne potrebuje, ali jih vsaj ne potrebuje toliko, da bi vso zalogo denarja izkoristil. Glede tujine jo vprašanje pomešano večkrat s političnimi vidiki. Denarja bi danes v Evropi rabilo mnogo držav. Recimo Nemčija, ki brez tujih kreditov še dolgo ne bo mogla izhajati, ali Italija, ki denarja neobhodno potrebuje, če hoče vzdržati svojo industrijo, ali Poljska, ki sama nima denarja, in ki more svoje naravne zaklade dvigati le, če ji bo pomagal denar iz tujine. Tudi druge države bi se denarne pomoči, bodisi da pride v obliki državnega posojila, bodisi v obliki industrijskih investicij, najbrže ne branile. Mi sedaj popolnoma razumemo, da francoski kapitalist ne čuti nikake privlačne sile, da bi zalagal Nemčijo z denarjem, ko se je tam uveljavil političen kurz, ki je Franciji nasproten. Isto lahko mirno trdimo o Italiji, in mi smo v najnovejšem času imeli priliko slišati, da so francoske banke Italiji posojilo odklonile iz političnih razlogov. Politični momenti torej že zapirajo trg, ki bi sicer bil zanimiv za nalaganje preobilega denarja. Drugi trgi pa, ki bi iz političnega stališča bili za Francijo in za njen denar privlačni, pa se francoskim bankam zdijo nedostopni vsled izkustev, ki so jih napravile v Rusiji. Francoski varčevalec je postal napram tujini nezaupljiv, in to ni čuda, če pomislimo, da mu je samo Rusija prizadela nad 200 miljard Din Cisto izgube. Zato morajo francoske banke postopati zelo previdno, se izogniti vsakemu riziku, nositi celo očitek nepodjetuosti, da se 6Vojim klijentom ne zamerijo, ki bi gotovo v velikih množinah začeli dvigati svoje prihranke, če bi čutili, da jih banke nalagajo v tujini, kjer njihova varnost ni popolnoma zajamčena. Francoski denarni zavodi zato rajši čakajo mirnejših časov, ko bodo z mirno vestjo mogli naložiti, in sicer varno naložiti denar, katerega niso lastniki, ampak samo upravitelji. Tako torej izgleda danes finančni trg v naši zavezniški državi. Na eni strani grozi preobilica nezaposlenega denarja, na drugi strani pa gotovi uvaževanja vredni vidiki sko-roda onemogočujejo, da bi se ta denar do-bičkanosno naložil. Zato pn vprašamo: Ali Francija ne smatra za koristno, da bi nam pomagala dvigniti naše naravne zak'<"le? To Vprašanje je pošteno in dostojno^ Belgrad, 80. okl. m. Danes je bil sprejet v svečano avdijenco novo imenovani poslanik kraljevine Danske in Islandije 11a našem dvom gospod Ericli Biering. Pri tej priliki je kralju izročil svoja jiooblastilna pisma. Popoldne ob 4 je danski poslanik v svojem poslaništvu v navzočnosti tukajšnjega poslanika g. I. P. Mirneraja sprejel časnikarjo in jim dal telo izjave: >Zelo sem srečen, da sem prvi poslanik kraljevine Danske in kraljevine Islandije, ki prihaja v vaš lepi in simpatični Belgrad. Moj prihod v Jugoslavijo je v prvi vrsti stvaren dokaz, da na severu gojimo vero, da stari Balkan pripada že zgodovini. V Danski in Islandiji poznamo prav dobro junaško borbo za ohranitev jugoslovanstva skozi stoletja. Z občudovanjem gledamo uspehe tega dela, s katerim ste dosegli svoje narodne cilje. Verujemo, da ta narod, ki je mogel doprinesti tako junaške žrtve in ki je pokazal tako veliko moč za ohranitev, da bo taisti narod sedaj, ko nadaljuje veliko delo, imel moči in potrpljenje, da se po neizbežnih začetnih težavah razvija dalje kot zdrav in močan narod. V prepričanju, da s.eji.iui sredi takega razvoja, me je moja vlada poslala sem. Moja želja je, da se podrobno poučim o vaših razmerah, obenem želim, da tudi tukajšnji svet informirani o Danski in Islandiji in njih razmerah. Jugoslavija in Danska sta stari znani agrarni državi, s to razliko, da je imela Danska srečo uživati poslednje tričerlstoletjo mir na severu in razvijati svoje kmetijstvo. Jugoslavija pa je bila v tem ovirana s svojo borbo za svobodo. Z ozirom na tako veliko sličnost in skupne interese med obema državama se nadejam, da bom našel dovolj j>odIage za plodonosno delo v obojestranskem interesu. Moja naloga je torej, najti pota za medsebojno razumevanje in sodelovanje, tako na kulturnem in političnem, kakor tudi 11a gospodarskem polju. Prisrčen sprejem j>a, ki sem ga v vaši državi bil deležen, mi daje dovolj nade za uspešno delo. Toliko bolj sem mnenja, da so te moje nade upravičene, ker sem preživel 25 let v vzhodni Evropi, največ v Rusiji. Nadejam se, da bom s pomočjo ruščine brez velikih težav obvladal vaš jezik in spoznal jugoslovansko narodno življenje. Končno mi je na tem, da posebej naglasim, da sem bil danes na najvišjem mestu deležen velikega zanimanja in velike naklonjenosti, kar mi je v dvojno rad osi, ko nastopam zaupano mi dolžnosti Gospodarski položaj Danske Po tej izjavi jo ostal poslanik nad eno uro v razgovoru s prisotnimi časnikarji, ter jim dal na njihova vprašanja najrazličnejše informacijo o Danski. To je prvi slučaj, da je ena izmed severnih držav imenovala poslanika v Belgradu. Razumljivo je, da so časnikarji stavili vsakovrstna vprašanja o razmerah v Danski. Poslanik je predvsem naglasil, da je danski narod edini od držav v Evropi, ki velike gosjiodar-бко krize, predvsem pa kmetijske ne čuti. To pa predvsem zaradi tega, ker je organizacija kmetijstva na takem višku, da lahko konkurira kvalitativno tudi z drugimi državami. Danska je približno 33% kmetska, 33% trgovska in industrijska, 33% pa zavzema brodarstvo in drugi poklica. Glede danskega kmetijstva je poslanik dejal, da je v Evropi na najvišjem mestu. Temu so pri-jKimogli predvsem šola. dalje pa samopomoč ter industrializacija kmetijstva, končno pa dejstvo, da jc v Danski trgovina popolnoma svobodna. So samo carine na luksus, j>a še te so zelo nizke. To ima za posledico, dn lahko kmetovalci svoje stroje kupujejo zelo j>oceni. Zato je tudi dansko kmetijstvo na tako visoki stopnji. Danska jiolaga veliko važnost na šolstvo. Toda ne toliko 11a visokošolstvo kakor 11a strokovne srednje šole. V vrsti teh razumeva predveem kmetijske tečaje, ki trajajo (5—8 mesecev in ki se jih udeležujejo knietski fantje, ki so že končali svoje šolo in tudi žc delajo 11a posestvih svojih staršw. Svobodna trgovina pn dosega predvsem dva rezultata. Kmetovalci kupijo vse industrijske predmete za zelo nizke cene, drugače pn je tudi industrija na Danskem na zelo visoki stopnji, da lahko vzdržuje konkurenco s svetovno mogočno industrijo. Danski kmetovalec je dober kupec, zato pa zahteva od trgovca in industrijalca najboljše blago. Danska izvaža predvsem semena, surovo maski, slanine in jajca. Masla izvozi 11a leto jiribližno za 7 miljard dinarjev. Približno isto toliko izvozi slanine, za 1 miljardo pa jajc. Socialne razmere so 11a Danskem zelo zadovoljive. To najbolj dokazuje dejstvo, da tam kljub popolni politični svobodi, ki vlada v tej državi, še ni izvoljen noben komunist. Tudi brezposelnosti ni. Brezposelni so po večini le sezonski delavci in, kakor je to v vseh državah, nestalni elementi. Nalo je govoril o kulturnih razmerah in svojih vtisih v Rusiji, kjer je preživel nad 25 let. Po končanem razgovora so je ljubeznivo jioslovil od časnikarjev z izjavo, dn jim jo vodno na razpolago z informacijami o Danski. Hud pote v Sredozemlju Središče zapadrta jadranska obala — Vefifco mest in vasi porušenih — Pod razvalinami mnogo mrtvih in ranjenih Zagreb, 30. okt. p. Ob 8.13.52 so seizinograli geofizičnega zavoda v Zagrebu zabeležili začetek katastrofalnega, 300 km oddaljenega potresa. Maksimalni premik tal v Zagrebu % 111111. Cas trajanja 4 sek. Potres so nekateri v Zagrebu čutili. Z ozirom na smer potresa se da sklepati, da se je ]X)tres pričel v Italiji, najverjetnejše v Etrarskih Apeninih, v okolici Bolonije. Ob 9.15 so aparati zabeležili nov dosti močan sunek istega potresa. Belgrad, 30. okt. z. Ob 8.14.26 so sejzmografi geofizičnega zavoda zabeležili začetek katastrofalnega potresa v daljavi 665 km oddaljenega v smeri jugozapadno od Belgrada. Maksimalni premik tal ob 8.16.59 je znašal 33 mikromov. Potres se jc končal ob 8.50. Rim, 30. okt. as. Danes zjutraj po osmi uri so v Rimu občutili jasen potres, ki jc trajal nrkoiilcn minut. Po izjavi potresne stanicc leži center v sredini jadranske obalo. Milanu, 30. okt. as. Potres jc danes zjutraj bil najmočnejši v Anconi in v mestecu Sonigallia, ki leži 28 km severno od Ancone ob obali. V Seniga-lliji jc bilo po prvih vesteh preko 20 smrtnih žrtev. Vlada je poslala v te okraje vojaštvo z milico. V Scnigalliji in okoliri biva nad 25.000 prebivalcev. Podrobnosti o obsegu nastalih nesreč še manjkajo. V Anconi se jc poškodovala tudi fasada cerkve »Marin delle Grazia«. Pri tem je pokopala pod razvalinami nekega dočka. Potres ni prizanesel nobeni hiši. Vso hiše so neuporabne za bivanje. Nekatere so se popolnoma porušile. Istočasno s potresom je divjala na inorju velikanska nevihta, ki je vrgla ameriško tovorno ladjo proti pristaniščnemu nasipu in jo močno poškodovala. Tudi nasip je bil poškodovan. Jakost polrosn doseže deveto stopnjo Mcrra-lliovc skale. Sodnijska jialača je porušena. Tudi občinsko poslopje jc močno poškodovano. Veliko je trpelo tudi poslopje lista »Corricre Adriatico«. Tiskarna jc popolnoma nerabna. Na deželi je potres Sc veliko strahovitejc učinkoval. Iz nešteto vasi poročajo o mnogih mrtvih. Mnoge kmečke hiše so se porušile. V anconsko bolnico so doslej pripeljali žc 50 ranjenih iz mesta in prav toliko iz okolice. Tudi v mestu Pesaro so sc porušile mnogoštevilne hiše. Deset ljudi je bilo težko ranjenih. V mestu Rimini je nastala le panika. Ob 9.20 sc je potres ponovil in se jc občutil do Benečije in Padove ob vseh obalnih krajih. Iz letališča Loreto se je dvignilo več zrakoplovov ter se podalo fotografirat kraj nesreče. Dosedaj sta v Anconi umrla dva, v mestu Ce-ssaro eden, v Fornctu dva; v mestu Fanii jc bilo šest ljudi težko ranjenih, v Mondoltu pa 22. Odkrita zarota pangalistov Zarotniki proti pogodbi s Turčijo Atene, 30. okt. as. Ustaja pangalistov, ki so jo pripravljali žo dolgo časa, bi morala izbruhniti danes ponoči. Oblasti pa so bile že vnaprej obveščene in so dale obkoliti ponoči hišo, v kateri so sr zbrali Pangalasovi pristaši k tajnemu posvetovanju. Aretiranih jo bilo 30 bivših Pangalosovih častnikov in civilnih pristašev. Vendar se jo voditeljem gihunja posrečilo spraviti se pravočasno na varno. Policija je zaplenila več častniških uniform in mnogo municije. Atene, 30. okt. as. Vsak čas se pričakuje aretacija bivšega grškega diktatorja generala Paiiga-losa. Preiskava je dognala, da so so hoteli jKinga-listi polastiti vlade s pretvezo, da so v Ancari sklenjene pogodbe za Grčijo skrajno usodcpolne. Ves vladni tisk piše nasproti tehiu, da znači jx>d-pis teh 1 »godb za Grčijo in ves ostali Orient pri-četek nove dobe. Prinašale liodo grškemu narodu „Mussolini izziva vojno( Ostri glasovi romunskih listov radi ducejevsga govora Bukarešta, 30. okl. A A. Rumunski tisk tudi danes komentira Mussoiinijev govor. V vseh političnih krogih jo ta govor zbudil nezadovoljstvo in vsi rumunski listi obširno pišejo in naglašajo razpoloženje tega govora, ki ga je ustvaril tudi v nemškem, angleškem in francoskem tisku. Poleg tega prinašajo listi jicsebno »Lupta« vesli »Danubien Press- iz Milanu, v katerih naglaša.o, da fašistični tisk beleži samo one komentnrje zunanjih listov, ki so za Duceja zadovoljivi. Interesantno je ludi dejstvo, dn tudi listi liberalne o|Kizicije kakor »In-dependance Roumainec pišejo zelo ostro proti vsebini Mussolinijevega govora. Ti listi hočejo s tem dokumentirati pred celim svetom, da sla v lem vprašanju sol id a ni i v Rumunii vlada in opozicija. Imenovani liberalni list prinaša članek jwd naslovom »Pretnjc fašizma , v katerem pravi: Medtem, ko vsi naredi v Evropi zahtevajo mir, kcv imajo ]>olno strašnih spominov na svetovno vojno, šef fašistične Italije izziva k novemu krvoprelitju s svojimi zahtevami po reviziji miru. V listu >Vinii-neata< piše znani novinar Sokor, da ob osmi obletnici fašizma ogroža Mussolini mir v Evropi in na celem svetu. To je napove«! vojne miru in spominja nn žve.nketnn'Je s sabljo bivšega cesarja Viljema II. Vsi narodi, ki se ne dajo Izzvati od fašističnega žvenketanja z orožjem. j>csebno Angleži, ki so hladnokrvni, morajo paziti, da vzdržijo mir, da ne bo nevarnosti, kakršna je bila za Časa Vi-Ijfma II. Trezni naredi morajo napraviti potrebno olajšave vseh vrst, predvsem zmanjšanje proračuna in omejitev gospodarske krize. Atene, 30. okt. as. V pretekli noči jo vlada ostro nastopila proti večjemu številu častnikov in pripadnikov bivšega diktatorja, gonorala Pangalo-sa. 150 od njih se jo bilo namreč suoči zbralo 1111 tajnem mostu sredi noči. Kor jo obstojal sum, slal Zve?.i denarnih zavodov v Zagrebu in društvu bančnih zavodov v Ljubljani dopis, v katerem med drugim pravi: V seznamu železnic, ki se naj čimpreje zgradijo, jc tudi proga Kočevje—Vrbosko. Po vtisu, ki ga je dobil ta odbor v razgovorih z merodajnimi činitelji, bi so ta proga zgradila takoj, čem bi se našla skupina finančnikov, ki bi hoteli v obliki državnega posojila finansirati gradnjo. Vsota, ki je v ta namen potrebna, znaša 250 inilij. Din Imela bi so amortizirati v 15 do 20 letih. Dovoljujemo si obrniti se na naslov s prošnjo, da bi nam blagovolili sporočiti, da li bi bili člani Zveze pripravljeni udeležiti se tega posojila. V slučaju, če bi imeli Zvezmi člani interes 11a tej stvari, bi poskrbeli, da se določijo pogoji, pod katerimi bi se jk>-sojilo najelo in čimprej o tem sporočilo. Us'oličenje novega muliman-skega versksga poglavarja Belgrad, 30. okt. z. V Belgrad je prispelo danes večje število muslimanskih višjih svečenikov, uglednih osebnosti m ljudstva, ki bodo prisostvoval i jutrišnji svečanosti usloličenja Reis el ulenie Maglajliča. Siavnosti se bod-i pričele ob U s čita-njem odlomkov iz korana. Zahteve zagrebških medicincev Zagreb, 30. okt. p. Klub medicincev ie bil obveščen o podaljšanju brezplačnega staža za dve leti. Za danes je sklical izredno skupščino, na kateri jc bilo več vseučiliških profesorjev. Na zborovanju jc bila sprejeta resolucija, v kateri nastopajo proti podaljšanju brezplačnega staža in naglašajo, tla morejo absolventi filozofije, ki so brez diplome, prjti na gimnazijo in zato prejemajo plačo, dasi je njihov študij lažji in krajši. Stažisti so diplomirani zdravniki in morajo 6 let delati brezplačno. Sestre pomočnice prejemajo plačo, ki jc približno enaka plači sekundarnih zdravnikov. Novi zdravniki pa 6. leto po končanih študijah 11c dobijo ničesar. Zato zahtevajo, da stažisti dobijo plačo uradnika v deveti skupini I. kat., da se jim služba v vojski računa v staž in da sc jim čas, ki ga prebijejo v stažu, šteje za službena leta, za napredovanje in pokojnino. Končno pa, da se izdaja uredbe o stažistih odloži do prireditve nove fa-kultetske uredbe. Avto promet na Ptujskem polju Ptuj, 30. okt. AA. Mestuo avtopodjetje \ Ptuju prično v petek dne 31. t. m. z rednim prevažanjem oseb na progi Ptuj-Moškanjcl-Velikn Nedelja-Ortnož-S red išče in sicer tako, da odhaja avto iz Ptuja ob 10.15, pride v Ormož ob 11.10, v Središče ob 11.40 ter odhaja 1/. Središča ob 11.52 in pride v Ptuj ob 13.17. Nn avto-progl Ptuj-Sv.Barl>ara-Sv. Andraž-Ptuj stopi 1 novembra nov vozni red v veljavo, tako da odhaja avto iz Ptuja zjutraj ol> 7.10 ter se vrača v Ptuj ob 8.45. Pojioldlie odhaja avto ob 13.50 ter sc vrača v Ptuj ob 15.51. ukrepe, da se mir ohrani. V tem zmJelu je Museo. lini miru koristil. Ijondon, 30. okt. A A. O priliki govora italijanskega ministrskega predsednika Mussoliniija piše včerajšnji »Times: Mussoiinijev govor lahko samo globoko vznemiri Francijo. Vsa revizijonistična j>o-litiku g. Mussoliniju globoko vznemirja vec.nriolaša idejo o mednarodnem sode lov apju. Verski problemi praške periferije Praga ie po prevratu poslala glavno mesto republike, ki šteje 12 mil. prebivalcev. To je vzrok, da se je mesto začelo kolesu I no razvijati. Na periferiji so rasla predmestja, ki so se množila v takem tempu, da niti Pružan ne |x>zna več svojega mesta. Mnogo važnih problemov se je z naraščanjem periferije pojavilo in je gotovo eden najvažnejših problemov kulturno-verski problem. Praška periferija je bila pred kratkim še popolnoma poganska v verskem smislu. Tu je vladala popolna moralna, verska in gmotna beda. V tako zvanili »kolonijah« podobnih brlogom je živela zboljsevizirana masa moralno iu gmotno najrevnejših. Kakšna nevarnost preti glavnemu mestu v političnem oziru od take mase, ve vsakdo, saj je znano, da je ravno periferija delala v velikih mestih revolucije. Pred desetimi leti je bila ta periferija versko tako zanemarjena, da je število katoličanov v Pragi ravno radi periferije gorostasno padlo z 43% na 58?{. Poznejša leta so pokv.aj še poslabšala, tako da je v resnici predmestje moralno podivjano, kar ima politično za posledico zrevolu-rijoniranje mas. Katoličani so se prvi vrgli na delo in štiri leta /e bojujejo boj na praški periferiji. Veliko na|xirov in požrtvovalnosti je bilo treba, predno so zamogli sploh priti v stik s prebivalstvom. Cerkva ni bilo. Cim več sto jih ima notranja Praga, tem večje pomanjkanje je v predmestjih. Duhovnikov je še za notranje tare premalo. Težak problem, a nujne rešitve potreben. Pa so *e našle požrtvovalne duše in začelo se je brez gmotnih sredstev. Duhovniki-redovniki so hodili v ie kraje kot v inisijone. Ustanovilo se je društvo »Delo blažene Neže« (iz kraljevega rodu Pfsemv-slovcev). To društvo si je postavilo nalog« zidati božje hrame, kapele, župnišča, otroške vrtce itd. V dve skupini bi razdelil delavce za verski preporod na praški periferiji: oni. ki delujejo v društvih za zidanje cerkva in tako zvani lajiški apo-eiolat. Medtem, ko ima prva skupina pokazati že precej za navadnega človeka vidnih rezultatov, deluje druga skupina tiho, požrtvovalno in lc malo poučenih zamore oceniti njihovo delo. Zidauje cerkva je bilo na praški periferiji prepotrebno. Saj so nekateri kraji, pred letom še poljana, sc spremenili v 20—30 tisoč inočno predmestje. da. celo cO in 70 tisoč. V nekaterih delih so bile le majhne cerkve največ za 300 ljudi. Društvo za zidanje cerkva se je postavilo na stališče, da se »saj nekaj naredi tam. kjer ni nič, kjer pa je sred-itev dovolj, se postavijo nove cerkve. Tako so postavili nove cerkve v Bubcnču (Sv. Vojteh) v Vršovicili (sv. Vaclav) na Vinogradeh (Srca Jezusovega). Prva je /e zidana v dosti modernem sloju, druga sv. Vaciava pa je že popolnoma moderna in ima prostora za 5-6000 ljudi. (Arhitekt Ciočar.) Tretja presv. Srca Jezusovega pa je zidana po načrtu Slovenca prol. Plečnika. Zidanje hitro napreduje in je le obžalovati, da se ni v celoti obdržal prvotni načrt. Kjer ni bik) radi finančnih sredstev mogoče sezidati cerkev, so postavili vsaj župnišče s kapelo. Taki dve kapeli za 5—600 ljudi so postavili v Strašnicih in pa Visočaneh. V Ko-Sirih so prenovili staro kapelo in bodo zidali novo. Največje |x>tnanjkanje je v Troji. Tu je posest-nica neke vile dala celo prvo nadstropje ua razpolago za kapelo (70 ljudi) in pa v Sporilovje (60.000 prebivalcev), kjer je frančiškan p. Jan Urban postavil barako iu jo priredil za kapelo (150—200 ljudi). Delo druge skupine je še bolj zanimivo, ker nosi skrb za najbolj zanemarjene lesene »kolonije«. V laiški apostola! spadajo predvsem sestre 111. reda sv. Frančiška, moške in ženske Marijine družbe, nekatere sestre drugih redov in posamezni lajiki, ki so se posvetili temu delu. /л leta 1925. je p. Stork S. J. ustanovil apostolsko šolo za lajike. Sola je trajala 6 mesecev in predelala tvarino: glavne smernice za pokristjanjenje periferije, laji-ška pomoč, lastnosti lajičnih apostolov, Marijina družba, tretjeredniki, exercicije, župnijska kartoteka, župnijski vestnik, finančno vprašanje, dobrodelnost, šola, otroci, naraščaj, delavstvo, bolniki, umirajoči, priseljenci, izseljenci, cerkveni zakon, civilni zakon in pa primeri iz drugih velemest. Torej jako obširna snov. Šola je imela prvič 70 obiskovalcev iz vseh kregov in stanov. Ta šola se ponavlja vsako leto in je vzgojila močno avantgardo, ki prodira v najubožnejše in najbolj zapuščene kraje in družine. To podrobno delo je najtežje, pa donaša tudi najboljše sadove. Lajični apostoli ustanavljajo otroške vrtce, zavetišča, skrbijo za bolnike in zapuščene, preskrbijo delo itd. Vse te skupine delajo po enotnem načrtu. Tako si je ena Marijina družba vzela v oskrbo Kobylisy, druga Dolni krč, tretja Košire. četrta in peta Slatiny, Hrdlorezi itd. Enotni načrt jim je v vzpodbudo, da vsaka skupina sama pokaže čim več požrtvovalnosti, drugič pa so oskrbovani na ta način vsi kraji. Sadovi tega delovanja so skriti, toda velikanskega pomena. Prijatelj mi je pripovedoval, kako je cel komunističen otroški vrtec prešel k sestram trelje-rcdtiicam. Lajiški apostoli pridejo do družin z S otroci, kjer nj niti eden krščen in večina jih ni bila še nikoli v cerkvi. Praktično je rešilo svojo nalogo tudi društvo za revne bolnike. Sklenilo je, da mesto ene hiše v sredini Prage rajši postavi fctiri na periferiji. Sicer pa je teh primerov toliko, da bi človek lahko pisal knjigo. Danes, po štiriletnem delu, se sadovi pokri-Stjanjenja praške periferije že občulno poznajo. Ko bodo praški katoličani s tem svojim misijonskim delom gotovi, jih čaka še bolj trd očeh, to je moralna periferija, ki pa se nahaja v centru stostolpne liale Prage. V. AL Таетећ-кп vreme n-ka napoved, šr precej riftlno, sj»remenljivo oblačno, precej toplo. Težave sinajshe ideje Češkoslovaška neomajeno vslraja na svotjsm stališču — Upeljava žilnega monopola Pragu, M), okt. (I/.v. Slovencu.) Čivkoslova-5ika je. k a kor /nuno. zavzela proti prrrltegom, ki so sc stuvjli na siinajski agrarni konferenci, strugo uilkloniluo stališče. Im viiiiok jc navedla, iln -je iunlirsMjska ilr/niva, ki' potrebuje inotfcin-skc.gu t.rga, a d« je ludi poljedelska država, ki ima dolžnost svojepu poljedelca ščititi iprcil i!ho/.enisko konkurenco. V Ženevi jc sicer če-škojclovajtk.il parflki poslanik obljubil, du bo njegova dr/,ava ravno kar se tiče njenih polje-deilsk.iih л!\ cviik'. ki sijoči v kino Jugoslavija iu Romunija, svoje sto I išče spremen*!«. Nedavno jc tukajšnji zunanji minister dr. Beneš t u :1 i ofi-oijelno zatrdi1!, da njegova vlada nc bo načelno odbila jugoslovanskega predloga: da nudi žito proti .inidusitTijjskiji) pirideilkoui, \enda.r hoče počakati, do se obe poljedelr+ki ikžavi in cd seboj spora/uiiu ta glede organizacije, žitnega izvoza, nakar se bo čcškorsJovašku udeležila pogajanj. V najvišjih vladni°'h krogih je torej /jnagulo. iioiviikv.no vsaj, j n-gn slovanskemu pojmovanju rešitve |Kiljedclt*kc. kriize 1н>1ј piijaizno stali šiv. Pričakovati je- pa bilo, da se bo«V velc-agran i z. vsotuu močmi uprli jx>litiik)i, M Ivi neobhodno iiniolu /a posledico, d« se /m gotove koliriiuc jUig'oc>lov <иisko-r«n»uiUbkega uvoženega žita z.iii/n ali ]K>jx>kioma odpravi еатшш. Ti krogi so tudi dosegli, da se jc vlada začela pe-euiti / mislijo, ilu iwt\ ixr.iistl.jcn, du svoje ilvožcpo žito |>ro:la tej ilmžibi. V slučaju, d*i lrlTf dntžnn žita ne odkupi, ga mora v 'teku treh mesecev #>pet spraviti če/, mejo. Češkoslovaška država bi biilu pri tej družbi udeležena s 60 odstotki deležev, poljedelske kon./.iumio or-gaitiizavije pu bi posedovale tlriigOh 40 odstotkov (Muk-, Ta družba Ivi imela izrečm« nalogo, ž.i'to ]н> pjeilpiiisaiiili cenah na trgu prodajati in tako na umeten način vzdrževati primeroma viiisoke cenc tudi /a ziito, ki je bilo pridelano doma. Z drugimi beseda m vodano, pomeni ta zakoniki načrt, ki hvala t ч šc ni zakon, )n>-jjoIiio izključitev privat.iu. i trženja z žitom. V političnih krogih, osobito v ljudski stranki im pri socialistih, je ta načrt bil sprejet z velikim nezaupanjem. Socialisti gu imenujejo naivnega, ljudska stranka pu brc/, ovinkov priznava, da bi tako enostranska rešitev poljedelske krize i'mela katiisitrolailnc poslcdfcb v zu-minjcifolitičncm pogledu, nc glede nn težave, ki l»i nastale diodiitl. Starejši politiki, ki м> se ude j stv ovali šc v Avstriji, še niso pozabili vojne žitne centrale ,in osobito škandalov, ki so se nanizali v razdobju svetovne vojne okrog te ustanove slabega spolnimi. Akoravno je pritisk veleagrnicev z.eto imičiin, vendar obstoja upravičeno uipimje, du bo češkoslovaški pnrlaimeift. kadar sc mu bo predložil zakonski načrt, storil svojo dolžnost in ga zavrnil. Kako naj dr/'.i'Vc male antante, ki s > zvesto delovale rama (»b rami v vseli po-lijtiičn.ih vprašanjih zadnjih šest lei. tolmačijo stališče, ki Iti ga zavizela Češkoslovaška v vprašanju, ki ni politično, u ki odločuje gos|vxl«r-sko iKviočnoftt njenih dveh zavivuic. Ti glasovi poetu ja jo močni in nvi moramo priznali, du rnr/-orlcvajo veliko modrost, ker edinost med državami male antante bo ostala jmirebiifi ludi v bodočnosti iu oni. ki bodo imeli korist od nje, no bosta solilo Jugoslavijo in Romunija. Podpis grško-lurške pogodbe Podpisana je bila prijateljska in trgovska pogodba A u g ur a, 30. okt. AA. Predsednik grške vlade Vcnizelos in ministrski predsednik Ismet paša sta podpisala pakt o prijateljstvu med (irćijo in Turčijo. V posebnem protokolu sta se pogodbeni stranki obvezali, da ohranita pomorski status (|iin. Anrara, 30. okl. AA. Po podpisu grško-turškili pogodb je posetil poročevalec AA grškega ministra za zunanje zadeve M|halakopulosa in ga vprašal. kuj veli o govoricah, ki so razširjene o nekom bloku v treh. ki da je bil sklenjen na pobudo Mussolinija. Grški minister za zunanje /.adeve Mi-hulakopulos je odvrnil: Politika Grčije vztraja na liniji Londona in Parr/a. Čeprav sem pokrenil zbližanje 7. Italijo, sem to storil le v soglasju s politiko g. Mriandn. Enostaven slučaj je hotel, da sem se srečal z grofom Bethlenom. Grof Bethlen jo že preko svojega spremljevalca, državnega podtajnika dal izjavo, da so vesti o bloku v treh, ki da ga podpira Italija, brez osnove in neresnične. Prijateljstvo s Turčijo je grofa Bethlena privedlo v Ancaro in nič drugega. čeprav je dobro znano, da jc po snočni večerji grof Bethlen ostal v dolgem razgovoru s turškim ministrom zn zunanje zadeve TevSik-Rudži-beJem in s sovjetskim poslanikom v Ancari Pavlovom. Velika nesoglasja v romunski vladi Pred novo krizo? Bukarešti1, 30. okt. z. Debata, ki sc vodi v političnih krogih o konverziji kmetskih dolgov, je privedla do velikih komplikacij. Minister Ma-noilescu je objavil načrt zakona o konverziji kmetijskih dolgov, iu sicer isti dan, ko je predsednik vlade Mironescu izjavil, da ni govora o tem konvertiranju. Mnnoilescu je dal izjavo, da protestira proti insinuaciji, da pomenja njegov načrt anarhijo in da vodi monarhijo v finančni propad. Manolle- scu pravi, da bo dal c.slavko, ako so njegov predlog ne sprejme, ker je prepričan, da bo njegov predlog sigurno uredil to vprašanje. Opozicionalne stranke zahtevajo ostavko vlade, ki naj prepusti njim. da uredijo to vprašanje in ga same one rešijo. Vladni list Timineateu« je zvedel, da bo vlada konvertirala te dclgove, ako se ji dajo na razpolago potrebna finančna sredstva. Konvertiranje se bo izvršilo do višine te vsote, oziroma s pomočjo obveznic v gotovini. MacDonaldov položaj neomajan Prestoini govor delavske vlade spreiet s zadovoljstvom — Odnosi med delavsko stranko in liberalci London. 30. oki. br. Ni v običaju, da bi parlament debatiral o kronskem govoru, ki ga ob otvoritvi zasedanja prečita kralj, ludi to pot jc državni zbor »prosil vladarja, naj ljubeznivo sprejme udano zalivalo za ljubezujivo poročilo«. Po dolgih počitnicah so se poslanci vrnili pomlajeni in sveži. V vrstah delavske stranke se opaža vidno zadovoljstvo nad prestanimi težavami, pri konservativcih pa silovita bojaželjnost. V sedanjem zasedanju mora računati delavska vlada s težkimi boji, šc s težjimi, kot jih je prestala v preteklih 10 mesecih. Eno danes priznajo vsi brez izjeme, namreč, da stoji na čelu vlade, ki v celoti nikakor ne napravi vtisa zelo močne in prodirajoče skupine, mož v pravem pomenu besede. Mac Donaldov predhodnik Baldvvin, ki je filozofsko brezmejno bolj jasen kot pa megleni Škot, je bil vedno odvisen od par močnih osebnosti v svoji vladi. Mac Donald pa si je znal izvojevati neodvisnost in Angleži radi sledijo možu, ki vodi. Drugi možje njegovega kabineta, kakor Ihomas, ki je bil imenovan krona delavske vlade, je izginil v pozabljivost. Snovvden je stopil v ozadje, llcnderson si je zvišal ugled, toda daleč nad njimi in nad drugimi stoji danes avtoriteta Mac Donalda, za katerega ne štedi slavospevov niti najbolj nasproten konservativen list. Skozi cele počitnice, tako se je pisalo, so se vršila j>ogajanja med delavsko stranko jn med liberalci za skupno sodelovanje, ki naj bi onemogočilo konservativno vlado še za dobo par bodočih let. Nekoliko dni pred otvoritvijo parlamenta je delavski poslanec Kenn\vorthy v javnem govoru v llcns-ley Parku izjavil, da se njemu sodelovanje z liberalci ne zdi nemogoče. To jc prvi jasen klic k zbiranju. Do sedaj so ti glasovi v delavski stranki bili redki. Njemu je takoj odgovoril, kot da bi bilo vse dogovorjeno, Lfoyd George. On je menda prvič v svoji dolgi in burni politični karijeri priznal, da je položaj njegove stranke, ki se je od vodilne stranke posušila na nekaj desetin poslancev, zelo nevaren. Ce bi sedanja vlada morala odstopiti, potem bi na njeno mesto prišla druga, v katero on nima nobenega zaupanja. ■ Manchester Guardian«, ki je sedaj vodilno liberalno glasilo, je takoj prijel za ponujeno priliko in začel oznanjati potrebo tesnega sodelovanja med obema strankama. Liberalno glasilo zahteva za protiuslugo samo preureditev volivnega zakona. Ce (»mislimo, da je ravno to reformo uaglasil kralj v svojem prcslolnem govoru, potem bomo razumeli, zakaj se je položaj sedanje vlade tako ojačil, da more »Times« na uvodnem mestu pisati, da se Mac Donaldu ni treba bati nobenega poraza v dobi tega zasedanja. Sicer se še nahajajo v delavski stranki možje, ki nočejo slišati o kakem sodelovanju z liberalci, toda njih število se je tekom teh mesecev, ko so morali nositi težko odgovornost vlade, skrčilo, ker so prišli do prepričanja, da se tudi polagoma pride do cilja in da je boljše, uresničiti del programa kot pa nič. Tako vidimo, |x> pisanju »Mor-ning Post«, da se angleško politično življenje polagoma vrača v svoje stare metode boja dveh političnih strank. »Svoj čas se je mislilo, da bodo liberalci v volivnem boju zmleti, toda en Lloyd George se ne da izbrisati brez sledu. Sedaj se pa kaže, da bodo liberalci mirno in z ljubečimi besedami na ustih utonili v morju naraščajoče delavske stranke.« Prihod bolgarske kraljeve dvojice v Varno Ancnra, 30. okt. as. Bolgarska poročna ladja Car Ferdinand* z bolgarskim kraljevskim parom je danes brez pristanka pasir.ila Borporos, da bi še pred nočjo dosegla Varno. Italijanska križarska flolilja, ki je do lukaj spremila bolgarskega kralja, je prepustila ladjo Car Ferdinandi- vodstvu turške tor|>edovke. V Carigradu sta pričakovala ladjo italijanski in bolgarski konzul, Vendar pa nista mogla iti na krov, pozdravit bolgarski kraljevski par. ker jc parni k brez preslanka nadaljeval vožnjo. V Stnirni i34 utopljencev Carigrad. 80, okt. A A. Viharji, ki divja jo бс veduo nad pokrajino Smirne. so povzročili novo škodo. Iz deročih valov so potegnili žc 131 utopljencev. Nad 2.500 ljudi Je brez krova in so jih morali nustuDiti po hotelih, šolah in inoHejuh. škod« presega dva milijona funtov šterlingov. Mali oglasi za jutrišnjo nedeljsko številko se spre emaio v Ljubljani danes še do 5 zvečer, pri podružnicah pa le dopoldne Prisilno delo v Rusiji lz raznih krajev prihajajo v zadnjem času poročila, da preplavljajo Sovjeti (rgo s svojimi pro-dulcti, ki jih prodajajo po smešno nizkih cenah. Da obvarujejo svojo lastno narodno proizvodnjo, so se nekatero države zavarovale proti sovjetskemu dumplngu na la način, da ne puste več sovjetskega blaga na domača tržišča. Vendar če pogledamo stvar doeelu od blizu, vidimo ,da se v te.ni primeru ne ihore govoriti o nekakšnem dumpingu, ako se s tem razume prodajanje blaga pod lastno ceno, zato da se tujemu blagu konkurira na njegovem lastnem trgu. Sov'c t i nimajo popolnoma napačno, ako se branijo očitku, dn izvajajo duinping. V resnici je namreč stvar taka, dn Sovjetom njihovo gosjiodarstvo "dovoljuje, da prodajajo svoje blago po izredno nizkih cenah. Z nacionalizacijo narodnega premoženja in s ko-lektlviztirijo delovnih moči, potem pa z diktatorskimi zakoni, s katerimi regulirajo delo, so se izognili tistih stroškov, ki jih v drugih državah mora nos-iti moderna produkfclja. Sovjeti to csi na jmseben način poskrbeli zastonjske delavne moči, namreč s prisilnim delom. Režim prisiljenega dela jia v Rusiji ni povsod enak. Drugačen je pri kolektivnem prisilnem delu na polju, drugačen v tovarnah in zopet čisto drug lip Je organizacija prisilnega dela, ki ga uporabljajo pri sekanju neizmernih ruskih gozdov. Finci, katerim se je posrečilo, da so ušli preko meje, jrripovedujejo. knka je ta organizacija prisiljenega dela v gozdovih. O tem so v zadnjem času veliko pisali finski in nemški listi. Ako manjka lokalnih delavnih sil, potem jih gredo boljševiki iskat v sosednje gubeniije. Toda radi silno nizkih plač, slabe hrane in pa velike umrljivosti, ki vlada med gozdarskimi delavci, je zelo težko dobiti prostovoljcev za tako delo. V tem slučaju sovjetske oblasti posežejo po sili. Vsaka vas dobi nalog, dn mora poskrbeti gotovo število gozdarskih delavcev, orodja in živine. Delali so v gozdovih preko celega poletja. Sedaj na jesen pa, ko so reke zamrznile iu niso vei plovne, se vračajo nazaj v svoje vasi, a navadno brez konj, ki so jih morali privesti s seboj, ki p«t so vsled velikih naporov poginili. Pa tudi delavci sami se utrujeni in zmučeni vračajo brez zaslužka. Mnogo pa se jih sploh ne vrne več. Pomrli so radi strašnih naporov in slabe hrane. K sekanju gozdov silijo boljševiki tudi razne politične jetnike. Te potem ob nastopu ziime odvedejo v razne koncentra-lijske tabore, katerih je v Rusiji vse polno, (la še jiod večjimi mukami in Irpljenjem čakajo pomladi, če Jo sploh dočakajo. Jllelsingin Sanomatc, vodilni finski list piše po pripovedovanju očividcev, kakšno je prisilno delo v gozdovih. Neprestano stradanje ob trdem nečloveškem delu. Ob štirih zjutraj dobe delavci iz skupne kuhinje prežganko s kruhom. Poleni je treba takoj oditi na delo, ki je včasih oddaljeno po več kilometrov od taborišča. Ves dan, torej po 10 do 12 ur ne dobe nikake hrane. Šele zvečer, ko se zopet vrnejo v lesene barake je večerja, ki pa zavisi od količine storjenega dela. Ako je bilo čez dan veliko storjenega in so pazniki zadovoljni z moštvom, potem dobi vsak 1.200 gr kruha poleg ob i raj no juhe. Ako pa predstojnikom delo ni bilo i ki godu, se pa zmanjša porcija na 000 gr in celo na 300. Vsak večer se vrši stroga inšpekcija in pregled delavcev. Vse taborišče je o^-bmo z vojaštvom, tako, da je j)obeg skrajno nevaren in težuk. Delo se vrši neprestano dan za dnem. Letos so praznovali fe prvega mnja. Delavci ne dobe ne obleke ne obuvala. Razumljivo je, da vlada v takih kantonažah veliko pomanjkanje in velika revščina. Poskusi pobega in samoutnori so na dnevnem redu. Uvedba prisilnega dela v Sovjetski Rusiji, je sestavni del petletnega gospodarskega načrta, ki naj sveju pokaže, da je sovjetsko gospodarsko boljše in bolj socialno, kakor v ostalem kapitalističnem svel-u. V resnici pa Sovjeti prav tako, ali pu še bolj nečloveško izrabljajo delavca in mu jemljejo njegovo svobodo, kakor najbrutalnejSi kapitalizem. Komunisti v resnici ne morejo biti jnmosni na lo svojo ustanovo, kajti lil ne gre za kakšne buržnje, katere se s silo prisili k delu, ampak gre za krnelo in delavce, katere se odtrga od domačega ognjišča In vleče kamorkoli nn prisilno delo, ki ga mora vršiti pod bajoneti. Težko, da bi ta najnovejša naprava Sovjetov dvignila moralo sovjetskega preleta rc a. Dunajska vremenska napoved. Pretežno Jns.no, sicer vendar deloma dež ob milem vremenu. Za-iradni vetrovi. V južnih Alpah nagnjenje k padavi- 1 mini. Tekom dneva se vreme zboljfta. Podrt kraški hrast Bloke, 28. oktobru. Pretekli teden jo pri nas umrl Gregor B o n-čiua, mož svoje vršite. Doma iz Raven, nI skoraj prav nič imel, razen neikaj malega: hišo in kmetijo. Toda iimel je srečno roko. Povsod je iskal, kuko bi prišel »naprej«. Začel je trgovati; pri na« pravimo »mešetariti1«. Skozi n.jopo ve roke jo šel marsikateri rep. Vtaknil se jc v kupčijo z obleko, z ovcami, s prašiči, r. govejo in konjsko živino. 0ba sinu stu mu umrla. Tako France, ki sc jc šolal v škofovih zavodili in jc ^Kvtem jiodlegel strašni kostni jetilkii, pu tudi Štefana je vizcla vojska. Obe izgubi »ta ga silno zadeli in zapekli. Toda bil jc mož, kateri je znal take udarce tudi prenašati. Svoje tri hčere je oskrbel. Ena se je poročil« nu Bubno polico, diruga je šla v Novo vas, tretja j>a k I1 eni. Premoženje je že pred par leti razdelil. Pravijo, du si jc pridobil za tri grunte. Nazudinje se je iz Raven preselil k svoji hčeri pri F«ri, kjer je mislil uživati zasluženi pokoj. Zudnji dve leti j ki je zučel pešati, dokler se ga ni smrt usniiiMa in ga rešila hudih 1м> lečrin. Dosegel je lepo starost — saj je bil rojen 12. marca 18441 Bil je čebelar in taki — taiko pravijo — dolgo žive. Imel je lep pogreb, ki so se ga udeležili poleg petih duhovnikov tudi njegovi prijatelji od blizu in daleč, jiosobno še iz domače v um i in iz gormiške faffe. Bil jc mož še stare korenine — to smo čutili vsi — in zato mu kličemo: Počivaj v miru! Sreča v nesreči M. Sobota, 29. oktobra. Iz Beltince jKHoeujo: Na cesti Murska Sobota—Dolnja Lendava v bližini grofovskih žitnih skladišč se ji; odigral prizor, ki je napolnil z grozo vse očividce. Skozi Beltince se je. peljal proti M. Soboti komandant orožniške čete v M. Sohoti. ko jo dospel v bližini žit niče do ovinka, je pribrnel nasproti avto. Srečanje jc bilo tako nenadno, da sta sc konja »plašila, divje poskočil« in zdirj&la z vozom proti obcestnemu jarku. Voz se je v hipu prevrnil, g. major in voznik pa »ta v velikem loku priletela na tla. Potniki v avtomobilu so skoz,i zadnje okno videli, kaj sc jc zgodilo. Obšla jih jc groza, ker so bili prepričani, da se jc nesreč« končal« katastrofalno dn jc zahtevala morda celo človeško žrtev. Avto so ustavili, izstopili :in hiteli ua kraj. Kar ostrmeli so i.n strah se jim je spremenil v veselje. G. m«jor in voznik sta bil« skornj |м>-polnonia ue|K>šk'oo širini dolini župnije Sv. Marjete ob Pesnici. Ta jiovodcnj, ki je žc četrta v tej jeseni, jc dosegla svoj višek inimu-lo nedeljo 26. oktobra t. I. Ta dan jc vsa dolina »ličila velikemu jezeru, kakor na otoku sc jc dvigala marješka cerkev in šola iz tc velike vodne gladine. Voda je drla nn petih krujilh v »kupni dolžini okoli l K km čez novopoprav-Ijeno banovinsko ccsto tako močno, da jc tu dan moral počivati skoraj ves promet. Po vsej dolini jc bučalo kakor ob kakem velikanskem vodopadu. Posestniki v dolini so morali pripeta vozov c, seliti živino v višje ležeča poslopja, nositi pridelke iz klctii itd., sicer bi jim odnesla voda. Zdaj sc jiokrgoin« odteka votla, « nc v strugo Pesnicc in ostalih potokov, maTvcč v širne izdolbinc v dolini, povzročene po mnogoletnih povodnjih. Iz teh nižin ni odtoka, kajti tla pesnffilkc struge leže više, nego tc nižine. Zato voda iz teli širno poplavljenih nižin čaka le še na izhlaipenje. Trajali bodo šc tedni in tedni, ko bodo noše poplavljene njive in travniki vsaj deloma posušeni. Uničen jc ves krompir, pes«, repa, korenje, ajda in 0. oktobra. Danes, okoli 9 dopoldne jc izbruhnil[ velik požar n« CveUmrjevem posestni v Mr.šeei vasi pri Kostanjevici. Požar je uničil del gospo: darskega posloipju s pridelki. Cvcilbar trpi znuitno škodo. Pri gašenju požara ,jc sodelovala požarna brnimba iz Prekop« in. Ostroga. Gasilcem sc je jiosrečilo požar omejiti vsaj v toliko, da ni povzročil šc večje škode. Prelep pri voglarjenju Krško, 29. oktobra. Nalši Dolenjci imajo star običaj, da hodijo na svatbe voglarit. kar sc običajno vtši tako, da mladi fantje jiostavajo okrog hiše, kjer se trši svatba. V nedeljo 26. t. m. so ol) priliki neke poroke nu Mrtvacah j>o»tujuli okrog hiiec, pričakujoč, da dobe to ali ono. Ker so sc fantje sprli, jc govoril tudi nož. V spopadu je neki L. E. z žepnini nožem prereza! trebuh Ivanu Stofuniču, da sc jc ranjen mor«! takoj zateči v krško lx>lnico. . . Čas jc, d« se fantje li/paiuctujejo! DIŠAVE SLON Češkoslovaški konzul dr. Resi se poslavlja G. dr. Františck Resi Ljubljana, 30. okt. Konzul češkoslovaške republiko dr. iur. František Reel sc bo te dni poslovil s svojega mesta v Ljubljani, ki ga je zavzemal od začetka 1. 1926. |mi do sedaj. I)r. Resi si je znal v štirih in |K>1 letih svojega bivanja v Ljubljani ustvariti toliko simpatij med vsemi »loja našega prebivalstva, d« nam bo njegovo slovo prav težko, čeprav vemo. d« IkkIo tesne vezi čuvstev mod njim in nami ostale šc dalje prav tako prisrčne, kakor so bilo dosedaj. Konzul dr. František Resi jc dovršil pravilo in filozofsko fakulteto praške univerze in visoko šolo za konzularne in diplomatske vede. Najprej je vstopil v služIlo na magistratu mesta Prago, nato pa pri deželni |n>liitični upravi, odkoder je prestopil k ministrstvu za socialno politiko in od tam k ministrstvu za zunanje zadeve. Po dovršeni prezidiiilni službi jc postal predstojnik ekonomskega in nato administrativno p ravnega oddelka in končno oddelka za potne listino in pristojbine. Žc zgodaj, se jc pričel zanimati za razmero n« našem jugu in je bil od 1. 1905 vsako leto razen vojni' dobe gost na jadranski obali, se tu seznanjal z razmerami in si ustvarjal sti',ko. Že iz gimnazijskih let jo bil član češkega planinskega klubu in so jc zgodaj zanimal tudi za slovenske planine, študij geografije g« je zbližal s profesorji Dvorskim. Danošoni i.n Ghodvunskim, ki so gojili stike s Slovenijo. Po prevratu se jc razširilo to njegovo delovanje n« splošno pospeševanje tujskega promet« med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Bil jc eden prvih članov. Jugoslovunsko-čoškoslovuškc ligo v Pragi in njen program mu je bil vodilo za nadaljnje delo. Ko jo bil v začetku 1. 1926. imenovan zu konzula v Ljubljani, jc tu pričel intenzivno delati z« iioglobljenjc velikega prijateljstva med Jugoslavijo im Češkoslovaško. To delo je vršil z. mnogimi in lepimi uspehi. Sed« jc odpoklican v ministrstvo za zunanje zadeve kot načelnik trgovinskega oddelka za Jugoslavijo v narodnogospodarskem odseku. Gos|xk1u konzulu dr. Heslu kličemo ob njegovem odhodu: Mnogo prilik je bilo, ko smo manifestirali medsebojne simpatije in bratska ti. ing. J osel Sevčik čuvstvu. Vedno ste odlično reprezentirali svoj krasni narod in nuj Vam d« Bog n« Vašem novem mestu še več prilike, da bi mogli šc bolj in šc v večjem obsegu udejstvovati Vašo in našo veliko idejo o bratski vzajemnosti mod Češkoslovaško in Jugoslavijo! Konzul dr. Resi o svojem bivanju v Ljubljani Ob svojem odhodu iz Slovenije nam je konzul dr. Ilesl dal le-to laskavo izjavo: »Svoje delovanje v Sloveniji smatram z« najvišje odlikovanje, kajti dana mi jc bila prilika v bratskem okolju uradovnta no samo z razumom, ani|>ak tudi s srccm in mi ostane vso življenje na te lepe trenutke neizbrisen sjiomin.« Novi konzul ing. Josef Sevčik Ing. Josel Sevčik, ki pride na mesto dr. Rcsla, jc li.il pred svetovno vojno tovarniški ravnatelj v Moskvi, konec I. 1915. |ki jc vstopil kot prostovoljec v češkoslovaško legijo v Rusiji. V času od 1916 do I<)I7 je sodelovali pri češkoslovaškem Narodnem svetu v Rusiji, ki jc bil |kxI predsedstvom profesorja T. G. M«sa-rvku, sedanjega predsednika češkoslovaške republike, organizator legij in voditelj češkoslovaško borbe z« mejami. Konce vojne so je spomladi I. 1920. vrnil v činu polkovnik« /. legijami preko Vludivostoku, sueškega prekopa in Trsta v domovino. Nato sc je udcjstvoval v novo ustanovljeni banki češkoslovaških legij v Pragi. L. 1923. je bil sprejet v službo ministrstvu zunanjih zadev v Pragi, črez nekaj mesecev pa jo bil dodeljen češkoslovaškemu konzulatu v Marseillu. L. 1925. pa jc bil v činu konzula dodeljen poslaništvu Češkoslovaške v Carigradu kot načelnik konzularnega oddelka in kot trgovski attachć. I.. 1927. je bil premeščen v centralo v Prago, odkoder je lhi'1 I. 1929. dodeljen kot legacijskii svetnik češkoslovaškemu poslaništvu v BelgTadu, kjer je bil šef Ic-gacijskega oddelka. Novega češkoslovaškega Konzula v Ljubljani najprisrčnejše pozdravljamo in mil želimo obilo uspehov! Tragična smrt mladega fanta Črnomelj, 28. oktobra. V neš-teti,h serpentinah se sipušč« gozdn« železnica tvrdkc Jugolcs od vasi Topličicc dol v dolino, dokler ne pride po:l vusjo Rožič vrli v ravnino. Tu se je v petek zvečer pripetila Imd« nesreča, ki je zahtevala življenje mladega fanta, ki jo vestno vrši!,! svojo služIlo kot z« viru č. Na teli serpentinah mor« ne samo strojnik, temveč tudi vsak zaviruč biti 11« svojem mestu, da vlak, naložen s težkim tovorom lesa, nc zdrsne v globino. Ko je usodnega večeru prišel vlak v ravnino, jc moral zavirač Vcsclii Izpustiti zavoro na več vozovih, med vožnjo so jc moral podati tudi na zadnji voz. Ko je šel po predzadnjem vozu ni opazil v temi, d« je že 11a koncu vozu i.n jc hotel stopiti šc naprej. Pri tem jc pu iKidel ined vozove in prišel med kolesu, kl so mu odrezal« desno nogo v stegnu in desno roko zmečkala v zapestju. • v Med ropotom vlaka nihče ni slišal 11 jegoviili obupnih klicev, i.n tudi ko je vlak prispel v Črnomelj, ga ui nihče pogrešul. Ponesrečeni sc je onesvestil im je tri ure ležal tam na žc-lezeniškeni tiru, med tem ko jc njegova mlada kri tekla iz globokih ran. Po treh urah je prišel zopet k sebi. To jc bilo z« njega strašno prebujenje, ko sc jc zavedal, da je brez noge, sani brez jiomoči v temni mrzli jesenski noči. Začel je 11a novo klicati na jkvihoč. Tedaj so gu vendar slišali v vasi Naklo, prihiteli na pomoč in ga spravili pFrani-.!osef< gren-čice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca >Frani-Josel« vode. »Franz Josel« voda se dobiva v lekarnah, drogerijnh in sper. trgovinah. Krali kave. Francisco Schmidt je bil morebiti najbolfSi kolonizator, kar jih je kdaj videla Brazilija. Imel je 16 milijonov kavinih dreves. Iz njegove prvotne plantaže Montc Alegrc prihaja posebno dobra kava, ki z dragocenimi vrstami Srednje in Južne Amerike daje mešanico kave Hag, katero poznavalci tako ccnijo. Kava Hag ni samo dobra, ampak je tudi brez kofeina. Zato daje kot pristna kava največji užitek brez vsakega škodljivega učinka kofeina. Ka tisoče zdravnikov vseh dežel potrjuje: Kava Hag je za zdrave in bolne vsake starosti idealna kava. Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobi se pa tudi v kavarnah in hotelih. Kako živimo na Bloški planoti Bloke, 27. oktobra Po dolgih letih st« v letošnjem jKuletjii vendarle ajda in fižol dala svoj sad. Talko lepega pridelka že zdav na 11,i bilo. Zadnja leta nam ji: zrastlo baš ravno toliko, da so gu imeli vsaj za seme. Krompirja imaino, hvala Bogu, tudi dosti. Slovi |м naš krompir vsled i zbornega okusa daleč naokrog. Kdor bi ga rad imel, naj sc zglusi ua tukajšnji konsuin, ki bo rade volje postregel ^s krompirjem i zborne kakovosti. Tudi drug* pridelki s« še nekako dobri? samo sena in žit« ni kaj prid«. Žita bi bilo, pu gu jc sklcstM« toča, ponekod celo dvakrat, sen« p« /ato ni. ker jc spomladanski} mraz preveč škodoval. Vsled gospodarsko krizo silno trpi tudi n«š kraj. Svoji- dni smo imeli nu Blokah imenitno dohodke z mešetarenjem »in vožnjo. Zdnj jo temu vsemu — kakor se zdi — konec. Nekateri gospodarji imajo pri živimi občutne izgube — drugi si pu ne morejo ničesar zaslužiti, ker ni ne vožnje na Rakek ne iz gozdov. Zanimivo je slišati, kuko vozniki drug drugemu škodujejo pri prejemanju vožnje. Prodaja les« iz gozdov so je skoroil« kar ustavil«, dočim je lansko leto naravnost cvetela. Značilen gospodarski pojav jc tudii, da tudi domača, in sicer edina žag«, včasih stoji. Pozdraviti pi jo nov obrat g. Milan« Modic« iz. Nove vasi. ki je vpeljal v svoje jiodjetjc strugarstvo. N« zadnjem velesejiiiu je bilo razstavljenih nekaj silno za-jemljivih kosov, ki so vzbudili občno |>ozornost. Posebnost te vrsto so bile šatuljc vsakovrsipe oblike, ki so bilo tudi primerno 11« pokrovu slikane. Pu tudi šaha vsakojuko vrsto se jc prodalo. Mod kujni jo bil tudi Nj. Vol. kralj Aleksander, ki je za svojega sinčka Petra kupil več otroških igrač in naročil izrezljane vojake im topove. Drugače |ki so silno čuti gospodarski zastoj. Tasta ustrelil Izpred mariborskega velikega senata. Maribor, 30. oklobra. Leta 1922 sta se poročila 35Ie-tni posestnik Andraž Lenarčič in Lina Vido, hčerka posestnika Ja-noša Vida iz čikečkc vasi. Lepo sta se ujemala ler živela v jiopolnem soglasju. Nekaj časa sla živela skupaj s starima Vida; po svetovni vojni pa sla oba stara izročila svoje posestvo hčerkama Rozaliji in Lini proti prevžitku letno po 160 kg pšenice, 150 kg rži, nekaj masti in drugih pridelkov. Rozalija je dajala prevžitek Janošu Vido, Lenarčič pa tašči Julijani. Obtožnica pripoveduje. Bilo je 26. avgusta I. 1. popoldne. Lenarčič je (Kimagal mlatiti pri posestnikih Aleksandru Pojbičn in Viktorju Nenielu. Tukaj je Lenarčič pil nekaj vina, ki so ga bili dobili delavci pri nilačvi. Nalo se je Lenarčič podal k svaku Janezu Balajcu, kjer sla stanovala oba prevžitkarja .lanoš in Julijana Vido. Janoš Vido je ravno stal pri plolu ob vhodu, ko je Lenarčič zgrabil za samokres ler dvakrat ustrelil proti svojemu tastu, ki se je v krvi in nezavesti zgrudil 11a tla. Smrt je nastopila radi notranjega iz-krvavljenja, ki ga je jxivzročil strel v desno med-reberje, dočim drugi strel ni bil smrtnonevaren. Lenarčič je po izvršenem dejanju šel v gostilno Katarino Maiok v čikečki vasi ter naročil dva litra vina. Tam so ga našli orožniki, ki so ga nalo aretirali. Danes je Lenarčič sedel na založni klopi radi zločinslva zoper življenje in telo. Kaj pravi obdolženec. Prvotno je obtoženec priznal dejanje; zagovar jal so jc v leni smislu, da ga je dno 24. avgusta t. ]. tast opsoval za cigana, ker da ga jc prikrajšal pri prevžitku. Tudi sicer sla ga tast in tašča mrzila, radi česar se je bil odločil, da ob ugodni priliki oba usmrli. Ker so ga omenjenega dne drugi podpihovali, češ, zakaj dopušča, da ga lasi zasmehuje, in ker jc bil radi znviile šmarnice precej razburjen, je šel domov po »aniokres ter izvršil omenjeno dejanje. Pred preiskovalnim sodnikom pa je zagovor spremenil v lem smislu, da se je jel sklicevali na popolno pijanost. Pred sodniki. Razpravo je vodil dr. Lešnik, Lenari, Koliek. dr. Aiman in Senica prisedniki. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. llnjnik, zagovornik dr. lin par. Kol zapisnikar jo fungiral dr. Drv. kol tolmač pa .loško Mnnda. Obsodba. Razprava je trajnla od pol desetih do |>ol ene popoldne. Obtoženi Lenarčič je bil obsojen 1111 20 let težke ječe in trajno izgubo častnih pravic. ZIMSKE OBLEKE ragianc. suknje, treneheonte in usnjato suknjiče kupite najcencjo pri Konfekcijski industriji JOSIP IVANČIC, LJUBLJANA. Dunajska resta 1 9iai pravile ? Ogromna, naravno*/ neznosna intslajajo bremena :a šolstvo. Proračuni zu nove šolske zgradbe gredo ic v milijone. Izdatki za šolske potreščine so največja številka v občinskim proračuna. Pri novih šolskih stavbah mora biti vse najfinejše, najmodernejše. najbolj higijenično. \oben prah ne sme priti do šole in do otrok, vsaj r šoli ne. Nehote se vpraša človek, ali ni to prevečf Ali bodo kmetske obline to tinogle? Kmet je ie preoblaten z davki. In ■vendar bodo morale posamezne manjše občine na-loiiti do 300% občinske doklade samo za šolo. In uspehi? Ali so li v razmerja z irlvamif Ali je danes umska izobrazba tako visoka, ali je srčna kultura lako globoka, ali je zdravje mladine, ki obiskuje najmodernejše šole, tako trdno, kakor so veliki stroški za vse lo. Niti prvo, niti drugo, niti tretje. Pred- desetletji so se otroci na dvorazredni-cah naučili dobro brati, čedno pisati in solidno računati — poleg verouka in še nekaterih predmetov. Ali znajo danes dosti ver? Kdor pozna razmere, ve, kako je s tem. Srčna kultura je pa pri mladini v splošnem odločno in globoko padla. Sekdaj je bila (lomil in v šoli tudi pri nas šparlanska vzgoja: Kadar odrasli govore, mora mladina molčati, zahteva spodobnost. Ista spodobnost zahteva, da mladina starejših ne zasmehuje, ne žali, ne sramoti. Kako je danes v tej torki* Kdor se vozi večkrat r vlakom, kjer je tudi šolska mladina na polu r šolo ali iz šole in mlajše delavstvo, mora biti ia-losten in se mora obenem sramovati. Surovost r besedah, preklinjevanje, psovanje. izzivanje, na-migavanje na kakega sopotnika, kulerega namenoma talijo: poteg tega pa brezobzirno loputanje z oleni in vrnit, iviiganje itd. Velik del današnje mladine ne pozna lakta, obzirnosti, dostojnega vedenja. So pač ludi častne izjeme. Kje je krivdaf Ali je v domači hisi ali v splošnem miljeju ali v tisku ali v vednem poudarjali ju svobode in neodvisnosti ali tudi v šoliP — Najbrie povsod nekaj. In zdravstveno stanje mladinef AH si ne iz-spodkopava mladina prav pogosto sama zdravja. Prezgodnje uživanje alkohola in nikotina poleg drugih telesnih in dušnih strupov slabi mladino in ji koplje prezgodnji, grob. Kdo ne bi privoščil mladini veselja, živahnosti, neugnanosti, da le ne bi zašla v surovost in brezobzirnost do staršev, do vzyojileljev, do soljudi. so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo. V kavarni se bote radi tega najlažje obvarovali nahoda, influence in bolezni grla, ic bote vporabljali Anacol-pastilje dr. Wandcrja. Dobivajo so v vseh lekarnah. Koledar Petek, 11. oktobra: Volbenk, škof; Krištof. Strogo zapovedan post. — Ta mesec se je dan skrčil za I uro in 42 minut. Dan je danes dolg 10 ur in I mjnuto. Novi grobovi -f- Umrla je v Šmarju pod Ljubljano gospodinja taniošnjega dekana Ana Gregari, stara 72 let. Pogreb bo v soboto popoldne ob 3. Naj počjva v miru! Mala kronika it Mohorske knjige so dotiskane. Prve po-šiljatve v najbolj odaljene kraje so že odpravljene (v Ameriko itd.). Sedaj pride na vrsto Koroška nato pa ljubljanska škofija (dekanije jih dobe kakor vedno po abecednem redu). Za ljubi ansko pride na vrsto lavantinska škofija. Vse gg. poverjenike in zasebne naročnike prosi uprava, naj ne urgirajo pošiljik, ki se bodo vse kar najhitreje izvršile. Računati je treba, da po železnici traja vedno dlje nego po pošti. * Ali ste se že prijavili kot naročnik na knjižne zbirke, ki jih proti mesečnemu plačevanju izdaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani? Zahtevajte brezplačni cenik! Interesenti iz lavantinske škofije, pišite Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ki je prevzela nabiranje naročnikov za Štajersko! it Poziv absolventom srednje tehnične šole. Absolventi tehnične srednje šole z zrelostnim orln. diplomskim izpitom brez službe naj javijo svoje naslove prof. dr. Val. Rožiču na srednji teli. šoli \ svrho statistiko oda. službe. it Trimesečni gospodinjski tečaj za kinet-ska in delavska dekleta na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani se prične 3. novembra 1430. it Službene novinec št. 248 od 20. okt. 1У30 prinašajo naredbo ministra za soc. politiko in nar. zdravje o ustauovljenju nevarnostne tabele za zavarovanje v nezgodah in o postopku pri uvršča-vanju poslov v nevarnostne razrede in odstotke. it Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 54 <*l 30. oktobra (*>"><) prinaša: Zakon o zdravstveni zaščiti učencev! Zakon o Uporabi zakone o orga nir/aci j i finančno upravo lia uslužbence upravo državnih monopolov: Zakon o otvoritvi učiteljišča v Kuetvu; Uredbo o načinu vzgajanja v zavodih za vzgajanje otrok in mlajših mladoletnikov; Naredil io o zaščiti vinskih proizvodov |и> i/.voru iz Francijo; Na-rodil>o ministra za socialno politiko iu nurodno zdravje, s katero sc izpretuinjajo plačilni razredi za pokojninsko zavarovanje nameščencev: Pravibiik o deiu občinskih zdravnikov: Pravilnik o načinu i »obiranja .iui o uporabi pobranih pristojbin za preizkušanje in odobravanje zdravil in zdravilnih spoolailitet: Pravilnik o Uporabi, vzdrževanju iui amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku zu davke in finančnih direkcijah; Dopolnitev določb ministrskega svetu D. R. št. 42.300 z dne IT. aipri.1« l<»24 in D. It. Štev. 107.201 z dne 8. oktobru 1924. it Nesreča delavca. V ljubljansko bolnišnico io včeraj pripeljali 36letnega delavca Franca Mencingerja z Blejske Dobrave si. 18. Pri delil si je zlomil nogo. it Kje so pokopani? Vsak dan iščejo ljudje na oboli ljubljanskih pokopališčih grobove znamenitih osebnosti i/ naše narodne in kulturne zgodovino. Nujno potreben je bil torej priročen seznam važnejših grobov z načrti, po katerih je možno grobove najti brez dolgega iskanja. Ne le tej praktični svrhi odgovarja knjižica prolosorjn Marka liujuka: Vodnik j)o ljubljanskih pokopališčih, marveč nudi najpotrebnejše, kritično sestavljeno I km lutko o posameznih /uslužnih ljudeh, točne o/.iiučbc njih delovanja itd. Vodnik jo šele letos izšel, zato navaja grobove znamenitih osebnosti prav do zadnjega časa. Polog podatkov iuiii tudi načrta obeli jiokopaiišč, kakor tudi abecedni Imenik vseh omenjenih osebnosti. Zares praktično, tako za šolsko mladino kakor za vsakega človeka, ki so zanima /.i grobove velikih naših mož. Prepotrcbno delce je izdalu jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in velja lo 8 Din. it Pokropi me (Asperges me). Osem spevov za kropljenje z blagoslovljeno vodo. Za eno-, dvo- in večglasen mešani zbor z orglniui. Zložil dr. Franc Kimovee, stolni kanonik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Partitura 12 Din. glasovi po !> Din. — V kratkem izide nov cerkveni moiitvenik in se bo ta obred vršil v slovenskem jeziku, opozarjamo cerkvena predstojni-štva na izdajo omenjenih napevov. it V zakramentu vse sladkosti (Tantum er-go) za mešan zbor z orglaini, zložil dr. Franc Kimovee. Založila Jugoslovanskn knjigarna v Ljubljani. Pari. 20 Din, glasovi po (i Din. — Zbirka obsega 14 blagoslovili!) napevov. in sicer dva koralna in 12 figuralnih. Razen koralnih napevov so drugi vsi novi, zelo zanimivi, pevni in lepi. Tudi blagoslov po rimskem obredu se bo vršil v slovenskem jeziku, ua kar cerkvena predslojništva opozarjamo in le speve toplo priporočamo. it Dobro ohranjen kino aparat in skiop-tikon obenem je naprodaj za nizko ceno. Aparat je uporabljiv zlasti za društvene dvorane in sicer zn normalne filme. Kot razsvetljava se . uporablja električna žarnica zu 500 vvatov. Opremljen je z reoetatom in motorjem. Aparat se lahko ogleda pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva c. 5, kjer se potludo "tudii nasveti glede cene. Ljubljana Borštnikov in Verovškov spomenik Nagrobni spomenik svojima velikima kolegoma Borštniku in Verovšku je postavilo na pokopališču pri Sv. Križu Združenje gledaliških igralcev v ljubljeni. Spomenik, ki je postavljen nad gomilo Borštnikovo, je izvršeno po osnutku arhitekta Rohrmanna. jzdelan pa od odlične tvrdke Thoman v Ljubljani. Spomenik bo blagoslovljen v soboto 1. novembra t. I. ob II dopoldne in so vabljeni k žalni svečanosti vsi ljubitelji obeh velikih pokojnikov. O mestni pl nami v Mostah Vest, ostaviiti j plinarno, je prebivalstvo Most zelo vznemiril«. Ljudje se vprašujejo, kako je prišla mestom občina zadnja letu prav zato tako napredovale, kor so si tam gradili hišice ljudje, ki si žele miru iu svežega zraka. Ne gre. dn bi mestna občina sedaj prekrižala to račune moščanskogn prebivalstva iu to proti volji ljudstva. Na drugi strani pu se prebivalstvo Most prav dobro zaveda, du je na I Jožici dovol j priprav nega prostora za plinarno, daleč strun od selišč in da občina nn Je/.iici zgradbi plinarno ne bi nasprotovala. Na Jožici jo dovolj prostora, tam okrog, kjer je žo mestni vodovod. In tudi dovoz premoga z bližnjo proge bi m- dal tam prav lahko urediti. Čemu torej plinarno v Moste in zakaj ne na Jožico? Zakaj ne lit mestna občina vsaj enkrat ustregla želji prebivalstva — čeprav okoliškega? Kai bo danes1 Drama: Gospa ministrica. Premijera. Red A. Opera: Zaprta. Union, vcraudiia dvorana: Prosvetni večer. »Naše sobne rastline.. Predava ing. Ciril jeglič. Ob 8. O Na čast g. konzulu dr. Reslu priredi Ju-goslovanska-češkoslovaška Liga« v Ljubljani poslovilno večerjo v ponedeljek 3. novembra ob pol 21 v restavraciji .Zvezdi«. Pri tej priliki izroči g. konzulu album pokrajinskih slik iz Slovenije 111 krasno sliko Ljubljane, umotvor mojstra Ivana Vav-poliča. Udeležba za odbornike Lige je obvezna. Ona društva in posamezniki, ki bi se hoteli udeležiti te odhodnice, naj se priglase do nedelje 2. novembra predsedništvu Lige, Knalljeva ul. 5, II. © Vozni promet ob praznikih. Uprava policije v Ljubljani opozarja, da jc dne 31. oktobra 1., 2. in 3. novembra 1930. dovoljen samo enosmerni vozni promet na pokopališče k Sv. Križu in sicer dovoz izključno samo po Kette Murnovi, Smartinski, Savski cesti iu med Hmeljniki, odvoz pa po Savski cesti, Linhartovi ulici in Dunajski cesti. Avtobusni podjetniki, avtoizvoščki, kakor tudi občinstvo, se opozarja, da ima varnostna straža nalog preprečiti vožnjo vsakega vozila, ki bi bilo zasedeno preko uradno določenega števila. 0 Naše sobne rastline je naslov predavanju, katerega ima danes ua IV. prosvetnem večeru g. ing. Ciril Jeglič. Že ime predavatelja samega jamči, da bo kot prvovrstni strokovnjak podal občinstvu mnogo nasvetov in migljajev, kako se us|iešiio goje sobne rastline in kako s cvetjem v vazah poživimo svoje stanovanje. Predavanje se vrši v ve-randni dvorani hotela Union, začetek ob 8, konec ob 9. Predavanje spremljajo krasne skioptične slike. Vstopnina: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaško stojišče 1 Din. © Gospa Vera Danilova-Balatkova zapušča po dvaindvajsetletnem vzlrajncm in uspešnem delovanju v našem gledališču, katerega članica je bila od mladih nog. Ljubljano. Odhaja v Brno, kjer i'e njen soprog kapelnjk Narodnega divadla, in -jubljančanom v dobrem spominu. Njena poslovilna predstava bo 9. novembra v operi. Ob tej priliki bo nastopila v priljubljeni opereti ..Grof Luxemburški«. Naše občinstvo, ki jc znalo zasluge domačih članov vselej ceniti, opozarjamo že danes na ta večer. 0 Československa oboe v Llibluni. Pratcl-sky večer na rozloučenoii s našim zakl uda j lei ni členom, pa nem kousulem dr. Rosloiu pof ti dume v piito.k. dne 31. rijnu t. r. o osmo hod in o večerni v restaurac.i Zvezda. 0 Na koncertu, ki ga priredi v ponedeljek, dne 3. novembra basist g. Mirko Pugelj, nas bo seznanil z razvojem najnovejše francoske literature lektor tukajšnje univerze g. Marc Vey. V kratkih izbranih besedah nam bo podal sliko samospevov sedanje Francije. Predavanje bo močno informativno, zato priporočamo vsem posetnikom Pugljevcga koncerta, da zasedejo točno ob 20 svoja mesta. Pugelj sam pa nam zapoje celo vrsto samospevov francoske literature. Predprodaja vstopnic za ta koncert v Matjčni knjigarni, cene običajne koncertne. 0 Polovica levega hodnika v Školji ulici Še sedaj ni urejena, zato se rnarsikak pešec sprašuje, čemu je neki to zavlačevanje dobro. 0 Dr. Driuraš od 4. novembra dalje rodno urdinirH. O Francoski institut v Ljubljani opozarja vse svoje člane in prijatelje na koncert g. M. Puglja, bivšega • štipendista francoske vlade. G. Pugelj, ki je mnogo nastopal v Parizu na raznih koncertih in gledališčih, bo izvajal na svojem koncertu dne 3. novembra program irancojkili sodobnih samospevov in sicer v originalu. Obisk koncerta toplo priporočamo. 0 Potres v Ljubljani. Včeraj okrog dopoldne so v Ljubljani čutili močnejši potres. Zibanje je trajalo dalj časa. Vendar ga večina ljudi ni čutila. 0 Obrtništvo opozarjamo, da se vrši drevi ob 20 v telovadnici tehniške srednje šole (vhod iz Gorupovc ulice) predavanje: »Autogeui šiv v praksi v raznih panogah industrije in obrti.« Predava g. ing. Leo Knez. Obrtništvo vabimo na čiin številnejšo udeležbo. — Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. O Zopet berači v Ljubljani. Kasna jesen in mraz sla zopet pospešila dotok brezposelnih ljudi v Ljubljano. Večina takih pač misli, da jc Ljubljana najprimernejše prezimovališče, v katerem si tudi lahko človek pomaga z beračenjem. Policija jc včeraj odvedla na stražnico 7 takih, ki so beračili v Ljubljani. 0 Ukradena denarnica. Včeraj dopoldne jc kupovala gdč. Anica Mohar v neki trgovini na Celovški cesli. Ko je odhajala, je po naključju pozabila ua prodajni mizi denarnico, v kateri je imela še nekaj drobiža in zlat prstan z rdečim kamnom. Ko jc prišla za lučaj od Irgovine, je zapazila, da njma denarnice in se jc vrnila v trgovino. Kljub temeljitemu iskanju pa ui mogla najti denarnice. Ko je odhajala iz trgovine, se je namreč poleg prodajalke in lastnice prodajalne nahajala v lokalu še neka ženska, ki je takoj nato odšla in najbrže odnesla denarnico. Prstan je bil zlat z rdečim kamnom in vreden 500 Din. 0 Predrzna tatvina. Ratej Jože se je pripeljal včeraj iz Domžal s kolesom jn nakupil nekaj blaga. Ker je imel še opravek v hiši na Starem trgu št. 10, je pustil kolo z zavojem blaga v veži. Ko se je vrnil, je na svoje veliko razočaranje zapazil, da mu je predrzen tat odnesel zavoj z blagom. V zavoju sta bila dva kosa suknenega blaga, dolga IX) 2.85 m. En kos je bil črn z belimi progami, drugi pa moder. Ukradeno blago je bilo vredno 700 Din. 0 Olepšava hiš. V Skolii ulici so prebarvali s svetlo barvo hišo št. 10, v Zeleni jami prav tako eno hišo. Zelo potrebne so novega barvila nekatere pritlične stare hiše na Sv. Petra ter na Poljanski cesli i ii pa stara relikvija — Sentpeterska vojašnica, kj jo je v zamenjavo dobila za vojašnico vojvode Mišiča mestna občina ljubljanska. Zidarska dela za podstavek železne ograje pri cerkvi sv. Jožefa so prekinjena. © Turkova nova hiša v Streliški ulici in nova vila ob Zarnikovi ulici sta dograjeni in se izvršujejo v prvi že profesijonistovska dela. Zele-zobelonska dela pri 4 palačah ob Aleksandrovi, Bethovnovi, Gajevi in Gledališki ulici naglo napredujejo, ker je dovolj delavskega jn stavbnega materijala na razpolago. Za nadaljno nanredovanje gradbenih del pa je treba še malo jesenskih tednov suhega vremena. 0 Ostri ovinek v Streliški ulici ie odstranjen, pa bi nič ne škodovalo, ko bi se bil odstranil še oni rtasti kos terena, kjer stoji (sredi ceste) neka ograja. 0 Karambol dveh kolesarjev. Na Gosposvei-ski cesti, tik velesejmske ograje, je prišlo včeraj zgodaj zjutraj do težkega karambola med dvema delavcema. 28 letni Franc Kovačič, delavec pri Stavbni družbi, stanujoč v Dravljah št. 50, se ie peljal okoli 7 v mesto v službo. Nasproti mu je privozil 20 letni brezposelni mizarski jjomočmk Karol Škafar, stanujoč na Cesti na log št. 30. Tudi ta se je peljal za ljubim kruhom, samo s to razliko, da ni vedel kam jn ie le iskal delo. Oba kolesarja sta v jutranji megli z vso silo trčila in se oba močno poškodovala, škafarja in Kovačiča je ргереГа! v bolnišnico reševalni avto, ki ga je stražnik poklical ]io telefonu z bližnje mitnice. 0 Padla s nodstrcšia. Na Viču se ie pretl-sinočniem pripetila težia nesreča. SGlelua sb'žkinia pri Edvardu Mesesnelu, Marija Selan, je šla po opravkih v podstrešje, kjer je spravljena slama. Tu je pa zašla k odprtini, zakriti s slamo in padla kakih pet do šest metrov globoko na tla. Zlomila si je nekaj reber in dobila druge jioškodbe. Včeraj zjutraj jo jc reševalni avlo prepeljal v bolnišnico. PE6G odstrani t»ko' In hreie -ledu „Creme O»l*ol" 1) Iv« se v lcktmmli iln.gerlj' li I parfumcrljah. Zaloga »Cosmoclii'inla*, Ziiicrcl) Smlf lkl isuva 23 Telefon 1S-S9 Celje Vrhnika Praznik Vseli svetih. Ker bo praznik vernih duš letos v nedeljo, se vrši cerkveno opravilo na pokopališču v nedeljo in ne na praznik, t. j. v soboto. Sodelovali bodo združeni pevski moški zbori iu domača godba. Vojaške grobove je okrasila šolska mladina pod vodstvom učitelja g. Pavleta Jeplja. Mlinar in njegova hči.« Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vprizori v sobolo zvečer ob 8 v Rokodelskem domu igro »Mlinar in njegova hči«. Letos je preteklo ravno 100 let, odkar je bila ta ljudska igra prvič vprizorjena. Pred prodaja vstopnic v Domu. Kaj je z razsvetljavo? Po našem Irgu imamo napeljano električno razsvetljavo, ki pa ni |>ov-eod na razpolago. Prijioročamo Irskemu oskrbni-Stvu, da si ogleda v nočnih urah prostor od Svet ni ko ve* hiše do Skvarčove vile, kjer je res potrebna enn električna svelilka. Islo ie s rvMjo od kolodvore do nove ceste ■& 1. in 2. novembra t. I. darujte za reveže. — Vjncencijeva konferenca. & Zopet lep uspeh glasbene šole celjske Glasbene Matice. Pred časom smo poročali, kako je z velikim uspehom položil izpit za visoko šolo glasbene akademije bivši gojenec celjske orglarske šole ter nato dolgoletni ambicijozni učenec celjske glasbene šole Glasbene matice g. Franc Lužeyič. Sedaj nam javljajo, da je le dni napravila pred izpraševalno komisijo na državnem konservatoriju v Trstu diplomski izpit gdč. Marenka Plzakova, ki je bila iz vsega početka pa do danes gojenka klavirske šole ge. Mirce Sancinovc na glasbeni šoli celjske Glasbene Matice. Ta uspeh gdč. Plzakovc je nov dokaz, da stoji glasbena šola celjske Glasbene Matice na taki višini, da lahko z mirno vestjo pripušča svoje resne gojence k izpitom na še tako stroge višje glasbene zavode. Kakor čujemo. bodo podobne izpite lahko v doglednem času polagali šc drugi gojenci. 0 lz celjske bolnišnice. Moral je iskali zavetja v bolnišnici 7 letni Serafin Nemeček, sin akrobata. Dne 28. t. m. ga je močno ugriznil v roko neki pes, ki je sumljiv stekline. в Občina Celje okolica bi oddala za svoje ali v brezplačno oskrbo dve deklici v starosti enajst in trinajst let ter enega fanta v starosti štirih let. Podrobne informacije se dobijo med uradnimi urami v okoliškem občinskem uradu na Bregu. & Glede zapiranja trgovin v dneh 1. in 2. novembra nam okrajni trgovski gremij Celje še sporoča, da morajo biti trgovine na dan Vseh svetih ves dan zaprte. Ker pade norma prav na soboto, je obratovanje v nedeljo 2. novembra dovoljeno in to za ves dan. Toliko članstvu v vednost. & Nagrad no streljanje v Pečovniku. Zvezna strelska družina v Celju objavlja: V nedeljo dne 2. novembra so vrši izredno nagradno streljanje na vojaškem strelišču v Pečovniku v času od 10 dopoldne do 3 popoldne. Ob 3 je razdelitev nagrad. Dostop imajo samo člani celjske družine, ki so plačali predpisano članarino za leto 1930. ter oni, ki na dan tekme pristopijo kot člani. Tekmovalo se bo v treh skupinah: vojaška puška na 150 metrov daljave, tarča 20 krogov po 5 strelov; lovska puška s kroglo na 30 m, zajec in lisica 5 strelov; malokaliberska puška 0 mm na 25 m, larča s krogi, 10 strelov zaporedoma. — Vojaške in malo-kaliberske puške se dobe na strelišču, lovci prinesejo svoje puške in municijo s seboj. Za vojaško puško slane strel 2 Din, za malokalibersko puško 10 strelov 4 Din. Vsak lovec plača vpisnino 10 di-narjev.Mladini do 18 let je dovoljeno tekmovanje z malokalibersko puško. Poskusnih strelov nI, vsak strel velja kot tekmovalen. Nugrade so izložene v izložbi drogerije »Sanitaic v Aleksandrovi uljci 5. V slučaju slabega vremena se tekma preloži na nedoločen dan. Črnomelj Mestni kapelnik. Mestna godba je dobila novega kapelnika v osebi mladega g. Bajde, ki jc bil dosedaj pri opernem gledališču v L ubljani kot godbenik na pihala. Želimo, da bi se mestna godba v tej zimski sezoni pridno učila, da bi mogla pokazati tudi kakšne uspehe, da ne bi bil denar, ki ga občina žrtvuje v ta namen, p^oč vržen. Črnomaljski ali Srnomeljski? Na novi občinski tabli v Črnomlju je zapisano: »Opštinski ured černomeljski — srez černomeljski«. Zadnjič je gospod urednik popravil črnomaljskemu dopisniku črnomaljski v črnomel ski. — Toda oba sta v zmoti, Vi, gospod urednik, in tudi ta, ki ie dal napraviti občinsko tablo s takim napisom. Prebivalci mesta Črnomlja nismo Črnoineljci, temveč Črnomaljci (kakor n. pr. T-eban.jci v Trebn em), in podobno kakor se pravi trebanjski župan tako se tudi pravi črnomal,ski župan, črnomaljski ko lodvor itd. Bohinjski kot Afera s saharinom. Človek bi mislil, da je teli stvari že konec, pa jih ni. Zadnjič so financarji pri Stari fužini odkrili precej tega >prahu«\ ki ga bilje prinaša neka neznana ženska. Kazen, ne majhna, denarna seveda ni izostala; Zakaj se vendar že ljudje ne spametujete, ko vidite, da vam prinaša lo le škodo denarno in še škodo lia zdravju. Vreme se je po zadnjem snegu izboljšalo. Po mrzlih jutrih imamo krasne solnčne dneve. Po višje ležečih krajih je snega do 1 m in ni upati, da bi še izginil Ovira je za lovce, jia tudi gamsom la sneg nc hodi prav. Kamnik Naš pevski zbor »Gorenjci«, ki se je tako uve-ljavil s svojim cerkvenim koncertom doma, v Domžalah iu v radiju, začne lakoj po praznikih z vajami za nov koncert. Pevci in pevke, ki imajo veselje do petja, še bolj pa resno voljo do dela, naj se javijo bodisi uslnc ali pismeno pri zborovodji g. Cererju. Začetnike še posebej opozarjamo na pevski tečaj, ki ga bo vodil g. Cerer, če sc bo prijavilo zadostno število pevcev. Ljutomer Zadnja povodenj je znova jasno pokazala, da je za odtok vode preslabo poskrbljeno. Prvi vzrok je v tem, ker Globetka in Ščavnica nista regulira mi. Njuna struga je vijugasta ko kača. Celotna regulacija, dasi bi bila potrebnu, bi stala sicer milijone, a toliko bi se lahko storilo, da bi vsak posestnik zemljišča ob strugi, isto tudi osnažil, odstranil korenine, iiosekal v vodo viseče grmovje, ob katerem se zbira navlaka, ki ovira prost in nagel odtok vode. Vse to v svojo korist. Drugi -vzrok je i«i ta, ker so kanali skozi visoki železniški nasip mnogo premajhni, du bi mogli prepustiti vso vodo. ki se pni'vald z bližnjega Ka.nienšeaka. Potem je |»a nnjnu povode®j. Cinieriuan Anton, posestnik nn Starem trgu v Ljutomeru, jc pretekli torek umrl. Nič dobrega ni imel na tem svetu. Zapušča štiri neliog-ljeme otročiče. Ptički brez gnezda. Čez grobove 1к» šla te dni naša misel. Spomin vseli rajnih... Kakih zna menite j šili grobov ljutomersko pokopališče nlniia, razen groba pesniku Petru Skuhale in g. dekanu Ozineca. Pozornost 1k> vzbudila nova grobnice dr. Gross-inannove rodbine, katero so svojim rajnim staršem dali pred kratkim postavati dobri otroci, dr. Vlado in s ostre. Grobnica kaže umetniški okus in je delo kamnoseka Vodnika iz Ljubljane. Spomenik v svetovni vojni padlim vojakom pruv zelo |K>grešamo v Ljutomeru, [.aliko se sramujemo. Pa jo nad slo onih. ki so niso vrnili iz. vojne vihre. Ali smo jih že čisto pozabili? Če no. bomo ob izvršitvi regulacijskega načrta morali jloiskali v Ljutomeru prostor za njihov spomenik. Začeti je treba, v tem tiči skrivnost. —- Grolmve med vojno v Ljutomeru umrlih vojakov so šoleki otroci okrasili. Maribor □ Slovesna inštalacija novega stolnega prosta preevetlegu škofa dr. Ivana Tomuiita so je vršila včeraj dopoldne v tukajšnji stolnici ob veliki udeležbi vernikov. Po svečanem vhodu so sledili inšta'acijski obrodi, ki jih ie opravil prevzv vladLka dr. Andrej Karlin. Najprej je škofijski tajnik insgr. Umnk prečil al listino, s kale.ro je imenovan pomožni škof za stolnega prošla lavanltnskega. Po izvršeni zaprisegi je prevzv. knezoskof dr. Karlin ustoličil novega stolnega proš'a na njegovem prostoru, ua kar je sledil slavnostni Te Dcuin. Ob zaključku inš'rlacijskega obreda je bila sv. maša, ki jo ie ob asistenci daroval novo imenovani stolni prošt pomožni š''of dr. Ivan Tomažič. □ Novi stolni ž minili nisgr. Mihael Umek so predstavi župljanom stolne župnije s pridigo, ki jo bo imel jutri na praznik Vseh svetn'kov ob pol 10 v tukajšnji stolnici. Svc'e službeno mesto stolnega župnika nastopi z jutrišnjim dnem, dočim bo slovesna inštalaciiu dne 15. novembra. □ Otvoritveno preilavanie, ki se je vršilo preteklo sredo, ie pokazalo, da .lugoslovans-ka strokovna zveza v Mariboru razume in se v polni meri zaveda svojega poslanstva mod delavstvom. Predavanje, k.i ga je imel bogoslovni prof. S. Canikar o današnjem človeku z religozne in socialne perspektivo, je bilo izredno lepo obiskano. Njegovemu govoru, ki je bil uprav programa'ižnega značala, so sledili delavci z velikim zanimanjem, /lasti ;e na-glašal, da se je Ireba povrniti nazaj k prakličnemu krščanstvu in da je treba delu čist dati. Izredno dober vtis je napravil na poslušalce obisk vseuč prof. dr. Snoja iz Liubl'ane, ki se je ravno ta dan mudil v Mariboru. V Mariboru so ulična predavanja zelo potrebna, kajti med delavstvo mora pro-dre'1 spoznanje, da je samo s pozitivnim delom in sodelovanjem vseh mogoče graditi boljšo delavsko bodočnost. Manj demagogije bo Ireba — kar gotovi krogi delajo — iu več vzgojo! □ Voiaški grobovi... Tudi letos je mestni pogrebni zavod pod vodstvom ravnatolja K. Juga oskrbel očiščenje zapuščenih vojaških grobov na mestnem pokopališču v Pobrežju. Očiščevalna dela so izvršili mestni delavci; na predvečer dne Vernih duš bodo na osamljenih grobovih zagorele svečke, kar tudi oskrbi mes»ni pogrebni zavod MesMii občini gro za vsakoletni čin pietete do žalostnih žrtev svetovne voine najtoplejše priznanje. □ Zagrebški planinci ua Pohorju. Te dni obiščejo zagrebški turisti, člani planinskega društva jRunolist«, naše Pohorje. Ob tej priliki priredijo mariborski zimski športniki od SPI), in sicer v nedeljo 2. novembra izlet na Klopni vrh. Odhod z vlakom ob 5.40 ziulraj ali ob 13.18. Prijave se sprejemajo pri g. Hurešu in g. Majerju. □ Konccrt moškega zbora »Drave« bo v soboto 8. novembra v unionski dvorani Zbor bo izvajal novejše skladbe domačih skladateljev, med katerimi omenjamo v prvi vrsti Deva in Mir'"a. Bari-tonski solo v zborih poje g. FaqaneU. Skoraj polovico sporeda pa bo Izvajala sopranistinja gospa An-toniia Skcarteva, ki nastopi to pot prvič na mariborskem koncer'neni odru, odkar je dovršila svoje študije na konzervatoriju. Solistko spremlja na klavirju prof. V. Mirk. □ Avtobusni nromet na Vse svete. Ker ie pričakovati na dan Vseh svetih popoldne velik naval občinstva na avtobuse pobreške proge, se bo obratovulo na tej progi že dopoldne s pomnoženim številom vozov, popoldne pa z 12 avtobusi. Z ozirom na to odpadejo popoldanske avtobusne vožnje v Ruše. Pesnico in Sv. Peter. Na pokopališče namenjeno občinstvo sc opozarja, da si nabavi vozne listke Kranj I Obiskovalcem letnih sejmov. Mestno županstvo v Kranju ponovno objavi jo spremembo zadnjih dveh letnih sejmov, katerih obeh dneva sta radi ovir preložena. In sicer bo v ponetle-Ijcik 3. novembra na VermiJi duš dan v Kranju navaden tržen dam kot vsak |k>neileljek. Letni sej oni sc bo pa vršil v ponedeljek 10. novembru. Zadnji lotili sejem, »Miklavžev sejem«, se bo pa vršil v torek 2.decembra, ker jc I.decembra narodni praznik. Termin za napoved davščine poteče 31. oktobra. CM I. do 15. novembra se prijave še sprejemajo, toda |кх1 5 odstotno kaznijo, po 15. novembru pa znaša kazen 10 odstotkov. Kdor še ni oddal davčne napovedi, nuj to danes opravi. Otvoritev tečaja za godbenike-začetnike. Resno prizadevanje in bnigo za naipredek, k.i ga je mlada kranjska godba pokazala v obilni mori, smo skozi vso sezono znali ceniti. Dn pa eo bo kader godbenikov še bolj izpopolnili, se Ik> v zimskem času priredili nov tečaj za začetnike. Tečaj bo pričel s ponedeljkom 3. novembra zvečer. Fantje, katere godba veseli, v prvi "vrsti domačimi Kranjčani, naj se oglasi jo v pisarni Delavskega doma, kjer bodo dobili vsa pojasnila. Ustanovil se bo pa tudi vijolin-ski orkester za slučaj, da se javi dovoljno število goslačev. Vsi ond, ki se za tovrsten orkester zanimajo, naj se oglase v pisarni Delavskega doma. Za sprejem v orkester so pu novinci izključeni, ker se istih ne bo sprejemalo in učilo. Sobotna prireditev. V Ljudskem domu bo priredila v soboto 1. novembra ob 4 popoldne »Vincencijcva družba v Kranju« dobrodelno akademijo. Na programu je petje, govor in igra »Sirota Jerica«, ki jo tiпгаоге otroci iz »Marijinega vrtca«. K pni'reditvi karitativno socialne institucije najvljudneje vabimo. Bata javlja svoj prihod v Kranj. Гс dni je bila pri mestnem županstvu vložena prošnja za stavbno dovoljenje, oziroma za adaptacijo lokala v hiši g. Bizjaka na Glavnem trgu, v katerem se l>o nastanila poclružniica svet osvajajoče tovairnc Baita. G. Bizjak se je preselil s svojo trgovi.no v vežo. S prezidavo in preureditvijo prostorov so žc pričeli. Murska Sobofa Vlzitacija v bolnišnici. V soboto in nedeljo se je mudila pri sestrah v tukajšnji bolnišnici č. mati Caritas Alt iz Djakova na vizitacijskem obisku- ........ Slovo, V torek je zapustil M. Soboto g. učitelj A. Zej Odšel |e k vo akom. Želimo mu, da se pri vo'aikih dobro počuti in se po odsluženem rolku vrne. _ , ..,.,.., Dopolnilo. K poročilu »Srebrni jubilei bud-nika Slovenske Krajine« (»S'.ov.« 28. okt.) doda-ijemo, da je tudi g. dr. I. Hohnjec poslal brzojavno čestitko. Njegovo ime jc po neljubi pomoti izostalo, kar naj blagohotno oprosti. Razburljiv dogodek v cerkvi. V sredo ziulraj okrog sedmih se je v cerkvi pripetil dogodek, ki je razburil vse navzoče. V tretji klopi )e sedela 61 letna Kočička iz Kroga. Nenadoma so jo prijeli grozni krči, tako da se je zgrudi a j>od klop. Ko so ji prihiteli na pomoč, je bila že ^rez zavesti. K sreči je bila v cerkvi sestra-bolničarka. Tej se je po dolgem prizadeval) u posrečilo spravili tUrko k zavesti. Nato so jo odvedli v bolnišnico. že pred vstopom v avtobus. V to svrho bodo nameščeni na Glavnem trgu kakor ludi na Pobrežju prodajalci voznih listkov, označeni nad levim laktom z belim trakom ln napisom za predprodajo. Drobiž naj se pripravi že vnaprej. Da se omogoči hitro poslovanje, bo dovoljen vstop v avtobuse za čas navala samo s žo v predprodaji kupljenimi voznimi listki, katere pretrga pri vstopu šofer v svrho kontrole. Pri vstopu v avtobus se mora vsakdo izkazati ■/. voznim lieikom In to ludi v slučaju, da si posameznik nabavi listke za svojce ali druge. Potujoče občinstvo je naprešeno, da se v lastnem interesu ravna po navedenih predpisih in s lem omogoči hiter in tečen prevoz. Vstop in izstop je dovoljen samo na končnih postajah, torej ua Glavnem trgu in na Pobrežju. □ Brivnice so danes odprte do 0 zvočer. Jutri na praznik Vseh svetnikov od 7—13, v nedeljo pa so ves dan zaprte. □ Pri jutršnji pontifikalni maši pojo slovesno Haydnovo mašo. Sodelujejo solisti: M. Clarici (sopran), ga. A. Skorpek (alt) ter gg. A. Zivko (tenor) in J. NeraPč (bas). П Aretrciia dunajskega trgovca. Pri Devici Mariji v Puštalu jo posredoval pri gostilnlčarki Ivanki Kureševi 30 letni dunajski trgovec Ivan L. pri prodaji 1 vagona jabolk v vrednosti 48.000 Din. Znesek za jabolka naj bi v smislu tozadevnega pisma, ki ga je izročil Kureševi, imela izplačati neka tvrdka v Stuttgarlu. Istočasno pa je omenjeni dunajski trgovec pisal omenjeni tvrdki v Stutigart, naj mu pošlje teh 48.000 Din na njegov naslov, ker je na tovornem listu bilo naznačeno njegovo ime kot od pošiljatelj. Zaradi prevare ga je mariborska policija aretirala in ga izročila sodišču. □ Pevsko društvo »Maribor«. Drevi zborova vaia odpade. Prihodnji teden so pevske vaje kakor običaino. □ Smuk! V ponedeljek, dne 3 novembra ob 20 predava • dvorani Zadružne gospodarske banke znani zimsko-sportni predavatelj /. Koranek o Korošici — smuškem raju v Savinjskih dolinah. Predprodaja vstopnic pri g. Burešu v Vetrinjski ulici in pri g. Majeriu na Glavnem trgu. Predavanje, ki ga ponazoruje 150 skioptičnih slik, priredi zim-skosportni odsek SPD Maribor-Ruše. П Stetie obiskovalcev grobov se bo tudi lelos vršilo; štetje priredi tuka'šn'e slovensko žensko društvo. Štetje gre v prid počitniške kolonije na Pohcriu. □ Nezgoda nri mlačvi. Pri posestniku Kron-voglu v čermijenšaku v Slov. goricah so mlatili; pri tem je Drišel 42 letni gospodar Janez Kronvogel lako nesrečno z 'desno nogo med jermenje. da so ga zaradi težkih poškodb na nogi morali takoj prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Preeeišnia nustoš je zevala v včerajšnji policijski malhi: 22 prijav ter ena aretacija. Zaradi ponočnih letov ter prepovedanega povratka so prijeli Kordulo S. Če bi se bilo to zgodilo pred tednom dni. pa bi se bilo naredilo, da bi Kordula obhaiala svoj god v zavetju gralovskega celičja in zamreže-noeti.. ■ □ Nočno lekarniško službo ima tekoči teden lekarna P. Albanese pri sv. Antonu v Frankopanovi ulici. □ Štiri dečke nad 14 let siare sprejme takoj uprava našega lista za razpredajo nedeHske številke. Oglasiti se je v upravi na Koroški cesti 1. □ Trenchconti, usnjeni iopiči, zimski plašči, Huberftis-plnšči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše. čez 100 vrst krzna, kakor tudi vso tnn-nufnklurno blngo nn obroke, L. Ornik, Maribor, Koroiku 9. Ptlt f Huda nesreča. G. Šamprl Tomažu, gostilničarju in trgovcu s Spuhlje, so se ožgale o-i. Od.'el je v mariborsko bolnišnico, k'er so mu morali pri operaciji izrezati eno oko. Vrnil se je že domov, zdrav, vendar — enook. Zvestoba za zvestobo. V to'ek zvečer je Ptuj dosto no in slovesno praznoval otle.nico dne, ko so doživeli svojo svobodo naši severni brat e Čehi in Slovaki. Dvorana ptujske Glasbene malice je bila to pot mnogo prem-jhna, da bi sprejela vse prijatelje bratskega naroda. Slavnostni govornik je bil gimn. ravn. g. dr. Komi anec, ki je že dopoldne v šoli namenil zbranemu svo'emu di a-štvu pred gg. profesorji nagovor o vezeh med Če-hoslovaki in nami. Moški zbor Glasbene matice e zvečer dovršeno zapel našo državno himno in precej čeških narodnih, dve slovaški pa je dal naš priznani baiitonist g. Skaza. Godbeni del je prevzel za to slavlje dijaški orkester iz Dijaškega doma. Nova avtobusna proga. Mestno avtopodjetje v Ptuju prične v petek 31. oktobra z rednim prevažanjem oseb na p*ogi Ptu—Moškanjci—Velika Nedelja—Ormož—Središče. K temu prometu so priključene vse vasi, ki leže v območju pro£e, to je od Budine in Spuhlje čez Sv. Marjeto, Pavlo-vec in Hum do Središča, k.er je postala pred farno cerkvijo in pred hote'om Baumann. Vozi iz Ptuja zjutraj ob 11.15, pride v Orrrož ob 11.10 in v Središče ob 11.40; po 10 minutah se vrača po isti poti: iz Središča ob 11.52 in pride v Ptuj ob 13.17, Zimski vozni red avtobusa. Na avto-progi Ptuj—Sv. Barbara—Sv Andraž—Ptuj bo slepil s 1. novembrom nov vozni red v veljavo. Avtobus bo odhajal iz Ptuja dopoldne ob 7.10 in popo'dne ob 13.59; vračal pa se bo v Ptuj dopoldne ob 8.45 in popoldne ob 15.51. Bloke Sobotui sneg liani ni nič kaj prida prinesel, pač pa veliko polomije. Precej debel sneg, ki ga jo padlo kar za dobro ped, je posebno veliko škode naredil ha sadnem drevju, katero je imelo še listje zbog mile jeseni. Nekateri gospodarji iinajo zaradi tega občutuo škodo, ker je marsikatero nadebudno drevesce tako zdelano, da bo treba vse nanovo zasaditi. Pa tudi za naslil bo drenova. Mnogo gospodarjev nima kar nič nastila. Kmet je res revež, kadar se nanj spravil Dol. Lendava Semenj. Dne 28. oktobra smo imeli živinski semenj, ki je bil prav dobro obiskan. Kar gneča jc bila med ljudmi, ki so prihajali iz raznih krajev Prekmurja in Medmurja. Živine je bilo mnogo, vendar ni bilo tako živahne kupčije, kakor bi človek pričakoval. Ker je Lendava preplavila bregove, je bil ves živinski semenski prostor pod vodo in smo imeli živino kar po ozkih ulicah, kjer se je gnetlo ljudstvo. Tudi po polju se je vodn razlila ter vzdihuje marsikateri posestuik, ker je io mnogo pridelkov nu njivi. f; društvenega iivUenta Kegljuški večeri Družabnega klnba v 1 i ubijanj o)> sol Kitali od padejo. Tak naslov nosii ramstuva, ki jo je priredila Zveza nemških državljank v dveh dvoranah trgovskega inuguzinu A. VVerthoim v Berlinu ,iln ki bo zaključena 5. novembra. Kljub obilici, morda celo preobilici in raznovrstnosti razstave na razmeroma malem prostoru, jc vendar držaua ravna črta. Dasi pri umetnosti kot taki ne gre poudarjata pridevnika moška uli ženska umetnost, dasi jc ustvarjajoča oblikovna sila od tega povsem neodvisna, je vendar prav. <|p je prišlo do razstave, nu kateri je izključno ženska umetnina zastopana. Še vedno je veliko število ljudi', ki nočejo priipoznuti polne vrednosti ustvarjalne in obli-ko\ ne sile pri ženski, ali menijo, da jc ne morejo pripoznatii — morda zato, ker nimajo jasnega pregleda čez vseokupno ustvarjalno delo sodobne oblikujoče žene, ali zato, ker je pri drugih razstavah motila »moška« konkurenca. Tak splošni pregled pa nam posreduje ta razstava v polni meri. Mnogo jc znana ženska kot slikarka, ki- Propa$ator naše umetnosti Kot eden manjših, kulturno civilizatorično še ne dovolj razvit in zato v širokem svetu manj znan narod vsekakor potrebujemo ljudi, ki bi svetu pokazali ono, kur iinanto najvišjega in najlepšegu. Del tega nehvaležnega posla si je naprtil tudi ruski umetnostni zgodovinar g. Nikolaj Okunjev, ki se je odločil, da pokaže tujcem našo staro umetnost! Pred nekaj leti se je začel baviti s srednjeveško srbsko umetnostjo in I. 1928. je izšel prvi zvezek reprezentativne neperijodične revije z naslovom »Monuinenta artis serbirae«. Delo je izšlo v Pragi in prinaša vrsto člankov o srbskih srednjeveških samostanih in precejšnje število barvanlh in nebarvanih posnetkov. G. Okunjev je prišel do zanimivih odkritij. Podrobno je preiskal freske v samostanu Nerezi v bližini Skoplja. V Južni Srbiji je odkril nov svel in Evropt je povedal, da jo začetka renesanse iskati na Balkanu in ne v Italiji in da so nekateri italijanski renesančni umetniki naravnost pod vplivom umetnosti z Balkana. Te dni jo izšel drugi zvezek »M. a. s. Omenjam, da je praški »Slovanski institut prevzel izdajanje te zanimive revije, ki bo kakor obljubljajo postala perijodična ter izhajala vsakih šest mesecev. Poslednja številka prinaša poleg večjega števila člankov eno barvano iu dvanajst naravnih reprodukcij iz slikarstva Južne Srbije. Pred nekaj dnevi je prispel g. Okunjev iz Aten, ker se je mudil na III. bizantološkem kongresu, v Belgrad in jo dal dopisniku »Vremena daljšo izjavo. Navesti hočem le nekaj podatkov iz njegovih izvajanj. Pravkar je izšel drugi zvezek revije >-Byzantinoslaviea •, ki je službeni organ bizantološke sekcije -Slovanskega instituta . Osnovali so jo: Bidlo, Dvornik, Murko, Lascaris, \Vein-gart, Kalitinski in Belajev. G. Okunjev je prispeval članek z naslovom Portreti kraljev — zaščitnikov v srbskem religijoznem slikarstvu . V Parizu sc že nekaj let pripravlja Zbornik v spomin Uspen-skega, za katerega je Okunjev napisal študijo o manastiru Lesnovu. Še letos bo prav tako v Parizu izšel Diehlov zbornik, kjer bo Okunjev objavil sestavek o freskah v cerkvi sv. Sofije v Ohridu. V »Glasniku skopskega naučnega društvu je izšel nedavno članek o freskah v samostanu Mateič. Delo svetovnega pomena pa bo posebna knjiga o srbskem slikarstvu XIII stoletja, ki jo Okunjev že dalj časa pripravlja. Izdal jo bo Slovanski institut v Pragi. Izšla bo v ruščini s francoskim pregledom. V Parizu pa pripravlja knjigo o sreskah v manastiru Nerezi, ki bo pisana v francoščini. O tem vprašanju je nmenovanni obširno referlral na zgoraj omenjenem kongresu v Atenah in dosegel zaželen uspeh. Prav lako je drugi bizantoLog, g. Franc Dvornik, ki je sicer veliko proučeval slovanska apostola sv. Cirila in Metoda, na atenskem kongresu dokazal, da gre meja balkanskega vpliva na Sever in Zapad, torej na Evropo, severnejše in globje kot se jo doslej mislilo. Ko sem že pri načrtih praškega Slovanskega instituta, naj omenim še, da posamezne njegove sekcije pripravljajo pomembna dela. Tako gospodarska o gospodarstvu Jugoslavije. Posebne važnosti za nas bosta dr. VVolmannova študija o književnostih slovanskega Juga in ogromno delo o gledališču Slovanov (pišejo: Rogoz, Hor&k, Fischer, Tille, Szyjkowski.) T. P. Otto Srheibner: Zwanzig Jahre Arheitsehule in Idee und Ges'altung. — 1930, Verlag Quelle & Меуег, Lei-pzig. — Med novejšimi spisi nu pedagoškem polju zavzema Scheibner>vo delo odlično mesto. Delovna šola se čezdalje uspešnejše uveljavlja v vzgojnem kompleksu in pomen te pridobitve je gotovo tako velik kakor nobeden drugi na pedagoškem polju. Pokrenitelj in idejni ter praktični voditelj delovne šole v Nemčiji, Otto Scheibner, podaui v svoji knjiga izbor spisov iz poslednjega četrt stoletja, ki po svojem bogastvu v teoretičnem iu praktičnem pogledu tvorijo ne le važno zgodovinsko gradivo, marveč prav bistveno delo za uimevanje lin uporabo ичребпЉ metod. Knjiga vsebuje veliko število krasno pisanih razprav, v katerih je predmet izčrpno proučen. Delo je razdeljeno v štiiri skupine razprav: 1 Ideengehalt und Grundlegung II. Schuilpraktische Auswirkung. III. Arbeitsunterrichtliche VVirklich-keitsbilder. IV. Der Lehrer der Arbedteschule. — Izčrpnemu registru sledi priloga slik na 12 straneh, toda tudi med besedilom najdemo marsikatero skico za ponazoriev. A. Terstenjakove slike lužiških Srbov. Znano jc, da živi slikan' A. Tersten jak žc čez dve leti med lužiiškimi Srbi, katerih motivno bogastvo bodisi v nošn ji. ki je pestra, učinkovita in raznovrstna, I KKlisi v milje ju in krajini, skušu zajeti v podobo. V doglodnem času namerava prirediti pri nas razstavo teli svojih del, ki nam IkhIo odkrila zanimiv in po|>olnoniia nov svet, vsaj če smemo soditi po reprodukcijah, ki smo jih videli: Zvvjazak luž. serb. studemtstva w Bu-š:iiiu (Buutzen) in ki zasluži posebno pozornost nc le s toliklorneua, marveč tudi s kulturno zgodovinskega vidika, saj so portretirani na slednji podobi vsi pomembnejši luž.iško-srbski narodni in kulturni delavci v veličastnem zboru. zena parka in plastiearku ter kot umetnostmi obrt. niču, presenetl jivo pa je njeno udejstvovainjc v stavbni .im notranji arhitekturi. Dr. inž. Marija Frommer, Berlin, iu vladna gradiienicu Hann« Liiv, Miinclien, kakor tudi Krnitija \Vinkehminii. Berlin, so /izrazite predstavnice na tem polju. Marija rožen venska pesnite in sliikunke ter kiparko Ruili SchauuHMin v ton jeni medenini jc svojevrstno lepo delo. enako angeli, ki jih je po njenem načrtu izdelala berlinska porcelanska nuin ti tinktura, so čudovite ljubkosti. Globoke notranje v rednosti so imlne Marijine slike Dlzo l'jisgruber, na les slikani akva.rcla. Pretresljive sile izraza polna so dela Kiithe Koll-\v itz. kak«» mojstrski ume zadržati žena nijansc v življenju in gesti, ponuzorujejo zlasti posamezne učinkovite fotografije. Tudi umetnostna obrt kaže lepo, preprosto linijo, ki je postala izraz oblikujoče žene. Razstavo priča za to, da uine žena ne le ustvarja ti in oblikovati, marveč da jc njena sila prvobitna in svojevrstna ter prežeta z najmočnejšo samostojnostjo. Knjige kaloliekog života. V založbi dr. Stjc-jiuila Mni-klllinu v Zagrebu, Kurelčeva ul. \ jz-liaja pod gornjim naslovom vrsta nabožnih knjig', ki sc v vsakem pogledu odlikujejo, zlasti pa po temeljitosti tekstov. Omenili hočemo dve najnovejši: Novo popolno izdajo Rimskega inisala in Spovedi sv. Avguština. Prireditelj iu prevajalec Rimskega in i sala v hrvatski jeziik je dr. Dra.gutin knievvuld. 2o obstoječo, u |>re|K>l-mil s tem, du vsebuje seda j maše za vse dneve v cerkvenem letu / vsemi godiovi svetnikov, kakor jih Cerkev »lavi. Bed sv. maše je natisnjen v latinskem jeziku in v hrvatskem prevodni. V začetku molit verniku se nailmja pregledni tolmač sv. maše. A se nvnšne obrazce je na novo prevedel dr. Kniicvvald v živ hirvaitsJd jo/ik, k i ga z lahkoto čitaš in razumeš. Odlomki iz sv. Pisma iu>ve zaveze so |>riiuigodeni znanemu prc-vodu vsenčiliiSkega profesorja Croatia Sacra« z raziskovanjem hrvatske cerkvene preteklosti osvetljevala tudi ostalo zgodovino Hrvatov. Program revije Croatia Sacra- obsega vse zgodovinske veje in ni dvoma, da bo la arhiv ne le zgodovinarju, marveč slehernemu uaobražencu dobrodošel. — Naročnina: (letno dva zvezka po 160 strani) 70 Din. Posamezne številke 40 Din. Naročila je nasloviti na Hrvatsko Bogoslovno Akademijo, Kaplol 29. Zagreb. (Poštni čekovni račun 85.022.) Prvi zvezek za leto 1931 izide koncem decembra I. 1. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Petek. 31. okt.: GOSPA MINISTRICA. Premije« Red A. Sobota, 1. nov. ob 15: SNEGULČICA. Izveu. — 01» 20: SVETI PLAMEN. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 2. nov. ob 20: RAZBOJNIKI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 3. nov.: Zaprto. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Petek, 31. okl.: Zaprto. Sobota, 1. nov. ob 15: KNEZ IGOR. Ljudska prelistava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: VESELA VOJNA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Pefek, 31. okt.: Zaprto. Sobota, 1. nov. ob 20: ŠKRJANČKOV GAJ. Kuponi. Ljudski oder v Ljubljani Nu praznik Vseli svetih I. nov. ob pol 8 zvečer »MLINAR IN NJEGOVA HČI« Žaloigra v 5 dejanjiih (10 slikali) Jutri ob im>I 8 zvečer se vprii/ori zadn jikrat v Ljudskem doniu znana Raiiipaehova žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Kaiko priljubljena med ljudstvom je ta igra, kaže dejstvo, da jc bila dosedaj šc vedno najbolj obiskana v sezoni. Ker |ki se tn vpriizoritev vrši zadnjikrat v Ljudskem domu, Ihj brc/ dvomu, tembolj skrbno nalšitudirama. Predipro-daja vstopnic se vrši danes iu jutri v Ljudskem domu 1. nadstropje. Cerkveni vestnih II. vnanja kongrcgncijn pri čč. uršulinkah naznan ja, da ima jutri, I. novembra ob 6 zjutraj skupno sv.obhajilo, ob 2 |x>poldne pu mesečni shod. Pridite! Cerkev pri sv. Jožefu v Ljubljani. Na praznik Vseli svetnikov: ob 8 slov. sv. maftn. Izvaja sc: Missa in F-mol z orkestrom zl. M. Brueig, glud.ual: tonete Dominam, zl. P. Grjcs-bucher, ofert. Iilstoriim arnimue, zl. A. Foerster. Cerkev v Križankah. Na praznik Vseh svetnikov ob |>ol II «lov. sv. maša. izvaja se: Missa in hon. sanctonimi ofiimium, gradual ti-mete Doniinuin iu ofort. jiistarum ainiume. zl. A. Foereter. N>\\ Vork \ umetni megli |K>i/.kus z letali. Storža o Francu Jožefu V povojnih letih jc izšlo že nešteto spominov in življenjepisov o Francu Jožefu I. Sedaj ga je predstavil javnosti v svoji luči šc bivši italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza, ki je pri Fischerju v Berlinu pravkar izdal knjigo Obrazi in obrazovalci današnje EvropeTu pripoveduje med drugim: Bilo je pri »cercle-u>, 1. 1910., pred »plesom na dvoru — v tistih časih jc bilo treba strogo razlikovati med plesom na dvoru« in med dvornim plesom , ki je bil mnogo manj izključljiv — • ko sem bil prvič predstavljen cesarju. Pri cercle-u« je stal vsak poslanik vedno na čelu svojega zbora z rojaki, ki so dobili dostop na dvor, da se predstavijo, kar jc bila zelo redka odlika. Mudil sem se tedaj na Dunaju v družini moje zaročenke in sem Mussolini. ki je. v svojem zadnjem govoru zahteval revizijo mirovnih pogodb. Amerika ni luteransha Luterani praznujejo dne 31. t. m. 400 letnico svoje veroizpovedi. Ob tej priliki je izdal predsednik Združenih držav, Hoover, pozdravno pismo Američanom luteranske vere. V njem naglasa, da so iz reformacije izšle številne izpremembe tako glede vere, kakor glede vladnega sistema starejših nazorov. — Učinki teh dogodkov da se zrcalijo v ameriškem državnem in narodnem življenju, v pretežnem številu protestantskih vernikov in v ločitvi cerkve od države. Zalo da je prav, da Američani proslave osebe in dogodke, iz katerih so izšfle tako mogočne sile. Te predsednikove izjave so ameriški katoličani po glavnem tajniku svoje National Catholic Welfare Conference, patru Burkeju, odločno zavrnili. P. Burke pravi v svojem odgovoru, da jc čisto v redu, če je predsednik poslal svoj pozdrav in naglasil državljansko delo luteranskega prebivalstva, vendar tega ne bi smel storiti na način, ki krši duha njegove prisege kot predsednik Združenih držav, ker daje pretežni pomen enemu vero-izpovedovanju, kar ni v soglasju z ustavo in žadi katoličane. Luther se ni boril za ločitev cerkvc od države, marveč je zagovarjal naj-samovoljnejši državni absolutizem. Potem navaja p. Burke: Prebivalstvo Združenih držav šteje približno 122 milijonov duš. Od teh pripada 20 milijonov katoliški veri, 4 milijone judovski in 30 milijonov drugim veroizpovedanjem. Vseli ostalih 68 milijonov ameriških prebivalcev ne pripada nobeni veri ali cerkvi. Od gori navedenih 30 milijonov pripadnikov raznih ver je luteranov vseh ločin samo 5 milijonov. Potemtakem so katoličani najmočnejša verska skupina v Združenih državah. Poleg 5 milijonov luteranov je v gornjih 30 milijonih še 166 verskih ločin, med temi spiritualiisti, teozoiisti, komunistične družbe, Ameriški prostovoljci itd. Med sektami je 93 takih, ki štejejo manj nego 10.000 pripadnikov, 23 takih, ki jih ne štejejo niti 1000 in le 5 ločin ima nad 1 milijon pri- Slabi časi za pesnike Francoska akademija je kakor vedno tudi letos razpisala nagrado zu najboljše pesniško delo. Določila je tudi temo, ki bi mogla navdušiti vsakega pesnika: >:Mlndost«. Toda tekme so ni udeležil niti en pesnik, tako dn akademija svoje nagrade ni imela komu oddati. Odkodi ta pojav? Pesniki pravijo, da se pesništvo ne izplača več, ker ljudem ni več do poezije. Listi pn pišejo, dn je na Francoskem pač dosti ljudi, ki kujejo verze, toda pravih pesnikov, kakor so bili Hugo, Lamartine, de Mussel, de Vigny, Baudlaire i. dr. — ni več niti za primer. Poleg vseh drugih kriz preživljamo tudi krizo pesništva. Občinstvo, ki ljubi šport, telovadbo iu živi lc javnosti, ne mara čitati pesmi. Pesnik danes ne najde založnika, ako ni poseben govorniški talent ali nima za seboj močne protekcije. Poezija je prišla iz mode, nihče ne vpraša po njej. V tem položaju je razpis nagrade po akademiji le slamica onemu, ki se potaplja. bil ta večer edini tujec na plesu. Cesar je ka kor običajno izpregovoril z vsakim poslanikom po par besed — kako se mu godi? — ali, čc sc mu jc zdela umestna večja zaupnost — ali jc bil v zadnjem času na lovu? Ce je poslanik zastopal kakega vladarja, jc dodal par besed šc za tega; nikdar pa za kako nekronano ničlo kakor za Tafta ali Poincare-ja. Na koncu pogovora se je poslanik poklonil, v tem ko jc cesar krenil k naslednji skupini, ali pa jc prosil, če jc bil navzoč kak nov član poslaništva, za dovoljenje, da bi ga smel predstaviti. Fdino vprašanje, ki ga je bil kdaj deležen kak gost — od 1. 1848. tisoč in tisočkrat ponovljeno, in to v francoščini: ->Kako vam ugaja Dunaj?« Nasproti ineni se je oni večer ta obred za spoznanje izprcmenil, kar jc povzročilo pravo senzacijo. Cesar je sprejel moj poklon z vprašanjem, ki ga prej šc nikdar ni bil izrekel, in siccr v italijanščini: Xc un lerribil calor cpii dentro: no le par?« (Tu notri je strašna vročina, mar ne?) Franc Jožef jc bil sebičen, to pa ne iz državnih razlogov, nc zaradi dalekovidnih načrtov za bodočnost, s čimer se more tudi danes še opravičiti obstoj dinastij v službi države. — Franc Jožef je marveč po mojem mnenju kriv pred zgodovino, da je mislil lc nase. Bil je malenkostno skrben za svoj lastni jaz, manjkala mu je najvažnejša lastnost vsakega vladarja: da bi poleg sebe prenesel veliko osebnost na vodilnem mestu. Pruski Viljem I. je bil vrl mož, a povprečne inteligence. Vendar ostane velik vladar, ker jc kljub neštetim ranam, ki jih je pri tem dobival njegov ponos, ohranil na oblasti tako silnega moža, kakor je bil Bismarck. Isto velja o Viktorju Emanuelu II. in Cavourju. Te poteze je Francu Jožefu popolnoma manjkalo. 2c samo to dejstvo zadostuje, da razumemo bridke besede cesarice Elizabete, ki jih je nekoč izrekla nasproti svojim bavarskim sorodnikom: Ubogi Francek ima dušo podčastnika.« Se ze začenja... Martin Luther (|к> sliki Luke Cranacha). padnikov; med poslednjimi so najmočnejši metodisti, ki imajo 8 milijonov vernikov. Iz tega je jasno razvidno, kako neutemeljena je predsednikova trditev o pretežnosti protc-stantizma in njegovem vplivu na nacionalno življenje in ustanove Združenih držav. Združene države niso protestantska dežela, zaključuje p. Burke. Temeljna filozofija, na kateri sloni proglas o neodvisnosti, je katoliška in pristajajo nanjo tudi ameriški katoličani. Ustanovitelji Unije so izrecno ugotovili, da naj ne bo nobene državne vere in da pri zasedanju državnih službenih mest veroizpoved ne sme igrati nobene uloge. — Demokratična načela vlade Združenih držav segajo daleč nazaj onstran reformacije. Katedrala Aleksandra Nevskega v Sofiji, v kateri se bo vršila poroka bolgarskega kralja Borisa III. z Ivano Savojsko po pravoslavnem obredu. Kaj pravi tvorec dečje pričeske Gospod Antoine, tvorec krutkolase ženske pričeske in kralj vse lepotne umetnosti vob-fce, prestoluje na eni najodličnejših pariških cest: na rue Cambon. Njegovi obratni prostori zavzemajo eelo prvo nadstropje velike hiše in so seveda opremljeni z najizbranejšo eleganco. Uslužbencev ženskega in moškega spola ima nad petdeset. V pogovoru z neko dunajsko poročevalko je gospod Antoine te dni dejal o svoji znameniti iznajdbi: Dečja pričeska — Bubikopf — je sad najstrožjega logičnega razmišljanja. Prišel sem bil do prepričanja, da je treba žensko frizuro na vsak način času primerno preosnovati. Pri tem seveda nisem smel misliti samo na dame odlične družbe, marveč na ženske vseh stanov. In tu se je ob sebi ponudila oblika kratko ostriženih las kot najidealnejša rešitev. Ko sem potem svojo zamisel izvršil in predstavil javnosti prve dečje pričeske, se je dvig-! nila proti meni v Parizu in po vsem svetu prava revolucija. Kljub temu je bubikopl znra-j gal in osvojil svet. Zakaj? Bubikopf ženski I obraz pomladi in mu daje dražest; vrhu tega i se dado kratki lasje lažje in hitreje počesati in čistiti. Zato je bubikopf noša in ne zgolj moda in se bo — ker docela odgovarja življenjskim pogojem in nazorpm današnjega časa — ohranil tako gotovo, kakor se bo ohranil radio in druge moderne pridobitve. Na tem dejstvu ničesar ne izpremeni okolnost, da utegne ta ali ona dama nositi dolge lase. To bodo še dolgo ostale izjeme. Zgaga z vlečkami namreč, ki zopet prihajajo v modo. Te dni sc je v Budimpešti odigral prizor kakor v filmu: Na cestni železnici nestrpno čakata, da izstopita, mlada gospodična in star gospod. Njej sc mudi, njemu sc mudi. Njena obleka ima moderno dolžino in mlada dama še ni vajena ravnati z vlečko. Ob izstopu je ne poprime temveč jo enostavno vleče za seboj. Stari gospod, ki se mu zelo mudi, pa se tudi nc zaveda ovir, ki jih stavi nepričakovanim moškim nogam najnovejša ženska moda — stopil je takoj za gospodično, hitro in krepko. In stopil je — o jej! — na tenko čipkasto tkanino. Reklo je »resk" in gospodična je za-vpila in kričala ... Po pravici, kajti kakor trak tenke naramnice, ki so nosile obleko, so se pretrgale in gospodična jc stala sredi ljudi hipoma v sami kombinc.ji. Občinstvo se jc seveda škodoželjno posmehovalo, dama je od jeze in sramu jokala, stari gospod sc je opravičeval, a dima mu jc očitala neodpustno nerodnost. Vmes je posegel še stražnik in dama je pozvala starega gospoda pred sodišče. Tamkaj jc zahtevala dokajšnjo odškodnino. Kadi je bi! pa moder mož in je razsodil, da naj ženske same pazijo na svoje vlečke, ne pa da bi to prepuščale drueim — stari gospod ie bil onroščen Američan Kashdaii, zmagovalec na zadnjem šahovskem turnirju v Stockliolmu, ki so jo zaključil 28. oktobra. Kaslulan je dosegel 4 in pol točke več nego Bogoljubov in Stolz. Gandhijev brivec Uandhi ui zastonj vprizoril svojega simboličnega pohoda po vaseh, s katerim je uvedel pasivni odpor proti angleški vladi. Na tem pohodu si je pridobil sobojevnike tudi med revnimi sloji. Kakor znano, je glavna točka Gandhijevega vojnega načrta bojkot proti vsem tkaninam angleškega izvora, ki naj jih povsodi izpodrine kadilk, indijsko na roko tkano blago. V ta namen sodelujejo vsi mogoči obrati iu delavci: Pralnice in perice ne sprejemajo v čiščenje angleškega perila, krojaške organizacije so sklenile, da ne bodo izdelovale oblek i/, angleškega blaga, kuliji odklanjajo delo pri "raztovarjanju ladij itd. Toda še drugi pomočniki so vstali za Gandhijevo stvar. Tako je prišel nekega dne v svojo običajno brivnico Indijec, da si da obriti glavo. Že je bilo pol glave obrite, ko je brivec opazil, da tiosi mož, ki ga je imel pod rokami, pač srajco in ovratnik iz kadhija, toda njegov »dhuntk, njegov dolgi plašč je pa nedvomno videl Manchester. Tedaj je brivec ustavil svoje delo in odločno izjavil, da brije ljudi, ki nosijo samo polovico domače obleke, isto tako samo na polovico. Presenečeni Indijec je moral napol obrit iz brivnice. Radio Programi Radio-Ljubliana t Petek, 31. oktobra: 12.15 Plošče (solo instrument, zborovno pelje). — 12.45 Dnevno vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. — 18.00 Viktor Pirnat: Kako je prišlo do okupacijo Trsta in kako smo izgubiji edini jugoslovanski dreadnought »Viribus Unitis«. — 18.30 Dr. Heja: Vreinenoslovje. —- 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 20.00 Drago Ulaga: Športna ura. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Sobota, 1. novembra: 0.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje^ p. dr. Roman Tomincc — 10.20 Branje o Vseh svetih"— 11.00 Radio orkester — 15.00 Kmetijska ura — 15.30 Plošče — 16.00 Meško: »Pri Hrastovih«, drama, igra Št. Jakobski gled. oder — 20.00 Koncert mu-zike Dravske divizije — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Sobota, 1 .novembra: Belgrcd: 12.35 Radio kvartet — 17.30 Plesna glasba — 1030 Starost in šport — 20.00 »Rigo-letto«, Verdi. Prenos iz Narodnega gledališča v Blegradu. — Budapest: 10.00 Katoliška služba božja — 12.00 Ofioldansko zvonenje — 12.05 Koncert vojaške godbe — 14.00 Plošče — 15.45 Otroška ura — 17.30 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 10.30 Orgle — 11.05 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra — 13.10 Missa solemnis, Beethoven (pl.) — 15.15 Plošče — 17.30 Komorna glasba — 19.40 Veer pesmi — 20.05 »Adamova smrt«, slušna igra — 21.45 J. S. Bachova dela za orgle. — Milan: 12.15 Opoldanski koncert — 16.35 Otroški kotiček — 17.00 Plošče — 19.30 Vesela glasba — 20.30 Prenos operete. — Praga: 21.30 Nabožna glasba. — Rim: 12.45 Koncert lahke glasbe — 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert — 20.35 Veliki pestri koncert. — Katovice: 10.15 Prenos službe božje — 12.10 Koncert — 14.20 Glasba — 18.00 Nabožna glasba — 20.30 Prenos iz Varšave — 22.15 Plošče. Mor. Ostrava: 19.00 Balade — 20.40 Bratislava — 21.30 Nabožna glasba. — Leipzig: 12.00 Plošče — 16.30 Popoldanski koncert — 20.30 Prenos iz opere. Indijanski pogluvar Two Moon Moridas, na. slavnejši indijanski »medlcinmanc, ki je te dni do-' spel v Berlin, dn svojim belim tovarišem poknžo I svojo zdravniško umetnost Zlatorog-krpentinovo milo varuje vaše perilo. & Gospodarstvo Izseljevunje iz Italije, še pred pur leti se je letno i/seljovulo i/. Uni je nad 100.000 dclav-eev (samo letu 1923 j.Tdi je šlo nad 400.000). Zadnja leta pa jo ltail'.j« izseljevanje iz političnih raiziogov zolo omejevala, tako 20. nov. ponudbe glede dobavo rešet za ra/redišče. — Ravnateljstvo dr/, rudnika Kreku sprejeme do dne 21. nov. ponudbe glede dobave 4 kg bencina. — Ravn. dr/, rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. nov. ponudbe glede dobave I tračne žafra. — Vrš"'le sc bodo naisledinjc ofeirtailne licitacije: 17. nov pri IJpr. drž. ..........konom. oddelek v Belgradu glede dobave (З.(КИ) kg bencina, 1100 kg strojnega ol ja. 900 kg konzistenine masti; pri ravn. drž. žel. v Siubotici glede oddaje 5000 kommdov pil v ostrenje. Dne 19. nov. pri ravn. dirž. žel. v Zagrebu glede dobave 613 plošč rebrasti' pločevine. Dne 2t. nov. pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave železa. Dne 24. nov. sc bo vršila pri pridihe ne m oddelku ljublj. žel. ravn. ofertabia licitacija glede dobave 12.000 kub. metrov tolčenega gramoza. Proda ia. Dne 13. nov. se bo vršila |ju'i Upravi l. oddelka zavod« zrn izdelavo vojne obleke v Sarajevo instiiiena licitacija glede prodaje odpadkov od blaga, platna, usnja ter glede prodaje starih odej, suik.na, vreč. čevljev, vrvi. železa ter stor.ilh železmiih postelj. Bor та Dne 30. oktobra 1930. DENAR Devizni tečaji so danes bili nekoliko čvrstej-fci. Zaključeni sta bili lc devizi Dunaj in Praga, kateri jc dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274 bi., Berlin 1346 bi., Bruselj 787.13 b., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1095.<10 bi., Dunaj 794.35—797.35 (795.85), London 274.31 bi.. Nevv-vork 56X5 bi., Pariz 221.53 bi., Praga 107.03-167.83 (167.43), Trst 295.54 bi. Zagreb. Amsterdam 2271—2277, Berlin 1344.50 —1347.50. Bruselj 786.13 -789.13, Budimpešta 987 —990, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 794.35— 797.35, London 273.91—274.71, Ne\vyork 56.25— 50.45, Pariz 221.53 bi., Praga 167.03-167.83, Trst 294.54—296.54. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.9 milij. Din. Belgrad. Berlin 1344.25—1347.25, Budimpešta 987—990, Curih 1094 40-1097.40, Dunaj 794.35— 797.35, London 273.91—274.71, Newyork 56.25— 56.45, Pariz 220.53—222.53, Praga 167.03-167.83. Curih Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.45, Atene 6.65, Berlin 122.73, Bruselj 71.825, Budimpešta 90.20, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.67, London 25.02625, Madrid 57.80, Ne\vyork 515.10, Pariz 20.2125, Praga 15.275, Sofija 3.73, Trat 26.97, Varšava 57.75, Kopenhagen 137.80, Stockliolni 138.20, Oslo 137.80, llelsingfors 12.975. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.56718, (valuta) 12.54. VRF.DNOSTNI PAP1RI1 Tendenca za državne papirje je nadalje slaba in tečaji popuščajo. Promet je bil le v promptni škodi in v dolarskih papirjih. Tudi tržišče bančnih papirjev je manj živahno: zaključki so bili v delnicah Poljo-, Jugo- in Zemeljske banke po nespremenjenih tečajih. Industrijski papirji beležijo običajen promet v delnicah Guttmanna in Drave. Trboveljska je v teku seslanka narasla od 38« na 390, nato pa zopet popustila na 385. isis je bila zaključena po 41. Ljubljana. 81/,' Bler. pos. 93 1)1., 7% Bler. pos. 83 bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den.. Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 10 den., Split cement 400 1)1., Ruše 2H0—300. Zagreb. Drž. pap.: 7"« inv. pos. 87 bi., agrari 64 bi., vojna škoda ar. 428-429.50. kasa 428-429.5 (429), 12.' 428—431, srečke Rdeč. križa 52 bi., 8'/i Bler. pos. 91—92.50 (92.25), 7% Bler. pos. 81— 82.50 (82, 81.25, 81.oO). 7% pos. Drž. hip. banke 80.50-81.50. Bančne delnice: Kavna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36 den., Poljo 56— 5S.50 (56). Kreditna 96 den., Union 191—192, Jugo 70.50—80 (79.30), Lj. kred. 122 deu., Medjuuarodna 67 den., Narodna 8000—8075, Obrtna 70 den, Praštediona 925 den., Etno 135.50 den., Srbska 188— 190, Zemaljsku 129—130 (129). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 132—138 (189.60), Slaveks 57 bi., Slavonija 200 den.. Nušice 1100, Danica 100 den., Pivara Sar. 200 bi.. Drava 232.50-237.60 (235), Šeccrana Osjek 295-300. Nar. nilili. 200 den., Osj. ljev, 190 den., Brod. vag. 90 den., Union 130 bi., Vevče 129 den., Isis 41—43 (41), Ragusea 378—400, Oceania 225. Jadr. plov. 560 d., Trboveljska 384.50—386 (386, 388, 390, 387, 386, 385). Belgrad. Narodna banka 8100 (5 kom.), 7% inv. pos. 87 - 87.50, agrari 55 den., vojna škoda 148.50 (200 kom.), 12. 454 (200 kom.), 7% Bler. posojilo 84.75 (1000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 81.375 (15.000 dol.). Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London 7% Bler pos. 80 50 81.50, Nevvyork 8% Bler. pos. 91.50—92, 7% Bler. pos. 80—81, 7% pos. Drž. hip. banke 74, 75-82.25. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.35, VViener Bankverein 17.20, Creditanstalt 47.20, Escompteg. 150, Union 28.75, Mundus 152, Alpine 19.70, Trboveljska 47.10, Kranj. ind. 39.50, Levkam 3.90, Rima Murnny 78.50. Les Zanimanje v testonih je precej veliko, vendar jo bila Ia živahnost v povpraševanju zgolj posledica lega, ker so se nekateri sicilijanskl korusu-menti oglasili pri naših producentih. Da pa preprečijo direkten odjem, so nekateri trgovci iz Reke, Sušaka in Trsta lansirali precej visoke cene, ter tako v resnici preprečili večje direktne zaključke pri manjših producentih. Sicer pa je v testonih v islini znatno povpraševanje in tudi sezona so je že pričela, vendar še cene niso take kot prejšnja leta, pač pa — kakor v vseh vrstah lesa, tako I tudi pri testonih — dokaj nižje. Istotako so išče 1 neobrobljenn bukovimi, seveda le po nizkih cenah. ' Zelo neugodno je vplivalo na odjem s strani Italije dejstvo, da je Rusija iztovorila v Benetkah in Ge- j novi precejšnje količine bukovine, ki je |H> zanesljivih vesteh tako glede kvalitete prvovrstna kakor tudi glede dimenzij odgovarjajoča zahtevam italijanskega trfja. Poleg tega pa je Rusija založila italijanska tržišča tudi z večjimi količinami hrastovih friz. (»Trgovski list .) Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vagon bukovih met. drv, 1 vagon bukovih rezanih drv in 1 vagon klad. Tendenca mlačna. Žitni trs Danes zopet javlja Budimpešta slabejšo tendenco pri majhnem prometu. Ravnolako so oslabeli tudi čikaški tečaji. Tudi pri nas je tendenca slaba in so cene pšenici in koruzi padle za 2 in pol paro pri kg, dočim je drugo ostalo neizpremenjeno. Najvažnejši kupec na nueom trgu je Priv. izv. d. d., ki kupuje pšenico po 128—149 Din. Včeraj se je plačevala koruza v zrnu jk> 65—68 Din. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica ban. Tisa Slep 147.50—150. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 22 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 29 vagonov koruze, 4 vagone moke, 9 vagonov otrobov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet majhen. Pšenica marec 15.90, zaklj. 15.90—15.91, maj 16.05—16.06, zaklj. 16.05-16.06, rž marec 9.10, zaključek 9.10—9.11, koruza maj 12.36—12.43, zaklj. 12.37—12.39. Deželni pridelki Zelj« in repa. Lani so bile cene zelja zelo nizke, zato ga kmetovalci niso toliko sadili iu je bil letos tudi radi deževja pridelek slab tudi v kvaliteti. Zato so cene čvrste in se giblje nnkupna cena okoli 70 par. za vagon blago pa že 75 in več. Kislo zelje stane 4, repa pa 3 Din, veletrgovinske cene so pa za 40—50 par nižje. Nakupna cena za repo se je gibala od 40 do 50 par. Kože. usnje in čevlji Dne 28.oktobru sc je v Zagrebu vršila običaj n« avkcija kož zagrebškega združenju mesarskih obrtnikov. Prodanih je bilo I in triče-trf vagonu govejih kož po 14.25 Din otreseno soli (tvrdki Pokuk v Ljubljani) ini 6000 kg telečjih kož tvrdki Alkalaj im Мауег iz Zagreba no 23.90 Din za kg. Na septembrski avkciji je bila za goveje kože dosežena cena 14.30. za telečje pa 25 Din. Nazadovanje cen je pripisovati slabi tendenci v inozemstvu. „ Hmelj N'iirnberg. 30. okt. as. Danes je bilo pripeljanih 150 bal. Pri zelo malem povpraševali ju je bilo v prometu 200 bil. Tefnanjski hmelj je notiral 80 do 95 Mark. Od inozemskega hmelja se je kupče-valo s prvovrstnim štajerskim od 60 do 65 Mark. Razpoloženje zelo mirno. Cene čvrste. Iz službenih obiav Razpis službe banovinskega zdravnika za ■edruženo zdravstveno občino Tre' n,e s sede em v Trebnjem. Prošnje je v ožiti do 15. nov. potom zdravstvene občine Trebn.e na baneko upravo. Licitacija. Banska uprava razpiuije oddao del pri zgradbi nove banovMsikc ceste Reka —Sv. Areli (okraj Maribor). Licitacia se vrši 19. novembra ob 11 v prostorih okr. načeistva za Maribor levi breg Predračunska vsota 735 075.40 Din. Konkurz je razglašen o imovini Roglič Ivana in Milena, trgovca v Mariboru, Grajski trg St. 1. Konk. kom. dr. Kovča Franc, upr mase dr. Lcs-kovar Jos. Pivi zbor upnikov v sobi št. 84 6. novembra ob 10. oglasiti se je do 30. nov., ugotovitveni narok 4. dec. ob 10. Naknadni ugotovitveni narok v zadevi pre-zadolženkc Jeglitsch Marie se vrši pri ok*. sodišču v Mariboru, soba št. 84 30. okt. ob 10. Posebni ugotovitveni narok se vrši zaradi zapuščine pok. dr. Juritscha Fritza dne 13. novembra ob 11 pri okr. sodišču v Mariboru, soba štev. 84. Izprcmtrabe v trgovinskem registru. Henrik Kenda, Ljubljana; izbrisana je mladoletnost družabnika Kenda Ivana in pravica njegovega zastopstva po Kenda Irmi, nadalj« pro-kura Kenda Iriiit. — Kiaiiriku h-ani!nica, I.jublana; izbris upr. svetn. Finžgarja Frana in vpis Dcmfara Antona. — Ljubljanska kreditna brnka, dovo'ie^a izpreinemba pravil (glede naziva v Hal. :eziku), izbris upr. svetn. Antiča Maksa, vpis A'leksa Kneza, I. K. Kaj rabi naš nogomet Pred nedavnim smo v daljšem članku obrazložili, zakaj nazaduje naš nogomet. Nogomet o katerem pravijo, da je v dekadenci, skuščtjo zdramiti na zgrešen način. Izpod peres raznih piscev pa sta izšla sedaj dva članka. Glavni sjnisel teh dveh člankov je, da naj se sporazumeta oba vodilna kluba, pa bo zopet vse dobro. Dobro bo morda za ta dva kluba pa še to ie zelo neverjetno, ta sporazum pa ne bo privede! nogometa do višine, na kateri bi morali biti. Kaj pomaga prvenstveno tekmovanje, če je nezanimivo in ni gledalcev. Saj jc nogomet vendar igra tudi za gledalce, in ne samo za igralce. Torej če se jc odigralo vse jesensko prvenstvo v Ljubljani in ni bilo pri vseh tekmah več kot približno 2000 gledalcev, kje je napaka? V sporu med vodilnimi klubi, ali v slabi nezanimivi organizaciji? To vprašanje je seveda za poznavalce naših razmer odveč, je pa nujno potrebno radi tega, ker skušnja da povedati, da je sedanje tekmovanje prav dobro in vsem v korist. Ne morejo opustiti, da ne bi drugim očitali slabili informacij iz nasprotnih taborov, '/.e samo ta zunanji očitek pove dosti, kajti kdor v tako važnih vjirašaniih loči nogomet v dva tabora, ta nima pravice ali pa ni sposoben privesti nogomet na višjo stopnjo! V nekem članku so se obregnili tudi ob mene ter mi očitali pripadnost nekemu taboru, ker sem baje zagovarjal današnji način tekmovanja. Trdi se, da je tak način tekmovanja kot smo ga predlagali, bil vpeljan v sezoni 1424-25. Ta trditev seveda ni čisto točna, poleg tega pa pokaže pravo tnisel pisca. Primerzali sedanje stanje nogometa z letom 1924, z dobo, ko so vodilni klubi Ljubljane odpremili klube iz Maribora z veliko razliko golov nikakor ne gre. Ker pa gre za to, da v resnici pomagamo našemu nogometu in ne za tabore itd., bomo navedli samo nekoliko zgodovine. Enoten razred za Slovenijo je bil samo v sezoni 1921-22. To tekmovanje ni bilo zanimivo, konkurenca je bila prešibka. Leta so tekla, klubi so se Nov način tekmovanja za drž. prvenstvo V nedeljo se vrši v Belgradu konferenca predstavnikov vseh jiodzvez iti predsedstva J. Z. Glavna točka le konference je nov način tekmovanja za državno prvenstvo. Dosedaj je še vse načrte za državno prvenstvo izdelal ing. Simouovič in tudi za prihodnje zborovanje ima zapet nov predlog, ki naj bi dr sedanji način, ki je na vsak način zelo pomanjkljiv, izpremenil. Prvotni jired-log je bil osnovati za celo državo enoten razred. O tem predlogu se dosedaj Su ni razpravljalo, čeprav bi bil edino ta predlog sprejemljiv in koristen za vse klube. Zakaj je ing. Simonovič odstopil od prvotnega načrta ne vemo, na vsak način bo j>a moralo priti tudi v državnem prvenstvenem tekmovanju do enotnega razreda, kakor ga imajo skoro v vseh državah. Novi predlog, o katerem bodo v nedeljo razpravljali 'je približno lak. Osnovali se besta dve skupini in sicer zagrebška (zahodna) in belgrajska (vzhodna). V zahodni skupini bo tekmovalo šest klubov in sicer dva ljubljanska, trije zagTehški in eden iz Splita Ne vemo, zakaj je oddelil dva ljubljanska klubu v zahodno skupino in prezrl mariborski klub, ki gotovo tudi ni dosti slabši od tretje planiranega kluba iz Zagreba. Zatorej so delegati naše pod-zveze dolžni opozoriti na to poimmjklivost predloga ing. Simonoviča, in skušati izboljšati ta predlog, v korist prvaku mariborskega okroža. Kajti, če sodelujejo trije predstavniki Zagreba, imajo pravico sodelovati tudi predstavniki Slovenije v istem številu. Kajli mi imamo dva kvalitativno skoro enako močna centra Ljubljano in Maribor. Sama ta konferenca bo zelo pomanjkljiva. Seveda so pcklicairt predstavniki jiodzvez, du j»ovedo mnenje, vendar bi morali bili zastopani na lako važni konferenci v prvi vrsti zastopniki klubov, ki pridejo v peštev za tekmovanje za di-žavno prvenstvo, kajti le ti bodo znali pravilno in koristno zastopati svoje interese in obenem ludi interese nogometa. Ker ,:e ta konferenca za na-daljni razvoj nogometa v Sloveniji velike važnosti, bomo posvetili posebno pozornost delovanju le konference. Sicer ne vemo, kdo bo odšel od LNP v Belgrad, pričakujemo pa, da bodo interesi slovenskega nogometa dobro zastopnni, in ne mogoče samo Interesi enega ali dveh klubov. ZaMiraćefi lahhoat eiske sezone SK Ilirija je zaključila svojo letno 1. atl. sezono z dvodnevnim mitingom, ki je dobro uspel. Razveseljivi rezultati so bili doseženi v vseh mestih in tudi pri skoku s palico in v višino. Ko bi vsi atleti razpolagali s površno športno obleko (Trajningsanzug), tedaj bi se marsikatera mera izboljšala, zakaj mraz skrajno slabo vpliva ua prožnost telesa. V mladinskem četveroboju, ki je obsegal tek na 00 in, skok v višino, skok v daliavo in metanje diska, je bil: I. Boštjančič K. z 2550 točkami, 2. Vesenjak M z 2441 točkami in 3. Glavnik L. z 2257 točkami. Juniorji od 16.—18. leta so dosegli sledeče rezultate: Skok v višino: 1. Stare 1.55, 2. Pustišek 1.50, 3. Jerančič. Krogla: I. Pustišek 12.85, 2. Krošelj 11.21, 3. Stare. Tek na 100 m: 1. Skrabar 12.8, 2. Drganc 13, 3. Marehiolti. Skok v daljavo: 1. Jerančič 5.06, 2. Stare 4.93, 3. Pustišek. Metanje kopja: 1. Jerančič 30.Qo, 2. Marehiolti 2o.66, j Zuonn. Tek ua 1000 m: 1. Marchiotti 1:0.4. 2. Glavnik II. 3. lerančič. O senijorjih smo poročali že včeraj, danes dodajamo: ustanavljali in tudi izginjali. Najnižje stanje je bilo doseženo v sezoni 1924-25, tak, da se v tej sezoni sploh ui dalo izpeljati tekmovanja v dveli razredih. Tekmovalo se je sicer v enotnem razredu, niso pa tekmovali v enotnem razredu enako močni klubi ker je ravno v tej sezoni Ilirija zmagala z veliko diferenco. Jasno je, da tako tekmovanje ni moglo uspeti, ker je bila konkurenca prešibka. Zato enotnega razreda v Sloveniji še ni bilo. Tudi prave potrebe ni bilo vse dotlej, ko imamo v Sloveniji pet i|o šest enako močnih klubov. Tolikega števila dobrih klubov še ui bilo, zato so vse trditve, ki se opirajo na zgodovino za današnji čas nepravilne. Povdariamo, da smo pisali o potrebi reorganizacije takoj ob pričetku sezone, in ni nastalo naše mišljenje o potrebi reorganizacije šele po zmagi Primorja. Zatorej članek leni bolj jasno kaže. da današnja uprava LNP nima volje reorganizirati celotnega tekmovanja v korist slovenskega nogometa. Zakaj ne vemo, zdi se nam pa, da gre nekaterim le za nadvlado v LNP, delo za procvit nogometa so pa dosti fraze. Vendar je jesenska sezona pokazala toliko napak in tako mizerno< sliko, da ne moremo prepustiti, da bi nogomet radi slabe organizacije propadal. Naloga športne kritike je, da s primerno grajo na pravem mestu in s primernimi nasveti pomaga odstranjevati nezdrave pojave v športu, da dviga športni duh ter da pospešuje razvoj športa. Komur ie to jasno, ta bo tudi pravilno razumel tendenco, ki vedno prevladuje v naši rubriki. Dejstvo je pa, da so izšli v ljubljanskih dnevnikih članki, ki so zavzeli isto stališče kot mi — seveda na svoj način — in pozneje kakor mi. Za pulloverje angleška volna Toni Jager, Ljubljana, Dvorni trg 1 Met kladiva: 1. Zupančič 33.85 (zelo dober rezultat!), 2. Rotar 32.02, 3. Slepišnik. 3000 m: 1. Ilovar 10:53.9, 2. Osvald. 3. Lah. 1500 m: 1. Šoukal 4:45, 2. Vrečko. Kunier ui startal. Skok v višino s palico: I. Zupančič 3.20, 2. Oroszi 3.10. Metanje diska: I. Slepišnik 36.10, 2. Banko 32.08, 3. Zupančič. Z zadovoljstvom lahko zaključujejo nekateri atleti svojo letošnjo sezono. Ce bodo šli z veseljem in z voljo ua zimski trening, tedaj morajo biti rezultati drugega leta na celi črti boljši, zakaj vsi flirjani so še mladi. Železničar (Zagreb): Ilirija Po neuspelem prvenstvenem tekmovanju bo nedeljska tekma med Ilirijo in zagrebškimi Železničarji gotovo skušala j>opraviti slab utis končanega, prvenstvenega tekmovanja. To je vsa'j dolžnost Ilirje, ki je do sedaj Se vedno najboljše zaslo-pala napram zunanjim klubom naš nogomet. Zagrebški Železničarji so stalen gost naših klubov. So moštvo, ki goji lep kombinacijski nogomet in igra zelo fair. Trenutno so v zelo dobri formi, kar pričajo rezultati prvenstvenih tekem, Icji t i v prvenstveni tabeli so tik za I laskom in Gradjanskini. Na vsak način bo nedeljska tekma zanimiva, čas in drugo objavimo v jutrišnji številki. Mariborski šport V nedeljo, dne 2. novembra se vrše v Mariboru sledeče tekme: Ob 12.30 mladina 1SSK Maribor:niladiua SK Železničar. (Sodnik g. Vesnftver.) Nato sc vrši brzo-turnir vseh marib. klubov za jmkal medklubskega odbora po sledečem redu: ob 14 1. S. S. K. Mari-bor:S. K. Svoboda (sodnik g. Bergant), ob 15 S. K. Rapid:S. K. Železničar (sodnik g. dr. Planinšek) in ob 16 zmagovalec l.:zmagovalcu II. Vse tekme sc vrše na igrišču I. S. S. K. Maribora. Predpoldne ob 8.3(1 se vrši na igrišču S. K. Rapida lahkoatlelsld miting I. S. S. K. Maribora in S. K. Kapi da. Obiskovalcem pokopališča sc vljudno priporoča za obilen poset gostilna Krušič Zelena jama :: Ljubljanska ulica 1 Točijo sc prvovrstna dolenjska in štajerska vina. Opozarjava na dobre krvave in jetrne klobase, kakor tudi vsa druga jedila. Sprejemajo se abonenti. Anton in Mm kit J) ti .šit Prevzem gostilne! Vljudno naznanjam, da sem prevzela gostilno pri DACHSU« v Florijanski ulici v Ljubljani. Zn topia in mrzla jedila ter pristna vina bo vedno dobro preskrbljeno; sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano po nizki ceni. V soboto in nedeljo sveže domače koline. , Priporoča se Novak l1 run niš k a MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca i'50 Din ali mki besetla SO par. Najmanjši oplas 5 Din. Oglasi nad devot vrstic rnfunajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Gospodična išče službe kot vzgojiteljica. Vešča slovenskega in nemškega jezika, službo nastopi takoi Naslov v upravi pod št. 12.315. Službo delovodje poslovodje ali strojnega konštrukterjn \ večjem industr podjetju išče absolvent strojne delovod-ske šole :• 0 letno vodilno Zaslužek Zastopnika poštenega in vestnega, išče veletrgovina * vinom \ Ljubljani za takojšen nastop. Ponudbe z navedbo referenc pod Poštenost št. 12.404 na upravo. Pouk ^onudhi- na upravo Praktik«. Šoferska šola pod i prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje Upokojena učiteljica bi šla kot vzgojiteljica k enemu ali dvemr. otrokoma, najraje na deželo. -Ponudb, na upravo pod oblastveno konccsijomra-• Stroga krščanska vzgoja- I na, 1 GABERŠČIK. bivši Vnajem Odda se trgovina s spccerijo in železnino na dobro idočem kraju, pripravna tudi ta manu-fakturo. Obstoji že nad 00 let. Najemnina nizka. Naslov \ upravi »Slov.« pod št. 12.402. Za vinotoč iščem 1 ali 2 lokala, po možnosti tudi klet. na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod »Zeleni venec* štev. 12.401. Gostilno - mesarijo prometno in nekaj posestva v trgu. proda za 190 tisoč Din. Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Kmetijo dobra poslopja, 15 oralov posestva, proda za 135.000 Din Posredovanica, Maribor, Sodna ulica 30. Prodamo Samo do petega dežne plašče, pelerine itd. po razprodajnih cenah. -Jančigaj, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. šoferska šola št 12.422 Prodaialka želi mesta \ trgovini, pekarni, mlekarni ali slaščičarni. - Na«lo\ v upravi pod ;t. 12.115. komisar za šoferske izpite Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. — Prihodnji redni tečaj prične 3. novembra. Objave Kupimo Grahom moka se zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem. ki uiivaio veliko mesa. Razpošilja i po S kg ra 40 Din po poštnem povzetju Pavel I ^edej. umetni mlin. Ja-rornik, Gorenjsko. Obrt Tapetbiike obrti vsa dela, popravila, izvršuje najceneje F. Novak, tapetnik, Maribor, Slovenska ulica 24. Krasne tlakove za veže in cerkve, cementne cevi, ograje, nagrobne spomenike, stopnice itd. izdeluje Cementarna Gostinčar, Pešata, Dol pri Ljubljani. V Zgornji Šiški »pri Martincu«. vedno dobite dober prigrizek in poleg drugih vin posebno dobro portugalko ter pristen Muškat — Silvanec. Vsako soboto in nedeljo domače krvavice. Vrednostne papirje Proti izpadanju las in boleznim lasišča je »■Ines« edino uspešno sredstvo. 1 lonček 3S Din »Ines«, Ljubljana. Mero-sodna ulica 1. 'IiIuUu Dekle pošteno ir. pridno čedne 7unaniost; sn lepega vedenja, ki 'ima veselic do otrok in vseh gospodinjskih del. sprejme takoj 4 članska obitelj v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod »Dobra služba«. Hlapec zanesljiv trezen, pošten, držano pravico, vajen konj in gospodar- odda nc glede na najnižjo skemu delu, se sprejme | ponudbo. Tozadevni pri-takoj v trgovini P._Stara- pomočki se dobijo pri Osebo, ki je našla dne 20. okt. v balkonski dvorani univerze ali v sobi štev. 77 usnjato, rjavo ročno torbico, se prosi, da jo vrne v upravi lista. Razpis. Krajevni šolski odbor na!£*P°rln* dražba MatheU, I Javorniškcm Rovtu raz- Suppam m drug, Maribor,] pisuje oddajo adaptacij-skih del \ šolskem poslopju osnovne šole na Javorniškcm Ro\ tu s prida delo Puhasto perje j čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din! I kg, čisto belo gosje po | srečke, obligacije, delnice i «0 Din kg in čisti puli j kupuje upravništvo »Mer- P° 2se D,n M KazpoSi-kur«. Ljubljana, Šelcnbur- Jiam po Petnem povzetiu. | gova ulica 6 II, tel. 30-52 ! L- BROZOVIĆ - Zagreb. - tlica »2. Kemična čistil- Kupimo vsako množino _niča perja._ Premog j trbov cljski, šlezijski. an-j „ j, gleški in koks dostavlja presnega sadja i postavno k \ agonu ali pa ' šičeva cesta 6. - Telelon v skladišče Maribor, Cvet- I 2S-20. 25-05 lična ulica IS. po najbolj- j ših dnevnih cenah. namiznih jabolk cUvtu mJU tX- •\fk.xeUi V Prima bosanske sina, Cirkovce pri Prager-skem. Dcklica mlada, zdrava in poštena, se išče za zelo fino manjše gospodinjstvo. - Pisati i'slotam nn naslov. Terezija Kova-?!C, Zagreb, Marovska 23. Mizarskega vaicnca »prejme strojno mizarstvo Ivan Šemrl, Poljanska 69, Ljubljana. šolskem upraviteljstvu na Javorniškcm Rovtu vsak dan razen nedelje in praznika. Ponudbe je vložiti najkasneje do srede 5. novembra 1430 do 12. ure - Krajevni šolski odbor. Prodajalka delikatesne stroke ga rancijo 20.000 Din — se sprejme kot voditeljica prvovrstne trgovine proti dobri plači. Ponudbe pod Samostojna moč na upr. »Slovenca«- Celje Iščem služkinjo ki je dovršila vsaj gospodinjski tečaj. Javiti se od 12. do 14. ure. Dr. Kodre, Staničeva ulica 3. Milan Tona, trgovina z mešan, blagom v Krškem, sprejme pridno in pošteno dekle • zabojih po 5 kg za 40 Din. po 10 kg za 96 Din, franko pakovanje in poštnina, po povzetju ali denar naprej, pošilja Export G. DRECHSLER TUZLA. Na prodaj so tri stavbne parcele v izmeri približno 800 m vsaka in sicer tik mestne mitnice ob Dunajski cesti in neposredni bližini novo projektir. mestne osnovne šole. Pojasnila vsak dan razen nedelje med 11 in 2 uro pri Avg. Jenku, Go-sposvetska cesta 7-1. Naročajte ■SLOmCA najcenejši s/ortnsii dnevnik lispeh 5 preizkušeni so izvrši pri vsaki partiji melema, predao gre v promet v 4 dneh HELEN LANICO „Smrf 2u!|em' odpravlja žulje, b trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. Ne ovira pri" hoji. Dobi se povsod. LAM ICO drogerija BEOGRAD Knez Mihajlora ulica 14 Razglas prodaje zemljišč! Posestvo pokojnega Antona Šušteršiča v Zg. Šiški št. 23 se bo razprodalo potom prostovoljne javne dražbe na licu mesta v torek 4. novembra 1930 ob 1. uri popoldne (ob 131 in naslednje dni ob istem času. Posestvo obstoji iz hUe, gospodarskega poslopja, vrta in dToriiča. štirih njiv, treh travnikov, osem gozdov in več staTbnih parcel od Vodnikovi cesti in Kosovi alici v Zgornji Šiški. Celotna poTriina zemljišča meri okrog 15 ha. Prodala sc bo vsaka parcela posebej, za stav-bišče primeren svet pa po posameznih stavbnih parcelah Zdražitelji imajo pri dražbi položiti 1096 va-dija od vzklicne cene. Pogoji plačila v treh mesečnih obrokih po odobritvi kupčije, ki jc za prodajalce osem dni neobvezna. Natančnejši vpogled pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 37. ali zapuščinskem oskrbniku Francu Šušteršiču v Zapužah. p. Št. Vid nad Ljubljano. nasema nem inljtva (coi fjucler. Nenapisan zakon zahteva, da uporabljajo dame. ki žele biti vedno privlačne,ljubko in dražestne"Kha-sana puder", ki povrača dragoceni dah neminljive Khasana. Dobi se povsod v vsaki obliki iti barvi. Zaloga ta Jugoslavijo: JUGOPHRRMfldin D. D. ZAGREB Odddtk kozmetike Dr. M. Albersheim. Frankfurt a. m London KHASANA Oieslnhoruzo kupu* aiKvnet« pri trrdk A. VOLK. LJUBLJANA RctHev« cest« (4 Velet reovi na • fcitom Čitajte in širite »Slovenca«! Pozor! Pozor! Gramofone, gramofonske plošče, šivalne stroje, kolesa in drugo — kupite zelo ugodno pri S. AMON, Maribor, Glavni trg 5. Tudi na obroke! Tudi na obroke! Umrli so nam včeraj popoldne v starosti 83 let naša draga mama. stara mama. prababica, sestra in teta, gospa Marija Pollah roj. Šušteršic Prepeljali jih bomo v Kranj, kjer se vrši pogreb v petek, dne 31. oktobra 1930 ob četrt na pet popoldne iz hiše žalosti. Glavni trg 130, na mestno pokopališče. V Kranju, dne 30. oktobra 1930. Žalujoče rodbine: Crobath. Pibrovc, Schindler. Pollak. Zupan. McFtni jKjpcbiii гало<1 л Ljubljani. ■i> 9&Š Ilans Dominik: %ШЏо слт w*H * ..3« SO e vjojd ► v- :f S« -fcSrtJg s IS 15- 5 g 5 «2 5 J ► п J I ^s's: -o -™< I •{•juj"'§5) e 2 • ; les eCO - • Moč treh 25 Roman iz leta 1055. Krik Truvvor je razumel teoretične razlage svojega prijatelja. Po njegovih zapiskih je sam vodil aparat, ko je razstrelil stroj v Sing-Singti. In vendar se je znova močno čudil temu. Njegove misli so splavalo mnogo dalje nego iznajditeljeve. Silvester Httrs-feld je bil inženjer in samo inženjer. Njega je zanimalo fizikalno vprašanje in njegova rešitev. Erik Truwor jo z^nim pogledom objel vsemožnosti, ki so tičale v iznajdbi. 1'oda tudi Erik Truvvor je bil tehnik in je računal. I)es<;t lisoč kilovatov je pogin za posameznika, ki ga zadene. Toda za sto milijonov ljudi ne pomeni to nič. Mw>go večji aparati bi morali biti na razpolago. Več milijonov kilovatov bi moralo učinkovati na njegov mig v vsaki zemeljski točki. Le tedaj bi imel moč, o kateri govori staro prerokovanje Conkape. Moč, da bi lahko vodil po svoji volji življenje ljudi nn zemlji. Razgovoi v naslednjih tirali se je sukal čisto o strokovnih rečeh. O merah večjih žarilnikov. 0 sredstvih. kako jih napraviti. 0 času. ki bi bil potreben za njih napravo. Stara Truvvorjovti hiša je bila pripraven kraj za to. 2e šest stoletij je videla njena streha. Za dvoje nadstropij v globino so bilo uklesane v gorskem granitu prostorne kleti. Metre debeli so biii zidovi spodnjih nadstropij, napravljeni iz granitnih kosov, ki so jih dobili pri razstreljevanju. Električna napeljava iz tovarn ob reki je dajala luč,« gor kot o in silo v vsaki množini. Skrita hiša naj bi služila za delavnico, v kateri naj bi Silvester močno izpopolnil svojo iznajdbo, katero naj bi po neomajni volji Erika Truworja moral izvesti do kraja. Silvester Bursfeld je iznašel svoj izum z vnemo znanstvenika. Kakor morda lahko fizik iznajde top, ne da bi mislil na strelni učinek. Dognal je vse pojave strnitve sil. toda ni se za zdaj le mnogo zmenil, kako bi natančno ciljal in sigurno pogodil. Energetska stran vprašanja je zanimala njegovo učenjaško naravo mnogo bolj nego praktična uporaba. Erik Truvvor je takoj spoznal to slabo&t. Spozjial jo je in s svojimi zahtevami in vprašanji prisilil Silvestra. da išče rešitev in jo tudi najde. Da razvije takoj vsaj teorijo tudi za natančno ciljanje. Samo ako si mogel videti oddaljeni cilj, ako si mogel zasledovati z očmi učinek sile. si lahko popolnoma izrabil moč orožja. Mož dejanja je prisilil raziskovalca k trdemu delu brez počitka, da še poveča veliki izum in da izoblikuje iz njega sredstvo za njegove daleko»>ežne načrte. In Silvester se je dal prisiliti. Cele ure in dneve se je tako zakopal v nova vprašanja in njih rešitve, da je pri tem pozabil na vse drugo. Dokler potem ni uspela rešitev, dokler niso popustili živci in nastopila neizogibna reakcija. # * * Maitlandov grad. stari rodni dvorec MaiUandov. je imel o kresu številne goste. Po starem angleškem običaju je bilo obvezno le skupno kosilo. Vet- drugi dnevni čas so mogli а/лЛу: porabiti po mili volji iu gostitelji so si privolili isto prostost, kakor so jo nu- dili gostom. Pojavljali so se zdaj pri tej, zdaj pri oni skupini in če se jim je ljubilo, so se umaknili v svoje zasebne sobe. Po temni poti med bukvami, ki je vodila naravnost z grajskega hriba do mrežastih vrat koncem j drevoreda, je prišla ladv Diana Maitland. Solnce je bilo že zatonilo za visokimi vrhovi dreves. Postajalo i je hladno. Drgetaje od mraza si je ladv Diana tesneje ovila svojo svileno ruto okrog ramen. Zavila je v slransko stezo, ki je vodila mimo gredice rož. Z nasprotne strani ji je prihajala postava nasproti. v kateri je prepoznala doktorja Glosina. Nehote je zadržala korak. Čustvo ji je reklo, naj se mu izogne. Že se je hotela ustaviti in s*1 obrniti nazaj k drevoredu. Toda ob misli, da jo je prepoznal tudi dr. Glosin, je šla dalj*j po poti, ob kateri so rastle mij-sjjajnejše vrtnice. Dr. Glosin je stal sedaj tik pred njo. Priznati moram, lady Diana, da sem redkokdaj videl tako lepe rože, kot so te tukaj. Imate radi rože?« Zelo, gospod doktor. Vendar rni je njih j>ogled ljubši m^go njih vonj. V sobi me moti njih omamni vonj.<- 0, kako škoda za nežtevilne kite rož, ki so vam jih metali pred noge vsak večer, ko sle očarevali po-! slušalce v operi Metropolitan.« Lady Diana je odtrgala rožo in si jo vtaknila za pas, гк da bi odgovorila na vprašanje. Včasih je res sama govorila o svojem prejšnjem Igralskem življenju, toda da bi jo drugi tega spominjali, ui imela rada. Dr. Glosin ni hotel razumeti migljaja. Za Jugoslovansko tiskarno * Liubliani: Karel Cek. Izdajateli: 1тав Rakevre. Uibduik; tmuc Ki tuitur,