15. maj 2008 številka 64 2 3 8 Dan zmage Županov kotiček Poleti obnova Diane 12 15 28 Kresovanja in mlaji Javne objave Morski festival kitare 27 30 31 Zaščita in reševanje Nagradna križanka Festival mladih v našem parku DAN ZMAGE 2 ŽUPANOV KOTIČEK Svetovni dan družine Maj je mesec ljubezni, mesec mladosti, mesec družine. Ko boste vzeli v roke to številko Soboških riovin, bomo tako doma kot v svetu obeleževali mednarodni dan družine. Družina predstavlja osnovno celico naše družbe. Je edina stalnica v svetu sprememb in edina razume-vajoča v svetu brezbrižnosti. Predstavlja steber, na katerega se lahko naši otroci vedno oprejo in zanesejo, je pristan, ki nam nudi zavetje pred zunanjim svetom. Samo zdrava in srečna družina je osnovni pogoj za napredek in razvoj družbe. Zato smo se v mestni občini odločili, da letos ta dogodek posebej obeležimo, in porodila se je ideja, da v Mestnem parku za družine organiziramo družinski piknik. Osnovna ideja je preprosta: ta dan naj se družine umaknejo iz vsakodnevne naglice in se posvetijo sebi. V sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami smo za vas pripravili pester program, ki se bo začel že v dopoldanskem času. Poskrbljeno bo za raznovrstno otroško zabavo, od otroških delavnic in gledaliških predstav do zabavno-rekrea-tivnih iger. Najmlajši se bodo lahko preizkusili v karaokah, po parku pa bodo postavljena tudi številna igrala. Poskrbeli bomo še za bogato gostinsko ponudbo. Otroke bodo zabavali znani moderatorji in maskote iz otroških in mladinskih oddaj, v popoldanskem času pa bo nastopila tudi znana glasbena skupina Čuki. Na stojnicah boste lahko kupili otrokom najljubše jedi ali pa se z balonom dvignili nad mesto. Predvsem pa se boste lahko družili z otroci, družinskimi prijatelji in znanci. To naj bo dan družine, njen praznik. Preživite ga torej z nami, 31. maja v Mestnem parku, pod krošnjami dreves, v družbi tistih, kijih imate najraje. Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota Drage občanke in občani, vabimo vas na družinski piknik, ki bo 31. maja v Mestnem parku. Preživite ga s svojimi najdražjimi, mi pa bomo poskrbeli za nepozabno zabavo vaših otrok. Anton Štihec z občinsko upravo 3 AKTUALNO Mestni svet o murskosoboškem vodovodnem sistemu Brigita Bavčar Prva izredna seja mestnega sveta v tem mandatu je bila 25. apri-la 2008 sklicana zaradi podpisa pogodbe o združevanju sredstev za izgradnjo sistema dolgoročne oskrbe prebivalstva z neoporeč-no pitno vodo na območju občin Goričkega in Ravenskega. Gre za tako imenovani podsistem B, podpis pogodbe, ki so jo župani enajstih občin s tega območja že podpisali, pa je bil pogoj za na-daljnje aktivnosti pri pripravi pro-jekta za pridobivanje kohezijskih sredstev Evropske unije. Župan Anton Stihec je pogodbo podpisal neposredno po izre-dnem zasedanju mestnega sveta in soglasno sprejetih sklepih, če-prav mestna občina nima proble-mov pri oskrbi s pitno vodo. Je pa solidarna z ostalimi pomurskimi občinami, ki so pred dvema leto-ma podpisale pogodbo o izgra-dnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo v Pomurju. Ta krovna pogodba je bila izhodišče za realizacijo pro-jekta Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja. Občine podpisnice so se že takrat zavezale, da bodo zagota-vljale finančna sredstva za izvedbo naložbe v skladu z investicijskim programom in deleži iz svojih ob-činskih proračunov za obdobje po letu 2006. V novembru leta 2007 je bila predstavitev prve faze projekta, za katerega je investicijsko doku-mentacijo izdelal Inštitut za eko-loški inženiring, d. o. o., Maribor, katerega predstavniki so bili priso-tni tudi na izredni seji mestnega sveta v Murski Soboti. Vmes je Ministrstvo za okolje in prostor obvestilo občine, da DDV ni upravičen strošek, kakor tudi ne strošek za pridobivanje zemljišč, ker projekt kandidira za sredstva iz kohezijskega sklada. Na predlog ministrstva je bil projekt vodoo-skrbe Pomurja razdeljen na tri sis-teme: A, B in C, kar je pomenilo razveljavitev poprejšnjih dogovo- rov in novo določanje finančnih deležev. Nad tem župani niso bili navdušeni, občine s tega obmo-čja pa so pooblastile regionalno agencijo Sinergija, da pripravi pogodbo o združevanju sredstev za izgradnjo murskosoboškega vodovodnega sistema oziroma podsistema B. Kot je predsedujočemu in me-stnim svetnikom na izrednem za-sedanju razložil direktor Sinergije Stanislav Sraka, znaša indikativna vrednost naložbe podsistema B po cenah v marcu 66.962.285 EUR in je razdeljena na dve fazi izved-be. Prva, ki bo na območju me-stne občine vključena v pripravo za pridobitev kohezijskih sredstev, je v znesku 1.420.925 EUR, druga pa v višini 14.690.816 evrov, kar zneseskupaj 16.111.741 EUR. Ker bo natančna vrednost kohe-zijskih sredstev in deleža iz repu-bliškega proračuna določena z in-vesticijsko dokumentacijo, deleži občin podpisnic pa z aneksom k pogodbi po podpisu memoran- duma z Evropsko unijo, je bilo v razpravi, ki je sledila predstavitvi pogodbe, veliko pripomb in vpra-šanj na račun približnih vrednosti in tudi drugih nedorečenosti. Prav zato je dr. Andrej Horvat imel izhodiščno pripombo na indika-tivnost (približnost), Jožef Casar je dejal, da gre očitno bolj kot za pogodbo o združevanju sredstev za podpis pisma o nameri. Čeprav se je izrekel za podpis pogodbe, je imel pripombe tudi Anton Slavic, v razpravi pa so sodelovali tudi drugi mestni svetniki. V imenu upravljavca sistema vo-dooskrbe (Komunale, d. o. o., Murska Sobota) sta stanje na ob-močju mestne občine analizirala direktor Mirko Šabjan in Boštjan Zver, ker podatek, koliko so posa-mezne občine že vložile v obsto-ječo vodooskrbno infrastrukturo, ni zanemarljiv. Simbolična magnolija krasi Mestni park Tanja Zrinski Svetovni dan Zemlje, ki ga 22. aprila po vsem svetu praznujejo že 30 let, je letos bil posvečen globalnemu segrevanju in pod-nebnim razmeram. Zemlji so se poklonili tudi v Prekmurju, kjer so posamezniki, okoljske in druge organizacije, dijaki in tudi naši najmlajši pripravili različne projekte, prireditve in stojnice, s katerimi so obiskovalce želeli opo-mniti na lepote našega planeta in opozoriti na okoljsko problemati-ko ter neodgovoren odnos člove-ka do narave. Tudi župan Anton Stihec se je s sodelavci odločil, da bodo Mestnemu parku podarili simbolično magnolijo, drevo, 4 AKTUALNO ki se ponaša z velikimi dišečimi cvetovi in velja za eno najstarejših kritosemenk na planetu. Mestna občina Murska Sobota ima na-rejen program varstva okolja, v sklopu katerega predvideva tudi zasajevanje dreves. V prejšnjih letih so se zasajevala drevesa v bližini avtoceste, v prihodnje pa načrtujejo tudi zasajevanje dreves na območju Fazanerije, predvsem na praznih mestih gozdnih jas. »Mestu želimo dati še lepšo po-dobo in začeli smo ravno v času, ko so zacvetele pomladne rože, ki dajejo okolici še dodaten čar. Razmišljali smo tudi, da bi v Mestnem parku za vsa drevesa pripravili kataster dreves, ki bi omogočal evidenco vseh dreves v tem naravnem delu mesta, ki je seveda najbolj dragocen,« nam je povedal župan Anton Stihec. Ob dnevu Zemlje prireditev Z naravo do zdravja Karlo Vratarič Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. apri-lu, je v murskosoboškem BTC-ju po-tekala prireditev Z naravo do zdravja, kjer so se predstavile pomurske eko-šole in kjer si bila podeljena priznanja za zbiranje plastenk. Na prireditvi, ki jo je pripravi-lo Društvo za socialno vklju-čenost Mozaik v sodelovanju s Pomurskim ekološkim centrom in Saubermacher-Komunalo, so svoje delovanje predstavili učenci in učenke pomurskih ekošol, ki so pripravili razstavo svojih izdelkov in izvedenih projektov s področja varstva okolja, Mozaikovi par-tnerji pa so predstavili ponudbo ekoloških izdelkov z degustacijo. Ob tej priložnosti so ob zaključku natečaja Plastenke, naše prijate-ljice podelili priznanja, knjižne nagrade z okoljsko vsebino in da- rilna čeka zavodom, ki so zbrali največjo količino plastenk skupaj ali na otroka. Namen natečaja za zbiranje plastenk za prekmurske vrtce in osnovne šole, kjer se vrši odvoz komunalnih odpadkov, je bil vzpodbuditi mlade k pravil-nemu ločenemu zbiranju in od-dajanju odpadkov na izvoru nji-hovega nastanka. Na natečaj, ki je potekal od 5. novembra 2007 do 11. aprila 2008, se je prijavilo 18 zavodov, ki so zbrali skupaj 20,3 ton plastenk. V kategoriji največje skupne količine zbranih plastenk je bila najuspešnejša Osnovna šola Bogojina, ki je zbrala 3.384 kilogramov plastenk, sledita pa Osnovna šola Puconci in vrtec iz Moravskih Toplic, v kategoriji največje količine zbranih plastenk na otroka pa je vrstni red zmago-valne trojice ravno obraten. 5 AKTUALNO Svetovni dan zdravja 2008 Anica Fujs Podnebne spremembe vplivajo na zdravje - moje, tvoje, naše ... Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja je bila posebna pozornost namenjena vplivu podnebnih sprememb na zdravje. Generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije je v svoji poslanici opozorila na negativen vpliv pod-nebnih sprememb na nekatere osnovne determinante zdravja, kot so hrana, voda, zrak. Znanstveniki napovedujejo, da bodo višje temperature površja in zraka spremenile globalno cir-kulacijo zraka in s tem krajevne vzorce vremena v vseh letnih ča-sih. K izrazitemu dvigu tempera-tur zgornjih plasti je v zadnjih ne- kaj desetletjih prispeval predvsem človek z emisijami toplogrednih plinov. Podnebne spremembe se že kažejo tudi pri nas. Študija Inštituta za varovanje zdravja je pokazala, da je v času vročinske-ga vala med 2. in 15. avgustom 2003 bila umrljivost v Sloveniji povečana za 13 odstotkov. To po-meni, da je v tem času umrlo 81 Slovencev več kot v tem obdobju v povprečju desetih. Škodljive vplive na zdravje ima tudi tanj-šanje ozonske plasti v zgornjih plasteh ozračja, zaradi česar je jakost UV-žarkov močnejša, kar se odraža v večjem številu raka na koži. Škodljiv je tudi prizemeljski ozon, saj previsoke koncentracije povzročajo draženje, kašljanje, kihanje, vnetje, solzenje. Najbolj ogroženi so dojenčki, otroci in kronični bolniki. Ukrepi, ki so zelo odvisni od sku-pinskega dela in politične volje, a tudi od vsakega posameznika, lah-ko upočasnijo globalno segrevanje in pomagajo pri prilagoditvi na podnebne spremembe, ki se po-javljajo. Že z manjšimi spremem-bami v svojem vsakdanu lahko ve-liko prispevamo k varstvu okolja, zato skrbno ravnajmo z odpadki, varčujmo z energijo, pešačimo, kolesarimo, uporabljajmo javna prevozna sredstva, skratka rav-najmo varčno. Na Zavodu za zdravstveno varstvo smo v nedeljo, 6. aprila 2008, na Otoku ljubezni v Ižakovcih ob sve-tovnem dnevu zdravja organizirali že sedmo tradicionalno prireditev. Soorganizatorji prireditve so bili zdravstveni domovi in območna združenja Rdečega križa iz Gornje Radgone, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote, Splošna bolni-šnica Murska Sobota, Občina Beltinci, KS Ižakovci, Pomursko društvo za boj proti raku, Društvo medicinskih sester in zdravstve-nih tehnikov Pomurja ter skupine za samopomoč. Na prireditvi smo promovirali zdrav življenjski slog. Pohodniki so prišli z obeh bregov reke Mure. Organizirane pohode smo imeli iz Beltincev, Spodnjega Krapja, Odrancev in Veržeja. Kolesarjenje je bilo organizirano iz Murske Sobote, Velike Polane in Lipe. Prireditve se je udeležilo pribli-žno 700 ljudi. Program so pope-strili otroci iz ižakovskega vrtca in učenci beltinške osnovne šole. Za pogostitev so poskrbele ženske iz lokalne skupnosti. Osrednji do-godek je bila že tradicionalna sku-pna telovadba vseh udeležencev pod vodstvom fizioterapevtke Tovrstne aktivnosti in druženju prebivalstva prispevajo k dvigu ozaveščenosti in bolj zdravemu načinu življenja. Trend porodov narašča Tanja Zrinski Na Ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota je potekal dan odprtih vrat, ko so si obiskovalci lahko ogledali prostore in način dela na oddelku, kjer odgovorni ugotavljajo, da trend porodov v primerjavi s preteklimi leti nara-šča, saj je bilo lani 55 porodov več kot leta 2006. Od 25. marca 2007 do 25. marca 2008, torej v obdo-bju od odprtja nove porodnišnice do danes, je bilo opravljenih 907 porodov, število rojenih otrok je bilo 856, od tega 11 dvojčkov. Rodilo se je 449 dečkov in 407 deklic. Direktor bolnišnice Ernest Börc se je ob dogodku ponovno zahvalil vsem donatorjem, s po-močjo katerih so uspeli uresničiti najboljše pogoje za porodnice. Predstojnik oddelka mag. Zlatko Šubinski pa je bodočim staršem in ostalim obiskovalcem predsta-vil potek dela na oddelku in nove nestandardne možne načine poro-dov v porodnišnici, kot so epidu-ralna analgezija, porod v vodi in porod z ultivo. V novi ambulanti histeroskopije ugotavljajo tudi bolezenske spremembe maternič-ne votline, pri tem postopku pa tudi ni več potrebna narkoza in bolnica gre lahko domov takoj po operativnem posegu. Ukvarjajo se tudi z ustanavljanjem ambulante za kolposkopijo, v kateri bodo opravljali preglede sprememb na materničnem vratu. 6 AKTUALNO Konec leta nov trgovski center na Noršinski ulici Karlo Vrataric Ob koncu letošnjega leta bo Murska Sobota ob novi Srednji ekonomski šoli najverjetneje dobila nov poslovno-tr-govski center Noršinska, kjer bodo prevladovale predvsem tekstilne in obutvene trgovine. Lani odprta trgovina Vögele pred-stavlja prvo fazo tega poslovno-trgovskega centra, trenutno pa intenzivno poteka projektiranje objektov druge faze, ki ga izvaja družba za načrtovanje in inženi-ring ZEU, z dejanskim uresni-čevanjem druge faze pa naj bi predvidoma začeli junija in jo za-ključili v novembru ali decembru. Čeprav je bil pričetek izgradnje po terminskem planu načrtovan že za april, so se postopki nekoliko zavlekli zaradi dolgotrajnega spre-jemanja lokacijskega načrta v me-stnem svetu, ki je investitorja za-vezal, da mora za lažjo pretočnost povečanega prometa, ki bo nastal kot posledica trgovinskega centra, zgraditi krožišče na Lendavski uli-ci, cestni priključek pa bo zgrajen še na Noršinsko ulico. Prostore in lokale bo v najem oddajala družba MID-Investicije iz Ljubljane, dogovori med in-vestitorjem in najemniki pa so v glavnem sklenjeni. Poleg trgovin s tekstilom in obutvijo, ki jih bo kar nekaj, bodo v centru med dru-gim tudi trgovine s pohištvom, za- bavno elektroniko, lekarna, ban-ka, frizer in gostinska ponudba. Tako je že v tem trenutku znano, da bo Rutar imel svoj pohištveni diskont Dipo, med bolj znani-mi ponudniki blaga pa bodo še New Yorker, Yello, Takko, Clarks, C&A, Turbo Schuh, Mana, Veletekstil, Pikapolonica in bar Pomaranča. Zapora Lendavske ulice šele jeseni Karlo Vratarič Načrtovana dela pod železniškimi tiri, kjer bo čez dobro leto zgrajen podvoz, bodo izvedena šele jeseni, kot je bilo tudi prvotno načrtova-no, tako da Lendavska ulica ostaja do takrat v celoti prevozna. Pred slabim mesecem dni je drža-va želela izkoristiti zaporo železni-škega prometa na Madžarskem in med 16. aprilom in 9. majem izve-sti ojačanje pod železniško progo na mestu, kjer se bo gradil podvoz. Mestna občina Murska Sobota se je z zaporo dela Lendavske uli-ce strinjala pod pogojem, da bi moral pred tem biti urejen ustre-zen obvoz, vendar se je izkazalo, da bodo gradbinci za ureditev dveh obvozov imeli več časa. Načrtovana dela pod železniškimi tiri bi trajala dalj časa, kot pa na relaciji Murska Sobota-Hodoš ne bi vozili vlaki, zato se bo priprava na gradnjo podvoza pričela šele jeseni, kot je bilo tudi prvotno načrtovano. Predvideva se, da bo izvennivojsko križanje železnice in ceste končano julija prihodnje leto. 7 AKTUALNO Poleti začetek prepotrebne obnove Hotela Diana Karlo Vratarič Hotel Diana, nekdaj ponos Murske Sobote, je že nekaj časa za-radi premajhnih vlaganj v vzdrže-vanje počasi propadal. Na srečo se jev lanskem letu našel nov lastnik, ki je hotel odkupil, prepotrebna obnova pa se bo začela poleti. Oktobra lani je murskosoboški Hotel Diana po podpisu kupopro- dajne pogodbe med ljubljansko finančno družbo Hypo Leasing in družbo Turizem naložbe dobil nove lastnike. Turizem naložbe spada v Skupino Svit znanega pod-jetnika iz Slovenske Bistrice Jožeta Pipenbaherja, ki je za hotel odštel okoli štiri milijone evrov. Že ob nakupu hotela je bila napoveda- na obnova, ki se bo začela pred-vidoma v juliju ali avgustu, hotel pa bo doživel tudi določeno pre-novo vsebin, saj ne bo več toliko poudarka na termalnih gostih, pač pa na prehodnih poslovnih gostih. Prenova bo zajemala sobe v obsto-ječem stanju, deloma prenovo sob v šestem nadstropju kot povezova-nje in povečanje površine, sanacijo fasade in strehe, popolno prenovo termalno-rekreacijskega centra, minimalne posege v slaščičarni, celovito prenovo sedanje picerije in ureditev dvorane. Razširitev nekaterih dejavnosti bo prinesla povečanje števila zaposlenih, saj zaradi drugačnih vsebin v termal-no-rekreacijskem centru, pove-čanja ponudbe v gastronomiji in prireditev pričakujejo okrog deset odstotkov več delovnih mest. Povsem novo urejen bo termal-no-rekreacijski center, ki bo sicer ostal v obstoječi velikosti, vendar s spremenjeno razporeditvijo svo-jih vsebin. Tako bo več poudarka na savnah, masažnih prostorih in fitnesu kot pa bazenih. Določene spremembe bodo tudi v razpore-ditvi glede na vsebinsko navezo-vanje: tako bodo savne in bazeni čim bolj skupaj kakor tudi masaže, fitnes in podobne vsebine. V delu, kjer se opravlja gostinska dejav-nost, bodo obdržali le del sedanje vsebine, dodali pa bodo nove. Nekdanji klub B52 bo spremenjen v večnamensko dvorano, v kateri bo možno prirejati raznovrstne prireditve in tudi koncerte. Koliko sijaja je ostalo od Zvezde? Geza Grabar Nad priljubljeno (družbo) Zvezdo, pod okrilje katere sodijo Hotel Dobray in restavracija ter pivnica Zvezda, se žal že nekaj let zgrinjajo črni oblaki. Sinonim gostinstva v Murski Soboti in nekdanji ponos mesta pestijo velike likvidnostne težave vse od njene prodaje s stra-ni Radenske oziroma Pivovarne Laško. Tedaj še skupno družbo Zvezda-Diana je kupil znani prleški podje-tnik Marko Slavič oziroma njegova družba MS Ključarovci, vendar se je družba kmalu znašla v težavah, lastniku pa skupne družbe ni uspe-lo dokapitalizirati. Večinski upnik - družba Hypo Leasing oz. Hypo Alpe-Adria Bank, ni imel srečne roke niti z novima najemnikoma - zasebno družbo RPS 04 oziro-ma zatem Janezom Severjem iz Moravskih Toplic. Tako je družba Zvezda-Diana že od avgusta 2006 v stečaju. Medtem je Hotel Diana konec lanskega leta kupil podje-tnik Jože Pipenbaher iz Slovenske Bistrice, v stečaju pa se je letos januarja znašla tudi družba RPS 04, katere stečaj je predlagal sam Sever. Da bi bilo še bolj zaplete-no, je Sever poslovaje družbe v za-dnjem trenutku prenesel na svoje novo podjetje Zadnja minuta. Poleg upnikov bodo po zadnjih podatkih kratko potegnili tudi zaposleni v družbi Zvezda, saj imajo do nekdanjega delodajalca - družbo RPS 04, za več kot sto tisoč evrov terjatev zaradi neizpla-čenega nadurnega dela, jubilejnih nagrad, regresa ter zahtevkov zaradi nezmožnosti izkoriščanja letnega dopusta. Doslej je bilo na murskosoboško delovno sodišče s strani zaposlenih vloženih 33 takih tožb, vendar je pozitivno rešenih le pet, preostale so bile zaradi stečaja RPS 04 prekinjene. Nagradi za dve zgradbi v Murski Soboti Karlo Vratarič Za novo Srednjo ekonomsko šolo je trojica snovalcev preje-la Plečnikovo nagrado, arhitekt Andrej Kalamar pa je za stano-vanjsko-poslovni objekt Sončnica prejel mednarodno priznanje v Združenih državah Amerike. Arhitekti nove Srednje ekonomske šole Rok Benda, Primož Hočevar in Mitja Zorc so prejeli letošnjo Plečnikovo nagrado, ki je najpre- stižnejše in osrednje javno prizna-nje za vrhunsko stvaritev na po-dročjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in notranje opreme. Novozgrajena šola je žirijo med drugim prepričala z naspro-tjem med zunanjo eleganco črni-ne in notranjim prostorom šole, ki je izrazito svetel, optimističen, mestoma živobarven, vsekakor pa povsod navezan na raznoliko naravno osvetlitev, vegetacijo in krajinsko sliko okolice. Šlo naj bi za odličen primer samozavestne prostorske zasnove, ki številčnost učilnic in kabinetov spretno pre-pleta z vozlišči vertikalno in ho-rizontalno orientiranih skupnih javnih prostorov. Po lanskoletni nagradi v Beogradu je arhitekt Andrej Kalamar za stanovanjsko-poslovni objekt Sončnica prejel na arhitekturnem bienalu v Miamiju v Združenih dr-žavah Amerike še drugo mednaro-dno priznanje. Sončnica je bila na prireditvi, posvečeni arhitekturi, krajinski arhitekturi in notranji opremi, nagrajena s srebrno me-daljo v kategoriji večstanovanjskih stavb. Bienale Miami Beach je sicer potekal med 1. in 11. novembrom 2007. 8 AKTUALNO Pozitivni rezultati in novi prostori za Vitapharm Prihodki skupine Galex znašajo skoraj 15 milijonov evrov - Ugodni učinki uspešne reorganizacije družbe - V prihodnje velik poudarek na razvoju lastnih generikov Farmacevtska skupina Galex iz Murske Sobote je uspešno zaključila poslovno leto 2007. Prihodki skupine Galex znašajo skoraj 15 milijonov evrov, pri čemer so dosegli skoraj 400.000 evrov dobička. Temeljna strateška dejavnost Galexa še naprej ostaja proizvodnja generičnih zdravil, kjer pričakujejo več kot 100-od-stotno zvišanje prihodkov. Vse več poudarka namenjajo razvoju lastnih generikov. V Vitapharmu so s selitvijo v nove prostore op-timizirali poslovanje. Družba Vitapharm, d. o. o., je z obratovanjem pričela 1. aprila 2007. Ukvarja se z distribucijo zdravil, prehranskih dopolnil, zeliščnih čajev in sanitetno-obve-zilnega materiala do pogodbenega kupca, to je lekarn, veledrogerij in specializiranih prodajaln. Družba se je v nove prostore preselila v za-četku leta 2008 in s tem optimizi-rala poslovanje. Vrednost naložbe v nov skladiščno-poslovni objekt znaša 1,5 milijona evrov. V družbi Vitapharm, d. o. o., je danes deset zaposlenih. V tekočem poslovnem letu načrtujejo povečanje prodaje zdravil za približno 10 odstotkov v primerjavi z letom 2007. Skupina Galex je v letu 2007 ustvarila skoraj 15 milijonov evrov prihodkov, kar je dobrih 20 odstotkov več kot v letu 2006. Poslovni izid skupine znaša slabih 400.000 evrov, kar je za dobre tri odstotke več kot poprejšnje leto. V družbi Galex, d. d., so v pre- teklem poslovnem letu ustvarili čez 6,5 milijonov evrov prihod-kov, poslovni izid družbe pa zna-ša nekaj več kot 140.000 evrov. V družbi Vitapharm, d. o. o., so v letu 2007 ustvarili čez 8 milijonov evrov prihodkov, poslovni izid pa znaša nekaj čez 260.000 evrov. Skupni prihodki od prodaje obeh družb dosegajo skoraj 14 milijonov evrov, kar je za slabih 19 odstotkov več kot v preteklem poslovnem letu. Povečuje se zlasti prodaja generikov na domačem trgu, še višjo rast pa pričakujejo v letu 2008. Z majem oživela murskosoboška mestna tržnica Geza Grabar Včasih, ko na stojnicah vztraja le toliko ponudnikov sadja in zele-njave ter jajc in testenin, da bi jih lahko prešteli na prste ene roke, se nam nehote vsiljuje vprašanje, kdaj bo novozgrajena tržnica sploh oživela. A nam ni nikoli treba dolgo ča-kati, saj smo med letom priča kar nekaj “vrhuncev”, torej takih do-godkov ali praznikov, da so prav vse stojnice na tržnici zasedene. Poleg časa okrog prvega novem-bra, pred božičem ... je zelo pestro tudi sedaj, spomladi, ko je glavna sezona za sajenje najrazličnejših rož. Ponudba je zares pestra in navadnemu opazovalcu se zdi skoraj neverjetno, da se v Murski Soboti na kupu zbere tolikšna pa-leta ponudnikov. 9 AKTUALNO Majska aktivnost MIKK-a Tanja Zrinski Tridnevni festival Delu čast in oblast je v maju postregel z ra-znovrstnimi izvajalci, tako iz domačih krogov kot iz sosednjih držav. Že tradicionalen dogodek v blišču glasbe, gledališča, urbanih umetnosti in športa pod organi-zacijskim vodstvom Mladinskega informativnega in kulturnega klu-ba iz Murske Sobote je posvečen predvsem delavskemu prazniku in poteka že četrto leto od 1. do 3. maja. Na glasbenem odru MIKK-a so tako nastopili reggae dub ele-ktro skupina Sopot iz Banjaluke, priljubljena zagrebška punk pop rock skupina Hladno pivo, mur-skosoboška rap skupina Stekli psi in desetčlanski hip hop kolektiv stihoklepačev, breakerjev, produ-centov, didžejev in grafitarjev z imenom Sinestet Crew. V mese-cu maju bodo v MIKK-u gosto-vale še glasbene skupine iz Izraela, Češke, Nizozemske in Hrvaške, pričakujemo pa tudi predstavitev kulturno-umetniške skupine Ars Altera Pars iz Gornje Radgone in brezplačno izobraževanje iz raču-nalništva in interneta. Pomurje ni izkoristilo vseh razpoložljivih sredstev Karlo Vrataric V šolskem letu 2007/08 je Regionalna razvojna agencija Mura pričela s štipendiranjem po Regijski štipendijski shemi, vendar je bilo zanimanje za kadrovske šti-pendije manjše od pričakovanj. Lani avgusta je bila odobrena vloga 34 delodajalcem, ki so po javnem pozivu dijakom in štu-dentom ponudili 185 kadrovskih štipendij. Posebnost le-teh je, da delodajalci morajo priskrbeti le petdeset odstotkov štipendije, preostalo polovico pa sofinancira Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Tako je bilo za celotno Pomurje na vo-ljo štipendij za skoraj 290 tisoč evrov, ki pa jih šolajoča mladina iz naše regije ni v celoti izkoristila. Podeljenih je bilo le 89 kadrovskih štipendij, h katerim je republiški sklad prispeval 144 tisoč evrov. Za razpisane poklice, kot so ku-har, natakar, tesar, zidar, inženir gradbeništva in strojništva, ni za štipendijo zaprosil nihče, tako kot tudi ne za podiplomski študij tu-rizma, čeprav je povprečna štipen-dija za dijake znašala 210 evrov, za študente pa 300 evrov. Na RRA Mura zaradi tega upajo, da bo zanimanje delodajalcev in šolajoče se mladine po kadrovskih štipendijah v novem šolskem letu večje, saj to prinaša tudi številne priložnosti. »Lokalne skupnosti kot najpomembnejši akter po za-konu o skladnejšem regionalnem razvoju lahko veliko prispevajo. Poleg infrastrukture, ki se inten-zivno gradi po naših občinah, lahko mislijo na ljudi v smislu zagotavljanja in pokrivanja stro-škov izobraževanja svojim mla-dim občanom, tako da se jim po končanem šolanju omogoči vrni-tev k delodajalcu,« meni direktor RRA Mura Danilo Krapec, ki te kadrovske štipendije vidi tudi kot argument za privabljanje tujih in-vestitorjev v regijo. »Investitorji se pričnejo Slovenije izogibati, ker ni dovolj kadrov. Na hitrejši go-spodarski razvoj lahko vplivamo z vlaganjem v znanje in ljudi,« je prepričan Krapec. Dobro obiskan zaposlitveni sejem Tanja Zrinski Na Trgu kulture pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti se je odvijal drugi zaposli-tveni sejem, ki ga je v sodelova-nju z Razvojnim centrom Murska Sobota organiziral murskosobo-ška območna služba Zavoda za zaposlovanje. Na sejmu je samo-stojno predstavljalo prosta de-lovna mesta 21 delodajalcev, med njimi tri agencije za posredovanje zaposlitve. Iskalcem zaposlitve, brezposelnim ter dijakom in štu-dentom, ki zaključujejo izobraže-vanje, je bilo tako ponujenih nad 500 delovnih mest na področjih kmetijstva, turizma, gradbeništva, kovinskopredelovalnih dejavno-sti, tekstilne industrije, trgovine, zavarovalništva in vojske. Največje povpraševanje v Pomurju je še vedno po tehnični izobrazbi če-trte in pete stopnje in nekvalifi-ciranih delavcih, primanjkujejo pa tudi diplomirani strojniki in elektrotehniki. Zaposlitveni se-jem je bil dobro obiskan, saj je tovrstna komunikacija odlična priložnost, da se iskalci zaposlitve in delodajalci tudi bolje spoznajo in predstavijo. 10 AKTUALNO 70 let SKŠ Rakičan Geza Grabar Letos Srednja kmetijska šola Rakičan, ki izobražuje mladino in odrasle v kmetijski stroki, obe-ležuje sedem desetletij svojega poslanstva. S tem sodi med najsta-rejše tovrstne izobraževalne usta- nove v regiji in državi, s ponosom pa poudarja tradicijo, dejavnosti in strokovnost. V dolgih 70 letih je šola s svojim poslanstvom dala neizbrisen pečat regiji, zlasti kar zadeva njeno primarno podro- čje - kmetijstvo. V tem času se je na šoli za različne kmetijske poklice izobrazilo natanko 3.239 dijakov. Ob praznovanju okrogle obletni-ce so z dijaškim domom in skoraj 20 ha velikim šolskim posestvom, ki med drugim velja za eno naj-lepših in najbolj urejenih srednjih šol v državi, pripravili niz prire-ditev: demonstracijske prikaze in razstave na prostem, zgodovinsko razstavo knjižnega, slikovnega in drugega pisnega gradiva, izdali pa so tudi zbornik. Na osrednji svečanosti je šola podelila priznanja. Pohvalo vod-ji šolskega posestva in poskusov Francu Jakiču, zlati klas učite-ljici praktičnega pouka Mariji Stefanec, zeleni klas kmetijski šoli VEP na Madžarskem in poklicne- mu šolskemu centru Ansbach v Nemčiji, s katerima šola sodelu-je v mednarodnih projektih, dr. Stanku Kapunu, Mariji Tratnjek, Bojanu Vinkoviču in Slavi Just. Ob tem pa tudil8 priznanj. Kljub vse manjši priljubljenosti izobraževanja za kmetijske po-klice, kar je odraz odnosa družbe do kmetijstva, je v šolskem letu 2007/08 v petih izobraževalnih programih (kmetijski oziroma prenovljeni kmetijsko-podjetniški tehnik, vrtnarski oziroma preno-vljeni hortikulturni tehnik ter za pomočnik kmetovalca) v osmih oddelkih vpisanih 150 dijakov, ki jih poučuje 23 učiteljev, na šoli pa je še trinajst zaposlenih na tehnič-nem področju. Angeli Novak najvišje priznanje na področju šolstva Geza Grabar S priznanjem Blaža Kumerdeja kot najvišjim priznanjem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo se lahko pohvali Angela Novak, dol-goletna in priljubljena ravnateljica na OŠ III v Murski Soboti. Dobila ga je za odlično partnerstvo pri ra-zvoju in uvajanju novosti v vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah. Kot je bilo zapisano v obrazložitvi, je šola, na kateri je od leta 1971, tam pa je ravnateljica postala leta 1991, v pedagoškem poklicu pa je praktično celotno svojo poklicno pot, ki jo je kot učiteljica na OŠ Križevci na Goričkem začela leta 1963, tudi pod njenim vodstvom postala strokovno učinkovita in uveljavljena v širšem slovenskem prostoru. Je razvojno usmerjena in se odlikuje po izvirnih dosež-kih v vzgojno-izobraževalnem procesu, zlati na področju dela z učenci Romi in učenci s poseb-nimi potrebami. V šolskem letu 1993/94 je pod njenim vodstvom kot prva šola v Sloveniji integri-rala oziroma v redno pedagoško delo vključila otroke s posebnimi potrebami ter jih na ta način zadr-žala v domačem okolju. Kmalu so jih posnemali tudi drugi vzgojno-izobraževalni zavodi. Ker zna Novakova, ki se bo z no-vim šolskim letom upokojila, ve-dno znova navduševati svoje stro-kovne sodelavce za ustvarjalnost in inovativnost, ima nedvomno največje zasluge za kakovostne dosežke šole, njen ugled v stro-kovni javnosti kakor tudi pozitiv-no podobo v okolju, kjer deluje. Čestitkam k prejetemu prizna-nju se pridružuje tudi uredništvo Soboških novin. 11 AKTUALNO Naj višji mlaj in vel ičasten kres Aleksandra Grah V Bakovcih je že 20 let ustaljena tradicija postavljanja »delavskega mlaja«, ki ga vsako leto znova po-stavijo vaščani; poleg mlaja zadnji dve leti zagori veličasten kres. Na dan pred praznikom dela je v mnogih manjših in večjih krajih po Sloveniji že ustaljena tradici-ja, da zakurijo veličastne kresove in postavijo velikanske smreke oz. mlaje. Tako se je zgodilo tudi v Bakovcih, kjer so postavili ve-ličasten mlaj, ki bo ves mesec simbolno opozarjal na delavske pravice. Prebivalci Ribiške ulice se na tradicijo naslanjajo zadnjih dvajset let, ko se na večer pred praznikom združijo in proslavi- jo praznik dela. Zaradi različnih zgodovinskih dogodkov se je ta majski dan v delavskih krogih smatral za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi ri-tuali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uradni status praznika dela, začenši v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komu-nističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. Danes praznovanja prvega maja potekajo nekoliko drugače, in še vedno je čutiti simbolni pomen, ki ga praznik dela sporoča; vprašanje delavskih pravic pa je v zadnjem času spet močno aktualno. Postavljanje mlaja s kresovanjem tudi v Nemčavcih Geza Grabar Krajani Nemčavcev, ki so for-malno primestno naselje Murske Sobote, se tudi letos niso izneve-rili tradiciji: vse od osamosvojitve dalje v vse lepše urejenem krajev-nem športnem centru namreč na predvečer praznika dela posta-vljajo majsko drevo oziroma mlaj in zatem zakurijo še prvomajski kres. Ker v kraju deluje troje društev: gasilsko, klub malega nogometa in športno, so se že pred leti dogovo- rili, da gostiteljstvo in organizaci-jo prireditve vsako leto prevzame drugo društvo. Letos je bilo to v domeni športnega društva. Zopet se je potrdila tradicionalna solidarnost, saj so letos športni-kom na pomoč priskočili tudi ostali krajani, tako da lahko vno-vič zapišemo, da je prvomajska prireditev v Nemčavcih doživela občudovanja vredne razsežnosti, ki bi lahko bili marsikomu za šol-ski zgled enotnosti. Potem ko je sedaj že uigrana ekipa več kot 30 mož in fantov postavila več kot 20 metrov visoko majsko drevo - mi-mogrede: tako kot tisti, ki stojita v Murski Soboti in Cernelavcih, so jim ga tudi letos preskrbeli gozdarji iz murskosoboške enote Zavoda za gozdove Slovenije, in sicer tokrat iz gozdov na Trdkovi na skrajnem severu Goričkega -ter sta Stefan Barbarič, predse-dnik domače krajevne skupnosti, ter Milan Horvat, predsednik KS Markišavci, prižgala še velik kres, se je začelo prijetno družabno srečanje. Kot pravi Barbarič, je prireditev pritegnila več kot 120 krajanov in drugih obiskovalcev, ki so se bodisi ob kresu bodisi za mizami pri vaško-gasilskem domu zadrža-li pozno v noč. Ker je bila ponud-ba tradicionalna s toplimi jedmi in pijačo, je spominjala na stare dobre čase, ko je bilo delo večja vrednota oziroma je bil delavcu priznan status graditelja našega lepšega jutri. V Nemčavcih zagotavljajo, da bosta tradicionalni priredi-tvi na predvečer 1. maja tudi v prihodnje. 12 AKTUALNO Viteške igre Aleksandra Grah Taborniki rodu Veseli veter so ob dnevu tabornikov v Mestnem par-ku ob gradu grofa Szaparyja orga-nizirali pravi mali viteški turnir. Na viteškem turnirju se je zbralo okrog petdeset mladih taborni-kov. K udeležbi so bili vabljeni osnovnošolski otroci, ki so se razdelili v dve starostni skupini. Najmlajši so se tako šele pripra- vljali, da bi nekega dne lahko po-stali vitezi, medtem ko so starejši, ki so že bili pripravljeni podati se na pot viteštva, morali izpolniti le še nekaj zadnjih dejanj in preiz-kusov. Vsak bodoči vitez je moral izdelati srček iz medenjakov, da se je preverila romantičnost, ki je pomemben del vitezove oseb-nosti. Po preizkusih so se vitezi podali do kamna modrosti, kjer so prisegli viteško obljubo in se s tem obvezali, da bodo varovali šibkejše, spoštovali viteško čast ter da bodo vedno pripravljeni pomagati. Po opravljeni zaobljubi so se pomerili še v pravih viteških igrah. Medtem so mlajši otroci ob obilici iger in radostnem okraše-vanju medenjakov prestali tudi ta-borniško preizkušnjo, s katero so postali taborniki. Ker pa 22. aprila praznujemo dan tabornikov, so taborniki priložnost izkoristili še za slavnostni sprejem taborniških pripravnikov med prave tabornike s taborniško prisego in podelitvijo taborniških rutic. Motoklub Veterani simbolično v novo sezono Geza Grabar Formalni začetek nove moto-ristične sezone so s simbolično blagoslovitvijo več kot 50 staro-dobnih vozil, v prvi vrsti motor-jev, pričeli tudi člani Motokluba Veterani Murska Sobota. Potem ko je pred leti naloge pod-predsednika v klubu z okrog 200 člani prevzel evangeličanski du-hovnik Simon Sever, je s priredi-tvijo pri evangeličanski cerkvi v Bodoncih pričel prav on. Lastniki starodobnih motorjev in številni ljubitelji starodobnih vozil so se pred cerkvijo zbrali v nedeljo, 27. aprila. Po verskem obredu ali božji službi z bogatim glasbenim programom je sledil blagoslovitveni del srečanja ter zatem še družabni del z vožnjo starodobnih vozil. Druženje se je nadaljevalo v eni bližnjih okrepčevalnic. Člani kluba, ki s širšega prekmur-skega konca že 16. leto združujejo ljubitelje starodobne tehnike, zla-sti vozil oziroma motornih koles in avtomobilov, bodo tudi letos zelo aktivni. Pripravili bodo hi-trostni rally s spretnostno vožnjo, v okviru Soboških dnevov bodo junija pripravili svojo osrednjo društveno razstavo, avgusta med-narodni potujoči muzej ter jeseni še rally veteranov Prekmurja. 13 AKTUALNO Kmetijsko-gozdarski zavod se predstavlja Geza Grabar Zavod je osrednja strokovna, svetovalna in izobraževalna in-stitucija za kmetijstvo in razvoj podeželja v Pomurju. Z namenom celovite predstavitve svoje dejavnosti, oddelkov oziro-ma služb in projektov je skupaj z matično zbornično enoto KGZS murskosoboški zavod že drugo leto pripravil zanimivo promo-cijsko-strokovno prireditev. Kmetijsko-gozdarski zavod v Murski Soboti je eden devetih, ki sestavljajo KGZS. Predhodnik da-našnjega zavoda je bil pred mno-gimi leti ustanovljen z namenom izvajanja javnih služb kmetijskega svetovanja ter strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, z osemenjevalnim središčem za bike lisaste pasme (skupaj s ptujskim tvori osemenjevalni center za to pasmo) pa tudi za strokovne nalo-ge v živinoreji in genske banke. Generator razvoja najbolj kme-tijske pokrajine Na spoznanje, da je bilo in je pomursko kmetijstvo generator velikega dela slovenskega gospo-darstva, a da jih različne razprave na nivoju razvojnih dilem veli-kokrat razdvajajo, pa tudi po-vezujejo, zato so lahko Pomurci močni samo skupaj, je ob poz-dravnem nagovoru opozoril di-rektor murskosoboškega KGZ Franc Režonja. “Nujno je dobro sodelovanje z vsemi institucijami v Pomurju, tako gospodarskimi kakor negospodarskimi. V zavodu smo se aktivno vključili v vse di-skusije, ki so kakorkoli povezane s pomursko specifiko kmetijstva, z življenjem ljudi ob Muri in ra-zvojem pomurske pokrajine,” je še dejal. Trije oddelki, ki deluje-jo znotraj zavoda - za kmetijsko svetovanje, za živinorejo s poudar-kom na govedoreji in prašičereji ter za kemijske analize in raziska-ve, kakor tudi njihove strokov-ne službe naj bi bili gonilna sila pomurskega kmetijstva ter vezno tkivo velikega dela gospodarstva v tej naši najvzhodnejši pokrajini tudi v prihodnje. Dokaz, da KGZ Murska Sobota dobiva vse večjo vlogo tudi na mednarodnem področju, je bil obisk predstavnikov Kmetijske zbornice iz Madžarske oziro-ma njihovih predstavnikov iz Budimpešte, Zalaegerszega in Szombathelyja. Ob predstavitvi oddelkov in pro-jektov je bila osrednja točka od-prtih vrat KGZ revija 19 mladih bikov osemenjevalnega središča Murska Sobota. 14 JAVNE OBJAVE Uskladitev področja opremljanja stavbnih zemljišč in odmere komunalnega prispevka na območju Mestne občine Murska Sobota z novo zakonodajo Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na 14. seji, dne 03.04.2008 obravnaval in sprejel Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komu-nalno opremo na območju Mestne občine Murska Sobota, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 37/2008, dne 15.04.2008 in je začel veljati 30.04.2008. Odlok določa vrsto komunalne opreme, ki se obračuna v komunalnem prispevku, obračunska območja in obračunske stroške za po-samezne vrste komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov na enoto mere, merila za odmero komunalnega prispevka ter druga določila v zvezi z odmero komunalnega prispevka. Zakon o prostorskem načrtovanju* ki je pričel veljati 28.04.2007 v povezavi z opremljanjem stavbnih zemljišč opredeljuje dva ključna instrumenta in sicer program opremljanja zemljišč s komunalno opremo in komunalni prispevek. S programom opremljanja se določi komunalno opremo, ki je že zgrajena in drugo komunalno opremo katero je potrebno zgraditi ali rekonstruktuirati, skladno s prostorskim aktom občine ter podlage in merila za odmero komu-nalnega prispevka. Program opremljanja za obstoječo komunalno opremo je bil izdelan in sprejet za celotno območje Mestne občine Murska Sobota in predstavlja pravno pod-lago za odmero komunalnega prispevka investitorjem, ki bodo priključevali objekte na to komunalno opremo. 1. Dosedanja ureditev področja opremljanja stavbnih zemljišč in odmere komunalnega prispevka na območju Mestne občine Murska Sobota: V Mestni občini Murska Sobota se je komunalni prispevek odmerjal v mestu Murska Sobota na podlagi Sklepa o določitvi povprečnih stroškov komunalne opreme in merilih ža odmero komunalnega prispevka na območju mesta Murska Sobota, krajevne skupnosti pa so odmerjale komunalni prispevek - priključnine na podlagi aktov sprejetih na svetih krajevnih skupnosti. Na podlagi sprejetih posameznih programov opremljanja stavbnih zemljišč se je komunalni prispevek odmerjal v poslovni coni Turopolje 1, proizvodno - ser-visni coni Noršinska ter Severno obrtno industrijski coni Murska Sobota, na ostalih območjih v mestu Murska Sobota pa na podlagi določenih povprečnih stroškov v skladu z navedenim Sklepom. Odmera komunalnega prispevka na podlagi določenih povprečnih stroškov ni temeljila na dejanskih stroških obstoječe komunalne opreme, zato je Zakon o prostorskem načrtovanju, določil, da se komunalni prispevek za obstoje-čo komunalno opremo lahko odmeri na podlagi sprejetega programa opre-mljanja stavbnih zemljišč za celotno območje, na podlagi enakih elementov za odmero in dejansko ugotovljenih obračunskih stroških, preračunanih na stavbne parcele in tlorisne površine objektov na obračunskem območju. Na teh izhodiščih oziroma elementih, določenih z zakonom in podzakonskima predpisoma je bil pripravljen in sprejet predmetni odlok, ki bo predstavljal pravno podlago za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, na katero bodo priključeni objekti in bo veljal za celotno območje Mestne občine Murska Sobota, ki ga sestavljajo mesto Murska Sobota in primestna naselja. 2. Ureditev področja opremljanja stavbnih zemljišč in odmere komunal-nega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Murska Sobota po novem: Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec za plačilo komunalnega prispevka plača občini. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor, oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. V programu opremljanja obstoječo komunalno opremo predstavljajo objekti in omrežja vodovodne in kanalizacijske infrastrukture, občinske ceste ter objekti in omrežja javne razsvetljave. Obračunsko območje za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme je enotno določeno za celotno Mestno občino Murska Sobota in obsega vse po-vršine, ki so po veljavnih prostorskih aktih občine namenjene poselitvi. Skupni obračunski stroški za zgoraj navedeno obstoječo komunalno opremo na'dan 31.12.2007 znašajo skupaj 125.308.821,00 EUR. Navedeni obračunski stro-ški so preračunani na enoto mere in sicer kot strošek opremljanja m2 parcele s posamezno vrsto komunalne opreme in kot strošek opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta s posamezno komunalno opremo. Preračun stroškov na enoto mere je ena od ključnih osnov za odmero komunalnega prispevka, za samo odmero pa se še upoštevajo naslednja merila: površina parcele, neto tlorisna površina objekta, opremljenost parcele s komunalno opremo ter namembnost objekta. Med podrobnejšimi merili za odmero komunalnega prispevka je v odloku določeno razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine objekta, ki znaša za delež parcele 30%, za delež neto tlorisne površine objekta pa 70%. Za posamezne vrste objektov so določeni faktorji dejavnosti v razponu od 0,7 do 1,3, kot jih določa Pravilnik o meri-lih za odmero komunalnega prispevka. Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se zavezancu odmeri, če se objekt priključuje na komunalno opremo, če povečuje neto tlorisno površino objekta ali spremi-nja namembnost objekta. Komunalni prispevek se izračuna po formuli, ki je navedena v odloku in sicer tako, da se najprej izračunajo deli komunalnega prispevka za posamezno komunalno opremo na katero bo zavezanec priklju-čil svoj objekt in seštevek predstavlja komunalni prispevek, ki ga zavezanec plača občini. Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, za gradnjo neprofitnih stanovanj in za gradnjo stavb za izobra-ževanje, znanstveno - raziskovalno delo in zdravstvo. Komunalni prispevek odmeri zavezancu Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota z odločbo in zavezanec je dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbene-ga dovoljenja. Plačani komunalni prispevek je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov. Iz naslova plačanega komunalnega prispevka bo Mestna občina Murska Sobota zagotovila investi-torju komunalno opremo do njegove parcelne meje, komunalni priključek od priključnega mesta na parcelni meji do objekta investitorja, ki bo v zasebni lasti pa zagotovi investitor. Komunalni prispevek je prihodek občinskega proračuna in je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme, zato se lahko uporablja za namen gradnje komunalne opreme, skladno z načrtom razvojnih programov občin-skega proračuna. Sprejeti Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Murska Sobota obravnava že zgrajeno komunalno opremo in določa podlage za odmero komunalnega prispevka. Mestna občina Murska Sobota pa bo tudi v bodoče za posamezna območja pripravljala posebne programe opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo v skladu s sprejetimi občinskimi prostorskimi načrti, ki bodo podlaga za gradnjo predvidene komunalne opreme in odmero komunalnega prispevka ter s tem zagotavljala pogoje za investiranje na področju stanovanjske, obrtno - industrijske, družbene ter poslovne gradnje. 3. Zaključek Sprejeti Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opre-mo na območju Mestne občine Murska Sobota bo v primerjavi z dosedanjo 15 JAVNE OBJAVE ureditvijo tega področja poenotil in izenačil obveznosti investitorjev iz naslo- va komunalnega prispevka v mestu Murska Sobota in primestnih naseljih. Merita za odmer komunalnega prispevka so določna, usklajena z zakonodajo. s tega področja in bodo omogočala pregledno in transparentno izvajanje sprejetega odloka, ki v celoti sledi namenu Zakona o prostorskem načrto-vanju, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne oopreme. ki ga investitor plača občini, ta pa mu omogoči priključitev objekta na zgrajeno komunalno opremo. Komunalni prispevek še naprej ostaja eden od najpomembnejših virov Mestne občine Murska Sobota, ki ga ta namenja za izgradnjo komunalne opreme, na drugi strani pa ocenjujemo, da je sti-mulativen za investitorje, ki načrtujejo gradnje objektov na območju Mestne občine Murska Sobota. komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka-o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/1997.75/2006) objavlja RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2008 Priznanja Mestne občine Murska Sobota so: Častni občan Mestne občine Murska Sobota Plaketa Mestne občine Murska Sobota Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu. Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade pode-nje posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo. Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo: posamezniki, družbe, zavodi,.politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Rok za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo je sobota, 31.5.2008 ure na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota oziroma na vložišču mestne uprave s pripisom: “Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota 2008”. »ZBIRANJE PREDLOGOV ZA ENOTNO GRAFIČNO PODOBO MESTNEGA AVTOBUSA SOBOČANEC« Utemeljitev: Mestna občina Murska Sobota si želi pridobiti idejo za način zunanje poslikave novega mestnega avtobusa Sobočanec (obe zunanji bočni strani in zadnja stran). Ker cenimo prizadevnost in ustvarjalnost posameznikov in vseh zainteresiranih, smo se odločili, da le—to tudi simbolično nagradimo. Upravičenci: Na razpis se lahko prijavijo občani mestne občine Murska Sobota ter vsi zainteresirani. Rok: Medlog za enotno grafično podobo mestnega avtobusa Sobočanec je potrebno zodati pisno - z utemeljitvijo, z grafično podlago in načinom poslikave, in sicer .k jučno do petka, 2.6.2008, do 12. ure. Predlog se vloži na vložišče Mestne občine Murska Sobota ali pošlje po pošti na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota s pripisom - "Predlog za enotno grafično podobo mestnega avtobusa Sobočanec". Ocenjevanje: Na osnovi prejetih predlogov bo posebna komisija pregledala prejete predloge za enotno grafično podobo mestnega avtobusa Sobočanec in županu predlagala nagrajenca za najbolj izvirno, zanimivo in ustvarjalno grafično podobo. Merilo za izbor: Komisija bo izbrala najbolj izviren in najzanimivejši predlog zunanje poslikave mestnega avtobusa Sobočanec. Nagrade: Izbrana ideja predlagatelja bo denarno nagrajena v vrednosti 400 € Rezultati: Predlagatelj najbolj izvirnega predloga zunanje poslikave mestnega avtobusa Sobočanec bo izbran do 9. 6. 2008 ter objavljen na spletni strani MOMS in prav tako tudi v naslednji številki Soboških novin. Oddelek za infrastrukturo okolje in prostor ter gospodarske javne službe 16 JAVNE OBJAVE Na osnovi 3. in 7. člena Pravilnika o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni Regionalna razvojna agencija Mura, (v nadaljevanju: štipenditor) z dnem 25.04.2008 objavlja JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV V ENOTNO REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO ZA POMURJE (»RŠS POMURJE«) za šolsko/študijsko leto 2008/2009 PREDMET POZIVA Predmet poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS v šolskem/študij-skem letu 2008/2009. Na osnovi izbora bodo delodajalci vključeni v instru-ment izvajanje RŠS, ki se bo predvidoma sofinanciral iz sredstev Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Instrument »RŠS« delodajalcu omogoča sofinanciranje 50 % kadrovskih štipendij, dodeljenih v skladu s Pravilnikom o izvajanju RŠS. Kadrovska Štipendija, dodeljeno v skladu s Pravilnikom o izvajanju RŠS je sestavljena iz: 50 % sredstev Javnega sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, katero zagotavlja Regionalna razvojna agencija Mura kot štipenditor 50 % sredstev zagotavlja delodajalec, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju. Štipenditor lahko del teh sredstev zagotovi tudi s strani občin, na katerem imajo delodajalci sedež oz. poslovno enoto ali na katerem imajo štipendisti svoje stalno prebivališče. POGOJI Pravico do vključitve v RŠS, za izvajanje kadrovskega štipendiranja potreb-nega kadra imajo delodajalci na območju razvojne regije in se prijavijo na javni poziv s predpisanimi obrazci in izjavami ter izpolnjujejo naslednje pogoje skladno s Pravilnikom o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem: ima sedež ali poslovno enoto na območju razvojne regije ima kadrovsko potrebo, ki ustreza razvojni potrebi in perspektivnosti poklica ter je skladna z lokalno listo deficitarnosti poklicev v posamezni razvojni regiji ali posebni prioriteti, ki jo določi štipenditor, zagotavlja sredstva za izplačilo štipendije iz RŠS za celotno dobo šola-nja/študija štipendista, zagotavlja štipendistu po končanem šolanju zaposlitev na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas s polnim delovnim časom oziroma najmanj za čas prejemanja štipendije, ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ter kapitalske neustreznosti po 10. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), kadrovska potreba ustreza poslovni dejavnosti delodajalca, programu prestrukturiranja oz. je utemeljena s šolanjem za nadaljevanje (prevzem) poslovanja družinskega podjetja ali kmetijskega gospodarstva. Pravice do vključitve v RŠS ne more uveljavljati delodajalec, ki: je predhodno že pridobil pravico do vključitve v RŠS, pa ni izpolnjeval obve-znosti, zaradi katerih mu je bila ta pravica odvzeta. NAČIN PRIJAVE Delodajalci se prijavijo na obrazcu »Prijavni obrazec - javni poziv«. Prijavnemu obrazcu mora biti priložena: Izjava o zagotavljanju sredstev in zaposlitvi štipendista po končanem štipen-diranju (»Izjava« iz razpisne dokumentacije). Navedeni pogoji so določeni v 5. in 8. členu Pravilnika o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem (RŠS), ki je dostopen na sedežu in spletni strani štipenditorja: Regionalna razvojna agencija Mura, Lendavska ulica 5a, 9000 Murska Sobota, www.rra-mura.si. Delodajalci, ki so že pridobili pravico do vključitve v RŠS, izpolnijo v razpisni dokumentaciji »Prijavni obrazec - javni poziv« le rubriko »II. Štipendije« ter »Izjavo« in ju do izteka razpisnega roka predložijo štipenditorju. POSTOPEK IZBIRE Subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni (RRA Mura) oziroma štipen-ditor je imenoval Komisijo za štipendiranje, ki bo odločala o pravici za vstop delodajalca v RŠS. Komisija za štipendiranje bo obravnavala samo pravoča-sno prispele in popolne vloge, prejete na naslov štipenditorja: Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. Lendavska ulica 5a 9000 Murska Sobota Prijave morajo biti predložene v zaprti kuverti, označene z napisom »Prijava na javni poziv - RŠS«. Vloge so lahko predložene priporočeno po pošti ali osebno oddane na sedež štipenditorja, vsak delovni dan med 8. in 14. uro. Rok za oddajo vlog je 30.05.2008. Vloge, ki bodo prispele po tem roku, bodo zavržene. Odpiranje vlog ne bo javno in bo izvedeno v roku do 30.6.2008 Vlagatelje, katerih vloge bodo nepopolne, bo Komisija za štipendiranje v roku 5 dni od odpiranja pisno pozvala, da jih dopolnijo v zahtevanem roku. Vloge, ki jih vlagatelj v roku 8 dni od dneva prejema obvestila ne dopolni, bodo kot nepopolne zavržene. Prav tako bodo zavržene vloge, ki bodo prispele prepozno. Vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem javnega poziva, bodo kot neutemeljene zavrnjene. Delodajalce bodo o rešitvi vlog pisno obveščeni v 15 dneh od sprejema od-ločbe o vključitvi v RŠS. DODATNE INFORMACIJE IN DOKUMENTACIJA Dokumentacija javnega poziva (OBR1 Javni poziv) je od njegove objave na voljo na spletni strani štipenditorja: www.rra-mura.si, pod rubriko »Aktualne Informacije, Kadrovske štipendije..« Dodatne informacije pa so na voljo na: Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o., Lendavska ulica 5a, 9000 Murska Sobota T 02 5361 461 ' F 02 5361 465 info@rra-mura.si kontaktna oseba: Dunja Velner 17 OD IDEJE DO REŠITVE Podjetje NIROS se ukvarja z izdelavo visokozahtevnih kvalitetnih izdelkov iz nerjavečih materialov (INOKS, MEDENINA) v različnih kombinacijah s steklom, lesom in kamnom. Naši izdelki krasijo razkošne ladje na Švedskem in Finskem, različne vrste objektov: hotele, banke, zavarovalnice, trgovske in druge poslovne centre ter mnoga zasebna bivališča. NIROS-NIROS-NIROS-NIROS POJEM KVALITETE IN ESTETIKE Hotel Diana - hiša bogate ponudbe Pridite in doživite s svojimi partnerji, prijatelji, najbližjimi nepozabne trenutke ob izbrani odlični ponudbi v STAVBNO KLEPARSTVO-KROVSTVO KLIUČAVNIČARSTVO-STRELOVODI 18 KULTURA Razprodan koncert ob visokem jubileju Aleksandra Grah Aprila je v murskosoboški ki-nodvorani potekal koncert ob 80. obletnici delovanja najatrak-tivnejše godbe v Prekmurju -Prekmurske godbe Bakovci. Mineva osemdeseto leto od za-četka obstoja Prekmurske god-be Bakovci, ki trenutno deluje v petdesetčlanski zasedbi. Godbo že od leta 1999 vodi prof. Željko Ritlop, ki s svojim posebnim ču-tom in zavzetostjo dviguje kako-vost ter spodbuja mlade glasbeni-ke. Letošnje leto je bilo za godbo prav posebno, saj so ob kulturnem prazniku prejeli priznanje Mestne občine Murska Sobota, in sicer nagrado za vrhunski dosežek, kar seveda kaže na njeno pomembno vlogo na področju kulturnega de-lovanja. Predsednik Prekmurske godbe Bakovci Roman Balažič in dirigent Željko Ritlop sta so-glasno potrdila, da godbi prejeto priznanje pomeni največjo zahva-lo za dosedanje delo vseh genera-cij, ki so do sedaj v njej delovale. Glasbeni repertoar godbe je izre-dno pester, kar je bilo moč opaziti tudi na samem koncertu, ki ga je dodatno popestril večerni gost koncerta Vlado Kreslin, ki se je z godbo zlil v enem duhu. Na kon-certu se je predstavila tudi mažo-retna skupina. Priznan skladatelj Slavko Suklar je ob tej priložnosti samo za godbo napisal posebno skladbo Uvertura '80. Skladatelj se je ukvarjal z idejo, na kašen način v glasbeno tkivo vkompo-nirati zaščitni znak Prekmurja, zato se je odločil za znan napev iz vsem poznane pesmi Vsi so venci veli. »To pesem smo si Prekmurci prisvojili kot neke vrste lastno hi-mno, čeprav se ta pesem prepeva še drugod. Ta širokost pesmi vse-kakor potrjuje njeno lepoto, in to lepoto sem skušal vriniti v takto-vsko obdobje omenjene skladbe. Arhitektonsko je skladba skom-ponirana v sistemu platnic, med katerimi se dogaja približevanje in oddaljevanje do in od osnovne ideje,« je še dodal Suklar. Samega koncerta se je udeležil tudi pred-sednik Zveze slovenskih godb, ki je godbi podelil priznanji in spo- minsko listino za prispevek in popularizacijo godbe na tem po-dročju. Zlato priznanje za izjemne zasluge na področju godbeništva je prejel Stanko Vereš, srebrno pri-znanje za organizacijski prispevek pa Franc Prkič. 19 KULTURA Mladi ustvarjalci Pomurja razstavljajo Brigita Bavčar V Galeriji Murska Sobota je od 8.maja do 5. junija na ogled r azstava del 19 mladih ustvarjalcev Pomurja, ki so obskovali likovno delavnico aka- zemskega slikarja Mirka Rajnarja v organizaciji MIKK-a. Ob razstavljeni ustvarjalnosti mla-dih je direktor Galerije Murska Sobota mag. Robert Inhof na ti- skovni konferenci izrazil tri razlo-ge za zadovoljstvo, da je galerijski prostor osvežen s predstavitvijo iz-delkov, ki zaobjemajo novodobne likovne smernice. Mag. Dominik Šteiner, direktor MIKK-a, je pove-dal, da likovna delavnica v njihovi organizaciji poteka že trinajsto leto, njen vodja pa, da je namenje-na predvsem osnovnošolcem, ki se pripravljajo na preizkus likovne nadarjenosti na različnih šolah z umetniškimi programi, kot so šola za oblikovaje, pedagoška akademi- ja, arhitektura, fakulteta za obliko-vaje in druge. Z izbranimi umetniškimi deli se v murskosoboški galeriji predstavlja-jo Mojca Pozvek, Manca Stvarnik, Sonja Toplak, Katja Pal, Eva Žula, Monika Prelog, Jerneja Herzog, Vitomir Kavčič, David Fartek, Tina Merica, Aleš Gibičar, Gorazd Bence, Andreja Benko, Aleksandra Domanovič, Staša Sukič, Doroteja Gomboc, Jernej Červek, Nataša Ulen in Katja Sudec. Namen skupne galerijske predsta-vitve je hkrati povezati in koncen-trirati znanje ustvarjalcev v enoten kulturni projekt ter predstaviti am-biciozna prizadevanja mlajše gene-racije umetnikov, ki je, če sodimo po videnem, uspel. Razstava Mladi ustvarjalci Pomurja je vredna ogle-da in pohval, saj pestra in razno-vrstna v prikazu ustvarjalne poti avtorjev razstavljenih del prepriča, da imajo umetniški potencial. Nedolgo tega so imeli ljubitelji malo drugačne likovne umetno-sti priložnost, da so v Galeriji Murska Sobota lahko občudova-li nevsakdanjo skupinsko likovno razstavo pod naslovom Projekcije-Identitete. Na potujoči razstavi, ki jo je ob-čanom Murske Sobote posredo-valo partnersko mesto Ingolstadt v Nemčiji, katerim likovnim ume-tnikom se je tudi porodila ideja o pripravi tovrstne razstave, se je predstavilo štiriindvajset avtorjev iz devetih evropskih držav. Projekcije- Identitete Geza Grabar Na razstavi so-deluje predvsem mlajša generacija likovnih ume-tnikov z vseh koncev Evrope. Od domačih av-torjev sodeluje mladi prekmurski akademski slikar Robert Černelč. Kot je ob razstavi dejal direktor murskosoboške galerije Robert Inhof, je tema razstave, v prvi vrsti sestavljene iz mozaika drob-nih motivov, iskanje identitete v sodobnem svetu. Človek je v času neznanskega tehnološkega razvoja vse bolj izgubljen, zato je na preprosto vprašanje, kdo smo, vse težje odgovoriti. Po Murski Soboti pričujočo raz-stavo, ki so jo sicer najprej odprli v Ingolstadtu, gostijo še na Poljskem in v Srbiji. OBI v Sloveniji odpira že peto trgovino V Murski Soboti je OBI 15. maja odprl svoj peti slovenski trgovski center za gradnjo in domače mojstre. Novi trgovski center OBI ima skoraj 5.700 m2 prodajnih površin, ki vključujejo tudi privlačen vrtni center. OBI je v Sloveniji zastopan že s štirimi uspešnimi centri. 15. maja ob 8:00 pa je v Murski Soboti po komaj 6 mesecih gradnje svoja vrata domačim mojstrom in vrtnarskim navdušencem odprl še en OBI-jev center za gradnjo in domače mojstre. Otvoritev bodo spremljale neverjetno ugodne ponudbe in akcije za vso družino. Novi center, ki se razteza na več kot 5.700 m2 in v katerega sta OBI in investitor M2 vložila dvomestni milijonski znesek, je že 514. OBI-jev center v Evropi. Za OBI-jevo tipično gradnjo z oranžno fasado se bosta center za gradnjo in domače mojstre ter vrtni center razprostirala na površini kar 5.700 m2. Kupcem bo ves čas na voljo okoli 40.000 artiklov, povezanih z gradnjo, bivanjem in urejanjem vrta, še več artiklov pa bo mogoče dobiti po naročilu v najkrajšem možnem času. Novi center OBI v Murski Soboti je zasnovan kot samostoječi center OBI s kavarno spredaj. Prometna ureditev mu omogoča odlično dostopnost. Po vsej Evropi je OBI vodilna blagovna znamka v panogi gradnje in ponudbe za domače mojstre. OBI-jeva zgodba o uspehu se je začela pred več kot 30 leti v Nemčiji, danes pa ima po djetje v Nemčiji več kot 334 OBI centrov, poleg tega pa še 179 OBI centrov v 10 različnih državah. 20 KULTURA 139 mladih kitaristov na Morskem festivalu kitare Tanja Zrinski V dvorani murskosoboškega gra-du se je od 9. do 13. aprila odvijal Morski festival kitare, ki ga že peto leto zapored pripravlja Glasbena šola Murska Sobota. Na festivalu, ki ponuja mladim glasbenikom priložnost, da po- kažejo svoje znanje, je sodelovalo 139 mladih kitaristov iz sedmih držav. Sestavljen je iz tekmovanj klasičnih kitaristov osmih staro-stnih kategorij in večernih koncer-tov vrhunskih izvajalcev klasične kitarske glasbe. Posamezne nasto- pe je strokovno ocenila petčlanska žirija uveljavljenih strokovnjakov in glasbenikov v sestavi predsedni-ka Srdana Tošiča (Srbija), Srdana Bulatoviča (Črna gora), Xhevdeta Sahatxhija (Hrvaška), Zorana Krajišnika (BiH) in Ivane Ziherl ter Lucije Lavbič (Slovenija). Na spremljevalnih koncertih, ki so potekali v grajski dvorani, v re-stavraciji Zvezda in Klubu PAC, so nastopili Jure Cerkovnik, Nejc Kuhar in Mak Grgič iz Slovenije, Žarko Ignjatovič iz Hrvaške, Vera Ogrizovič in Edin Karamazov iz Srbije in BiH ter Predrag Jankovič, Srdan Bulatovič in Darko Nikčevič iz Črne gore. Kar dvajset mladih umetnikov iz glasbenih šol iz Murske Sobote, Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone je na festivalu pokazalo izjemno znanje na izbranem po-dročju kulture. Visoke rezultate sta dosegla domačin Jernej Hanc iz Glasbene šole Murska Sobota in Luka Skoberne iz Glasbene šole Lendava, ki sta osvojila tre-tjo nagrado v IV. in I. kategoriji. Najbolje pa so se odrezali tek-movalci iz Zagreba in Beograda, ki so pobrali prve nagrade že 5. Morskega festivala kitare. 21 KULTURA Med nominiranci za kresnika polovica Pomurcev Aleksandra Grah Na Rožniku bodo tudi letos na kresni večer, 23. junija, podelili nagrado za najboljši SLOVENSKI roman preteklega leta. Letos je izbranih deset romanov, med katerimi jih je kar pet na-stalo pod pisateljskim peresom pomurskih avtorjev. Tako se letos za nagrado kresnik poteguje pet ustvarjalcev iz Pomurja, in sicer Evald Flisar, Stefan Kardoš, Feri Lainšček, Dušan Sarotar in Suzana Tratnik. Evald Flisar se za nagra-do poteguje z romanom Mogoče nikoli, Kardoš z Rizling polko, Lainšček z Mitom o Ciganih ali Nedotakljivimi, Sarotar z Biljardom v Dobrayu in edina žen-ska predstavnica Suzana Tratnik s Tretjim svetom. Za nagrado se po-leg pomurskih avtorjev potegujejo še Avgust Demšar, Nejc Gazvoda, Nataša Kramberger, Alojz Rebula in Jože Snoj. Lani je nagrado kresnik že drugič prejel Feri Lainšček z romanom Muriša, poleg Lainščka je kresnika doslej prejel še en pomurski pred-stavnik, in sicer Vlado Žabot. Izbor letošnjih nominiranih romanov je pester in kakovosten, saj se je ko-misija odločala med 120 romani. Glede na to, da je letos med nomi-niranci kar pet pomurskih ustvar-jalcev, obstaja velika verjetnost, da bo tudi 18. nagrada kresnik šla v Pomurje. O tem bo pa seveda od-ločila komisija, ki bo zmagovalca razglasila na kresni večer. Dobitniki dveh srebrnih priznanj Aleksandra Grah Mešani pevski zbor Stefana Kovača se je me 24. in 27. aprilom udeležil drugega mednarodnega zborovskega tekmovanja Slovakia cantat v Bratislavi, kjer so člani zbora osvojili dve srebrni diplo-mi. Na tekmovanju so sodelovali različni pevski zbori od otro-ških do odraslih iz kar 14 držav (Češka, Poljska, Rusija, Estonija, Norveška, Švedska, Portugalska, Turčija, Srbija, Hrvaška, Nemčija, Finska, Ukrajina in Slovenija). MePZ Stefana Kovača se je uspe-šno predstavil na predstavitvenem koncertu, na katerem so sodelova-li tudi zbori iz Finske in Estonije ter MePZ Vocalis iz Maribora, in požel velik aplavz. Tekmovali so v dveh kategorijah, in sicer v katego-riji ljudskih pesmi brez spremljave in kategoriji odraslih zborov. V obeh kategorijah so prejeli srebrni diplomi. Tekmovalne nastope je ocenjevala mednarodna petčlan-ska strokovna žirija. »Obe osvo-jeni priznanji imata veliko težo, saj smo tekmovali s samimi zelo dobrimi pevskimi zbori iz velikih mest in držav. Priznanj smo zelo veseli, saj sta potrditev, da dobro in kvalitetno delamo, hkrati pa sta tudi motivacija za nadaljnje delo,« je povedala zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič. 22 KULTURA Priročnik in pravljica Brigita Bavčar Iz sveta pravljic v svet narave in Žalostna ribica Minka sta knjižni novosti Pomurske založbe, ki ju je njen direktor Borut Premzl sredi aprila predstavil v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti zbranim vzgojiteljem, otrokom in staršem ter ostalim prisotnim. Avtor priročnika Iz sveta pravljic v svet narave je ravnatelj Vrtca Murska Sobota Dane Katalinič, ki je izrazil veselje ob uspešnem prenosu svojih dolgoletnih izku-šenj pedagoga-biologa na mlajše generacije. In to od najmlajših v vrtcih do šolarjev in vseh, ki imajo v procesu izobraževanja odnos in občutek do narave, ohranjajo pa ga tudi kot odrasli ljudje, kar je, kot je nekajkrat izpostavil, zelo po-membno. Zanimivo je bilo tudi slišati, da sta tako ilustrator knjige Anton Buzeti kot njen oblikovalec Dušan Antolin iz Ateljeja za črko in sliko njegova nekdanja učenca iz bakovske osnovne šole. In ni na-ključje, da naslovnico priročnika krasijo prav cvetovi pomladnega podlesnika. Avtorica Žalostne ribice Minke je vzgojiteljica Lidija Tratnjek, ilustratorji pa varovanci vrtca sami. Sodelovali so tudi na pre-stavitvi pravljice, na kateri je bila nekdanja svetovalka Zavoda za šolstvo in recenzentka Sonja Artač. Povedala je, da je pregle-dala že gradivo stanovskega ko-lega Daneta Kataliniča, po izidu priročnika Iz sveta pravljic v svet narave pa mu je za popotnico iz-rekla pohvalne besede. Direktor Pomurske založbe je za jesen na-povedal izid skupnega vseh treh: Daneta Kataliniča, Lidije Tratnjek in Sonje Artač. Zrcala komunizma Brigita Bavčar Predstavitev knjige Zrcala komu-nizma, ki jo je napisal znani pu-blicist in kolumnist dr. Bernard Nežmah, nekdanji urednik Mladine, je bila zanimiv dogodek v Murski Soboti. V knjigi intervju-jev, ki jo je izdala založba Modrijan, je avtor obelodanil 23 intervjujev, opravljenih v času od leta 1994 do leta 2005. Zapisanemu je socio-log po poklicu v pogovoru, ki ga je vodil psihiater dr. Jožef Magdič, dodal še svoja sedanja spoznanja. Med drugim je poudaril, da zgo-dovino pišejo zmagovalci, zato je v njej veliko zamolčanega. Prisotni smo bili presenečeni, ko smo se zavedli, da o času, katerega sodobniki smo, ne vemo dovolj. Med izbranimi sogovorniki je edina ženska Spomenka Hribar, ki je v času osamosvojitve odigrala pomembno vlogo. O tem, da je bil Titov ožji sode-lavec Velebit, ki je šele po smrti predsednika Jugoslavije govoril o njegovih pogajanjih z Nemci v času druge svetovne vojne ter drugih nedvomno dolgo prikri-tih podatkih, beremo v prvem intervjuju, v zadnjem, dva dni pred smrtjo slovenskega igralca Steva Žigona v Beogradu pa tudi, zakaj je izjavil, da pride nazaj v Slovenijo šele, ko bo odstranjen Kardeljev kip. Vmes je med pet poglavij uvrščena še vrsta zanimi-vih sogovornikov. Med njimi je to nedvomno pisatelj Drago Jančar, urednik Danilo Slivnik in drugi, ki imajo svojo izkušnjo in pogled na polpretekli čas. O njem in knji-gi Zrcala komunizma smo se po-govarjali z avtorjem tudi dan po zanimivi predstavitvi v prostorih Pokrajinskega muzeja, in izkazal se je za odličnega sogovornika ter analitika. Mogoče nikoli Aleksandra Grah V Klubu Pac je potekal literarni večer s prekmurskim pisateljem Evaldom Flisarjem, ki ga je pove-zoval Robert Titan Felix. Mogoče nikoli je naslov Flisarjevega najnovejšega romana, s katerim se je uvrstil med nomini-rance za letošnjo nagrado kresnik. Poleg najnovejšega romana je bila predstavljena že šesta izdaja legen-darne knjige, ki jo je doslej kupilo petdeset tisoč, prebralo pa več sto tisoč Slovencev. Knjiga, ki ji kritiki priznavajo status “velikega teksta sodobne slovenske književnosti”, je znameniti slovenski roman Čarovnikov vajenec, ki je brez dvoma najbolj bran roman po dru-gi svetovni vojni. Na literarnem večeru so obiskovalci poleg knjig imeli priložnost spoznati tudi ži-vljenje prekmurskega pisatelja, ki je znan po svoji strasti do potova-nja, saj je doslej obiskoval že okrog osemdeset držav. V Avstriji, ZDA in Indiji je dalj časa tudi živel, v Londonu pa je preživel kar 15 let svojega življenja. Poleg pisanja je v tujih deželah opravljal tudi druga dela; v Sydneyju je tri leta vozil podzemni vlak, v Hollywoodu je pisal scenarij. Doslej je prejel je nagrado Prešernovega sklada, dve Grumovi nagradi za najboljšo dramo in tri nagrade za najboljšo radijsko igro, petkrat je bil nomi-niran za Grumovo nagrado, dva-krat za kresnika. 23 ŠPORT Tudi blamaža Mure 05 ni prinesla sprememb na trenerskem mestu Karlo Vratarič Čeprav rezultati Mure 05 niso dobri in je klub v Velenju uspel izgubiti kar z 9:2, vodstvo kluba še vedno stoji za trenerjem Edinom Osmanovičem. V letošnji sezoni s predstavami in rezultati Mure 05 ne moremo biti zadovoljni, saj je namesto vidnega koraka naprej stanje čedalje slab-še, borba za obstanek v ligi pa vse realnejša. Tri zmage, dva remija in štirje porazi v spomladanskem delu so klub oddaljili od vrha ter ga približali dnu - razen že sko-raj odpisane Krke imata Zavrč in Krško za Muro 05 le še tri oziroma štiri točke zaostanka. Trenutno stanje v klubu odvrača sicer vedno zvesto publiko, na tekmah se tako zbira le še petsto ali celo manj gledalcev. Na tekmi proti Triglavu sredi aprila, ki je bila prva, na kateri so po preteku kazni gledalci lahko bili prisotni, so svoje mnenje o igrah Mure 05 z dvema pomenljivima zapisoma podali tudi naj zvestejši navijači. Na prvem transparentu je pisalo: » Ce bi bil vaš odnos do igre kot do alkohola, bi že bili v prvi ligi!!!«; na drugem pa: »Osmanovič, od-stopi.« Vodstvo kluba sta ome-njena transparenta presenetila, predsednik kluba Dejan Kološa pa je povedal, da upravni odbor stoji za trenerjem. V zgodovino kluba se bo zago-tovo zapisal 19. april, dan, ko je Mura doživela sramoten poraz. Čeprav so na tekmi v Velenju proti Rudarju v 49. minuti celo povedli z 1:2, so Muraši tekmo končali s porazom z 9:2. V dre-su Rudarja je pri zmagi sodeloval tudi otrok Mure Fabijan Cipot, ki ga je presenetilo, da na potek tekme ni nihče odreagiral: »Po drugem, tretjem zadetku so igralci Mure popolnoma padli, po četr-tem, petem zadetku pa sploh niso bili več motivirani in so delovali brezglavo. Po zdravi pameti bi se pri takem rezultatu morali povleči nazaj in preprečiti blamažo, za kar so potrebne izkušnje, nekdo pa bi jim moral to tudi sporočiti.« Trener Osmanovič je upravi po-nudil odstop, ki pa ga uprava kluba ni sprejela. »Upravni od-bor se je odločil zavrniti odsto-pno izjavo trenerja iz preproste-ga razloga. Na hitro sprejemati odločitve ni smiselno, ker se take ponavadi izkažejo kot napačne,« je pojasnil predsednik Kološa in dodal, da je bila odločitev o za- vrnitvi odstopne izjave trenerja Osmanoviča soglasna. S tem se ni strinjala večina pristašev Mure, ki je pričakovala spremembo na trenerskem mestu, Kološa pa je zatrdil, da klub ne more delovati na podlagi javnega mnenja. »Kot se je izkazalo, upravni odbor stoji za vsemi odločitvami. Odločili so se za delo z mladimi, domačimi igralci, koliko pa je kakovosti, tudi v delu z mlajšimi selekcijami, pa ostaja vprašanje. Na celotno stvar je treba gledati globalno. Tako kot vsepovsod gledalci želijo rezultate takoj, najuspešnejša moštva pa so tista, ki dajo na delo z mladimi in ki upajo tvegati, nujno pa je ime-ti tudi par starejših, izkušenejših igralcev,« pravi Cipot. Po tej blamaži je Mura sicer pred maloštevilnimi gledalci nato v Fazaneriji premagala Aluminij z 2:1, nebogljenost pa se je znova pokazala na tekmi proti Bonifiki, ki sojo Koprčani dobili suvereno s 3:0. Do konca prvenstva preosta-jajo še štirje krogi, v zadnjih treh pa se bodo igralci Mure pomerili prav z moštvi, ki so trenutno še za črno-belimi, in samo upamo lahko, da bo tako tudi po koncu letošnjega prvenstva. 24 Najmočnejše vezi so tiste, ki jih ne vidimo. WWW.MOBITEL.SI ŠPORT Znova se selijo v tretjo ligo Karlo Vrataric Odbojkaricam Sobote se v pravkar končani sezoni ni uspelo obržati v drugi ligi in bodo v prihodnji sezoni znova igrale v tretji ligi. Potem ko je ženska odbojka v de-vetdesetih letih v Murski Soboti zamrla, se je leta 2002 pod okri-ljem Društva za šport in rekrea-cijo začela znova igrati. V sezoni 2005/06 je članska ekipa začela tekmovati v 3. državni odbojkar-ski ligi - vzhod ter osvojila tretje mesto, v lanski sezoni pa so se s pr-vim mestom odbojkarice uvrstile v drugo ligo, a jim cilja obstati v ligi ni uspelo uresničiti. »S sezo-no ne morem biti zadovoljen, ker nismo uresničili zadanega cilja, ki je bil obstanek v drugi ligi. Delali smo dobro, trenirali štirikrat na teden, vse igralke pa zaradi šolskih in študijskih obveznosti niso mo-gle redno trenirati. Osebno sem zelo razočaran, ker nam ni uspelo, zakaj pa nam ni, bodo morali v prihodnje razčleniti in ugotoviti v klubu,« je povedal trener Marjan Cehtl. Odbojkarice so končale prven- stvo na predzadnjem, enajstem mestu, zaradi načrtnega dela v preteklosti pa je vrnitev v tretjo ligo hud udarec. »Igralski kader je bil v redu, način dela tudi, z moje strani pa lahko povem, da ni bilo pravega odnosa in želj, vse se je skušalo narediti na silo, kar pa se je na koncu izjalovilo. Za ob-stanek nam je zmanjkalo malo, z malo več truda in sreče pa bi bila lahko zadeva čisto drugačna. Zdaj smo osvojili predzadnje mesto, po mojem mnenju pa bi se real-no lahko uvrstili v vrh spodnjega dela lestvice,« meni Cehtl, ki v prihodnje kluba več ne bo vodil. Osmi prekmurski zdravniški tek Geza Grabar V organizaciji štirih prekmurskih zdravnikov - Vlaste Petric (SB Murska Sobota), Leona Langa, Alojza Horvata (oba zasebnika) in Mitje Lainščaka (Bolnišnica Golnik), je bil murskosoboški Mestni park v drugi polovici aprila tudi letos prizorišče tradicionalne-ga, tokrat že osmega zdravniškega teka. N’a krožni progi s startom in ciljem na atletskem stadionu pri OŠ I je v moški in ženski kategoriji sku-paj nastopilo natanko 34 tekačev. Glavnina je sestavljala enotno ka-tegorijo zdravnikov, farmacevtov in veterinarjev, pravico nastopa pa so imeli tudi drugi zdravstveni de-lavci ter zaposleni v zdravstvu. V absolutni moški konkurenci -tekli so na 6,7 km dolgi progi, je po pričakovanju že četrtič zapo- red zmagal Aleksander Šosterič, zdravnik iz Zdravstvenega doma Lenart, v ženski konkurenci na 4,5 km pa je bila najhitrejša Barbara Klančnik (Splošna bol-nišnica Celje). Od Prekmurcev se je najvišje, in sicer na 4. mesto, uvrstil veterinar Peter Brunec iz Martjancev, zdravnik Alojz Horvat iz Dankovcev je bil 6., nje-gov stanovski kolega Leon Lang iz Murske Sobote pa je osvojil abso-lutno 11. mesto. Med ženskami sta se murskosoboški zdravnici Vlasta Štrumbelj in Vlasta Petrič uvrstili na 4. in 5. mesto. Prekmurke in Prekmurci so po najvišjih mestih posegli tudi v razvrstitvi po staro-stnih skupinah. Organizatorji so se kot dobri tek-movalci izkazali tudi v ekipni kon-kurenci, saj so osvojili tretje mesto. Člana zmagovalne ekipe pa sta bila tudi Štrumbljeva in Brunec. Med šestimi tekmovalci, ki so do-slej nastopili na vseh osmih tekih v Murski Soboti, sta kot edina Prekmurca tudi Alojz Horvat in Leon Lang. Veter v laseh - s športom proti drogi Karlo Vratarič Konec aprila je v Murski Soboti po-tekala tradicionalna športno-huma-nitarna akcija Veter v laseh - s špor-tom proti drogi, ki se jo je udeležilo rekordno število udeležencev, blizu štiristo. Pomerili so se v različnih športnih disciplinah ter likovnem izražanju. Športno-humanitarna akcija Veter v laseh - s športom proti drogi, ki po številnih slovenskih krajih poteka od leta 1996, se je tudi letos odvijala v Murski Soboti na igrišču Društva za športno rekreacijo. Akciji so se pri-družile vse osnovne in srednje šole iz Mestne občine Murska Sobota, na prizorišču pa se je zbralo štiristo otrok, kar predstavlja novo rekordno udeležbo. Največ udeležencev se je pomerilo v nogometu, kjer je bilo prijavljenih kar 35 ekip, po številu tekmovalcev je sledila odbojka z 18 ekipami, solidno pa je bila zastopana tudi košarka. Glede na pretekla leta je manj tekmovalcev tekmovalo v hitrostnem rolanju, mladi pa šo se pomerili tudi v plesu in likovnem izražanju. Najboljši so se uvrstili na osrednjo prireditev, ki bo v Ljubljani, organizatorji pa so bili po končanem športnem udejstvovanju zadovoljni z doseženim ciljem odvrniti mlade od negativnih pojavov. 26 ZAŠČITA IN REŠEVANJE Tehnični zbor na OŠ I Geza Grabar Vrhunec v marcu izvedenih evakuacij-skih vaj z reševanjem v vseh enotah Vrtca Murska Sobota in po osnovnih šolah v mestni občini je bil 18. aprila 2008 izvedeni t. i. tehnični zbor na OŠ I. Kakor vseh vaj je bil pobudnik in koordinator tudi omenjenega Občinski štab Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota. Poleg evakuacijske vaje je bila na največji osnovni šoli v mestni ob-čini - sodelovalo je namreč 502 učencev in 65 zaposlenih, na sko-raj 20 delovnih točkah opravljena tudi demonstracijsko-promocij-ska predstavitev vseh sredstev ter sil zaščite in reševanja, ki so prika-zale načine delovanja. Potekalo pa je tudi posvetovanje ravnateljev vrtca in osnovnih šol, na katerem so namenili največjo pozornost načrtom evakuacij in požarnim načrtom. Kot je povzel zelo uspelo celo-dnevno prireditev pri oziroma na OŠ I poveljnik OŠ CZ MO Stanislav Wolf, je evakuacijska vaja potekala po ustaljeni dina-miki, torej tako, da so postopki priprav, aktiviranja in obveščanja o namišljeni nesreči bili izvedeni v sodelovanju z odgovornimi na šoli ter vsemi sodelujočimi v reše-vanju. Za imitacijo požara je uči-telj kemije pripravil dimno baklo in z njo ustrezno zadimil prostore, alarmiranje pa je bilo izvedeno z internim razglasom in sireno. “Postopki evakuacije so bili izve-deni v dveh minutah. Pripomniti je treba, da se mora pri izvajanju evakuacije upoštevati pravilo po čim hitrejši in varni izvedbi vseh postopkov. Zato izvajalci morajo evakuacijo izvesti v skladu z načrti in brez nepotrebnega ustvarjanja zamikov. Šolski hodniki namreč omogočajo skoraj hkratno izved-bo umika vseh učencev,” je še dejal Wolf. Ob predpostavki, da je v šoli v , tretjem nadstropju ostal celotni razred, v objektu pa je bilo tudi nekaj poškodovanih, so bili v reše-vanje vključeni gasilci GD Murska Sobota in PGD Černelavci, ki so se pri reševanju poslužili hidra-vlične avtolestve, vskočne blazine ter vozila za gašenje in reševanje. Tehnično-reševalna enota CZ MO pa je pri reševanju demon-strirala uporabo vrvne tehnike ter spustnice. Poleg že omenjenih so na tehnič-nem zboru, ki je sledil, s praktično predstavitvijo aktivnosti sodelujo-čih svoje dejavnosti predstavili še Izpostava za zaščito in reševanje z Regijskim štabom za Pomurje (deaktiviranje neeksplodiranih sredstev, vozilo RKB, premični ReCO), policisti Policijske posta-je Murska Sobota (motor, kolo, avto s sistemom nadzora prometa, vodnik službenega psa z le-tem), 27 ZAŠČITA IN REŠEVANJE reševalna postaja Murska Sobota (vozilo za nujne medicinske in-tervencije), Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota (oživljanje ponesrečencev) ter s prikazom oskrbe ponesrečencev ekipi prve pomoči učencev in Civilne zaščite na OS I. Tehnično-reševalna enota je bila prisotna tudi s tehnično prikolico in geofonom oziroma elektronsko napravo za odkrivanje zasutih, ga-silci pa tudi z vozilom za reševanje ob prometni nesreči. Treba je še dodati, da je sodelova-nje policistov PP Murska Sobota omogočilo zagotavljanje večje prometne varnosti na območju vaje, ki so jo le-ti zagotavljali med evakuacijo in reševalnimi aktiv-nostmi ter na samem tehničnem zboru. Podoben zbor naj bi OS CZ MO na eni od šol pripravil tudi prihodnje leto, v evakuacij -sko vajo pa naj bi med drugim vključili tudi murskosoboško ekonomsko šolo. Gasilska zveza vzorčni primer odlične organiziranosti in učinkovitega delovanja Geza Grabar Za Gasilsko zvezo Mestne občine Murska Sobota je desetletje delovanja. V relativno kratkem času je vodstvu uspelo zvezo z 11 prostovoljnimi oziro-ma gasilskimi društvi ter Industrijskim gasilskim društvom Mura pripeljati na izjemen nivo. Tako v smislu organiziranosti, tehnične in osebne zaščitne opre-mljenosti, izurjenosti in usposo-bljenosti kakor tudi vpetosti v okolje oziroma njihove prepo-znavnosti. To jim je uspelo z nad-gradnjo medsebojnih odnosov in zaupanja med društvi, v odnosu na relaciji mestne občine, njenimi strokovnimi službami kakor tudi v sodelovanju z ostalimi lokalnimi skupnostmi. N'e bomo pretiravali v ugotovitvi, da je lahko murskosoboška gasil-ska zveza vzorčni primer odlične organiziranosti in učinkovite-ga delovanja na celotni državni ravni. To potrjujejo letna poročila, v to smer pa so se nanašali tudi glavni poudarki razpravljavcev, vključno z županom, ki je gasilstvu zelo na-klonjen in ima o njem zelo pozi-tivno mnenje. Predsednik zveze Stefan Barbarič ob novi zakonski podlagi za gasil-stvo - zakonom o gasilstvu, zako-nom pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonom o društvih, statutom Gasilske zveze Slovenije, novih merilih o kategorizaciji ga-silskih društev, in tudi odloku o javni gasilski službi v mestni ob-čini ni mogel mimo spoznanja, da gasilci delujejo prostovoljno, naloge pa morajo izvajati profe-sionalno in odgovorno, kar naj bi bila njihova največja težava. K sreči med vsemi društvi v občini več kot 96 odstotkov vseh inter-vencij opravi GD Murska Sobota (lani že 98), ki ima izoblikovano poklicno jedro, letos pa naj bi se le-to po zaslugi mestne občine kot glavnega financerja okrepilo še z dvema dodatnima zaposlenima. Barbarič, ki ni skrival zadovoljstva nad uspešnim uresničevanjem programa opremljanja društev po kategorizaciji, ki je predpisana s strani države in mora biti uresni-čena do leta 2009, je vesel tudi za zelo dobro in profesionalno sode-lovanje z županom mestne občine Antonom Stihcem, strokovnimi službami mestne občine kakor tudi drugimi organi in organiza-cijami. Poleg rednega proračun-skega financiranja delovanja zveze oziroma društev - kot je poudaril Barbarič je bilo lani na voljo 190 tisoč, letos naj bi se ta postavka povišala še za dodatnih 10 tisoč evrov - je pozdravil županovo za-vezo, da bo v štirih letih s strani mestne občine dosegel 50-odsto-tno sofinanciranje nakupa dveh novih vozil GVC 16/25. S poveljnikom Francem Olajem sta se dotaknila tudi vse večje po-žarne ogroženosti v mestni občini, še zlasti v Murski Soboti. Njuna ugotovitev, da se je v prvi vrsti za-radi gradnje oziroma odprtja šte-vilnih novih trgovskih centrov in drugih obratov od leta 2002 po-žarna ogroženost v Murski Soboti in njenem zaledju povečala kar za trikrat, je skrb zbujajoča in velika odgovornost za gasilce. Olaj, ki se je osredotočil na številne odmev-ne tekmovalne uspehe, dosežke na operativnem področju ter rapidno 28 GASILCI (na letni ravni za več kot tretjino!) naraščanje števila intervencij, je ugotovil, da gasilci dobivajo nove dimenzije v smislu reševanja: ne-koč je bila njihova vloga skoraj iz-ključno gašenje, sedaj pa je gasilec vse bolj vpet v vlogo tehničnega reševalca. Kot je povedal Stefan Jablanovec, na nivoju zveze mentor za delo z mladimi, so v domala vseh dru-štvih ponosni na zelo številen in dobro usposobljen mladi rod gasilcev. S kolikšnim kapitalom razpolaga osem društev, ki delajo z mladimi (Rakičan, Cernelavci, Kupšinci, Markišavci, Krog, Polana, Satahovci in Veščica), go-vori množina enot: dveh pionir-jev, ene pionirk, sedem mladincev in ene mladink. Dobro in načrtno delo svojih mentorjev so ti tudi lani potrdili z'odmevnimi rezultati na kvizu znanja in preverjanju gasilskih veščin na regijskem in državnem nivoju, kjer so najbolj izstopali mladi iz Rakičana. Enako kot za mlade gasilce so tabor pripravi- li tudi za veterane in gasilke, ki imajo v GZ MO prav tako po-membno mesto. Ingrid Lončar, zadolžena za žensko gasilstvo, je dejala, da se je ob ženskih enotah v Černelavcih, Markišavcih in Polani le-ta lani formirala tudi v Veščici. V tekmovalnem smislu najbolj izstopajo černelavske ga-silke, lani regijske prvakinje, ki so se enako kot pionirji in mladinci iz Rakičana uvrstile na državno v Ravne na Koroškem. Med nagovori številnih gostov izdvajamo misli župana Antona Štihca, ki je izrazil veselje in za-dovoljstvo nad tako dobrim in plodnim sodelovanjem in delo-vanjem zveze. Kot je dejal, se to potrjuje tudi z občutnim trendom rasti namenskih proračunskih sredstev za gasilstvo, po drugi strani pa z odlično vpetostjo in sodelovanjem gasilcev v sistem zaščite in reševanja. To dokazuje tudi lani sprejet občinski odlok o javni gasilski službi, občina pa je gasilcem podelila tudi konce-sijo za vzdrževanje hidrantnega omrežja. Župan, ki je v nadalje-vanju iz rok predsednika GZS Ernesta Eőryja na predlog pred-sedstva in poveljstva GZ MO prejel najvišjo plaketo slovenske gasilske zveze za sodelovanje, se je osebno zahvalil tudi za poslanstvo gasilcev pri negovanju gasilske tra-dicije v posameznih krajih. Tudi v prihodnjem petletnem mandatu bosta občinsko gasil-sko zvezo vodila kot predsednik Štefan Barbarič in kot poveljnik Franc Olaj. Tudi v ostalih organih so v glavnem ostala znana imena. Dobro obiskano letno skupščino so v Motelu arda v Nemčavcih tudi letos sklenili s podpisom Pogodbe o opravljanju nalog javne gasilske in splošne reševal-ne službe v MO Murska Sobota za leto 2008. Župan je pogodbo podpisal z vsem enajstimi krajev-nimi gasilskimi društvi v mestni občini. Opomba: Priznanje za dobro sodelovanje z Gasilsko zvezo je prejel tudi novinar Soboških novin Geza Grabar. Uredništvo 29 KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev prejšnje križanke vodoravno: ARETACIJA, BELOPEČAN, SNI, INARI, OA, KAT, OK, DRUGA, ROKA, OBLETNICA, ŠTETJE, HELD, FRANČIŠKAN, TD, NAO, RAVENSKO, TOMAŽ RANČ, AMEN, TOFU, ČL, UE, NB, VERISTKA, SADRA, KOR, OMEJENOST, GRED. EHN, NEDA, KOMANDA, BOGATAJ, ALS, ŠON, ČP, OMARAR, KNITTEL, BIT. KATE, KRAJCAR, ŽVALE, SRAM, ORLEANS, AVTOR. Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Sonček, je: Izlet na ORLOVO GNEZDO; 6. 7. 2008 (odhod iz MS). Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. junija 2008 na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RU0AŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER Š00Š, DANIJELA ŽITEK naslovnica: GEZA GRABAR odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ oblikovanje: INQUA, d. o. o„ grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno. Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Helena Vuk, Zvezna ulica 4, 9000 Murska Sobota Žrebanje prispelih dopisnic nagradne križanke Soboških novin je v studiu TV Idea-Kanal 10 potekalo 5. maja 2008. 30 FESTIVAL MLADIH V NAŠEM PARKU 31 Hrana in pijača Izredna punudba Zabava za vse družinn