GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto IX. — Štev. 4
Murska Sobota, 31. januarja 1957
Cena din 10.—
Seja okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota
Višja življenjska, raven je samo
v večji proizvodnji
Več sredstev za kmetijstvo - Ocena dela občinskih in krajevnih odborov
Pri izpolnjevanju nalog lanskega družbenega načrta in proračuna se komune niso uveljavile v taki meri, kot jim to omogoča njihov položaj. To je ena izmed ugotovitev zadnje seje Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota, ki so se je udeležili tudi vsi sekretarji občinskih komitejev in predsedniki občinskih LO. Ni bilo dovolj perspektivnih programov za koriščenje sredstev družbenih skladov. Najbolj negativno se to odraža pri koriščenju skladov za stanovanjsko izgradnjo. Nekateri občinski ljudski odbori so dali skoraj polovico sredstev teh skladov za zidanje privatnih stanovanjskih hišic, kar ni v sklada z načelom: družbena sredstva v družbene namene. Premalo družbene kontrole je bilo tudi pri koriščenju sredstev gozdnega sklada in skladu za pospeševanje kmetijstva. Ena izmed osnovnih ugotovitev pri kritičnem obravnavanju teh problemov je ta, da občine še vedno niso dovolj pravilno ocenile bistva komunalnega sitema, ker niso videle v komuni zaključene politične in gospodarske celote. Zato ni čudno, da gospodarske organizacije še vedno vidijo v občini organ, ki je kolikor toliko dosleden pri zahtevali do proračunskih sredstev, premalo pa se uveljavlja kot analitik in spremljevalec vsega političnega in gospo-
darskega življenja v občini. Občinski ljudski odbori bi morali tesneje sodelovati s podjetji. Iz dosedanjega odnosa med komunami in podjetji izvira v precejšnji meri slab razvoj družbene obrti, ki naj
hi bila poleg kmetijstva glavno merilo gospodarske moči občine.
 Člani komiteja so v razpravi poudarili tudi potrebo po dosledni pomoči socialističnemu sektorju kmetijstva. Zato naj ne bi bil proračun deležen 10 odst. sredstev namenskih skladov, kar pomeni, da bodo letos sredstva skladov nekoliko večja. Da pa proračunski dohodki ne bi bili okrnjeni, bi naj bile občinske doklade nekoliko večje. Hkrati z večjo materialno pomočjo kmetijstvu pa bo potrebno pri naših socialističnih kmetijskih obratih izboljšati organizacijo dela in okrepiti samoupravljanje. Po preudarnih investicijskih programih v socialističnem sektorju kmetijstva morajo dati naša posestva na trg že v kratkem času znatno večje količine pridelkov. Isto velja za kmetijske zadruge, ki morajo letos posvetiti več skrbi svoji osnovni nalogi — pospeševanju kmetijstva. Kakor za kmetijska posetva, tako naj bi veljala ista pravila. kar se tiče določenih ugodnosti, tudi za KZ in vso ostalo trgovsko dejavnost: manjše dajatve, zato kot protiutež v teh panogah — več koristi od lastnih investicijskih sredstev.
Letošnji zvezni družbeni načrt predvideva znatno izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Pomemben prispevek k temu bo nov, prikladnejši način dodelitve dohodka, vendar je izboljšanje življenjskih pogojev v glavnem le v večji proizvodnji.
Naloga političnih aktivov, kakor vseh organov družbenega upravljanja je, da skrbno proučijo vse investicijske programe, proizvodne načrte kmetijskih zadrug ter podjetij; kajti le ob splošni oceni gospodarske moči komune je mogoče predvidevati realno in ekonomsko dovolj zanesljivo.
Večja proizvodnja bo zahtevala tudi boljšo organizacijo blagovnega prometa. Pomurje kot izrazit kmetijski predel mora najti neposredne stike z večjimi potrošnimi središči, kar bo omogočilo profitarstvo s prekupčevanjem. Zaradi lega mora zagotoviti letošnji družbeni načrt sredstva za urejevanje skladišč in za nabavo prevoznih sredstev. Tu bodo morale pokazati svojo življensko sposobnost tudi gospodarske poslovne zveze.
Ne toliko pri realizaciji družbenih načrtov, kot pri drobnejših delih, ki sodijo v glavnem v področje komunalne dejavnosti, so se uveljavili sami krajevni odbori. V večini primerov so krajevni odbori zaradi velike aktivnosti prestopili celo meje svojih pristojnosti. Še večjo aktivnost pa so ovirale preskromna materialna sredstva česar občinski ljudski odbori niso dovolj upoštevali. Zato bo treba letos priznati krajevnim odborom še več pristojnosti in jim do neke mere omogočiti razpolaganje z materialnimi sredstvi. Krajevni odbori, ki so trenutno najnižji člen naše ljudske oblasti, so tako pokazali precejšnjo življenjskost in pogostokrat nakazovali s svojim delom na splošno, problematiko kraja ali celo občine, kar pa so premnogi občinski ljudski odbori čestokrat nehote nepravilno vrednotili in to smatrali kot vmešavanje v pristojnosti višjega foruma — občine.
Bolj pravilno so ocenili naš komunalni sistem volivci s kritičnim odnosom do organov samoupravljanja, katerim so zaupali gospodarjenje z družbenimi sredstvi. S tem so dojeli v določeni meri tudi bistvo novih občin — komun.
Sekretar OK ZKS tov. Miloš Ledinek
ZAKLJUČNI
RAČUNI
Zopet je za nami leto dni dela in prizadevanj. V gospodarskih, organizacijah pripravljajo zaključne račune. Do 28. februarja jih je treba predložiti ljudskim odborom v potrditev. Računovodstva delajo s pospešenim tempom, ponekod celo o nadurah, da bi pravočasno pripravila obračun letnega uspeha.
Zaključni račun je zrcalo naših lanskoletnih prizadevanj, dela in poslovanja. Zaradi tega je velikega pomena tudi za dobro organizacijo dela d letošnjem letu. S temeljito analizo, z uveljavljanjem pozitivnih izkušenj in odstranitvijo dosedanjih napak lahko močno vplivamo na boljšo organizacijo proizvodnje v podjetjih. Žal pa se dogaja, da računovodstva v mnogih podjetjih — trenutno jih morda še ne kaže naštevali, — pripravljajo zaključne račune le za ljudski odbor in banko.
Res je, da zakon o delavskem upravljanju določa, da mora zaključni račun podjetja potrditi delavski svet. Zadnji dve leti so o njem razpravljali ponekod celo na sestanku celotnega kolektiva. Toda kako?
Običajno je poročal računovodja in sicer tako, da je po celo uro in še več našteval številke brez slehernega komentarja. Ob koncu so ljudje imeli polne glave samih številk in razen o stvareh iz svojega ožjega delokroga niso mogli povedati ničesar o celotnem poslovanju podjetja. Razprava se je navadno omejila na to, da so se člani kolektiva pozanimali, kako visok je dobiček, koliko tega odpade na plače itd.
Dosedanja praksa nam kaže, da z naštevanjem suhih številk nismo dosegli ničesar. Lahko pa bi mnogo razpravljali o njih, če bi jih razčlenili in če tistega, kar imamo za povedati, ne bi povedali le o številkah, temveč bi jih na široko razložili in ljudem pojasnili.
Kakšna je razprava o zaključnem računu in kakšna so pojasnila, to v veliki meri zavisi od upravnih organov podjetja. Od tega. če kolektiv zahteva od direktorja in računovodstva, da zaključni račun pripravijo za zasedanje delavskega sveta ali za sestanek delovnega kolektiva tako. da ga bo sleherni član kolektiva lahko razumel in ocenil poslovanje podjetja v minulem letu. Le na ta način bo lahko konstruktivno sodeloval v razpravi o organizaciji in izboljšanju proizvodnje o tekočem letu.
MANJŠE IN RENTABILNEJŠE REKONSTRUKCIJE!
Ko so govorili v Ljudski skupščini o investicijski politiki, je nekdo dejal: najprej dobro izkoristimo to, kar že imamo! To je povsem upravičena zahteva, kajti zmogljivosti posameznih tovarn in tudi drugih podjetij niso dovolj izkoriščene. V nekaterih podjetjih ne koristijo niti polovico proizvodne zmogljivosti. Ponekod gre za zastarelost celotnih strojnih naprav, ponekod za manjšo dograditev ali posamezen stroj in proizvodnjo bi takoj lahko občutno povečali.
Letošnji družbeni plan naravnost vzpodbuja podjetja k rekonstrukciji in boljšemu izkoriščanju zmogljivosti. Razen sredstev za energetiko in nekatere velike metalurške kombinate je struktura investicij v industriji preračunana predvsem na rekonstrukcije obstoječih in dograditev že začetih tovarn.
Na svoji zadnji seji je Zvezni izvršni svet sprejel odlok o finansiranju rekonstrukcij in dograditev industrijskih objektov! V ta namen bomo uporabili letos 21 milijard 400 milijonov dinarjev. Jugoslovanska investicijska banka bo odobravala kredite iz jem s področja industrije in rudarstva. Toda po najnovejših predsplošnega investicijskega sklada vsem zainteresiranim investitorpisih so določeni zelo ostri pogoji za dodelitev takšnih posojil.
Ti pogoji zahtevajo predvsem, da se s čim manjšimi sredstvi doseže maksimalna rentabilnost in posojilo vrne najkasneje v petih letih. Drugi pogoj je prav tako pomemben, saj zahteva začetek nove proizvodnje blaga za široko potrošnjo najkasneje v poldrugem letu od sklenitve pogodbe z Investicijsko banko. Določila zahtevajo tudi. da se z novo proizvodnjo poveča izvoz ali proizvaja blago, ki ga ni dovolj na domačem tržišču. Potem zahteva, da nova proizvodnja ne bo angažirala novih količin električne energije itd. Prednost bodo torej vsekakor imeli investitorji, ki bodo stavili najugodnejše pogoje, posebno še, če bodo zagotovili veliko rentabilnost ali predlagali krajši odplačilni rok. Obrestna mera za ta posojila je 4 odstotke.
Odlok Zveznega izvršnega sveta torej jasno poudarja enotne mere. Na podjetjih je sedaj, da jih pravilno razumejo in izkoristijo. To pa bo mogoče le na ta način, če se bodo odrekla prevelikim in nerealnim željam in če iz investicijskih programov odstranijo nove oddelke, hale in gradbene objekte. Skratka, vse tisto, kar ne vpliva na nagla in učinkovito povečanje proizvodnje.
PONOVNA OCENITEV?
Letna realizacija socialistične obrti v našem okraju znaša 95 odst. v primerjavi z določili družbenega načrta. Presežek planiranih postavk je v amortizaciji, ki dela večini obrtnih podjetij velike težave. Te težave je zakrivil precej neprožen predpis o ocenitvi osnovnih sredstev, ki ni predvidel različnih vrednosti n. pr. za zidane obrtne prostore in navadne lesene provizorije. Znano pa je, da je v Pomurju precej obrtnih delavnic, ki imajo obratne prostore izredno slabe.
Če se nekatera strokovna združenja zavzemajo za to, da bi naj manjšim obrtnim delavnicam nudili nekatere ugodnosti, kar zadeva investicijske elaborate (za manjše obrtne delavnice naj bi ne bila potrebna podrobna tehnična dokumentacija itd.), tako bi bilo tudi prav, če bi ponovno ocenili vsa osnovna sredstva v obrti, kajti revalorizacija iz leta 1953 ne ustreza ekonomski vrednosti osnovnih sredstev. V mnogih primerih vpilva ta
neskladnost na cene obrtnih izdelkov.
Doslej obrtne delavnice niso mogle koristiti vplačane amortizacije. Šele od lani naprej je bil sproščen del amortizacije za nadomestitev, kar pa nikakor ne zadošča za velike potrebe v obrti.
Torej je tudi v nerealni ocenitvi osnovnih sredstev in v premajhni možnosti koriščenja amortizacijskih skladov znatna ovira za hitrejši razvoj obrti, predvsem tiste, ki proizvaja predmete za široko potrošnjo.	-jm
Zaradi pomanjkanja učnih mest in kvalifikacije:
Vedno težji problem sezonstva v Pomurju
V povojnem času je zaposlenost pri nas zelo hitro naraščala. Dela je bilo veliko najprej pri obnovi, pozneje pa pri izgradnji. Poleg velikega števila tovarn so nastajala številna delavska naselja. Število kmečkega prebivalstva se je v prvih povojnih letih znatno zmanjšalo, število delavcev pa se je v enakem razmerju večalo. Toda način proizvodnje v tistih letih ni docela opravičeval povečanja zaposlenosti v tako naglih skokih. To se je izkazalo v času povečane štednje v podjetjih in reorganizacijah uprave.. Z manj delavcev in uslužbencev je bilo mogoče narediti toliko, da se v opravljenem delu razlika v številu zaposlenih ni poznala. To se je še bolj stopnjevalo v letih utrjevanja delavskega upravljanja in še dandanes ugotavljamo, da lahko povsod izboljšamo organizacijo in na ta način občutno povečamo storilnost in tako tudi življenjsko raven.
Z vedno bolj organizirano proizvodnjo pa je nastopilo nihanje tudi v zaposlenosti. V zadnjem času je med začasno zaposlenimi vedno več nekvalificiranih delavcev, kajti
kvalificiranih, zlasti še visokokvalificiranih delavcev pri nas še vedno primanjkuje. V Pomurju to zlasti močno čutimo v problemu sezonskih delavcev, ki povzroča tudi problem začasno nezaposlenih. Teh je največ v zimskih mesecih, ko je sezonsko delo na kmetijskih posestvih v gradbeništvu in drugod končano. To je posledica neskladnosti med industrijskim razvojem in razvojem kmetijstva v zadnjih enajstih letih. Naši industrijski objekti so rastli hitreje kot naši strokovni kadri, kmetijska proizvodnja pa zaradi zaostalih načinov proizvodnje ni napredovala o sorazmerju z naraščajočimi potrebami prebivalstva.
V takšnem položaju je predvsem Pomurje, ki ima mnogo več prebivalcev, kot pa jih kmetijstvo te pokrajine lahko preživlja. Po podatkih posredovalnice za delo je bilo lani čez 6000 posredovanj, ravno toliko ljudi, potrebnih zaslužka, pa se je zaposlilo še mimo posredovalnice za delo. Tako po podatkih posredovalnice za delo, toda število je vrejetno še za tretjino večje. Začasno nezaposlenih je registriranih pri posredovalnici za
delo prav malo. Menijo, da je začasno nezaposlenih nad 4600 — to je številka, ki jo je zabeležil tudi sindikat, prijavljenih pa je le dobra desetina in sicer tistih, ki so upravičeni na zdravstveno varstvo, oskrbnino, otroške doklade in podobno. Služba posredovalnice za delo torej ni sigurna glede števila. To pa prav zaradi tega, ker pri občinskih LO tega referata še niso dosledno uvedli.
Ugotovitev, da je v Pomurju veliko nekvalificiranih delavcev, da je to vzrok naraščajočega sezonskega delavstva, ki se nikjer ne izobražuje in je prav zaradi večnih sezonskih zaposlitev v okolju, ki jim ne nudi razvoja, zelo primitivno, daje človeku veliko snovi za razmišljanje. To tem bolj, ker je vprašanje sezonskih delavcev gospodarski problem Pomurja in kot tak ovira napredek te pokrajine.
Pred enim letom smo ugotavljali, da nam primanjkuje v strojegradnji kovačev, brusilcev, kalilcev itd., da je prevelik dotok strojnih ključavničarjev, mizarjev, orodjarjev,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Čez 3000 km s kolesom
V našem okraju nima noben občinski ljudski odbor tržne inšpekcije. Tako je nadzorovala ves blagovni promet in obrtne storitve okrajna tržna inšpekcija, ki bi morala pregledati 2300 gospodarskih organizacij, zbornic, združenj in privatnih obrtnih delavnic. Lani so pregledali 1270 podjetij in to večinoma podjetij družbenega sektorja. V privatni obrti so še najbolj uspešno kontrolirali delo mlatilničarjev in mlinarjev.
Petrolej na kilograme
Tako so prodajale petrolej kmetijske zadruge: Gomilica, Lipa, Videm, Stara gora, Berkovci, Sročja vas, Apače, Radgona, Kapela, Turnišče, Ivanjci, Negova in Bistrica ter trgovska podjetja: »Sloga« Radgona, »Merkur« Ljutomer, »Panonija« Lendava, »Steklo-barve« Ljutomer in »Vrelec« Slatina Radenci. Petrolej je bil zaradi tega dražji od 2 do 35 dinarjev. Šestnajst kmetijskih zadrug je plačevalo med letom od 5 do 40 dinarjev več kot so bile dogovorjene cene za živino.
Zaradi kršitve določil uredbe o trgovanju je predlagala okrajna tržna inšpekcija 59 primerov za kaznovanje. Lani so ugotovili tudi 33 primerov šušmarstva. največ zaradi nedovoljenega opravljanja mlinarskih del, žganjekuhe, žaganja drv, zidarstva, krojaštva, šiviljstva.
Od skupnega pregleda 1.270 gospodarskih organizacij je bilo ugotovljenih 265 nepravilnosti. Denarne kazni znašajo 4 milijone 500 tisoč, vrednost odvzetih sredstev pa 4 milijone dinarjev.
Okrajni tržni inšpektorji so prevozili lani čez 3.000 kilometrov s kolesi. Na enega inšpektorja odpade 511 gospodarskih organizacij, kar je vsekakor mnogo.
Mednarodne
perspektive
Dogodki v Egiptu in Madžarski so pustili za seboj ugodna tla, na katerih se prepletajo interesi velikih sil, kar nas v mnogočem spominja na obdobje »hladne vojne«. Nepremišljeni postopki velikih sil so za določen čas zaustavili proces umiritve in mednarodnega sodelovanja iz časov poženevskega srečanja »velikih štirih«. Zlasti mali narodi so upravičeno zaskrbljeni zaradi možnosti, da bo sedanje razpihovanje blokovskih nasprotij trajalo dalj časa, ker ne samo, da iz najnovejših dogodkov niso potegnili potrebnega nauka, temveč nasprotno, prizadevajo si, da bi še bolj angažirali politiko, ki je pripeljala do sueške in madžarske krize. Toda ta politika je doživela očiten poraz. Vrnitev k politiki sile v nobenem primeru ni okrepila blokov, vojaških sporazumov in organizacij, temveč je pokazala slabost vseh teh umetnih tvorb in poudarila vsa nasprotja navznoter samih blokov.
Te dni je predsednik ZDA Eisen-hower objavil nov načrt ameriške politike na Bližnjem vzhodu, ki so ga imenovali »Eisenhowerjeva doktrina«. Glede na pozitivno vlogo o dneh sueške krize, ki je pretila splošnemu miru, bi upravičeno domnevali, da bo nova smer ameriške politike na Bližnjem vzhodu logično nadaljevanje prejšnje realistične ocene dogodkov na tem področju. Toda do tega ni prišlo. Ameriška vlada je z blokovskih pozicij izdelala teorijo o ekonomskem, političnem in vojaškem brezzračnem prostoru na Bližnjem vzhodu. Značilno je, da Eisenhowerjeva doktrina sloni na trditvah o nevarnosti glede vzpostavitve sovjetske dominacije nad tem področjem. Torej namesto prispevka za reševanje sueškega problema, potem vprašanja palestinskih beguncev, socialne bede velikega dela arabskega prebivalstva, podpore Arabcem v njihovi težnji za nacionalno in gospodarsko enakopravnostjo svojih držav, napovedujejo Američani politiko, ki preti z novimi zaostritvami blokovskih nasprotij na Bližnjem vzhodu.
Podobna je propaganda zahodnih držav glede Madžarske. Brez ozira na interese madžarskega naroda in na ureditev razmer v tej deželi si prizadeva izkoristiti sleherno možnost, da bi pod zastavo »antikomunizma« zadala udarec nasprotniku na drugi strani blokovskega zidu.
Zal tudi druga stran postopa na podoben način in se poslužuje podobnih sredstev. Tudi na Vzhodu poizkušajo z oživljanjem blokovskih teženj, ki se ne razlikujejo mnogo od stalinističnih pojmovanj in pogledov na mednarodne odnose.
To blokovsko atmosfero so prenesli tudi v Generalno skupščino OZN. Velik del XI. zasedanja o Nem Yorku je označen z obojestranskimi propagandnimi tiradami in medsebojnimi obtožbami. Res je, da so Združeni narodi z zaustavitvijo agresije na Egipt in ustanovitvijo mednarodnih sil storili zgodovinsko delo o interesu miru, toda kar zadeva rešitev ostalih vprašanj, ki so na dnevnem redu, je bilanca konkretnih predlogov in iskrene pripravljenosti za sporazumevanje zelo skromna.
Zadnji čas so okrepili propagando, da se je v pogojih po sueških in madžarskih dogodkih iluzorno boriti za koeksistenco med državami z različno družbeno ureditvijo. Trdijo, da je to utopija in da so to samo želje dobronamernih, toda nerealnih ljudi.
Dogodki, ki so privedli do napetosti. so s svojo surovostjo potrdili, da je politika sile in blokovske razcepljenosti sposobna prinesti svetu edino nemir in nove spopade. Toda dejstvo je, da so ravno ti dogodki v Egiptu in Madžarski dokaz ne samo škodljivosti, temveč tudi notranjih slabosti blokovskih tvorb, a s tem so ustvarjeni pogoji za postopno odstranjevanje in razbijanje blokov ter delovanje v smeri aktivnega mednarodnega sodelovanja. V mednarodni politični praksi je potrebno predvsem pričeti reševati vprašanja, ki lahko postanejo vir novih spopadov. To je treba storiti realistično in strpno. od sporazuma do sporazuma in do postopnega odstranjevanja medsebojnega nezaupanja. Samo takšen način reševanja mednarodnih problemov lahko prispeva k postopni otvoritvi blokovskih mej in ustvarjanju ozračja medsebojnega zaupanja. To pa ni nič drugega kot koeksistenca.
Splošna stavka v Alžiru
V nedeljo se je začela v vsem Alžiru splošna stavka, v kateri sodeluje 8 milijonov alžirskih domačinov. Na poziv Fronte narodne osvoboditve naj bi to množično gibanje vsega alžirskega ljudstva zbudilo pozornost svetovne javnosti in političnega odbora OZN, ki bo te dni v Generalni skupščini sprožil debato o Alžiru.
Po poročilih agencije »France Presse« je še prezgodaj, da bi presodili reagiranje domačega prebivalstva na ta poziv. Med tem pa poročajo, da so poslovanje trgovine, prometa in delo v pristaniščih in industrijskih podjetjih v vseh velikih mestih Alžira docela paralizirani.
Stavka je popolna tudi v šolah. Alžirski srednješolci bojkotirajo
francoske šole že od oktobra.
V	ponedeljek tudi francoski otroci niso prišli v šolo, ker se evropsko prebivalstvo boji izgredov in spopadov. V mestu Alžiru je pravzaprav obsedno stanje. Nad mestom patruljirajo helikopterji in vsi pozivi po zvočnikih, naj prebivalstvo stavko opusti, so bili zaman. Odhod iz mesta in prihod vanj sta prepovedana in podvržena strogi kontroli.
V	znak solidarnosti s splošno stavko v Alžiru so v ponedeljek nehali delati tudi vsi alžirski delavci v Franciji. Združenje alžirskih študentov v Parizu je napovedalo za torek splošno gladovno stavko.
Prilagoditev razširjenim okvirom DEMOKRACIJE
Pred prvim zasedanjem novega Sejma poljske politične stranke razpravljajo o osnutkih zakonov, ki bodo predloženi novemu parlamentu. O njih bo na več sejah razpravljala glavna koordinacijska komisija političnih strank in družbenih organizacij. Na prvem zasedanju Sejma bo sprožen predlog o izvolitvi novega državnega sveta in o izglasovanju novega poslovnika, s katerim bodo urejeni način in oblike notranje organizacije in dejavnosti vrhovnega predstavniškega telesa. Po splošnem mnenju poslovnik prejšnjega parlamenta na ustreza vlogi Sejma v novih pogojih, zato ga bo treba temeljito spremeniti.
Februarsko zasedanje naj bi naposled proučilo tudi osnutek gospodarskega plana za letošnje leto ter osnutek planov za več prihodnjih let. Med vrsto novih zakonskih osnutkov naj bi novi Sejem v kratkem sklepal tudi o osnutku novega pravnega akta o razširitvi pooblastil ljudskih odborov z osnutkom zakona o pooblastilu podjetjem in osnutkom zakona o odpoklicu poslancev in odbornikov.
Na Poljskem zadnje dni sploh mnogo razpravljajo o vlogi Sejma v novih pogojih in poudarjajo, da ne more biti edini činitelj v sistemu
socialistične demokracije, pa naj ima kakršnekoli naloge in naj dela še tako dobro. Pri tem opozarjajo na pomen in vlogo krajevnih ljudskih odborov in poudarjajo potrebo, da se ti razvijajo vzporedno s Sejmom. Po mnenju političnih krogov je Sejem samo del, resda najvažnejši del sistema socialistične demokracije, celota pa je šele skupaj z ljudskimi odbori.
Laburisti
proti Speidelu
Enajst laburističnih poslancev angleškega Spodnjega doma je protestiralo zoper imenovanje generala Speidela za komandanta kopenskih sil Atlantskega pakta v Evropi. Ta sklep oziroma pritožbo je med drugim podpisal tudi bivši angleški minister vojske Shynwel. Skupina enajstih laburističnih poslancev je izrazila svoje obžalovanje, ker je angleška vlada podprla Speidelovo imenovanje.
Bivši minister vojske Shynwel je baje izjavil, da nasprotuje, da bi nemškega generala imenovali za komandanta angleških enot, kajti Nemci sploh nimajo svojih enot v vojaških vrstah Atlantskega pakta.
Azijsko - afriške države zahtevajo obsodbo IZRAELA
Predstavniki azijskih in afriških držav so se v soboto sestali na sedežu OZN in razpravljali o poročilu generalnega sekretarja Hammarskjoelda. Skupščina je v ponedeljek pričela razpravo o poročilu, v katerem bo glavni tajnik OZN poročal o svojih naporih, ki jih je storil v smislu sklepa OZN glede umika izraelskih čet z egiptovskega ozemlja.
Skupina azijsko-afriških držav je sklenila, da bo njihovo mnenje pred skupščino OZN tolmačil predstavnik Sudana. Znano je, da skupina azijsko-afriških držav zahteva obsodbo Izraela, ker ni spoštoval sklepov OZN.
Doma in po svetu
— Poljska združena delavska partija je na nedavnih volitvah za Sejem dobila 239 poslaniških mest, ljudska stranka 116, demokratična 37, nepartijci in katoliki 67.
—	Predsednik ZDA Eisenhower je na tiskovni konferenci govoril o potrebi večjega razumevanja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Za varnost ZDA, je dejal Eisenhower. je neobhodno potrebno, da Kongres izglasuje zaupnico programu ameriške politike na Bližnjem vzhodu.
— Na Sinajskem polotoku je vozilo jugoslovanskega motoriziranega odreda v sklopu sil OZN naletelo na mino. Dva jugoslovanska oficirja sta rali jena.
— Visoki komisar za begunce je nedavno izjavil o Ženevi, da je priliv madžarskih beguncev o Jugoslavijo postal problem mednarodne skupnosti.
— Nemški general Speidel je imenovan za komandanta kopenskih sil Atlantskega pakta.
— Kitajski premier Ču En Laj je prispel o Nem Delhi. V glavno mesto Indije je prispel tudi sovjetski maršal Žukov.
—	Predstavnik drž. tajništva za zunanje zadeve je izjavil na tiskovni konferenci, da jugoslovanska vlada pozdravlja načela. ki jih vsebuje deklaracija poljske in kitajske vlade, objavljena ob zaključku Ču En Lajevega obiska v Varšavi.
Novi napadi
proti Jemenu
Poslanik Jemena v Kairu, Abu Taleb, je izjavil pred novinarji, da so jemenske enote pred dnevi pregnale angleške enote s področja
Južnega Jemena. Pristavil pa je, da so Angleži tudi na drugih področjih pričeli z napadom zoper Jemen in da so v območju Nagd Marga s pomočjo tankov vdrli na jemensko ozemlje.
Vesti iz Madžarske
Nekatere tuje agencije poročajo, da je iz Madžarske pribežalo
v Jugoslavijo več sto sovjetskih vojakov. Po podatkih, ki jih je dobil Jugopres s pristojnega mesta, so te vesti popolnoma neresnične.
—Po poročilih budimpeštanskega radia se je v soboto dopoldne pričela razprava zoper bivšega Horthyjevega oficirja Visnai Sándorja, ki so ga aretirali v začetku decembra. Dolžijo ga. da je v oktobru na Zahodu organiziral jurišni odred in ga poslal na Madžarsko.
—	 Na podlagi »težkega suma zaradi udeležbe v kontrarevolucionarnih dejanjih« so organi notranjega ministrstva aretirali pisatelje Fardos Tibora, Varga Domonkosa. Háy Gyulo, Lengyel Balázsa in Zelk Zoltána ter novinarja Novobácki Sándorja in Lőcsei Pavla. Zoper aretirane so uvedli kazenski postopek.
—	Po poročilih budimpeštanske-gn radia je začasno vodstvo Madžarske Socialistične Delavske Partije za županijo Szolnok sklenilo, da postavi nazaj na prejšnje položaje vse partijske in državne voditelje, ki so jih lani novembra razrešili.
Jugoslavija zaprosila pomoč
za vzdrževanje madžarskih beguncev
Prejšnji četrtek je visok komisar za begunce Avgust Lindt v ženevski palači OZN imel tiskovno konferenco. Konferenci je prisostvoval tudi njegov izredni pooblaščenec Amira Hovejda, ki je pred kratkim obiskal Jugoslavijo.
Visoki komisar Lindt je v kratki izjavi opozoril na to, da je v zadnjem času prispelo mnogo beguncev iz Madžarske v Jugoslavijo. Njihova nastanitev in preskrba povzročata težave, zato je vprašanje madžarskih beguncev v Jugoslaviji postalo mednarodni problem. Dodal je, da je praktično rešitev tega vprašanja mogoče zagotoviti edino na ta način, da begunce preselijo v druge države.
Komisar Lindt je v nadaljevanju svoje izjave sporočil, da je jugoslovanska vlada zaprosila za pomoč in da je v zvezi s tem že storil ustrezne korake pri vladah posameznih držav, ki so pripravljene sprejeti
določeno število madžarskih beguncev.
Na konferenci je spregovoril tudi pooblaščenec visokega komisarja Amira Hovejda, ki je izrazil priznanje prizadevanjem jugoslovanskih organov, ki so storili in delajo vse za sprejem in nastanitev beguncev. Poudaril je, da je v času svojega obiska v Jugoslaviji imel možnost ogledati si sleherni sprejemni cen-
ter in da se je razgovarjal s pristojnimi organi o ukrepih, ki so potrebni za rešitev tega vprašanja.
Na vprašanje novinarjev je ponovno poudaril, da se je ob obisku v Jugoslaviji in v zasebnih razgovorih z begunci prepričal, da jugoslovanske oblasti dosledno spoštujejo pravico beguncev, da si sami izberejo državo, v katero se hočejo izseliti.
Mednarodno esperantsko gibanje in UNESCO
Generalna konferenca UNESCO je sprejela 8. dec. 1954 mednarodno organizacijo esperantistov v svoje članstvo.
Mednarodna organizacija esperantistov, ki ima svoj sedež v Roterdamu, je zadnja leta močno povečala število članov. Skupno je včlanjenih v mednarodno zvezo 35 narodnih esperantskih organizacij, 12 učiteljskih esperantskih organizacij med njimi je tudi organizacija novinarjev, znanstvenikov in železničarjev. Predlani je bilo 2027 delegatov v 62 državah. Ti delegati zbirajo bibliografski material v esperantu, nudijo vsestransko strokovno pomoč esperantistom in vzpodbujajo mednarodne stike z dopisniništvom in potovanji.
Poleg rednega glasila »Esperanto«, ki je razširjeno v 82 državah, izdaja mednarodna zveza tudi svoj letopis z vsemi mogočimi podatki. Skupno izdaja zveza 150 časopisov, revij in biltenov v esperantu. Posebej je treba omeniti »Scienca revuo« (Nizozemska), »Medicina revuo« (Japonska), »Pedagogia revuo« (Francija) in »Esperantologio« (Danska).
Razen vsakoletnih mednarodnih kongresov — lani v Bologni, letos v Kopenhagnu — je bilo še več mednarodnih kongresov železničarjev, mladine, učiteljev itd. Na kongresu učiteljev - esperantistov je uporabljalo več kot 10.000 udeležencev izključno esperanto kot sredstvo za sporazumevanje.
V Montevideu je bila razstava esperantskega tiska, filmov, gramofonskih plošč itd. Razstavo si je ogledalo čez 22 tisoč ljudi. Enaka razstava je bila letos v Strassbourgu in v Kopenhagnu.
Letos je mednarodna esperantska zveza pričela z esperantskim gibanjem v azijskih deželah. Največji odziv je bil doslej v Turčiji in v Izraelu. To akcijo vodi naš rojak Tibor Sekelj.	D. B.
Vedno težji problem sezonstva v Pomurju
(Nudaljevanje s 1. strani)
elektromehanikov itd., da primanjkuje v elektroindustriji istih strokovnih kadrov kot pri strojegradnji ... V kovinskopredelovalni industriji smo ugotovili, da primanjkuje 1800 kvalificiranih delavcev, 600 visokokvalificiranih delavcev in podobno. Ti podatki gotovo niso popolni, saj so plačilni sistemi preteklih let navajali podjetja, da so umetno dvigala kvalifikacijo in tako povečala plačne sklade ob nezvišani storilnosti in proizvodnji.
Razen tega je bilo ugotovljeno, da je povprečna starost visokokvalificiranih delavcev okrog 43 let, kvalificiranih do 36 let, kar pomeni, da je ta kader star, da ne omenjamo, da so to ljudje s povprečjem 20 let službe. Poleg tega naj še omenimo, da potrebuje industrija in rudarstvo približno trikrat več kvalificiranih delavcev kot pa jih pride iz raznih strokovnih šol v enem letu. Strokovnih šol pa je vedno manj in tudi učencev, kar napoveduje še večje poslabšanje. Razen tega je pomembno tudi vprašanje nesistematičnega vključevanja mladine v strokovne šole.
Vse to je dokaj zgovorno. Velja sicer za vso Slovenijo, posebno važno pa je vse to za Pomurje. V Pomurju ugotavljamo, da se vsako leto poveča število sezonskih delavcev približno za 600 mladih ljudi, ki bi se radi izučili kakšnega poklica, vendar ne najdejo dovolj učnih mest v obrti, trgovini in gostinstvu, v industrijskih šolah pa so pogoji oskrbovanja zelo težki in jih starši ne zmorejo. Pri vsem tem pa opažamo zelo slabo posredovalno službo, ki niti nima posvetovalnic, ki pomenijo dober stik z mladimi, ukaželjnimi ljudmi. Razmere, kakršne so, narekujejo znatno krepitev posredovalne službe v Pomurju, ki bo sposobna skrbeti za tehnično vzgojo mladih ljudi, ki zapuščajo šole, kajti pomanjkanje kvalifikacije je tisto, kar iz leta v leto veča število sezonskih delavcev. Pomanjkanje strokovnega znanja veže pomurske sezonske delavce na maj-
hen kos zemlje v Pomurju in ne navada, čeprav ne gre odrekati nekaj vpliva tudi tradiciji ali točneje, sezonskemu okolju.
Ljudska Skupščina LRS
sklicana za 4. februar
Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje oba zbora Ljudske skupščine LRS na sejo, ki bo v ponedeljek, 4. februarja 1957 ob 10. uri.
Po začasnem predlogu dnevnega reda bosta zbora delno na ločenih sejah, delno pa skupno obravnavala:
1.	Predlog družbenega plana LRS za leto 1957.
2.	Predlog zakona o proračunu in predlog proračuna LRS za leto 1957.
3.	Predlog odloka o začasnem finansiranju republiških potreb v I. četrtletju 1957.
4.	Poročilo in predlog komisije Republiškega zbora za statute glede potrditve statutov nekaterih okrajev.
5.	Predlog odloka o ustanovitvi okrajnega sodišča na Rakeku ter o njegovem krajevnem območju.
6.	Predlog glede razrešitve in izvolitve sodnikov.
Iz tajništva
Ljudske skupščine LRS
Aktiven šolski odbor v Vidoncih
V Vidoncih so izvolili nov sedemčlanski šolski odbor, ki se je doslej sestal že dvakrat; na prvi seji je bil tov. Janez Frumen vnovič izvoljen za predsednika, na drugi seji pa so predlagali ObLO, naj zamenja enega nedelavnega člana.
Šolski odbor je že lani opravičil pričakovanja in mnogo storil v prid šoli in otrokom. Poskrbel je za vsa manjša popravila. Ob Novem letu so pionirji obiskali borce JLA v Petrovcih in jim priredili kulturni program. Srečanje z vojaki je bilo zelo prisrčno. Tudi dedka Mraza so dostojno pričakali: po njem so poslali svoja darila v šolo številni starši, KZ Grad, KZ Otovci in ObLO Grad, katerim so pionirji zelo hvaležni. V prvem polletju so bili na šoli trije roditeljski sestanki. Devetdesetodstotno udeležbo staršev je pripisati predvsem aktivnim članom šolskega odbora, ki tesno sodelujejo z učitelji.
Vso pohvalo zaslužijo poleg ostalih tov. Adam Hajdič, Herman Hajdič, Matija Pozvek, Elica Kerec in Sidonija Zrinski.
Pionirji na vidonski šoli pa si želijo, da bi jim starejši tovariši napravili oder. na katerem bi lahko v bodoče nastopali še bolj uspešno.
E. U.
V Krogu pravijo . . .
... da bi bilo na sestanku SZDL ali zboru volivcev že enkrat dobro povedati, kako posluje mlin na Muri. Kako upravljajo s tem splošnoljudskim premoženjem in — ali je mlin tudi rentabilen?
... da bi sc bržčas dalo dobiti vsaj nekaj drv iz gozda, ki ga upravlja vinogradniško gospodarstvo Kapela, če bi se o tem sporazumeli odločujoči stranki: uprava za gozdarstvo in uprava posestva. Sedaj morajo potrebni hoditi po drva na Štajersko ali Goričko, čeprav jih imajo takorekoč
pred nosom.
... da naj bi sanitarni inšpektor obiskal tudi krajevno gostilno, v kateri bi kajpada brez težave odkril marsikatero pomanjkljivost, ki jo je treba nemudoma odpraviti, sicer je bolje, da lokal zaprejo.
... da bo treba še bolj obelodaniti, kar je bilo dosedaj slabega v poslovanju krajevnega odbora in kmetijske zadruge. Na zadnjem občnem zboru SZDL izrečene kritične besede še niso razkrile vsega. Čisti računi so vedno dobri prijatelji !
POMURSKI VESTNIK. 31. jan. 1957
2
ZA NAPREDNO KMETIJSTVO
Zima-najugodnejši čas za uničevanje kaparja
Rumesan je doslej najboljše sredstvo za zatiranje ameriškega kaparja, kakor tudi za uničevanje mnogih drugih škodljivcev, ki prezimujejo na sadnem drevju.
Rumesan deluje tudi proti raznim glivičnim boleznim, kot so kodravost breskev in monilia.
Rumesan z velikim uspehom uničuje škodljivce vinske trte. Rumesan uničuje mah in lišaje na sadnem drevju.
Le temeljito škropljenje z Rumesanom vodi do uspeha. Vse drevo, tudi najvišje veje, je treba temeljito omočiti oziroma oprati z raztopino Rumesana. Najmanjši delec drevesa ne sme ostati nepoškropljen. Celo zanemarjena in okužena drevesa poškropimo dvakrat: prvič jeseni, ko odpade listje, drugič spomladi, preden brsti nabreknejo. Drugo spomladansko škropljenje je dopolnilo jesenskemu škropljenju, a razen tega v marcu uničuje tudi jabolčnega cvetožera.
Ne pozabimo, da je treba v zimski sezoni opraviti obvezno čiščenje in zimsko škropljenje sadnega drevja. Poleg pečkatega sadja je treba škropiti tudi koščičasto sadje, predvsem slive in češplje.
Pred škropljenjem se morajo vsa suha sadna drevesa posekati, ostala pa temeljito očistiti lišaja, mahu in suhih vej. Priporočamo tudi gnojenje sadnega drevja, predvsem tistega, ki je okuženo z ameriškim kaparjem.
Ing. L. J.
Kako organizirati kmetijsko službo
v okraju
V zadnjem času mnogo razpravljamo o organizaciji kmetijske službe in ustanovitvi kmetijske postaje v Murski Soboti.
Da bi bila tudi javnost obveščena o teh naših prizadevanjih, ne bo odveč, če pojasnimo vsaj glavne misli.
Kmetijsko službo naj bi sestavljala kmetijska inšpekcija OLO, kmetijske postaje OLO, okrajna zadružna zveza (pospeševalni odbori) in zadružne proizvajalne zveze.
Kmetijska inšpekcija OLO naj nadzoruje izvajanje zakonskih predpisov iz živinoreje, rastlinske proizvodnje in zaščite rastlin, zbira predloge za proračunske subvencije (prispevki) za pospeševanje kmetijstva in nadzira uporabo teh prispevkov. Na terenu naj bo kmetijska inšpekcija OLO vezana na občinske ljudske odbore, ki bi morali imeti po vsaj enega kmetijskega referenta za izvajanje določenih nalog.
Kmetijska postaja OLO (okrajna kmetijska postaja) naj vrši analize zemlje, nudi socialističnim obratom in organizacijam pomoč pri izdelavi ureditvenih in investicijskih načrtov, proučuje v laboratoriju in na terenu rastlinske škodljivce in bolezni, skrbi za izvrševanje planiranih pospeševalnih ukrepov v rastlinski in živalski proizvodnji, prenaša izsledke na občine in zadruge, jih usposablja, nadalje usmerja in vodi obnovo nasadov, širi sortno seme, sodeluje pri licentiranju in organizira važnejše poskuse. Kmetijska postaja naj daje tudi praktične nasvete vsem proizvajalcem na svojem območju.
Kmetijska postaja naj preizkuša splošna dognanja kmetijske znanosti v razmerah okraja. V ta namen naj napravi številne poskuse, vsak obdelovalni ukrep naj poprej preizkusi. preden bi ga začela uvajati na splošno.
Kmetijska' postaja naj tudi ugotavlja, kakšna je največja zmogljivost kmetijskih zemljišč in kmetijstva sploh, potem pa naj skuša s poskusi ugotoviti, kako bi bilo mogoče doseči največji hektarski pridelek. Kmetijska postaja naj vse 6voje izsledke prenaša na pridelovalce potom kmetijskih strokovnjakov, ki delujejo na terenu, t. j. pri zadrugah, občinah ali na socialističnih posestvih.
Vsi strokovnjaki, zaposleni pri zadrugah, občinah, na posestvih in pri zadružnih proizvajalnih zvezah naj bodo strokovno vezani na kmetijsko postajo.
Kmetijska inšpekcija in kmetijska postaja se lahko združita v eno enoto zaradi morebitnih lažjih organizacijskih prijemov.
Pospeševalni odbori OKrajne zadružne zveze naj usmerjajo dela zadružnih odsekov in pospeševanje posameznih kmetijskih panog v tesnem sodelovanju s kmetijsko postajo in zadružnimi proizvajalnimi zvezami.
Zadružne proizvajalne zveze naj
organizirajo izpolnjevanje večjih ali manjših gospodarskih nalog za povečanje pridelkov, n. pr. pridelovanje ali nakup semena, preskrba z gnojili in s škropivi, dalje naj urejujejo odkup, organizirajo sejme plemenske živine, ustanavljajo predelovalnice, skrbijo za strnjene sadovnjake in obnovo vinogradov.
Okrajna zadružna zveza ni več neposredni organizator pospeševanj; ta naloga je prešla na kmetijsko postajo OLO in na kmetijske proizvajalne zveze.
Iz vsega tega nedvomno sledi, da je za raziskovalno in pospeševalno delo potrebno ustanoviti kmetijske postajo v Murski Soboti, ki bi delovala na področju celotnega okraja. Postaja bi bila ustanova, vezana na Svet za kmetijstvo in gozdarstvo (Tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo) in sklad za pospeševanje kme-
tijstva pri OLO. Iz omenjenega sklada bi sprejemala postaja vsa potrebna finančna sredstva za nemoteno delo.
Kmetijska postaja bi bila ustanova z družbenim upravljanjem. Okrajni ljudski odbor bi bil vodstveni organ te postaje, ki bi dobivala strokovno pomoč in smernice za delo tudi od Kmetijskega inštituta Slovenije.
V času, ko gradimo poslopje Ve-
terinarskega zavoda oziroma osemenjevalnega centra v bližini kmetijskega gospodarstva Murska Sobota, naj pristojni činitelji razmišljajo tudi o tem, da bi bilo treba pričeti graditi hkrati tudi kmetijsko postajo v neposredni bližini omenjenega centra. Rešitev tega problema je tembolj ugodna, ker se nahajajo tamkaj tudi primerne parcele za razne rastlinske poskuse in hlevi za proučitev živalske proizvodnje.
Ing. Lado Jerše
Spomlad se bliža. Bo v vsakem sadovnjaku tako?
Apnenje in travniki
Na močno zakisani zemlji ne uspevajo dobro gospodarsko važne vrste trav, še manj pa travniške stročnice. Če hočemo imeti veliko dobrega pridelka, moramo zemljo razkisati.
Pri odpravljanju zakisanosti travnatega sveta moramo vedeti, da rabi večina rastlin v dobri ruši le delno kislo zemljo. Posebno trave uspevajo bolje v nekoliko kisli zemlji, kot v popolnoma razkisani.
Preden pristopimo k raziskovanju zakisane zemlje, moramo odstraniti vzrok tega stanja. Če je zemlja kisla zaradi prekomerne vlage, jo moramo primerno osušiti, preden začnemo odpravljati višek kisline iz nje.
Apno razkisa zakisano zemljo zboljša njeno godnost in tudi služi rastlinam kot hranivo.
Za apnenje travnatega sveta je primeren material: žgano apno v prahu, lapor, mavec, cestno blato, saturacijski mulj (odpadno apno, s katerim čistijo sladkor), omet, zmlet apnenec, apnenčev pesek. Apno učinkuje v začetku bolj na površino travnatega sveta, pozneje pa se njegov vpliv raztegne tudi v globino.
Najprimernejši čas za apnenje zakisanega travnatega sveta je tedaj, ko ruša počiva: torej od pozne jeseni do zgodnje pomladi.
Drobne kmetijske zanimivosti
Lani so v ZSSR skonstruirali in izdelali 160 različnih kmetijskih strojev, ki so jih že preiskusili in so se v glavnem vsi dobro obnesli.
*
V neki sovjetski tovarni kmetijskih strojev so izdelali poseben samohodni kombajn — CK-3 — ki je po svojih lastnostih dosedaj najboljši tovrstni stroj v tej državi. Njegova odlika je predvsem v tem, da dobro žanje in pospravi tudi tiste bilke, ki so sicer ostale na strnišču. Stroj ima hidravlične vozle in električni signalizator.
*
Na Holandskem imajo okoli 3 milijone goved; leta 1946 so umetno oplodili 20.000 krav, leta 1955 pa že 856.000. V državi deluje 145 postaj za umetno osemenjevanje.
Sedanje stanje in bodoče naloge
kmetijstva
Zadružna organizacija že krepko povezuje živinorejce. Po njeni zaslugi se je v živinorejskem gospodarstvu začela močno uveljavljati nova in napredna miselnost, ki se očituje v boljši skrbi za živali, za njihovo zdravje, za nabavo dobrih plemenjakov in za umetno osemenjevanje, predvsem pa za ugotavljanje prirejnih sposobnosti z odbiro. Rezultat takega dela so tudi številne razstave živine, predvsem goved, na katerih tekmujejo najboljši živinorejci in tako vzpodbujajo ostale k napredku.
Uspehi, ki jih je živinorejec dosegel poglavitno v zadružni organizaciji, kažejo, da se taka organizacijska oblika prilega njegovemu gospodarstvu, ga dopolnjuje in vodi na višjo stopnjo. S tako organizacijo je dejansko mogoče enotno politično in strokovno usmerjati kmetijstvo v vsej deželi.
Razvoj našega zadružništva pa napreduje. Naloge posameznih odsekov kmetijske zadruge so vse večje, zato bi jih sami težko uresničevali; letos smo začeli organizirati poslovne zveze, ki so politično in strokovno dopolnilo kmetijskih zadrug v večjih medzadružnih okoliših. Pri živinorejskem delu je tako združevanje bilo znano že prej, nastajalo pa je iz praktične potrebe. Poslovne zveze bodo mnogo koristile hitrejšemu napredku vasi, še zlasti zategadelj, ker bodo imele tudi usposobljene kmetijske strokovnjake. Dajale bodo pobudo za načrtno delo v kmetijstvu. Še posebno važno bo, da bodo skrbele za uspešno vnovčevanje živine, mesa, mleka in drugih dobrin na trgu.
Poslovne zveze so strokovni usmerjevalec območnih kmetijskih zadrug. Glavni zadružni zvezi, zlasti pa še okrajnim zadružnim zvezam in njihovim odborom je sedaj v glavnem ostala samo pobuda in študijska naloga.
Taka organizacijska oblika mora v živinoreji pripeljati do stvarnejšega dela. Z njeno pomočjo bomo lahko povečali kontrolo prirejnosti in odbire, ustanavljali plemenilne in osemenjevalne postaje in se trudili za zboljšanje krmske osnove. Prav na tem področju čaka najvažnejše delo kmetijske zadruge, poslovne zveže, živinorejske odseke in strokovnjake. Boljše oskrbovanje travnikov in pašnikov je sedaj osnovna naloga živinorejskih odsekov in strokovnih delavcev. Zadnja leta smo z velikimi regresi (v preteklem letu so se žal za polovico zmanjšali), doživeli, da so travniki prvič po dolgih desetletjih začutili v svoji rasti blagodejen vpliv fosforja, kalija, dušika in apna. Uspehi so tako veliki, da štejemo regresiranje umetnih gnojil za največjo neposredno pomoč, ki jo je kdajkoli prejemalo naše kmetijstvo. Lansko deževje ob prvi košnji pa nas je spet opozorilo, kako vztrajno moramo nadaljevati s propagando
za sušenje sena na ostrveh, na švedskih jezdecih in podobno. Živinorejski odbori in zadružni odseki, ki še niso dali pobude za moderno sušenje sena, so veliko zamudili
in naj to napako popravijo.
Poslovne zveze bodo morale urediti tudi zadružne pašnike za mlado živino, ki so predhodniki boljšega in smotrnejšega pomladanskega, poletnega in jesenskega izkoriščanja zelenic. Posestvo Črnelo in uprava Kmetijskega instituta Slovenije sta brez pomisleka opustila teoretične razprave in uredila pašnik z manjšimi stroški.
Večja prireja pa terja od zadružnih organizacij tudi večjo skrb za odkup in prodajo klavne in plemense živine in še posebej skrb za enostavnejše vnovčevanje mesa, mleka in njunih proizvodov. To zahtevo narekujejo tudi nove zadružne mlekarne v vseh večjih rejnih središčih. Mleko in mlečni izdelki zahtevajo izredno premišljeno organizacijo odkupa in hitro pot do potrošnika. Kako ugodne so posledice teh premišljenih zahtev, kaže udeležba na novosadskem sejmu. Na sejmih za plemensko živino se vse bolj pojavljajo kupci iz drugih republik, ki se zanimajo predvsem za plemenske krave. Za izboljšanje prirejnosti je bila odločilna tudi borba veterinarjev, da bi zatrli jalovost. V Sloveniji imamo že 22.000 živali pod mlečno kontrolo. Plodnost se je pri kontroliranih plemenicah povzpela na 85 odst., s čimer se ne morejo ponašati niti najbolj napredne živinorejske dežele. Brez osemenjevanje, ki bo letos zajelo domala
četrtino vseh plemenskih krav. Novi osemenjevalni središči, ki smo jih zgradili v Novem mestu in Renčah, bosta pomagali v dvoma je mnogo zaleglo obsežno umetno par letih povečati to število na polovico vseh krav in telic.
Razveseljiva je domala enodušna misel živinorejskih strokovnjakov glede uvoza
plemenskih živali iz tujine. Spoznane so bile tudi nekatere napake, ki smo jih napravili pri odbiri, predvsem uvoženih živali. Po zunanjosti so te živali sicer prekašale vrstnice domače pasme, a so bile sumljivega in nezanesljivega zdravstvenega porekla. Pogosto se nismo mogli pohvaliti z dobrim potomstvom. Preveč smo ocenjevali zunanjo kakovost, premalo pa pazili na oblike in zmogljivosti vimena. To posebno zadeva živali, uvožene jz Švice. Lani smo uvozili 8 plemenjakov te pasme iz Nemčije; tam so jih odbrali iz rejnih čred najboljših mater in najbolje ocenjenih očetov. Naše stališče se je posebno okrepilo sedaj, ko uvažamo v Jugoslavijo veliko tuje živine predvsem nižinskih pasem, ki nikoli ne bodo trajno naselile naše zemlje. Oči strokovnjakov se vedno bolj ustavljajo na plemenitih domačih živalih. Sklenili smo, da jih bomo odslej skrbno odbirali.
Napredni sodražki živinorejci so si uredili zadružni pašnik za mlado živino na Travni gori. Zadružniki v Starem trgu na Notranjskem so si postavili v Pudobu vzorno urejeno plemenilno postajo. Delovni kolektiv na državnem posestvu Črnelo je spoznal, da si bo s čredinskim pašnikom in odprtim hlevom znatno olajšal izdatke za drago zidavo masivnega hleva. Njegov - sodobno urejen obrat sedaj prav radi pokažemo tudi razvajenim tujcem.
V resnici ni bistvene ovire, da ne bi mogli podobnih stvari opraviti kjerkoli drugje. Za to niso potrebna velika sredstva, pač pa korajža in vera v napredek.
Dr. Marijan Pavšič — Iz predavanja KU Radia Ljubljana
Takih plemenjakov že imamo precej v pokrajini. Samo dober plemenski naraščaj lahko prinese zanesljive obete
Letos 85 milijonov za regulacije
V letošnjem okrajnem proračunu bo predvidenih za dograditev razbremenilnika Ledava - Mura 30 milijonov, za regulacijo Ščavnice šest milijonov in za melioracijska dela v apaški kotlini tri milijone dinar-
jev. Z zveznim proračunom pa je določenih 46 mili ionov dinar jev za regulacijo Mure, delno za redno regulacijo, delno pa za nekatera vzdrževalna dela pri Petišovcih in pri Benici.
100 namesto 30 kg sadja na drevo
Pomurski sadni okoliši dajo v ugodni letini okrog 800 do 1000 vagonov sadja. Sadjarski strokovnjaki cenijo, da pride na eno jablano povprečno 30 kg pridelka. Nesreča pa ni samo v pičlem pridelku, temveč tudi v tem, da je le malo nabranega sadja sposobnega za prodajo bodisi na domačem ali tujem trgu. Večina plodov je na drevesu okužena s kaparjem, škrlupom in gnilobo, vmes pa je tudi preveč drobnih in črvivih plodov. Tako lahko proda sadjar kot namizno sadje komaj polovico pridelka, slabši pa še manj. Ostalo sadje mora predelati v mošt ali v druge manj vredne sadne izdelke. Pri tem so prikrajšani: sadjar pri dohodku, potrošnik, ker ne dobiva dovolj dobrega sadja, in skupnost, ker ni dovolj sadja za izvoz.
Če bi se nam z boljšim oskrbovanjem sadnih dreves (okoli 150.000) posrečilo povečati pridelek kakovostnega sadja za 10 kg na drevo in ga tudi odkupiti od pridelovalcev po ceni, ki velja za kakovostno sadje, bi povečali v pokrajini narodni dohodek za 30 milijonov dinarjev. Povečal bi se predvsem dohodek revnejših hribovitih krajev, kjer je sadjarstvo glavni vir dohodkov, kar je še posebno važno.
Kmetijska pospeševalna služba pri OZZ v M. Soboti je lani pridobila 45 naprednih sadjarjev, da so v svojih sadovnjakih poskusno oskrbovali sadna drevesa in se tako tudi sami prepričali, da je mogoče povečati pridelek kakovostnega sadja.
Sadjarji-poskusniki so se zavezali, da bodo po navodilih kmetijske službe popolnoma gnojili z domačimi in umetnimi gnojili ter pozimi in vsaj dvakrat poleti poškropili za poskuse določena drevesa. Iz sklada za pospeševanje sadjarstva so dobili umetna gnojila in škropiva.
Poglejmo, kakšne uspehe so dosegli posamezni sadjarji.
Znani sadjar Ivan Korat iz Črešnjevec pri Radgoni je pri obiranju plodov ugotovil, da mu je dalo 30 dreves sorte »Krivopecelj« 1500 kg pridelka namizne kakovosti in 1000 kilogramov slabših plodov za pre-
delavo; 60 dreves sorte »Bobovec« 3000 kg, 10 dreves sorte »Mošancelj« 400 kg. — Jože Bagari iz Borejec pri M. Soboti je nabral na 8 drevesih sorte »London peping« 900 kg plodov namizne in 600 kg plodov industrijske vrednosti; na 5 drevesih sorte »Batuljka« 400 kg (300); na 1 drevesu sorte »Zlata parmena« 100 (30). — Sadjar Oto Robinšek iz Hercegovščaka pri Radgoni je nabral na 20 drevesih sorte »Boskop« 2250 kilogramov namiznega sadja in 1150 kilogramov pridelka za predelavo; na 7 drevesih sorte »Kanada« 900 (600). — Štefan Filo iz Moščanec je dobil na 6 drevesih sorte »Jonatan« 220 kg jabolk namizne in 20 kg industrijske kakovosti; na 8 drevesih sorte »Kanada« 280 (38); na 20 drevesih sorte »Mošanka« 750 (150); na 4 drevesih sorte »Bobovec« 560 (80). Sadjar Janez Horvat iz Krncev je na 6 drevesih sorte »Mošanka« nabral 200 kg plodov namizne kakovosti in 100 kg plodov za predelavo; na 5 drevesih sorte »Batuljka« 300 (80); na 3 drevesih sorte »Zlata parmenka« 160 (20) in na 12 drevesih sorte »Bobovec« 800 (200).
Take pridelke so zabeležili tudi ostali sadjarji - poskusniki.
Pridelali so torej povprečno nekaj nad 100 kg sadja na drevo — 62 odstotkov plodov namizne in 38 odstotkov plodov predelovalne kakovosti, kar je treba še posebej podčrtati.
Sadjarji - poskusniki pa so s svojim prizadevanjem tudi dokazali, da je mogoče kaj kmalu povečati pridelek kakovostnega sadja pri sedanjem številu sadnega drevja. Kmetijska služba pri OZZ bo zategadelj tudi letos in prihodnja leta pridobivala sadjarje za popolno oskrbovanje sadnega drevja ali sklepanje ustreznih pogodb za pridelovanje sadje izvozne kakovosti.	R
Thomasova žlindra
in travniki
Fosforovih gnojil trosimo toliko, da dobi rastje ruše letno na 1 ha površine 50—60—80 kg čistega fosfora. Računati moramo namreč, da vzamemo zemlji z vsakim stotom pospravljenega sena okroglo 0,60 kg fosfora.
Pri določanju količine fosfora je treba upoštevati sestavo ruše in gnojenje z organskim gnojem (hlevski gnoj. kompost).
Fosforova gnojila (Thomasov fosfat-žlindra, kostna moka, superfosfat, surovi fosfat) trosimo tedaj, ko rastje ruše počiva. Za težko topljiva fosforova gnojila je čas trošenja jesen ali zima brez snega. Za lahko topljiva tudi pomlad, posebno če jih trosimo s kalijevimi gnojili. Trositi jih smemo prav tako po prvi košnji.
Travnike gnojimo s 400 kg Thomasove žlindre in 200 kg kalijeve soli na hektar. Pašnikom dajemo iste količine teh gnojil v jeseni ali pozimi, poleg tega pa še med pašno dobo 300 kg dušikovih gnojil. Thomasova žlindra pospešuje rast detelj, povečuje pridelek in kakovost krme.
Na Filipinskih otokih raste drevo, ki rodi orehom podobne plodove. Prebivalci jih imenujejo petrolejske orehe, saj dišijo po petroleju in se suhi zelo radi vnamejo. Kemiki so ugotovili, da je v sadežih mnogo heptana, t. j. snovi, ki jo najdemo tudi v bencinu.
POMURSKI VESTNIK, 31. jan. 1957
3
Se v Petrovcih res bude?
Kje so bili doslej komunisti ?
Nešteto vprašanj si zastavlja človek, ko se seznanja z načinom gospodarjenja v občini Petrovci-Šalovci. Ta gorička občina, kjer je največ gozdov, skoraj za četrtino manj njiv in vrtov, kjer je travnikov polovico manj kot gozdov in je po hribčkih za nameček še nekaj vinogradov, se je skoraj pol leta ukvarjala predvsem z vprašanjem, kje naj bo sedež občine — ali v Šalovcih ali v Petrovcih. O tem so trmasto in tudi žolčno razpravljali na prvih sejah ljudskega odbora, na sejah kmetijske zadruge v Petrovcih in prav povsod. Ob tem so pozabili na svoje politične, upravne in gospodarske naloge in jih prepuščali več ali manj na svoj način podjetnim posameznikom. Delati tako, je bilo vsekakor bolj enostavno kot pa analizirati probleme in žrtvovati veliko svojih moči in časa družbi.
Jeseni lanskega leta je bilo vprašanje sedeža občine rešeno. Sedež je v Petrovcih in konec je sporov. Nekako ob istem času je svet za gospodarstvo ugotovil, da podjetja v občini niso v obratu, ker nimajo pogonskih strojev. Ob tem je svet ugotovil, da ljudje godrnjajo, ker nimajo kje mleti žita in žagati lesa. Povedali so tudi. da svet za gospodarstvo pri okrajnem ljudskem odboru ni odobril ustreznega posojila za nabavo potrebnih strojev za pogon. Kaže, da so tako poročali zato, da se zavarujejo pred morebitnimi očitki. Občinski ljudski odbor, pa se zdi, je poročilo sprejel kot nujno formalnost in se z odložitvijo poročila v uradni arhiv iznebil neprijetnih problemov. Pri tem so vsi skupaj prezrli, da so analize, kolikor jih je bilo, skromne, površne in nestrokovne. Ljudski odbor bi moral tako pomanjkljive in nekoristne
analize zavrniti in zahtevati od omenjenega sveta boljše. Tedaj bi se menda spomnili in poiskali pomoč okrajnega ljudskega odbora, ki bi jim v najslabšem primeru priporočal pomoč strokovnjakov.
Toda kdo sestavlja svet za gospodarstvo v Obč. LO Petrovci? Predsednik tega sveta je knjigovodja vseh podjetij in zato, ker so upravniki popustljivi ljudje, je bil doslej v resnici tudi direktor vseh občinskih podjetij. Do nedavnega zato, ker je začelo poslovati nekaj novih upravnikov — tako v mlinu v Lucovi in Hodošu, pa tudi drugod so nastale sicer zapoznele, vendar resne spremembe. Kaže, da se odslej gospodarstvo v občini Petrovci-Šalovci več ne bo vrtelo okrog enega samega človeka. Toda povejmo še to, da so člani sveta za gospodarstvo vsi kmetje in obrtniki s 5 do 10 hektarjev zemlje — razen enega trgovca. Član sveta, ki poseduje največ zemlje in mlatilnico, je bil upravnik vseh mlinov in žag v občini.
Kaže. da so se člani tega sveta ukvarjali ves čas le z gospodarstvom na svoji posesti, kajti gospodarjenje v občini so prepuščali knjigovodji in njegovemu obsežnemu knjigovodstvu. Ni čudo torej, če gradbeno podjetje »Remont«, ki zaposluje 80 delavcev, ni imelo sindikalne podružnice in zgolj formalno delavsko upravljanje ter je združevalo privatne mojstre s protizakonitimi metodami poslovanja. Knjigovodja je mimo upravnika tega podjetja poslal privatniku v Ljubljano strokovne delavce in tako omogočil privatniku izigravanje predpisov, nekontroliran zaslužek
in še ime socialističnega podjetja.
Ob vsem tem je pomembna ugotovitev, da občinski komite Zveze komunistov do nedavnega o poslovanju podjetij v občini sploh ni razpravljal, menda zato, ker poslovanja skoraj ni bilo. Komunistov pa je v občini dovolj za živahno politično delo Socialistične zveze, ki ima zaradi dosedanje mlačnosti le 20 odstotkov volivcev zabeleženih v članskih kartotekah, toda še nad tem članstvom ni dovolj pregleda.
V. Širec
»M E T E Ž« v K U P Š I N C I H
Kmečka mladina (igralska skupina) iz Kupšinec je v nedeljo, 27. t. m. uprizorila Budakovo dramo »Metež«, ki ne zahteva bogatega odra in razkošnih kulis, temveč je to prijetno zamišljena ljudska igra in prikazuje ljudi z njihovim modrovanjem v Liki.
Vlogo dobre kmečke matere — Mande, ki je v življenju že mnogo trpela, je dokaj dobro odigrala Marija Horvatova. Njena hčerka Maša — Sinic Hermina — je bila simpatična, a nekoliko boječa in ni dala čutiti tiste skrivnosti, ki mora priti iz srca. Oče — Emri Jože — Jole — je imel težko vlogo, ki pa jo je s prirojeno brezobzirnostjo in malce premočno gestikulacijo podprl in tako dal pečat zadovoljstva. Perelija. Tomo, Ivan, Anka in vsi ostali so v bistvu monotoni začetniki, ki so prvič z dobro voljo na odru. Več psihološke resničnosti bi bilo, če ne
bi z izpusti okrnili besedila. Režiserki — učiteljici Zina in Ida zaslužita priznanje, saj sta imeli težavno in nehvaležno nalogo.
Ta uprizoritev dokazuje, da je potrebno posvetiti več pažnje kvalitetnim predstavam, kajti samo tako lahko računamo na dober uspeh vaških uprizoritev.
In še nekaj! Sprostitev po igri in namerno uživanje alkoholnih pijač — in to prav v šolskih prostorih — presega meje kulturnega sporeda. Vsemu navkljub pa — samozavestno in pogumno naprej z željo, da bodo uspehi v bodoče še boljši, da bo vsak nastop ogledalo našega kulturnega življenja na vasi.
Dini Titan
„V Ljubljano jo dajmo“
Veseloigra na bistriškem odru
Predzadnjo nedeljo so domači igralci v Gornji Bistrici -spet odgrnili zaveso prosvetnega društva »Mura«. To je bila prva predstava z električno razsvetljavo in prehod je bil kolikor se da učinkovit. Lepo, bogato in popolno prizorišče je napovedovalo dobro pripravljeno prireditev in je vzbudilo pri gledalcih vso pozornost, ki se je izražala v nenavadni tišini v dvorani. Farso »V Ljubljano jo dajmo« je režiral, uredil sceno in razsvetljavo s pomočjo domačih fantov učitelj Lojze Tibaut. Igra je lepo uspela po zaslugi vseh igralcev, ki so z discipliniranostjo dokazali, da so voljni delati tudi v hudi zimi.
O posameznih igralcih le nekaj v kratkem.
Gašper je uspešno prikazal značaj kmečkega očanca z lastno »hrbtenico«, ki se ne da podrediti domačemu krilu, vendar to v dostojni resnosti. Imel je velik del gledalcev za seboj v svojih prizorih, posebno še zaradi smiselnega govora, ki bi pa moral biti jezikovno popolnejši.
K e t i j a , njegova žena, je prvič nastopila na odru in je v splošnem lepo igrala, značaju ustrezno, le več samozavesti ji je potrebno.
Marica je kot zaljubljenka doživeto odigrala in prepričala navzoče o svoji vlogi. Posebno pohvalo zasluži lep in čist jezik.
Hlapec Pavle je imel težavno nalogo: poudariti značaj farse — veseloigre. Bil je posebno prikupen v prizorih, ko je napovedoval zamotanost te »zakonske kuharije«. Pa še to: lepa ubranost »viže« in domačnost na odru dokazujeta njegovo sposobnost.
 - Dr. M i r k o je bil eleganten in je dokazal svojo advokatsko sposobnost, ne toliko v besedah, kolikor v dejanjih.
Vsem igralcem je bila značilna zbrbanost in dober stik, ki so ga vzdrževali ves čas predstave. Za bogato garderobo so sami poskrbeli in je bila ustrezna času in socialnemu bistvu. Značaji so bili dobro izbrani. Skratka, želimo si še zabave po 150 minut, kolikor je igra trajala, če ne prej, vsaj že za pustne dni.
LETOŠNJI SEJMI V LJUBLJANI
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bo priredilo letos šest mednarodnih sejmov.
Aprila bo II. MEDNARODNI SEJEM MODE IN USNJARSTVA Z MEDNARODNO UDELEŽBO. Namen tega sejma je prikazati najnovejše spomladanske in letne tkanine, modele moderne obutve in različne galanterijske proizvode. Na sejmu bodo sodelovala tudi inozemska podjetja.
Maja bo SEJEM PROMETNIH SREDSTEV, ki bo prikazal vse vrste sodobnih prometnih sredstev in signalnih naprav.
II.	MEDNARODNI SEJEM EMBALAŽE bo julija. Na strokovnih posvetovanjih, ki bodo v sklopu tega sejma, bodo proučevali tudi uporabo nekaterih novih surovin za izdelavo embalaže.
Avgusta bo na Gospodarskem razstavišču II. JUGOSLOVANSKI EKSPORTNI SEJEM. Eksportni sejmi so edinstveni ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi in velika ugodnost za naše proizvajalce in inozemske kupce.
III.	MEDNARODNI VINSKI SEJEM bo ob ostri mednarodni konkurenci najboljših vin pospešil mednarodno trgovino z vini. Istočasno bo v Ljubljani tudi kongres Mednarodnega združenja vinogradnikov. Tu sejem bo septembra letos.
Kot zadnji v letošnji sezoni bo IV. MEDNARODNI SEJEM RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ. Sejem bo prikazal velik izbor najnovejših proizvodov s področja elektrotehnike, telekomunikacijskih naprav, industrijske in medicinske elektronike.
Več skrbi obrtništvu
Nedavno smo objavili nekaj načelnih misli predsednika občinskega ljudskega odbora Beltinci o nekaterih problemih obrtnih podjetij v občini. Zvedeli smo, da so v Beltincih o predsednikovih izjavah precej razpravljali in omenjali tudi nekatere podrobnosti, o katerih nismo pisali. Tako o tem, da tudi v »Pletilstvu« delavci lani niso dobili plač skoraj pol leta, da bo žaga morala bržčas odpustiti nekaj delavcev, da tudi »Krojaštvo« ni moglo redno izplačevati plač delavcem, da so v mlinu delali pred letom po dvanajst ur za plačo osemurnega delavnika in podobno.
Takšno poslovanje je posledica pomanjkanja dobre organizacije dela, ki povzroča pomanjkanje delov ne discipline in pretirano domačnost kolektiva. Bilo pa je vsa ta leta od ustanovitve premalo skrbi za razvoj obrtnih podjetij v tem predelu Pomurja. Posledica brezbrižnosti je bila neažurnost knjigovodstva, pomanjkanje kreditov in še marsičesa.
Toda tako ni samo v Beltincih. Zanemarjeno stanje obrti sociali-
stičnega sektorja je najti skoraj v vseh občinah Pomurja. Velik problem so obrtna podjetja tudi za občino Petrovci-Šalovci. Tak prepih, kot so ga izvedli v Beltincih, je potreben še marsikje. Zavedati se je treba tega, da so obrtna podjetja kljub vsem objektivnim težavam pomembna za gospodarjenje občine in tudi za zaposlenost v posameznih krajih. Pogoji za utrditev teh podjetij in njihovo postopno razširjevanje so, vendar je treba še mnogo storiti za to, da bodo bistveni problemi v obrtništvu socialističnega sektorja primerno rešeni.
V tem smislu so dolžne politične organizacije zastaviti ves svoj vpliv in morda terjati celo od posameznih kolektivov javni račun za svoje poslovanje. Gospodarstveniki posameznih občin pa ne morejo mimo dejstva, da so za primerno urejevanje razmer v obrtnih podjetjih potrebne temeljite analize dosedanjega stanja.
Prav zaradi vsega tega je pobuda beltinskega občinskega ljudskega odbora veliko vredna.
KRATKE IZ POMURJA
Mlin v Lucovi je dobil novega upravnika. Temu mlinu je potrebno popravilo. Občinski ljudski odbor bo dal v ta namen čez milijon dinarjev. Pričakovati je, da bo zdaj ta mlin postal za občino koristno podjetje.
V	Hodošu bodo mlin usposobili za rentabilno poslovanje. Tamkaj imajo namreč za pogon parno lokomobilo, ki porabi veliko preveč goriva. To lokomobilo nameravajo prodati v Kopru. Za nadomestilo bodo nabavili plinski motor 40 KM, ki bo sposoben za pogon žage in mlina.
V	gradbenem podjetju »Remont« v Gornjih Petrovcih so razmere dokaj neurejene. To podjetje zaposluje 80 delavcev, toda praktično v tem podjetju delavskega upravljanja sploh ni bilo in tudi sindikalne podružnice ne. Podjetju je potreben gradbeni strokovnjak. V Petrovcih menijo, da bodo v kratkem dobili gradbenega tehnika, ki bo honorarno opravljal vsa strokovna dela. Za organizacijsko delo pa nameravajo dobiti človeka, ki ni strokovnjak, vendar bo znal voditi podjetje, ki je doslej storilo precej nezakonitih dejanj.
Občinski ljudski odbor Petrovci-Šalovci pogreša pravnika ali vsaj pravno izobraženega človeka. Razen tega primanjkuje tudi drugega osebja z večjo strokovno izobrazbo.
Takšnih uslužbencev ne morejo dobiti zato, ker nimajo stanovanj zanje. Prav zaradi tega nameravajo letos začeti z gradnjo šeststanovanjske zgradbe.
V	Murski Soboti se je začel radioamaterski tečaj za začetnike in
za tiste tovariše, ki so postali radiotelegrafisti v vojski. Za radiotelegrafijo je veliko zanimanje, toda ovira za razvoj radioamaterstva je pomanjkanje ustreznih prostorov.
V Petrovcih je bil nedavno sestanek obrtnikov te občine. Na
sestanek so prišli obrtniki z velikim zanimanjem in discipliniranostjo. Tajnik obrtne zbornice je poročal o delu zbornice in razdelil dokumente o socialnem zavarovanju obrtnikov tistim, ki so se zavarovali.
V	Petrovcih je bil sestanek sezonskih delavcev. Udeležilo se ga je preko 60 sezoneev. Ostro so kritizirali palirja Gezo Roharja iz Kuštanovec. Sezonski delavci so mu očitali goljufijo pri delitvi zaslužka. Med drugim jim je odtegnil 18 odstotkov od koruze, tako da se je nabralo v njegovo korist za dva vagona pridelka. Razen tega je pretepal delavce cigane, grozil delavcem z milico, če so se čez njega pritoževali in podobno. Poudarjali so, da bi bilo mogoče z upravo posestva zelo dobro sodelovati, če bi imeli s seboj dobrega in poštenega palirja. tako pa niso dobili niti tistega, kar jim je uprava posestva bila sicer pripravljena dati.
V	Šalovcih so se sestali sezonski delavci v petek. Povedali so, da jim palir Kerčmar ni izplačeval plač in da niso vedeli, kako pravzaprav zaslužijo in kakšna je plača za posamezno delo. Motile so jih predvsem tri različne mere za ocenjevanje teže dela in sicer lahki, srednji in težki pogoji dela. V tarifnih pravilnikih poleg tega najtežja dela sploh niso bila zajeta. Tako so delavcem često priznali srednje delo, čeprav so delali pod najtežjimi pogoji. Prav tako so ostro obsodili tudi palirja Tibulo iz Dolenec in sicer zaradi privilegijev, ki jih je dajal svojim ljubljencem in bližnjim znancem.
Palirji - prekupčevalci z ljudmi
(Človeške odnose v posredovanje sezonskih delavcev)
Sto let je že minilo, odkar so prvi delavci s cepci na ramenih odkorakali z Goričkega v bližnje madžarske vasi na mlačev. Pred sto leti so odhajali na Madžarsko samo družinski očetje zaradi kruha, ki ga domača zemlja ni dala dovolj. Njihovo delo je trajalo le nekaj mesecev. Sloves dobrih delavcev pa se je hitro razširil in z njim so se začeli širiti tudi palirji - pogodbeniki. Knezi in grofje so namreč klicali posamezne delavce in z njimi sklepali pogodbe za določeno število sezonskih delavcev. Ljudi, potrebnih zaslužka, pa je bilo nekoč in jih je tudi danes dovolj na Goričkem. Vso madžarsko ravnino so pred koncem prejšnjega stoletja preplavili sezonski delavci z Goričkega. Palirji so se množili, sklepali zanje pogodbe, služili na njihov račun in jih še posebej goljufali. Delavci so zaslužili sedmi ali osmi del omlačenega žita, toda tudi do dve tretjini tega zaslužka so si palirji pogostokrat prisvojili.
Danes, po sto letih sezonskega dela ugotavljamo, da so naši sezonski delavci še vedno plačani »na rez«, kot so bili plačani pri grofih, a zanje se še vedno pogajajo z upravami posestev palirji. Sezonski delavci so torej blago, s katerim še vedno trgujejo tako, kot so bili tega vajeni v polfevdalnih razmerah konec preteklega stoletja na Madžarskem. Palirji so prekupčevalci z ljudmi — njihov zaslužek je odvisen od števila pribarantanih sezonskih delavcev. »Konkurenca je velika,« pravijo direktorji kmetijskih posestev, »zato ne moremo štediti z denarjem in zato so nam potrebni palirji.«
Med dvema svetovnima vojnama je izrinila preživeli sistem palirjev lavna borza dela, zdaj naj bi to storila posredovalnica za delo. Ni mogoče dopuščati odnosov, kakršni so in žalijo človeka. Namesto z visokimi plačami, dnevnicami in pavšali palirjem je treba kmetijskim posestvom zagotoviti zadostno število delavcev z ugodnimi življenjskimi in delovnimi pogoji. Namesto nekontroliranega tekmovanja v zbiranju delavcev je treba uvesti posredovanje v ustreznih uradih pri obč. LO. Tako je mogoče zagotoviti delavcem njihove pravice med pogod-
beno delovno dobo in po njej, kajti urejenost razmer jim zagotavlja pravico do pokojnine, oskrbovanja v času začasne nezaposlenosti, zdravstveno varstvo in še marsikaj. O tem palirji ne razmišljajo, ker ne mislijo na koristi delavcev. O tem delavce ne poučijo niti na posestvih, ker zanje to ni važno. Delavci sami pa so zdaj tu, zdaj tam, delajo in počivajo in niso poučeni o zakonih in zakonitosti . . .
V letih po osvoboditvi je bilo dela dovolj, toliko da je delavcev celo primanjkovalo. Takrat so si delavci lahko sami izbirali delo in pogoje. V zadnjih letih je dokaj drugače in prav zaradi tega so pritožbe zoper palirje vedno težje, kajti palirji zopet razpolagajo s sezonskimi delavci, jih sprejemajo ali odklanjajo po svojem preudarku, jim odmerjajo delo in včasih tudi zaslužek. Na sestankih, ki jih je sklicala Socialistična zveza, je bila zopet izražena groba in nečloveška podoba palirja. Palirji so si v številnih primerih prisvojili delovno mesto ekonoma, kajti tako so razpolagali s hrano, delili po svoje obroke hrane, zlasti če so imeli za kuharico ženo ali priležnico, lahko so nabavljali namesto soli in moke liker na račun hrane in v brezdelju v barakah pijančevali. Uprave podjetij so jih v mnogih primerih ščitile, kajti palirji so delali v njihovo korist. Zato so palirji dobivali deputatno zemljo, dobivali so tudi prašiče v rejo in često še žita čez mero. In če so se delavci pritoževali, so jih zmerjali, jim grozili z odpustom in zgodilo se je celo, da je palir pretepel tega ali onega delavca — toda tako je storil tudi neki direktor.
Popolno brezbrižje velikega števila palirjev do delavcev. Pred nekaj leti, ko se je politično vodstvo okraja prvič zavzelo za sezonske delavce, so ugotovili, da živijo sezonski delavci v hlevih, kjer so prezimile ovce, še lani pa so na nekem posestvu vsilili delavcem skupno stanovanje za samske in poročene obeh spolov. Med tem so si palirji pripravljali v kuhinjah faširane zrezke in pecivo, ki ni smelo biti pripravljeno brez dobrega pecilnega praška, popivali so in sc smejali
»neumnim garačem,« kajti palirsko geslo je, da ne bodo delali, dokler je to le količkaj mogoče.
K sreči vsi palirji niso takšni. Nekatere delavci spoštujejo. To so palirji, ki so člani Socialistične zveze in temu primerno tudi ravnajo. Toda polovica je le takih, ki jih Socialistična zveza ne priporoča za opravljanje brigadirskih in posredovalnih poslov, kajti ugotovljeno je, da so pijanci, nemoralni izkoriščevalci, nekateri iz dobe med svetovnima vojnama, eden celo palir iz okupatorjevih časov, človek, ki je dal delavce pretepati madžarskim žandarjem. Med najslabše pa sodi Ludvik Kerčmar iz Križevec, ki je imel skrajno slab odnos do delavcev. Neredno jih je izplačeval. Zdaj ga tožijo, da bi si zagotovili plače. Poleg tega ni izpolnil pogodbenih obveznosti do podjetja. Tožilo ga je tudi podjetje za nastalo škodo. Podjetju bo moral plačati 40 tisoč dinarjev. In Štefan Fujs iz Dolnjih Slaveč. Delavci so povedali, da je alkoholik, nemoralen človek in da ne marajo več z njim na delo. Zato si išče delavcev v Medjimurju. Mož popije dnevno baje po pet litrov vina. Z vinom je prekupčeval in zaslužil po šestdeset dinarjev pri litru. Njegovo delo so opravljali pod-brigadirji, on pa ni delal ničesar. Delavci pravijo, da so se zmenili za plače po akordu, toda ko so delali tako, so bili plačani režijsko. Obdelovali so palirjev vrt, kjer je vzgojil koruzo in jo prodal — denar pa spravil zase . . .
To in še marsikaj. Naj bo dovolj za spoznanje, da je treba enkrat za vselej storiti konec kraljevanju palirjev in polfevdalnim metodam. Če že kmetijska posestva dajejo denar za posredovanje delavcev, ker je to v njihovem interesu, naj plačajo po enega človeka pri vsakem občinskem ljudskem odboru, človeka, ki bo pod nadzorstvom ljudskega odbora in Socialistične zveze opravljal posredovalne posle. Tako je mogoče okrepiti službo posredovalnice za delo, zagotoviti boljše življenjske pogoje delavcem in uveljaviti zakonitost, ki so jo kmetijska posestva neštetokrat kršila v škodo sezonskih delavcev.
Viktor Širec
Nesreča na železniškem tiru v Ljutomeru
Na Lendavski cesti v Ljutomeru je preteklo sredo ob 18.45 zavozil osebni avto domačega Vinogradniškega gospodarstva na križišče, kjer se križata cesta in železniška proga, prav v času, ko je službujoči železničar na postaji Ljutomer-mesto spuščal zapornice. Kmalu zatem je privozil osebni vlak z ljutomerske postaje. Lokomotiva se je zaletela v zadnji del avtomobila in ga odrinila na stran. Avtomobil je bil na srečo le lažje poškodovan, stroj pa je utrpel škodo na stopnicah. Na zadnjem delu avtomobila pritrjeno rezervno kolo je ležalo par m vstran v levem jarku ob železniškem tiru.
Človeških žrtev ni bilo. Avtomobil je upravljal šofer Ludvik Kosič. Varnostni organi so takoj prihiteli in si ogledali kraj nesreče, tako da je lahko vlak že po nekaj minutah zamude odpeljal dalje proti Ormožu.	—ek
Strojniški tečaj
v M. Soboti
V	soboto so v M. Soboti zaključili štiridnevni tečaj, ki ga je obiskalo 33 strojnikov iz vseh gasili-
skih društev Pomurja. Slušatelji so se naučili, kako je treba ravnati z dragocenimi motornimi brizgalniki. Zadnji dan tečaja so vsi zadoviljivo opravili teoretični in praktični izpit.
V	soboškem gasilskem domu so vsi pogoji za strokovno usposabljanje gasilskega kadra. Udeleženci tečaja so obljubili, da bodo skrbno  varovali svoje gasilsko orodje. -kc
POMURSKI VESTNIK, 31. jan. 1957

4
Najbolj enostavno:
Gremo v likvidacijo!
Za poskusno kmetijsko posestvo, ki so ga ustanovili iz odkupljene zemlje na osnovi zemljiškega maksimuma v Čepincih, je občinski ljudski odbor predlagal ukinitev. Posestvo je zelo razdrobljeno. Primanjkuje mu gospodarskih zgradb. Zemlja, ki jo poseduje gospodarstvo, je izčrpana, precej časa gnojena samo z umetnim gnojilom in podobno. Potrebovalo bi investijski kredit in plemensko živino. V zadnjih dveh letih je imelo posestvo zgubo, ki jo je kril okrajni ljudski odbor. Strokovnjaki menijo, da bi za dobro gospodarjenje rabili najprej okrog 20 milijonov dinarjev za gradnjo potrebnih objektov. Posestvo takšnega dolga ni zmožno odplačevati, zato je občinski ljudski odbor dostavil okrožnemu gospodarskemu sodišču predlog za likvidacijo.
Nekaj zemlje in sadovnjake naj bi prevzela kmetijska zadruga v Čepincih, ostalo pa občinski ljudski odbor, ki bo moral dodeliti to zemljo v najem. Nekaj posesti je med gozdovi, toda ta je takšna, da jo kaže edino pogozditi. Na obč. LO v Petrovcih menijo, da bodo posestvo ukinili že v začetku prihodnjega meseca. To je res najbolj enostavna rešitev, toda veliko vprašanje je, če je tudi pravilna in v tem primeru res upravičena.
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke in rojstva od 19. do 26. jan. 1957.
Poročili so se: Ludvik Gredar, vratar v bolnišnici, iz M. Sobote, in Angela Horvat, kuharica iz Kroga; Ivan Lazar, kurjač, in Marija Malok, uslužbenka, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Rozalija Žitek iz Satahovec dvojčka — dečka in deklico; Terezija Bencak iz M. Sobote deklico; Magda Sobočan iz Beltinec, deklico; Katica Loparnik iz Ljutomera dečka; Terezija Milosavljevič iz Trdkove deklico; Apolonija Križan iz Kroga deklico; Vilma Kovač iz M. Sobote deklico; Irma Madjar iz Večeslavec dečka; Ana Gelt iz Lipe deklieo; Marjeta Vöröš iz Gaberja dečka; Marija Hari iz Križevec deklico; Albina Cener iz Lemerja deklico; Apolonija Omar iz Vanča vesi deklico in Terezija Škrilec s Suhega vrha deklico.
NESREČE IN NEZGODE
Brajde je popravljal in padel z lestvice 49-letni Ivan Goričanec, brodar na Muri, doma iz Hotize. Zlomil si je levo nogo nad kolenom.
Roke in noge so zmrznile Janku Paviču iz Vrpolja v Slavoniji, od koder se je z vlakom pripeljal do Ormoža. Nato je pa pešačil proti Petanjcem, a je prišel le do Radenc, od tam pa je moral v bolnišnico.
Z lestvice je padla 72-letna delavka Ana Jaušovec z Zagajskega vrha pri Radgoni in si zlomila levo nogo v kolku.
Na stroju za debelo mletje si je močno poškodovala levo roko 8-letna Irenka Novak iz Vidonec pri Gradu.
Na domačem dvorišču je padla 70-letna Rozalija Martišek, upokojenka iz Lendave, in si zlomila desno roko v ramenu.
Pri smučanju si je zlomil levo nogo pod kolenom 12-letni Joško Brumen iz Dragotinec pri Vidmu.
V	prepiru je 31-letnemu Štefanu Antolinu, zidarju pri Sogrudu, doma iz Ižakovec, njegov nasprotnik z nožem prizadejal precejšnjo rano na hrbtu.
S sekiro je po glavi udaril 36-letnega radiotehnika Martina Forjana eden iz skupine pozvačinov, ki so ga že precej okajeni ustavili na cesti, ko se je peljal s kolesom iz M. Sobote domov v Rakičan.
Begunec iz Madžarske, 26-letni Laslo Merciš, sedaj v Radencih, si je pri padcu zlomil levo roko.
SMRTNA NESREČA PRI SMUČANJU
Bele zimske odeje se mladina nadvse veseli in komaj čaka, da zapade prvi sneg. 'Tedaj pa s smučmi na plan, pa naj so to prave smuči ali pa z neveščo roko doma izdelane deske. O tehniki smučanja in potrebni previdnosti je mladina, posebej še začetniki, premalo poučena. Zato pa tudi ne vidi nobene nevarnosti. Posebno dečki si štejejo v izredno junaštvo, če na slepo drvijo po strminah, ki bi se jih izogibali še izkušeni smučarji.
Tako se je mladi, komaj 16-letni Alojz Šinko iz Gornjih Slaveč smučal po lepih terenih domačega kraja. Ni pa bil dovolj izkušen in previden. Z vso brzino je šlo navzdol. In nesreča je bila tu. Zadel je v neko drevo in hudo poškodovan obležal na mestu. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico, a je bilo vse zaman. Kmalu po prevozu je podlegel težkim poškodbam na glavi.
ZMRZNIL JE
V	noči od 20. na 21. januar je v Dolgovaških goricah pri Lendavi zmrznil 56-letni Jožef Genc. Vračal se je iz svojih goric, kjer je imel manjša opravila, proti svojemu domu; verjetno mu je spodrsnilo in je v snegu zaspal. Zjutraj so ga ljudje našli mrtvega.
V	letošnji zimi je bilo že več primerov, da so možakarji, vračajoč se iz zidanic, zmrznili na poti domov. Nehote se vsiljuje misel, da so nesrečneži popili nekaj kozarčkov vina čez mero, kar je bilo zanje usodno. Tudi zdravo, domače vino je lahko
škodljivo, če ga uživamo prekomerno.
Kroški strelci so tekmovali
Člani strelske družine v Krogu so kar dobro pričeli z delom. V teh dneh redno vadijo in sodelujejo v meddružinskem tekmovanju.
Pred dnevi pa so priredili patrolni tek na 1100 metrov dolgi progi. Nastopilo je 24 tekmovalcev v 8 ekipah. Vsak tekmovalec je v sredini proge izstrelil po pet nabojev, nato pa nadaljeval tek. Rezultate v streljanju so upoštevali pri končnem uspehu.
Prvo mesto je osvojila ekipa v sestavu Štefan Donša. Milan Pajič in Lojze Domijan. Progo so pretekli v času 4.37 minute in zbrali 84 krogov.
OSEBNA VEST
Strokovni zdravniški izpit pred komisijo republiškega sveta za zdravstvo sta v dneh od 18. do 20. januarja z odličnim uspehom opravila požrtvovalna zdravnika soboške bolnišnice dr. Miloš Borovšak in dr. Lea Talanyi-Pfeifer. — Čestitamo!
CANKOVA
Mladina bo letos nastopila na cankovškem odru s »Krčmarico Mirandolino«. Mladi igralci kažejo veliko volje do dela. Režijo je prevzel ravnatelj nižje gimnazije tov. Štefanič.
DOBRE IN SLABE IZ GABERJA
V Gaberju so šele lani ustanovili organizacijo Rdečega križa, ki šteje sedaj 86 članov in se je že uvrstila med najbolj aktivne v občini, Občnega zbora se je udeležilo 50 članov, po njem pa so navzoči poslušali predavanje dr. Gruškovnjaka o otroški paralizi v madžarskem jeziku. Sklenili so tudi, da bodo ustanovili posebne komisije za krvodajalstvo, male asanacije itd. in priredili še več zdravstvenih predavanj.
*
Prostovoljno gasilsko društvo pa ne more preboleti krize, v katero je svojčas zašlo. Edino finančno poslovanje je vzorno urejeno, drugega pa na občnem zboru niso mogli pokazati; med vaščani ne uživa društvo nobene podpore, saj nima niti ene desetine aktivnih članov. Lani so zaradi tradicije priredili samo eno veselico, zato se ni čuditi, če v vasi govorijo, da imajo društvo samo zaradi tega, da še lahko upravljajo z gasilskim inventarjem in da jim ni potrebno vpeljati vaške straže.
Občinska gasilska zveza je že posredovala pri aktivnih članih, naj v društvu odpravijo ugotovljene slabosti in ga popeljejo na pot nekdanje aktivnosti in uspehov.
*
Elektrika je odločilno razgibala vaščane. Za elektrifikacijo svojega kraja so že mnogo storili, saj so postavili transformator in drogove za omrežje nizke napetosti, nabavili žico itd., toda kljub temu je malo upanja, da bodo lahko že letos prvič zasvetili. Se vedno ne vedo, kdo
bo plačal omrežje visoke napetosti in upravičeno pričakujejo, da bo skupnost vendarle prispevala svoj delež. Podobno si obetajo tudi v Kapci, Gor. Lakošu in Hotizi.
Lani je bila v Pomurskem vestniku objavljena zgodba o gabrski mrtvašnici in pokopališču, vendar vse kaže, da se zadeva še ni premaknila z mrtve točke, čeprav je pokopališče docela napolnjeno in bodo morali bodoče mrliče pokopavati na sosednjih pokopališčih. Ne bo to preveč narobe? Ljudje upravičeno kritizirajo tako brezskrbnost in zahtevajo, da je treba problem odstraniti še letos.
Se enkrat: upajmo . . .! I. K.
Pozvačin vabi:
Tokrat v M. Soboto
Prebivalci Šulamenec bodo v nedeljo, 10. februarja, priredili v Murski Soboti »Borovo gostüvanje«. To gostüvanje se bo začelo ob 8. zjutraj pred hotelom »Zvezda«. Sodelovalo bo kar 120 ljudi.
Gostüvanje se bo začelo s pozivanjem svatov z godbo in pozvačini, nato bodo šli po snejo v soboško fazanarijo, kjer bo gostüvanje, ozavanje in poroka pa bo med potjo nazaj v mesto in končno bo razveza zakona pred hotelom »Zvezda«. Po vsem tem pa bo veseli del gostüvanja pri »Zvezdi«, ki pa bo trajal tako dolgo, kot bo pač ljudem ugajalo.
Kolesarji, ne pomagajte
tatovom koles!
V Pomurju je nad 23.000 koles. Menda ni hiše, kjer ne hi imeli vsaj enega kolesa. Vozi se staro in mlado po opravkih, pa tudi za zabavo. Kolesa so nujno potrebna delavcem in delavkam, ki se vozijo na delo, pogosto mnogo kilometrov daleč od doma in v vsakem vremenu: dežju, snegu in mrazu. Le ko. zapade preveč snega, morajo en ali dva dni peš na delovišča.
Pri taki obilici koles na cestah in sploh povsod, kamor se ozremo, ni čudno, če se pojavljajo nepridipravi, ki izkoristijo neprevidnost, pogosto pa tudi malomarnost kolesarjev in si prilastijo tuja kolesa. Soj je bilo v minulem letu 95 odstotkov vseh koles, ki so bila ukradena, nezaklenjenih.
Nekateri vozači puščajo svoja kolesa kjerkoli, prislonijo jih k hišam, k plotovom itd., kar je seveda voda na mlin tatovom. Od desetih ukradenih koles jih je bilo kar devet, ki so jih lastniki pustili na neprimernem mestu in seveda brez nadzorstva.
Gostilne, veselični prostori in podobno so še prav posebno zelo ugodni kraji, kjer lahko z uspehom delujejo razni prijatelji tujih koles. In res: 80 odstotkov vseh ukradenih koles je izginilo izpred gostiln ali s prostorov, kjer je bila veselico. Potrebno bi bilo, da bi imele gostilne primerne prostore za shranjevanje koles, kakor jih imajo ponekod za konje in vozove ali pa garaže za avtomobile. A tudi prireditelji raznih veselic bi morali pripraviti posebne prostore z nadzorstvom za shranjevanje koles.
Pogosto se zgodi, da lastnik kolesa popiva in veseljači pozno v noč. Na svoje kolo, ki ga je prislonil kjerkoli, niti ne misli več. Šele ko se odpravlja domov, opazi ali pa tudi ne, da kolesa ni več, da so mu ga odpeljali neznani zlikovci. Potem pa joče, prosi in išče pomoči pri organih LM, ki naj delajo čudeže, ki mu naj pomagajo, da pride zopet do svojega kolesa, katerega zaradi svoje malomarnosti nima več, ker so mu ga ukradli medtem, ko je sam popival.
Čeprav je bilo lani manj tatvin koles kot v prejšnjih letih, je vseeno potrebno, da kolesarji pazijo na svoja kolesa, jih zaklepajo in ne puščajo ponoči kjerkoli.
Pomurski obrtniki bodo obiskali Pariz
V času od 25. maja do 10. junija letos namerava Okrajna obrtna zbornica v M. Soboti prirediti poučni izlet v Pariz. Udeleženci izleta si bodo ogledali obrtniški velesejem v Parizu in druge zanimivosti tega evropskega velemesta.
Obrtniki!
Obveščamo vse svoje člane, delovne kolektive in privatne obrtne mojstre, da organiziramo kolektivni ogled Obrtniškega velesejma v Parizu. ki bo v času od 25. maja do 10. junija 1057. Tozadevne prijave zbiramo vključno do 15. marca 1957 v pisarni zbornice.
Potovanje bo z avtobusom. Cena za eno osebo 26.000 din; vračunana 5 do 6-dnevna oskrba s hrano in prenočiščem, prevoz in francoska, italijanska in švicarska viza.
Natančnejša navodila glede potrebnih dokumentov dobite v naši pisarni.
Okrajna obrtna zbornica Murska Sobota
OBVESTILO
Po že enkratni objavi v PV se dosedaj še niso javili lastniki naslednjih dvokoles, ki so bila najdena in so v skladišču Tajništva za notranje zadeve v M. Soboti:
1.	Moško dvokolo brez znamke in številke, najdeno v bližini Lendave.
2.	Žensko dvokolo brez koles, najdeno v bližini Lendave.
3. Moško dvokolo znamke »Dürkop« št. 158139.
4.	Žensko dvokolo brez znamke, predelano iz moškega dvokolesa.
5.	Moško dvokolo, svetlomodro prepleskano, brez znamke, št. okvirja 998280.
6.	Moško dvokolo zelene barve z rdečimi progami, brez številke in brez znamke.
7.	Žensko dvokolo brez številke in brez znamke.
Tajništvo za notranje zadeve M. Sobota ponovno poziva morebitne lastnike teh dvokoles, da si ogledajo dvokolesa do 15. februarja 1957 in obenem predložijo dokumente o lastništvu. Po tem datumu bodo dvokolesa. za katera ne bo moči najti lastnika, prodana na javni dražbi, katere datum bo posebej določen.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča?
Tečaj za podčastnike: Ker je število prijav za L podčastniški tečaj tako naraslo, da presega zmogljivost enega tečaja, obveščamo vse kandidate, da se bo tečaj pričel, kot je bilo objavljeno 4. II. t. l. Uprava šole bo kandidatom poslala vabila. Kdor vabila za prvi tečaj ne bo dobil, bo sprejet v drugi tečaj, ki se bo pričel 25. februarja t. l. Prosimo vas, da to upoštevate.
Strojniški tečaj: Ker je zanimanje za strojniški tečaj veliko, smo pripravljeni ob zadostnem številu prijav sredi marca prirediti še en tečaj. Vabimo PGD, ki še vedno nimajo najmanj po dva strojnika za svojo MB. da čimprej pošljejo prijavo za svoje kandidate.
Gasilska knjižica št. 16: Obveščamo PGD, da smo pred dnevi prejeli knjižico št. 16 »Preskrba z vodo in vodne zgradbe«, ki jo bodo društva prejela po svojih ObGZ brezplačno — po en izvod.
Gasilski koledar za leto 1957: Na zalogi imamo še nekaj gasilskih koledarčkov za leto 1957. Vabimo društva, do si omislijo potrebno število koledarčkov za svoje člane. Predvsem člani UO ne bi smeli biti brez njih, ker so v koledarčku razni obrazci, navodila in podsetniki. Cena 100 din.
Iz pisarne OGZ
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 3. februarja 1957: dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici (v novem bloku).
Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti. V nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
PROGRAM
predavanj KU Radia Ljubljana
V	soboto, 2. februarja: Ing. Mirko Peternel: Kako je z rejo drobnih živali pri nas.
V	torek, 5. februarja: Ing. Dušan Modic: Sodobne vzgojne oblike v
   sadjarstvu.
V	četrtek, 7. februarja: Ing. Tone Marolt: Pravilno izkoriščanje traktorskih priključkov.
Predavanja se pričnejo vselej ob 12.30 uri.
Gasilci s Cankove so imeli občni zbor
V nedeljo je bil občni zbor PGD Cankova. Društvo lani ni najbolje delalo. Poleg subjektivnih težav so tudi objektivne. Tako jim manjkajo primerni prostori za garažo. Garaža je zdaj v občinskem prostoru, ki še nima električne razsvetljave. Petrolejska luč je v tem prostoru zelo nevarna, kajti tukaj so poleg bencina še druge lahko vnetljive in tudi drage stvari. Nekoč so mislili graditi leseni stolp za potrebe društva in v ta namen posekali nekaj lesa, ki ga več ni, kar pa ga je ostalo, je prodan po neprimerni ceni. Gasilci pravijo, da že sedem let ni bilo tečaja za izprašane gasilce — vsaj do izpitov nikdar ni prišlo.
Za to društvo je važno; da se bolje organizirajo in da tako pridobijo več članstva. Zelo slab odnos so imeli v vasi do vključevanja deklet v gasilstvo, ker pač menijo, da članice - žene ne sodijo v društveno življenje in pačijo dobro misel z zlobnimi reki, ki škodujejo društvu.
Slike za legitimacije in potne liste Vam lepo izdela v 24 urah
Foto Hochstedter, M. Sobota. Trg zmage 3
NAGRADO 3000 DIN
dobi vsakdo, ki javi Lovski družini v Kupšincih tistega, ki je odnesel iz lovišča imenovane družine dve sokolovki (košara in past skupno). Nagrajen bo tudi, če bo dal o tem kakršnekoli druge pozitivne informacije.
JAVNA ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo vsem gasilskim organizacijam, ki so sodelovale pri gašenju požara v opekarni v Lukavcih. Posebno se zahvaljujemo prostovoljnemu gasilskemu društvu Lukavci, ki je s svojim požrtvovalnim delom največ pripomoglo k omejitvi požara.
Uprava Križevskih opekarn Križevci pri Ljutomeru
RAZPIS
Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Petrovci-Šalovci razpisuje po 40. členu Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) in 81. člena Statuta občine Petrovci-Šalovci naslednja
delovna mesta:
1.	Referenta za imovinsko-prav-
ne zadeve
Pogoj: srednja strokovna izobrazba z nekaj prakse v upravno-pravni službi.
2.	Referenta za zdravstvo in socialno skrbstvo
Pogoj: srednja strokovna izobrazba z nekaj prakse v upravnopravni službi.
3. Referenta za narodno obrambo
Pogoj: srednja strokovna izobrazba.
4.	Strojepisca
Pogoj: znanje stenografije.
5.	Administrativno moč
Pogoj: nižja strokovna izobrazba.
Za vsa delovna mesta je določena plača po uredbi, za prva tri delovna mesta pa še dopolnilna plača.
Prošnje z opisom dosedanjega službovanja in krajšim življenjepisom je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Petrovci-Šalovci.
Tedenski koledar
Nedelja, 3. februarja — Blaž Ponedeljek, 4. februarja — Bojana Torek, 5. februarja — Agata Sreda, 6. februarja — Dora Četrtek, 7. februarja — Ksenija Petek, 8. februarja — Janez Sobota, 9. februarja — Polona
KINO
BELTINCI — 2. in 3. februarja ameriški film »Slavolok zmage«.
RADGONA — 2. in 3. februarja ameriški film »V soteskah Kolorada« — 6. februarja angleški film »Ester Voters«.
LENDAVA — od 1. do 3. februarja ameriški film »Kraljica Kristina« — 5. in 6. februarja ameriški film »Ona išče srečo«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 2. in 3. februarja ameriški barvni film »Na revieri« — 6. februarja finski barvni film »Bela košuta«.
VERŽEJ — 2. in 3. februarja italijanski film »Neron in Mesalina« — 7. februarja ameriški film »Borec«.
ČEPINCI — 3. februarja film »Skalna obzorja«.
VELIKA POLANA — 3. februarja ameriški film »Preobrat«.
MALI OGLASI
HIŠO prodam za 600.000 din v Ptuju. — Naslov v upravi lista.
MALO POSESTVO in HIŠO prodam v Ženavljak. — Poizvedbe: Gor. Radgona, Jurkovičeva 5.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro 35 do 45 let, samostojno, dobro kuharico, iščem za Zrenjanin, Banat — za slovensko družino s 3 odraslimi osebami. — Ponudbe: Josipina Pihler, Ljutomer, Prešernova 12-I.
VINOGRAD in SADOVNJAK prodam. -Hrašenski vrh 5, p. SL Radenci.
10 ha POSESTVA z raznimi kulturami prodam 30 minut od Maribora, vse v novejšem stanju. Hiša je novozgrajena, takoj vseljiva, kakor tudi gospodarsko poslopje, vse ob glavni cesti. Prodam posestvo tudi delno — po želji kupca. — Marija Babič, Zgor. Radvanje (gostilna pri lipi), Maribor.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna kuhati, iščem. — Javite se osebno pri Hafner, Ormoška cesta 12, Ljutomer.
ČRNEGA ŽREBCA, 22 mesecev starega, od rodovniške kobile, prodam. — Martin Kolar, Slatina Radenci.
GOSPODARSKO POMOČNICO, ki ima veselje do živine, sprejmem. Plača po dogovoru. Družinsko stanovanje preskrbljeno. — Ivica Pukl, Razvanje 15, p. Hoče — Maribor.
HIŠO z oralom zemlje ugodno prodam na prometnem kraju pri Gradu. — Grad št. 28.
1 PAR KONJSKE OPREME, lahke, moderne, in 1 NOVE LAHKE LUKSUZNE SANI prodam. Cena po dogovoru. — Martin Zver, Ižakovci 65, p. Beltinci.
DEKLETA!	 ŽENE!
Imam frizerski salon. Izvršujem najnovejše frizure, parne in hladne, trajne in barvanje las z najboljšimi domačimi in inozemskimi preparati. Solidna postrežba! Cene zmerne. — Nasproti hotela »Zvezda«.
Se priporoča
Frizerski salon Lojzka Vogrinčič
RAZPIS
Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. v Prosenjakovcih
razpisuje službeno mesto UPRAVNIKA ZADRUGE
Pogoj: popolna srednja šola, 10 let komercialne prakse z najmanj dveletno prakso na vodilnem mestu in kmetijski tečaj.
Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru.
Nastop službe takoj.
Prošnje z dokazili o izobrazbi in kratek življenjepis z navedbo dosedanje službe poslati upravnemu odboru zadruge.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200. celoletna 400 dinarjev — Rokopise ne vračamo in ne odgovarjamo — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
V soboto, 16. februarja 1957
TRADICIONALNI AKADEMSKI PLES
Z BRUCOVANJEM
v Domu TVD „Partizan“ v M. Soboti Vabljeni!
V soboto, 9. februarja OBRTNIŠKI VEČER
v hotelu »Zvezda«. Vabljeni!
POMURSKI VESTNIK, 31. jan. 1957
5
Zdravnik, ki je ubijal svoje paciente
Največji proces
zadnjih let
v Angliji
Eastburne je mirno obmorsko letoviščarsko mesto v Angliji. Sem prihajajo v glavnem starejši petični ljudje. Mnogi so si tu kupili hiše in preživeli zadnja leta življenja v Eastbornu. Predvsem pa prihajajo sem bogate vdove, ki jim dediščina omogoča brezskrben večer življe-
nja. V Eastbornu posedajo po klopeh v parkih, klepetajo ali pa hodijo k zdravnikom tožit o svojih težavah. Eden izmed takih zdravnikov je bil tudi doktor Adams. V Eastbornu je imel lepo vilo, zdravniško prakso, ki mu je prinašala mnogo denarja in velik ugled. Mnogo bogatih vdov mu je zaupalo skrb za svoje zdravje. Bogate vdove so umirale in dr. Adams je podedoval zdaj funte Sterlinge, zdaj razkošne avtomobile. Posebno rad je podedoval avtomobile. Iz tega pa je nastala ena največjih kriminalističnih afer v Veliki Britaniji v zadnjih letih.
Te dni stoji dr. Adams pred sodiščem, ki ga dolži že treh umorov.
Obtožnica mu očita, da je z injekcijami spravil svoje žrtve na drugi svet, potem ko jih je pregovoril, da so se ga spomnile v svoji oporoki.
Afera dr. Adams se vleče že več mesecev. Že lani so poklicali doktorja pred sodišče, a so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Toda če je mislil, da je s tem stvar končana, se je zmotil. Najboljši angle-
ški detektivi so iskali več mesecev dokaze in jih končno tudi našli. Kako obsežno delo je to bilo, nuj povesta samo dva podatka. Detektivi so prečitali vse oporoke, ki so jih napravile eastburnske vdove zadnja desetletja in med njimi iskali take. ki so omenjale dr. Adamsa ter prekopali celo grobove umrlih, da bi v kosteh ali zemlji našli sledove zastrupitve.
Sodeč po sedanjem procesu njihovo delo ni bilo zaman. Policija je zbrala dokaze, da je ugledni dr. Adams hladnokrvno umoril tri ljudi: 81-letno Edith Morrel, 71 -letnega Johna Huletta in njegovo 50-letno soprogo Gertrudo.
Kako je »delal« dr. Adams? Državni tožilec je bral več ur obtožnico, ki podrobno opisuje, kako si je dr. Adams pridobil zaupanje svojih žrtev in kako jih je počasi moril s prevelikimi dozami spalnih sredstev. Tako je dajal Edith Morellovi več mesecev prevelike injekcije morfija in heroina. Pacijentka je postala prava morfinistka in je delala to, kar je hotel zdravnik. Štiri mesece pred smrtjo mu je v oporoki zapustila svoj »Rolls-Rolls« avtomobil, škatlo srebrnega nakita in dra-
goceno starinsko omaro. To je bila hkrati njena smrtna obsodba. Ker je dr. Adams zvedel, da pacijentka zelo rada spreminja oporoko, jo je po najkrajši poti spravil pod zemljo. Dajal ji je trikrat več morfija kot prej.
Podobno je storil z zakoncema Hullet. Najprej je umrl mož. Preden mu je dal smrtonosno injekcijo morfija, je doktor poskrbel, da je postal dedič svoje žrtve. Tu je dobil 200 funtov. Hulletova žena pa je bila še bolj »velikodušna«. Pred svojo smrtjo je zapustila dr. Adamsu »Rolls-Rolls«! Zdi se, da so ti avtomobili bili Adamsova posebna strast.
Sodišče je poklicalo mnogo prič. Med njimi so bile tudi štiri bolničarke pokojne Edith Morell. Pričale so, kako jih je dr. Adams vsakikrat, ko je dajal bolnici injekcije, spravil iz sobe. Vendar so opazile, da je bolnica zadnje dni pred smrtjo dobila prevelike doze morfija.
Za proces vlada v Vel. Britaniji izredno veliko zanimanje. Medtem pa policija ugotavlja, ali ima doktor Adams na vesti samo tri življenja. Obstajajo znaki, da je na podoben način umoril še več ljudi.
Dr. Adamsa so aretirali
NAJNOVEJŠE VESTI iz filmskega sveta
Filmsko podjetje Columbia sporoča, da je producent filma »Vojna in mir« Gino de Laurefitis podpisal pogodbo za produkcijo filma »Morski zid«. Film bodo začeli snemati že januarja n Indokini. Glavno vlogo bo igrala Silvana Mangano, producentova žena. Eno izmed glavnih moških vlog je dobil Anthony Perkins. Scenarij za ta film je napisal Irmin Sham. Film bo režiral Rene Clement, znani francoski režiser.
20th Century Fox je angažiral znano italijansko filmsko igralko Sofijo Loren za glavno vlogo v filmu »Deček na delfinu«. Glavno moško vlogo ima Clifton Webb. Sofija Loren je pred kratkim končala film »Ponos in strast«, kjer je igrala s Frankom Sinatro in Cary Grantom.
Nagrado lastnikov ameriških kinematografov za leto 1956 je dobil William Holden. To nagrado, ki jo podeljujejo za posebne zasluge v filmski industriji ter za zasluge za skupnost in državo, je dobil lani James Stewart, leta 1954 pa Danny Kaye.
Jennifer Johnes bo igrala glavno vlogo v cinemascope filmu »Zbogom orožje« po romanu Ernesta Hemingwaya. V prejšnji filmski verziji tega slavnega romana iz prve svetovne vojne sta igrala Gary Cooper in Ingrid Bergman.
MONACO SI JE ODDAHNIL
Grace Kelly je rodila prestolonaslednico
Prebivalci Monaka so živeli dolgo vrsto let v strahu: Njihov knez Rainier III. ni imel naslednikov in kot
Damoklejev meč je visela nad njimi pogodba s Francijo iz leta 1918, ki pravi, da bo priključen Monako k
Franciji, če sedanja knežja družina izumre. To pa bi pomenilo za prebivalce te male kneževine ob Azurni
obali nekaj več kot pa samo izgubo svobode. Zdaj namreč ne plačujejo nobenih davkov.
Zaenkrat so rešeni te skrbi. V sredo je namreč žena. Rainierja III., bivša ameriška filmska igralka Gra-ce Kelly, rodila deklico. Monako je sicer bil nekoliko razočaran, ker so vsi pričakovali in želeli prestolonaslednika. toda po 700 let starih tradicijah kneževine je neodvisnost vendarle zagotovljena.
Srečna roditelja: Rainier III. in kneginja Gracia Patricia
»BLAZNEGA DINAMITARJA« SO PRIJELI
Človek, ki je strahoval 16 let New York — Bombe v rdečih nogavicah Čudno maščevanje
Celih 16 let je strahoval New York »blazni dinamitar«. Bil je to neznanec, ki je od časa do časa postavljal bombe na razne kraje mesta, kjer so se zbirali ljudje. Enkrat je postavil bombo v kak velik kinematograf, drugič v knjižnico,
tretjič na železniško postajo. Policija pa je dobivala pisma ali telefonske pozive, v katerih je neznanec sporočal, kje je pustil svoje bombe. Od leta 1940 je postavil 34 bomb, ki jih je sam izdelal. Vsaka je bila zavita v rdečo nogavico.
Zadnja eksplozija je nastala 3. decembra v gledališču v Brooklynu. Ranjenih je bilo 6 oseb, 24. decembra pa so našli neeksplodirano bombo v newyorški javni knjižnici. Neznanec je podtaknil svojo bombo tudi v največji newyorški kinema-
tograf, ko je bila v njem premiera filma »Vojna in mir«.
Zdaj pa so »blaznega dinamitarja«, kot so ga ljudje imenovali, končno prijeli. Izsledili so ga na podlagi njegovih pisem. To je 54-letni Georgy Metesky. Nekaj časa
je bil uradnik pri »Consolitaded Edison Company«. Izjavil je, da se je hotel maščevati nad to družbo, češ da je dobil v njeni službi tuberkulozo.
Zanimivo je to. da je newyorška policija morala poklicati na pomoč FBI pri iskanju tega človeka in da so se obrnili tudi na psihiatre, ki so uganili, da gre za neuravnovešenega človeka, ki se hoče maščevati na tak strašen način.
V lovu na »blaznega dinamitarja« je sodelovalo 20 tisoč policistov in detektivov ter še več državljanov.
Spet so našli bombo »blaznega dinamitarja«. Z oklepi zavarovani policisti odnašajo nevaren tovor iz velike newyorške knjižnice
Pol stoletja od prvega
predavanja Marie Curie
Pred pol stoletja je stopila na katedro Sorbone — najvišje prosvetne ustanove v Franciji — prva ženska-profesor in odprla na ta način vrata vsem ženam, ki so prišle za njo.
To je bila Maria Curie. Pod zaščito predsednika francoske republike Cotyja in v prisotnosti ugled-
nih znanstvenih delavcev so na Sorboni imeli svečanost ob tej obletnici. Na svečanem sestanku so brali odlomke iz njenega dnevnika in prek filmskih projekcij oživeli spomin na veliko znanstvenico, katere epohalno odkritje radija je prineslo človeštvu mnogo dobrega.
CEPIVO PROTI GOVEJI KUGI
Skupina evropskih znanstvenikov iz držav, v katerih najbolj razsaja goveja kuga, je izdelala cepivo proti tej strašni goveji bolezni. Cepivo že uspešno uporabljajo v državah, kjer je doslej na posledicah kuge sleherno
leto poginilo na sto tisoče in tudi milijon glav goveje živine. Znano je. da v primeru epidemije goveja kuga ubija 90 in tudi vseh 100 odstotkov obolele goveje živine.
DROBNE ZANIMIVOSTI
NAJVEČJI DIAMANT V ZSSR
Moskovska »Pravda« je obvestila bralce, da so v novih dijamantnih poljih v ZSSR našli 32-karatni dijamant, največji od dijamantov, ki so jih odkrili v ZSSR. Ta dijamantna polja so v severovzhodni Sibiriji.
NAJ VEČJA ATOMSKA CENTRALA NA SVETU
V	bližini Glasgowa v Škotski bodo do letu 1961 zgradili doslej največjo atomsko električno centralo na svetu. Imela bo jakost 360 tisoč kilovatov. Z njo si bo Velika Britanija prihranila letno milijon ton premoga. Gradnja te velikanske centrale bo stala 100 milijonov dolarjev.
V	prihodnjih 17 letih nameravajo zgruditi v Veliki Britaniji 17 atomskih električnih central.
GILBERT GRAHAM JE KONČAL V PLINSKI CELICI
Pred časom je ves svetovni tisk pisal o strašnem zločinu 24-letnega Gilberta Grahama iz ZDA. Graham, ki bi se rad polastil visoke zavarovalnine za svojo materjo, je spravil v letalo, s katerim je potovala, peklenski stroj. Stroj je skril v njen kovček. V zraku se je letalo razletelo. Razen Grahamove matere se je ubilo pri tej nesreči še 43 potnikov.
Sodišče je Grahama obsodilo na smrt v plinski celici. Zdaj je bila kazen izvršena.
114 kg TEŽAK HELIKOPTER
Pred kratkim je prvič vzletel v ZDA helikopter, ki je težak samo 114 kilogramov. Spraviti ga je mogoče v večjo vrečo. Tak helikopter zložijo v 10 minutah.
Drzna tatvina v Monaku
Ko se je ženi1 monaški princ Rainier III. z ameriško filmsko igralko Grace Kelly, je to privabilo v kneževino Monaco mnogo radovednežev in seveda tudi nekaj mednarodnih tatov, ki so si napolnili žepe z dragulji lahkovernih Američank. Ko so pričakovali v Monaku naslednika, je to spet privabilo radovedne tujce in spretne lopove. Prva velika tatvina se je že zgodila. Neki petični Američanki so v hotelu »De Paris« v Monte Carlu ukradli bobrov kožuh, ki je vreden skoraj 2 milijona dinarjev. Ob tej priložnosti so tatovi vzeli s seboj seveda tudi ves nakit in denar, ki so ga našli. Sledu za tatovi ni.
Glasba proti dolgočasju povečuje delovno storilnost
V šestih velikih ameriških podjetjih so uvedli novo metodo za povečanje delovne storilnosti: glasbo. Z glasbo hočejo pregnati dolgočasje, ki se poloti delavcev pri enoličnem delu. Pravijo, da so prvi rezultati naravnost presenetljivi. Neka tovarna cementa v Memphisu v ZDA je povečala delovno storilnost po uvedbi take glasbe za 20 odstotkov. Toda to ni navadna glasba, temveč strogo preračunana po načrtu, ki ga je izdelalo Glasbeno združenje v New Yorku. Glasba ima svoj točno odrejen tempo in razporeditev instrumentov.
Pravijo, da danes posluša posebno glasbo proti dolgočasju v ZDA vsak dan že 50 milijonov ljudi.
NOVI PREDOR POD MONT BLANCOM
Že petdeset let premišljujejo strokovnjaki o graditvi novega predora pod Mont Blancom. Zdi se, da je zdaj ta gigantski projekt postal resničnost. Pred kratkim je francoski parlament odobril francoski prispevek k tej gradnji. Novi cestni predor bodo namreč gradile skupno Francija, Italija in Švica. Dolg bo 11 kilometrov, gradili pa ga bodo štiri leta.
Fadil Hadžič:
Budra me je lepo sprejel
20	Potopis slučajnega pomorščaka
XIX KITAJCI
Dragi Kitajci,
letos sem vas videval na Malaji, Javi in v Hongkongu in se odločil, da zdaj, ko so se mi vtisi o vas povezali v prisrčen občutek, napišem na vaš številni naslov te iskrene besede. Vem, da boste to potrpežljivo in z nasmehom na ustih prebrali, ker je to vaša lastnost, vendar vas prosim, da v tem primeru poklonite svojemu daljnemu prijatelju nekoliko ljubezni.
Srečaval sem vas kot pristaniške delavce, kot majhne in mogočne trgovce, kot kulije pod vprego rikše, kot upravne uradnike in kot slepe berače na neki izmed vaših toplih ulic. Vedno ste bili tako ljubeznivi, da sem mislil, da ste me zamenjali s kakšnim visokim državnikom, tako da sem se sramežljivo priklanjal vašim nasmehom, kakor takrat, ko dekle beži pred vrsto uličnih zvodnikov. Potem sem se na to privadil, ker sem spoznal, da je to vaš človekoljubni pozdrav, ki vam ga je podarila narava. In ne samo, da je to vaš prirojeni kitajski pozdrav, ampak je kopica ljubeznivosti brez konca in kraja, v katero nas spletate, da postanemo v vaši bližini majhni otroci, ki ne morejo najti prave besede, da bi se vam dovolj zahvalili. Naj vas to moje priznanje ne začudi. Mi (ki nismo Kitajci) smo ljubeznivi iz vljudnosti in naša ljubeznivost ima točne meje razen v primeru, ko imamo pred seboj nekoga, ki ga silno dobro poznamo, ko smo tudi mi brezmejno ljubeznivi in smo po vseh zunanjih znakih podobni vam, Kitajcem.
Često sem, ko sem vas s strani opazoval, premišljeval, na kateri narod spominjate. Po marljivosti in osebni disciplini se mi zdite podobni Nemcem (ne tistim iz vojne, ampak tistim iz tovarn), vendar, ko spet opazujem vašo praktičnost in spretnost, ste mi podobni Američanom. Povsem točno — nekaj od teh dveh narodov nosite v sebi. vendar s še enim dodatkom,
ki je samo vaš, to pa je precejšnja mera kitajskega ustvarjalnega duha.
Vaše ženske prednjačijo moškim. Vaše otroke nosijo na hrbtih, čistijo vaše domove in opravljajo kup drugih del. Vaša žena je v tem pogledu nedosegljiva, ker se ne žalosti zaradi takšnega življenja, ampak se skrivnostno in prepričljivo smehlja. A če pogledate zidove in pod njene hiše, boste našli najčistejše ogledalo. V teh zrcalih sem najraje opazoval vaše nagnjenosti in dobival vedno kristalno sliko. Ta vaša kitajska čistost je enaka vaši ljubeznivosti in me je najhuje zmedla takrat, če sem v kakšni vaši siromašni hišici na čistem podu iz steptane zemlje zapustil sledove svojih blatnih čevljev.
Prisostvoval sem tudi vaši hrani in povedati moram, da niste preveč skromni. Vaše kosilo in večerja sta bolj podobna cerkveni svečanosti kot naravni potrebi. Vaš pronicljivi duh je zapustil sled tudi pri vašem jedilniku. Točno je, da ne jeste na dan dvajset ali štirideset jedil. Večina je samo riž, vendar obstoji v vas želja, da se z vsem svojim bitjem posvetite jedi. In kako premeteni ste pri tem. Vaše kosilo je sestavljeno iz raznih kroglic in vsaka je iz drugačne snovi. To je kislo, hudo, sladko in slano — da se zadovolje vsi vaši okusi. Na koncu tega ceremoniala si obrišete z mokro brisačo roke in obraz. Najprijetneje mi je bilo, moram priznati, ko sem gledal, kako
jeste. V to opravilo ste vnesli mnogo ljubezni in duše, tako da vam niti ni mogoče zameriti. Naposled, če je to vaša edina napaka, ste lahko še vedno ponosni.
Kitajci ste zelo dobri trgovci. Kamorkoli ste se preselili, povsod ste hitro prevzeli vse niti v svoje roke. Vaš največji uspeh je v tem, da tega niste počenjali s silo. Nasprotno, v tem primeru ste bili prilično vljudni in tisti, ki vam služijo pri tem vašem delu, se ne pritožujejo. Zelo vam zavidajo, vendar vas cenijo, ker ste po poslovnem uspehu ostali ljubeznivi z njimi. Tu ste, moram priznati, uspeli tudi kot diplomati. Toda mar bi mogla vaša pregovorna ljubeznivost roditi napačni diplomatski ton?
Kitajci ste družaben narod. Gledal sem vas v cenenih barakah v okolici, kako dobro ste se znašli. Ozke stezice med lesenimi hišicami ste napravili za zabavne, pod streho iz strohnelih desk je bila vaša improvizirana kavarna. Tako ste igrali na majavih stolih z belimi kockami svojo nacionalno igro mahjong. Sedel sem z vami in hitro sem dobil vtis, da okrog mene niso kolibe, ampak prava kavarna. Ta dojeni mi je rodilo vaše obnašanje. Če bi poskušal preiskati, kje leži skrivnost vaše družabnosti, bi jo verjetno našel v številnosti vašega naroda. Vedno vas je veliko in preveč na enem mestu in verjetno ste zaradi tega družabni.
Še veliko bi rad poslal na kitajski naslov. Toda to bi bilo preintimno vtikanje v vaše probleme. Poleg tega vam moram priznati, da mi je pri vas ostalo marsikaj nejasno, pa vam ne bi rad natrpal slabosti ali vrline, ki mogoče sploh ne obstoji. Priznati moram še to, da sem pristranski, kar se tiče vas, Kitajcev. Te simpatije so se porodile v meni, ko smo se srečavali na Daljnjem vzhodu. Če je to dovolj, da me sprejmete za svojega prijatelja, se vam priporočam.
POMURSKI VESTNIK, 31. jan. 1957
6