Lets XXIV., št. 16? Upra vuiStvo; LiuDliaoa, Pocanijeva ulica 5. Telefoo 4t. il-22. i 1-23. 31-24 liioc. f i in jUdelek i Ljudljaoa. Pucamiera ulica 5 — Telefoo St. il-25. 31-26 Podružnica Novo mesto > Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase a Italije io inozemstvo: UPI S. A^ MILANO Računi: za Ltubliansko pokrajino pn požtno-čekovnem zavoda §t. 17.749. za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 Poštnina plačana » gotovini Postgebuhi bai beza hit ji&IiiA9 ^ Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon St. 81-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo Vojska !n narod s Fiihrerjem Zadaji zarotniM so bili aretirani 6 ur po atentatu - Neznatna zarotniška klika v nobeni zvezi z aktivnim častniškim zborom Berlin, 22. julija. Uradno je bilo v Berlinu objavljeno, da Je potek zarote od trenutka atentata pa do aretacije zadnjih zarotnikov trajal le 6 ur. Poizkus majhne zarotniške klike, da bi se polastili oblasti v državi, je bilo mogoče zadušiti v kali brez koncentracije čet, ne cla bi stekla kapljica krši razen one zarotnikov. Nemški častnišk: zbor stoji, zvest svoji prisegi strnjeno za Fiihrerjem Adolfom Hitlerjem. Tc je prevladujoči vtis, ki se dobi v vseh vojaških krcjih Reicha. Iz teh krogov so se izvedele tudi omembe vredne podrobnosti o poizkusu zarotniške klike, ki se je hotela polastiti oblasti v Nemčiji z atentatom na Fiihrerja in njegov najožji vojaški štab sodelavcev. Po sklepu teh zarotn;kov je delal predvčerajšnjim popoldne ustreljeni 371etni Claus grof von Stauffenberg. ki je sam izvedel atentat na ta način, da je položil tempirano bombo v neposredno bližino Fiihrerja kot posrednik manjše oblasti željne klike, katere ozko zvezo z neke. sovražno snlc- je bilo mogoče dokazati z najdenimi dokument; in drugim dokaznim materialom žc nekaj ur po neuspelem atentatu. Pri zasliševanju glavnih udeležencev malo pred njihovo ustrelitvijo je bilo to- dejstvo ugotovljeno z obširnimi izjavami prizadetih. ZarotniSko kliko so sestavljali odstavljeni generali, ki so se združili si peščico častnikov na važn:h mestih vojske in ki so veljali za inspiratorje vsega podjetja. Ti. ki niso imeli več nikakih funkcij ter že nekaj let pred izbruhom vojne niso igrali niti najmanjše v lege v nemški vojski, so bili eni, ki so stopili s sovražno silo pred nedavnim časom v stike. Dejstvo, da nima nemška oborožena sila nobene zveze z atentatom oziroma zaroto, je r. zvideti tudi ;z tega. da ni imel noben udeleženec stika z bojiščem, še manj pa da bi b'-l sam na bojišču, oziroma da bi bil pred kratkim na bojišču. Na to kažejo nemški aktivn". vojaki kakor tudi poveljniki vseh rezervnih oddelkov. Z vseh bojišč z vzhoda in zapada. s: vera in juga smo dobili številna dnevna povelja vrhovnih poveljnikov, poveljnikov, komandirjev kakor tudi šefov ostalih vojaških Sfafesleiter Berlin, 22. julija. Zastopnik načelnika nemškega nc-vinarstva Stabskiter Siindermann je podal danes v avtorizirani obliki poročevalcem inozemskega časopisja v Berlinu daljšo izjavo o dpcckkih 20. julija in obenem stališče Nemčije in njenega vodstva dc- njih. Siindermann je izjavil, da se lahko smatra atentat na Hitlerja za dramatičen Nedramatični pa so v zvezi s tem vsi poskusi tako zvanih general ov-pučevcev. ki jih je sovražno časopisje že davno napovedovalo. Te lahko označimo le za žalostne in smešne komediante. Siindermann je izjavil s poudarkom, da ni prišlo pri tem do nobenega gibanja, ki bi se razširilo po vsej državi. temveč je vse skupaj osamljeno dejanje neke manjše skupine. V zvezi na soudeležence je opozoril Siindermann na generalnega polkovnika Becka, ki igra že več let glavno vlogo v puču, ki so ga sovražniki že davno napovedovali in katerega ime je bilo v zvezi s tem večkrat imenovano. Beck ne živi več. O izvoru in zvezi z neko sovražno silo pa je podanih že mnogo dokazov. Pri presoji zločina je treba ugotoviti, da so nemški nasprotniki na to karto mnogo stavili, da pa je bila v nekaj urah uničena. Naravnost sme "no je misliti na kaj drugega, kakor na na-rodnosccialistično Nemčijo. Nobene zveze ni med pustolovci in narodom. Siindermann je izrecno poudaril, da bo nemško vojno vodstvo sedaj, ko so bili končnove-ljavno uničeni in odstranjeni vsi motilni elementi, le še močnejše. Kar pa zadeva govore, ki so se zvrstili v noči na petek, lahko trdim, da so izhajali iz misli. da je nekaj oseb poizkusilo izdati povelja, ki bj lahko povzročila zmešnjave. Ugotovilo pa se je, da ta povelja niso bila izvršena. S tem v zvezi ni bil potreben ukrep, ki so ga omenili govorniki. Dogodki 20. julija bedo imeli za posledico očiščevalno akcijo, ker se je majhni krog sa-beterjev že sam izdal. Jasno je, da so bila nemška vojna prizadevanja zaradi takih elementov na centralnih mestih ovirana. Zaradi tega bo imelo nemško vodstvo z odstranitvijo teh elementov samo prednosti in se bodo nemška vojna prizadevanja aktivirala. Posameznosti 0' poteku dogodkov sedaj še ni mogoče objaviti. V vsakem primeru pa spada poskus reakcionarne klike že v preteklost ter ga je smatrati za zaključeno epizodo. V prihodnjih dneh. ko bo preiskava zaključena, bo podano poročilo v vseh podrobnostih. Berlin. 22. julija. V Wilhelmstrasse je izjavil govornik zunanjepolitičnega urada, da so gojili zavezniški krogi, ki so bili poučeni o atentatu, neke nade, ki so pa po ponesrečenem atentatu na Hitlerjevo živlenje splahnile in povzročile neprijetno razočaranje. To razočaranje bo mogoče razbrati iz komentarjev zavezniškega časopisja v prihodnjih dneh. Govornik je pokazal nadalje na naklepe uničenja. ki so bili v zadnjih tednih vedno bolj jasno izraženi. Pred nedavnim je bil Vansit-tart bela vrana. Danes pa kaže njegova politika razkosanja in uničenja Nemčije podlago namenov zapada in vzhoda v ravnanju z Nemčijo v primeru njenega poraza. Govornik je navedel v zvezi s tem vrsto izjav zavezniških državnikov in komentarjev zavezniškega časopisja ter je izjavil, da je spričo teh dejstev atentat na Hitlerja ne k zločin, ampak blazno dejanje, ker je vendar jasno, da b: usprfi atentat \ Nemčiji povzročil katastrofalne posledice. Nemška odločnost, boriti se proti nevarnosti, ki ji grozi, je bila z dogodki 20. julija le še podvojena in potrojena. Odfek z vzhodnega bojišča Berlin, 22. jul. Prva reakcija pri nemških četah na vzhodnem bojišču po objavi ponesrečenega atentata na Fiihrerja sezr- edinic, v katerih se zrcali nujnost zvestobe k Adolfu Hitlerju istočasno s prepričanjem, da je bojišče najboljši porok za nezmotnost boja in za končni in zmagepolni konec na vseh bojiščih. Istočasno pa čestitajo Fiihrerju k rešitvi in z veseljem pozdravljajo, da je postavljen s Heinrichom Himmlerjem na čelo vojski v Nemčiji mož, katerega vojaške organizacijske sposobnosti so se pokazale pr osnovanju orožja SS. V tej zvezi je tudi zanimivo, kaj so izjavili odgovorni nemški častniki, ki so bili v odločilnih urah na svojih službenih mestih. Zarotniška- klika je poskušala preko nekega obveščevalnega aparata, ki jim je bil na razpolago po posredovanju nekega soudeleženega častnika, izdati povelja drugim službenim mestom v domovini in na bojišču, ki ®o jih pa vsa službena mesta zaradi njihove tendence takoj spoznala za zarotniška ter jih niso izpolnila. Nikjer niso prejemniki niti za minuto dvomili, da gre za zaroto. Da ima zarotniška klika v posesti neka sredstva za obveščanje, je bil povod Fiihrer-jeve izjave v njegovem govoru v noč; na petek. On kot vrhovni poveljnik, poveljnika letalstva in vojne mornarice državni maršal Go-ring in velik; admiral Donitz, ki sta takoj prihitela k njemu, niso imeli v trenutku podajanja izjav oziroma dnevnih povelj v rokah še nobenih podrobnih poročil, kako je prišla klika do obveščevalnih sredstev, niti niso vedeli, kako dolgo se bo klika teh sredstev še lahko posluževala. Njihovi ukrepi, k; so bili brez njihove vednosti v času njihovih govorov z nastalimi dogodki že preje izvršeni, so imeli namen, da bi onemogočili, da bi prejemniki smatrali dana zarotniška povelja in ukaze za pristne. Povsod na poveljniških mestih pa do najbolj oddaljenih bojiščnih postojank so čuli Fiihrerjev glas in glas njegovih vrhovnih poveljnikov kot odrešilno dejstvo, ki je potrdilo njihovo zadržanje in ravnanje. Fiihrer je imel skupno z državnim maršalom Goringom, ministroma Himmlerjem in dr. Goebbelsom, generalfeldmaršalom Keitlom in velikim admiralom Donitzom neposredno' po atentatu osebno odločitev za vsako fazo nadaljnjih dogodkov čvrsto v rokah. o dogodkih 20. Julija cali v naslednjem poročilu nekega nemškega vojnega poročevalca: Na nekem zelo velikem kolodvoru na Vzhodu stoje pred preskrbovalno barako številni vojaki, ki so prišli z bojišča in taki, ki bodo že jutri zopet na bojišču. Tukaj čuješ jezike evropskih narodov, ki se bore proti boljševizmu. Med čete je prišla vest o sramotnem atentatu na Fiihrerja. Možje stoje in tega ne morejo razumeti. Ko je bilo slišati odrešilne besede, ko je Evropa zvedela, da je Previdnost zopet rešila Fiihrerja, so bili vsi zaprepaščeni ter so molčali. Najgloblje so bili zadeti spričo dejstva, da so temne sile stregle po Fiihrer j evem življenju. Eden izmed njih je izpregovoril: »Mili Bog!«, je dejal in zrl v daljavo. »Sedaj, ko potrebujemo Fiihrerja bolj kakor kdajkoli«. Tam zunaj na kolodvoru, kjer stoji bolniški vlak je zadonel nenadoma klic: »Našemu ljubljenemu Fiihrerju: Zivio!« in tisoč grl se" je odzvalo temu vzkliku. Bilo je, kakor da hoče ta vzklik prodreti proti vzhodu in zapadu, proti severu in jugu. Našel bo svoj odmev na bojiščih Evrope in še bolj fanatično kakor doslej se bodo nemški vojaki in z njimi vojaki nove Evrope borili proti skupnemu sovražniku. zvestobe in skupnosti, požrtvovalnosti in discipline. Smo sredi najtežjega odločilnega boja naše zgodovine, v boju. ki bo odločil našo usodo za stoletja. Nevarnost, ki se nas je v teh urah dotaknila, nam je to zavest vžgala v dušo globlje kakor doslej. Z Adolfom Hitlerjem vidi narod v neuspelem atentatu prst Previdnosti, da mora Fiihrer nadaljevati s svojim delom in da ga bo tudi nadaljeval.« a m na atentat Berlin, 22. julija. Današnje časopisje je v znamenju reakcije, ki jo je izzval atentJt na ! Fiihrerja med nemškim prebivalstvom. Vest o j atentatu je našla, tako ugotavlja »Vokischer i Beobachter« svojo pot v nemška mesta in va- j si, na bojišče in po domovini z 'zredno- nagli- j co in je razburila ves narod. Na cestah :n v podjetjih se je izražal občutek sreče h hvaležnosti. da zločinska nakana ni uspela. Reichsleiter Alfred Rosenberg izvaja med drugim: »Atentat na Fiihrerja in njegova rešitev sta ponovno pokazali, ped kakšno- usodo stoji danes nemški narod. V Fiihrerjev i osebnosti je povezana danes epoha Nemčije in Evrope, ki je najbo'j vzvišena, za katero se je sploh kedaj borila. Z vsem tem '-novanjem novega časa je Fiihrer zvezan kot ustanovitelj novega svetovnega reda kot žareče srce kot simbol sto milijonov Nemcev, ki prenaTajc današnjo borbo za obstoj, in ki čuva n"d Nemčijo. kakor je k malokateri veliki nemšk5 mož v preteklosti bdel nad usodo nemškepi naroda Z globoko hvaležnostjo usodi občutimo sedaj to, da sta sovražna podlost in zahrbtnost ponovno zgrešili svoj cilj. S staro nezmofjivost-jo je Fiihrer takoj pričel z delom in on ve. da se njegovi vojaki sedaj prav zares bst':, discipliniranost in delovna organizacijska povezanost vseh Nemcev v službi (!o».aoviie in njenih najvišjih intrrercv, predvsem pa n?-nia.jni .vdanost Fiihrerju in al:*:rlutna zaupanje vanj — ti so vrline, ki jih danes nc ;šRe-mu narodu priznavajo tudi sovražniki Nemški narod zaupa vase v svoje vodstvo in z ničemer n" pusti zbegali. Takšno je bilo njegovo zadržanje žc v mirnem času, v vojnem pa se je le še bclj izkazalo v vsakem pogledu. Prav v tem smislu služi lahko nemški n:-roil za zg!e:i vem drugim narodom Evrope in sveta. Res jc, ob zločinskem atentatu je sama Usoda bdela nad Fiihrerjem in ga rešila nemškemu narodu in Evropi. Toda nad njim je s svojo predanostjo Fuhrerju in nemški domovini bdel tudi ves nemški narod, ki je po svojem zadržanju dokazal, da ne trpi v svojih vrstah pojavov po zgledu savojskega izdajstva nad italijanskim narodom. S tem pa je mala zarotniška klika brezvestnih, od sovražnika podkupljenih častnikov, ki so v svoji sebičnosti skovali tako zločinsko zaroto proti svojemu narodu, doživela svoj najhujši poraz. Ta se ne kaže le v tem, da je Fiihrer ostal živ in nepoškodovan, temveč še bolj v tem, da je zločinsko dejanje te male kji-ke le še bolj povezalo ves nemški narod s Aus dem Fiihrerhauptcjuartier, 22. Juli. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie fiihrte der Feind gestern ostlich und siidlich Caen starkere von Panzern untersfciitzte Angriffe, in de-ren Verlauf er an einigen Stellen in unsere Hauptkampflinien einbrechen konnte. Schon am Abend vvar jedoch das verloren-gegangene Gelande durch Gegenangriffe unserer Truppen vvieder in unserem Besi t z und ein feindliches Battaillon vernichtet. Starke Panzerbereitstellungen des Feindes sudostlich Caen vvurden durch Artillerie vvirksam bekšimpft. Nordvvesfc-lich St. Lo scheiterten heftige ortliche Angriffe des Gegners. Kampfflugzeuge beschadigten im See-gebiet vvestlich Brest einen feindlichen Zerstorer schvver und schossen dabei ein britisehes Sicherungsfhigzeug ab. Im franzosisehen Raum vvurden 73 Terroristen im Kampf niedergemacht. Bei der Abvvehr feindlicher Luft- und Schnellbooteangriffe auf ein Gelel; in der Deutschen Bucht schosssen Minensuch-boote, Sicherungsfahrzeuge und Bordflak der Handelsschiffe 5 feindliche Jagdbom-ber ab. Vor der Niederlandischen Kiiste heschiidigten sie zvvei britisehe Schnell-boote schvver. Drei eigene Fahrzcuge gin-gen verloren. Das Vergeltungsfeuer auf London dauert an. In Italien fiihrte der Feind fast PMf der gesamten Front zahlrciche Einzelangriffe, die Im vvesentlichen abgewiesen vvurden. Nur am aussersten linken Flugel gelang es ihm. unter h oh en blutigcn Verlusten geringfiigig Boden zu gevvinnen. Erneute Angriffe gegen die neuen Stellungen scheSierten. Im italienischen Raum vvurden in der letzten Zeit 70 Terroristen in Kampf nie-dergemacht. Im Osten vvurden durch Gegenangriffe unserer Truppen ostlich Lemberg einige Frontlucken gesehlossen. Nordvvestlich der Stadt erzielten die Sovvjets vveiteren Gelandegevvinn. Am oberen Bug vvurden die auf das Westufer vorgedTungenen Bolscnevvisten in harten Kampfen aufge-fangen. Zvvischen Brest - Litovvsk und Grodno griff der Feind mit starken Artillerie- und Panzerkraften an. Er konnte an einigen SiteUen vveiter vordringen, vvurde aber in den meisten Abschnitten unter hohen blutigen Verlusten unter Ab-schuss zahlreicher Panzer abgevviesen. Nordostlich Kauen dauern die erbitterlen Kampfe an. Zvvischen dem Seengobiet sudvvestlich Diinaburg und dem Poipus-See vvurden zahlreiche feindiiche Angriffe unter hohen Verlusten fiir die Bolschevvi-sten zuruckgesehlagen. Tn einigen Ein-bruchsstellen sind die Kampfe noch im Gange. In Luftkampfon verlor der Feind 83 Flugzeuge. In der Nacht vvaren die Bahn-hofe Borissovv und Orscha das An griff s-ziel schvverer deutscher Kampfflugzeuge. In den brennrnden Bahnanlagen flogen mehrere Munitionsziige in die Iiuft. Nordamerikanische Bomber drangen von Westen und Suden in cias Reichsgebiet ein und griffen mehrere Orte in Siid- und Siidvvestdeuischland an. Besonders in den \Voh n gefcieten von Miinchen, Man n h rim, Ludvvigsliafen und Schvvcinfurt entstanden Schaden und Personenveriuste. Luftver-tei digun gsk ra f te vcrnichteten 68 feindliche Flugzeuge, darurtter 55 viermotorige Bomber. In der Nacht iiberflogen feindliche Flugzeuge Norvvest- und Siidostdeutschland und vvarfen unter anderen auf das Gebiet der Rcichshauptstadt eine Anzahl von Bomben. 6 britisehe Flugzeuge vvurden zum Absturz gebraeht. Untersecbocle versenkten jn harten Kampfen 9 Schiffe mit 44.000 BRT und 2 Zerstorer. Ein vveiterer Zerstorer und 4 Dampfer vvurden torpediert. Ein Frtaersee-boot schoss ausserdem einen viermotori-gen Bomber ab. Boji pri Caenn In St. Lop Pciamezni ranadi na vs-esti italijanskem fesfišču ~ Ha^alf-nji cgiffčesil btp na vzhssiii — Pcstaoraiee potopile 9 in 2 rušilca ladij Fiihrerjev glavni stan, 22. jul. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: V Normandiji je pouvzel sovražnik včeraj vzhodno in južno od Caena močnejše z okiopniki podprle napade, med katerimi se mu je posrečilo na nekaterih mestih vdreti v našo glavno bojno črto, zvečer pa je bilo izgubljeno ozemlje s protinapadi naših čet že zopet v mxši posesli in uničen neki sovražnikov bataljon. Topništvo je učinkovito obstreljevalo močna sovražnikova zbirališča ckopnikov južnovzhodno od Caena. Severnojiapadno od St. Loja so se izjalovili silni nasprotnikovi krajevni napadi. Bojna letala so na morju zapadno od Bresta močno poškodovala sovražnikov rušilec in sestrelila britansko zaščitno letalo. Na francoskem področju je bilo v bojih uničenih 73 teroristov. Med obrambo sovražnikovih letalskih napadov in nanadev brzih bojnih čolnov na neko spremljavo v Nemškem zalivu so scstreiiii minoiskalcS, zaščiina vozila in protiletalsko topništvo trgovskih parnikov 5 sovražnikovih lovskih bombnikov. Pred nizozeirsko oba'c so težko poškodovali dva britanska brza bojna čolna. Izgubljena so bila trt lastna voz la. Maščevalni ogenj na London se nadalju- J V Italiji je izvedel sovražnik skoro na vsem brjišču številne posamezne napade, ki pa so bili v glavnem oubitl. Samo na skrajnem 'evem krilu se mu je posrečilo z veli-k-mi krvavimi izgubami pridobii-i rr-io ozemlja. Izjalovili so tc ponovni napadi proti novim postojankam. Na italijanskem področju je bilo v posedujem času uničenih v boju 70 teroristov. Na vzhodu ie hi-o s protinapadi naših čet vzhodno osi L veva zamašenih nekaj bo- G geSSicviSik Borlin, 22. jul. Ob vpoklicu generalnega ' polkovnika Guderiana v nemški generalni štab piše vojaški dopisnik agencije DNB Mart n Hallensleben: šef generalnega štaba nemške vojske generalni polkovnik Zeitzler je moral že pred nekaj tedni zaradi poslabšanja neke infekcijske bolezni izročiti izvrševanje svojih por.liv svojemu namestniku generalnemu poročniku Heusingorju. Ker pa je general H^r.singer zaradi poškodbe pri atentatu na Fiihrerja dela nezmožen, je Adolf Hitler, kakor je sam v svojem govoru poudaril, odred i Spletnemu oklopniškemu generalu Heinzu Guderianu, ki se je izkazal v številnih bitkah na pohodih na zapadu in vzhodu, da prevzame posle obolelega generalnega polkovnika Z^itzlerja. Guderian je b:l 21 februarja 1943 Fiihrerju direktno ■ podrejen in sicer kot generalni inšpektor oklopniškega orožja. Zaradi njegovih odličnih organizatorič-nih sposobnosti in izrednega tehničnega znanja mu je bila poverjena naloga, da bi Fiihrerjem. V tem ie tudi za Fiihrerja samega namig Previdnosti, kakor je upravičeno dejal v svojem nagovoru nemškemu narodu po atentatu, da nadaljuje svoje de- lo v korist nemškega naroda, s tem pa tudi v kc«rist evropske skupnosti, ki je življenjsko navezana na Nemčijo. Zato se kot člani evropske skupnosti tudi mi Slovenci veselimo, da je Usoda preprečila, kar je zločinsko zasr«ovala mala klika sebičnih ljudi. jiščnih odprtin. Severnozapadno od mesta so pridobile sov jetske čete nadaljnje ozemlje. Ob zgornjem Bugu so bili v trdih bojih zadržani boljševiki, ki so prodrli na zapad-ni breg. Med Brest-LItovskom in Grodnom je napadel sovražnik z močnimi topniškimi in oklopniškimi silami. Na nekaterih mestih se mu je posrečilo napredovati, v večini odsekov pa je bil odbit z velikimi krvavimi izgubami in so bili sestreljeni številni oklopniki. Severno vzhod no od Kovna se nadaljujejo ogorčeni boji. Med jezerskim področjem južnozapadno od D vinska in med Pejpuškim jezerom so bili z velikimi izgubami za boljševike odhiti številni sovražnikovi napadi. Na nekaterih vdornih mestih so še boji. V zračnih bojih je izgubil sovražnik 83 letal. Nemška težka bojna letala so napadla ponoči kolodvora Borisov in Oršo. V gorečih železniških napravah je zletelo v zrak več vlakov, natovorjenih z razstrelivom. Ameriški bombniki so z zapada ln juga prileteli nad nemško ozemlje ter napadli več krajev v južni in južnozapadni Nemčiji. Posebno v stanovanjskih predelih Miinche-na, Mannheima, Ludv.igshafena ter Schvveinfurta je nastala škoda ter izgube med prebivalstvom. Zračno-obrambne sile so uničile 68 sovražnikovih letal, med njimi 55 štirimotornih bombnikov. Ponoči so preletela sovražnikova letala severnozapadno in južnovzhodno Nemčijo in odvrgla med ostalim številne bombe na področje nemškega glavnega mesta. Sestreljenih je bilo 6 britanskih letal. Podmornice so potopile v trdih bojih 9 ladij s 41.000 brt. in dva rušilca. Torpedi-ran je bil nadaljnji rušilec in 4 parniki. Neka podmornica je sestrelila razen tega štirimot-orni bombnik. posvetil vse svoje sile nadaljnjemu razvoju v mctorizacijl vojne ter ustvaril na tehničnem sektorju orožje, ki bi dovedlo do končne nemške zmage. Guderian je prvi nemški oklopniški general. Njemu se zahvaljuje nemško oklopniško orožje za udarno silo ob izbruhu vojne. Mnogo je doprinesel za preusmeritev strateških bi taktičnih spoznanj. Dejstvo, da je Fiihrer imenoval ravno njega namesto obolelega generalnega polkovnika Zeitzlerja, osvetljuje še spomin na Hitlerjevo izjavo pred odgovornimi činitelji nemške oborožitvene industrije ob pričetku tega meseca, da je nemški izumitveni duh na tem, da enkrat za vselej zaokrene krmilo vojne. Izvedenec Bsrger podlegel poškodbam Berlin, 22. julija. Kakor smo1 izvedeli, je pri atentatu na Fiihrerja ranjeni izvedenec Berger podlegel poškodbam. Berlin. 22. julija. Kakor smo izvedeli iz poučenih krogov, pri atentatu na Fiihrerja generalni feldmaršal Kcitel ni bil ranjen. Nemška brza letala nad fužnovzhodno Anglijo Berlin. 22. julija. Mednarodni informacijski urad javlja, da so bila nemška brza bojna letala v pretekli noč: nad Anglijo. Na južno-vzhodnem delu otoka so napadla važne posamezne cilje z bombami in v nizkem poletu 8 strojnicami. Požari so nastali predvsc-.n v nekem vojaškem objektu in v bližaj velikega cestnega tr žišča. t Tovi domobranski uspehi na dolenjskem in Notranjskem .'ujhujši poraz so v zadnjem času do-: eli komunistični tolovaji pri Dvoru in >-užemberku. Udarna domobranska bataljona sta udrla za komunisti v Suhi Krajini in jih pregnala prav do Dvora pri Zežemberku, kjer sta jih že po prvih poročilih v borbi pobila 132, ujela pa 46. Če ne bi kdo od Ljubljančanov slučajno verjel, si lahko ogleda ujetnike na Srednji tehnični šoli, obenem pa tudi povpraša, kako in kaj. Mogoče bi celo kakšna od tistih usmiljenih lepotic prinesla kakšen poboljšek, recimo takšen, kot jih je pošiljala samo »našim« v Go-nars, Renicci itd. Glavna borba ie bila na mostu čez Krko. Po tem strašnem porazu so se tolovaji znašali nad domačim prebivalstvom, češ da je ono krivo tolovajskega neuspeha. Zato je mnogo domačinov iz Dvora zbežalo iz domačega kraja. V petek, 14. t. m. so begunci iz Dvora prišli tudi v Ljubljano. Vseh je po številu 35. Tudi te si lahko ogledajo ljubljanska »usmiljena srca«. V kočevski okolici Tudi iz Kočevja prihajajo poročila o uspešnih bojih domobrancev proti tolovajem v Starem Logu. Močnejše domobranske patrole, ki se stalno gibljejo v okolici Kočevja, večkrat naletijo na tolovaje, tako da si sedaj ti kar ne upajo več v bližino Kočevja in jih morajo domobranci poiskati že v oddaljeni okolici. Dramatična je bila v zadnjem času zlasti borba za Stari Log, ki je važno središče za zvezo- med Suho in Belo Krajino. Dne 4. t. m. je prodirala domobranska patrola najprej na Malo goro, kjer se je razdelila v dve skupini: ena je krenila proti Polomu, druga pa naravnost proti Staremu Logu. Tolovaji so se med tem umaknili na hrib med Starim Logom in Šembergom, od koder so začeli streljati na prodirajoče domobrance. Domobranci so fingirali umik nazaj v Stari Log in res so takoj nato pričeli tolovaji oblegati vas. v katero so vrgli nad 50 težkih min. Domobranci pa so jih nenadno napadli z druge strani, nakar so se komunisti hitro umaknili. Domobranci so nato odšli proti Belemu kamnu .kjer so se združili s patrolo, ki je prodirala preko Poloma. Na povratku so naleteli na tolovajsko patrolo treh mož, ki so jih v boju ubili. Med potjo so zaplenili tolovajem tudi dva konja. Dva dni nato so domobranci izvedeli, Ida so tolovaji spet v Starem Logu. Takoj so vnovič odšli na pohod. Napravili so zasedo tik pred vasjo, v vas samo pa so poslali večjo patrolo. Stari Log je bil prazen. Na obhodu so nato opazili dve tolovajski kolonici, ki sta se previdno približevali vasi. Ker je bila za ta dan dogovorjena skupna akcija kočevskih z ribniškimi domobranci, ki so prodirali od nasprotne strani, domobranci niso takoj napadli komunistov, temveč so le spustili v zrak raketo kot znamenje Ribničanom. Tolovaji so se takoj spustili v beg, ne da bi riskirali borbo. Že naslednjega dne (7. t m.) je skupina Nemcev in domobrancev spet odšla proti Staremu Logu. Cesta je bila še močneje zasekana kakor prejšnji dan, spretni slovenski pionirji pa so jo naglo očistili in našli 4 mine. Nato so obkolili vas, kjer je bil onekaj tolovajev; v borbi, ki se je vnela pri gozdu nad vasjo, je bilo 5 tolovajev ubitih, 1 pa ujet; zaplenjene so bilo ena težka »Breda«, dve lahki strojnici in ena mula. Razen tega so bili kočevski domobranci v tem času dvakrat v Mozlju. Prvič so naleteli na komunistični »kočevski odred«, ki je štel 80 mož. Domobranci so ga napadli s strojnicami in ga napodili v divji beg. Tudi proti Livoldu je bila poslana domobranska patrola. Našla je tam dva tolovajska begunca, ki ju je pripeljala v Kočevje. Na povratku je imela patrola spopad s tolovaji pri Sv. Ani. V akcijo so stopili tudi minometi in pregnali komuniste z grička. Na novomeškem področju Dne 2. t. m. se je privlekel v bližino Tržišča sestradan komunistični oddelek. Po izpovedi prisilnega mobiliziranca, ki je ob tej nriliki ušel, so imeli namen izropa-ti Tržišče. Tik pred napadom pa jih je presenetila manjša domobranska patrola in jih pognala v beg. Bežeče tolovaje je obstreljevalo tudi topništvo iz Križišča. Patrola je na bojišču pokopala 5 komunistov. Dne 10. t. m. je nenadno prišla domobranska patrola v Št. Rupert. Na Veseli gori se je spoprijela s skupino tolovajev. V borbi sta bila dva tolovaja ubita, ostali pa so zbežali Iz Novesra mesta so prodrle domobranske edinice v Toplice. Tolovaji, ki so postavili le zasede ob cesti, so zbežali, vendar je bilo v samih Toplicah ubitih 5 tolovajev. Novomeški domobranci so odšli v akcijo tudi proti Novj g(>ri. Dne 13. t. m. so se tam vršile večje borbe, v katerih je med drugimi padel tudi komunistični bataljonski komandant iz X. »brigade« Robek. Z njim vred je obležala tudi njegova »tovarišica« Majda Sik, ki je bila tajnica SKJ-a Večje število tolovajev je padlo tudi pri topniškem oddelku. Pri VeKkih Laščah Tudi domobranci v Velikih Laščah ne mirujejo. Stalno delajo pohode v bližnjo okolico. V prvih dneh tega meseca so šli na večje pohode v Hočevje. na Korinj, v Struge in dvakrat v Ambrus. V Hočevju so bili 5. t. m. in so napadli tolovaje, ki jih je bilo nad 300. Od teh je padlo 12, ostali pa so zbežali proti Krki. Med padlimi tolovaji je bil tudi njihov zdravnik, katerega imena pa ni bilo mogoče ugotoviti. V vasi so domobranci našli tudi precej orožja in streliva. Dne 9. t. m. je odšla večja domobran-ka skupina v družbi Nemcev preko Zagorice na Kcrinj. V vas je odšla predhodnica, ki je pregnala tri tolovaje, od katerih je bil eden ranjen. Kmalu nato se je vnela borba s tolovaji izven vasi, odkoder so bili domobranci pregnani proti Kalu. Tolovaji se odslej na Korinju ne počutijo več varne. Prav tako aktivni so tudi ribniški domobranci, katerih akcije so v juliju zavzele zel® velik obseg. Dne 2. t. m. so prišli v Struško dolino in prenočili v vasi Podta- bor, nakar so zjutraj krenili v Zvirče, kjer so razpodili tolovaje. Zvečer so se spet vrnili v Podtabor, od tam pa naslednjega dne v Ribnico. Ljudje so jih povsod zelo toplo sprejeli in jih prosili, naj kar ostanejo pri njih. Morala pri tolovajih v ribniški okolici pa je nasprotno vsak dan slabša. Zlasti mobiliziranci, ki so jih komunisti pritirali iz sosednih pokrajin, so se tolovajstva naveličali in utečejo. če le morejo. Uspešne akcije domobranskih oddelkov z Rakeka Kakor na Dolenjskem, pa »e vrli domobranci bore tudi na Notranjskem. Aktivne so v tem pogledu tudi čete na Rakeku. Dne 11. t. m. je odšla neka četa v smeri proti Kremenici. Do prvega spopada s tolovaji je prišlo na Hribarjevem, kjer so domobranci ujeli stražarja, ki je spal, in od vedli tudi njegovo sestro, agilno terenko. Na begu sta bila ranjena še dva nevarna terenca. — Pri Sv. Trojici, kjer je bil drugi spopad, so imeli tolovaji zbranega precej moštva in dobro utrjen položaj. Računali so očitno na frontalne borbe. Domobranski oddelek pa je neopažen prišel do tolovajski utrdb od strani in jih zavzel, še preden so se mogli tolovaji postaviti v bran. Njih straža je bila tako naglo pregnana, da ni niti utegnila obvestiti svoje komande o prihodu domobrancev. Cim so domobranci zavzeli Sv. Trojico, so se po cesti z Blok pripeljali trije tolovaji, člani obveščevalne službe. Že pred vasjo so bili napadeni in eden izmed njih je obležal mrtev, dočim sta ostala dva ranjena zbežala v gozd. Na cesti so pustili dve puški in dve torbi z obveščevalnim gradivom. — Tudi domobranci, ki so patru!irali okoli Reparja, so naleteli na tolovajsko patrolo in ubili enega tolovaja. — V vseh borbah je bilo ubitih 9 tolovajev, 4 so bili ranjeni in J. ujet. Kasneje se je izvedelo, da je bil v Dol. Jezeru ubit tudi neki tolovajski komandant. Dne 12. t. m. so rakovski domobranci spet odšli v akcijo. Za Mesarjevim vrhom so naleteli na večje tolovajsko taborišče in pregnali njegove prebivalce, ki so bili tako presenečeni, da so bežali kar neoblečeni. V taborišču je obležalo 5 tolovajev. Domobranci so nato taborišče, ki je imelo 7 barak, požgali do tal. Popoldne je ista četa ujela nekega ranjenega tolovaja, dijaka iz Ljubljane, ki je bil pri »dolomitskem odredu«. Dne 13. t. m. so imeli rakovski domobranci spet odličen plen. Šli so v zasedo k progi, da bi zaščitili tam zaposlene delavce. Mimogrede pa so se spoprijeli s tolovajsko patrolo in pri tem ujeli nekega mladega dijaka. Ko so bili v zasedi, so po majhnem dimu odkrili taborišče, v katerem so tolovaji brezskrbno počivali. Dva sta pravkar skuhala žgance in jih jedla. Mleko v kotlu še ni zavrelo, v to idilo so planili domobranci, pobili stražarje in razgnali tolovaje. Razen hrane so domobranci zaplenili cele zaboje papirjev in zapiskov, kar so naložili na vozove in odpeljali na Rakek. Zelo posrečene zasede je domobranska posadka na Rakeku nastavila tudi teren-cem zlasti v Dol. Jezeru, kjer je vse po-lovila. Tako se čisti tudi ta okolica, ki je bila še do nedavnega razvpita kot močno tolovajska. Drug J d po Notranjskem Tudi neki drugi bataljon je 18. t. m. izvedel lepo akcijo k Grahovemu. Čete njegovega bataljona so pognale v beg tolovaje s Srednje Slivnice in jih napodile iz Martinjaka, kjer so pustili tri mrtve. Tudi iz Slugovega so morali bežati. Hotederšica prav tako ne spi, 17. t. m. je njena patrola zagrabila tolovajsko zasedo pri N. Svetu. Na 20 m so zapele brzostrelke. Čeprav so roparji bili v zasedi, niso nič zadeli. Za njimi vodijo pa krvavi sledovi. Blizu Ravnika so tolovaji 16. t. m. hoteli junaško odpeljati živino posestnika Nago-deta. Vse bi šlo v redu, če ne bi domobranski stražni oddelek za to zvedel ter jih čakal in pregnal. Tudi Borovničani so odkrili kurirsko postajo pod Lazom. Sedaj je ni več. Ime1^ je prostora za 6 oseb. In kar je najbolj čudno za ljubMansko OF (organizirano farbarijo), je to, da domobranci nimajo izgub. Verjeli ali ne. Jih pač nimajo, pa — konec. Neomajna turška minvna peliti&a Carigrad. 22. julija. Angleška poročevalska agencija »Britanova» je, kakor beleži agencija »Anatolique«. razširila vest iz Londona, v kateri demantira vse govorice, na podlagi katerih pričakuje angleška vlada spremembo turške zunanje politike. Spričo se nedavnega ja-kega angleškega pritiska na Turčijo jc ta vest učinkovala senzacionalno. Bržkone naj bi vplivala na angleško prebivalstvo, da sc ne b: predajalo prevelikim nadam glede zadržanja Turčije. Turško časopisje je včeraj jasno formuliralo turško stališče, ki je nekako takšno: Mi Turki smo pripravljeni, da izvedemo iz naše zveze z Anglijo vse posledče. Tudi razširjenje zveze na Zedinjene države ln Sovjetsko zvezo smatramo za mogoče. Ker nam pa zavezniki ne pošljejo nobenega orožja, se seveda ne moremo bor-iti. Pripravljeni smo S1 eriti vse za zaveznike, kar ni v zvez-' z vojno z Nemčijo. V tem smislu je dala turški vlada bržkone pojasnilo Angležem, ki so vodili pogajanja in ki sedaj pričakujejo nnv:h navodil iz Londoia, preden se bodo pogaiania v Ankari nadaljevala. Turško mirovno jolitiko smatrajo v Londonu za nepremagljivo, tako tla je vest agencije »Britanova 12. Uhr und von 15. bis 18. Vhr an folgen-den Tagen ausgcfolgt: No. I—200 am Dier.stag den 25. Juli No. 201—400 am M-tivvoch den 26. Juli No. 401—600 am Donnerst. den 27. Juli No. 601—800 am Freitag den 28. Juli No. 801—1000 am Samstag den 29. Jul: No. 1001—1300 am Montag den 31. Juli Socialna pomoč Nakaznice za brezplačno nabavo živil na osnovno živilsko nakaznico za mesec julij se bodo razdeljevale v pisarniških prostorh Blei-v-eisova cesta 13-1 na predložitev izkaznice »Hilfsvverk-Ausvveis« in podporne knjiž:ce od 7. do 12. UTe in od 15. do 18. ure v naslednjem vrstnem redu: st. 1—200 torek dne 25. julija št. 201—400 sreda dne 26. julija št. 401—600 četrtek dne 27. julija št. 601—800 petek dne 28. julija št. 801—1000 sobota dne 29. julija št. 1001—1300 ponedeljek dne 31. julija Izplačevanje prispevkov pri vojaškem uradu Vojaški urad pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) bo izplačeval dosedanjim upravičencem pripadajoče pristojbine po naslednjem redu: Začasno pokojnino za avgust 1944 aktiv, nim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in svojcem aktivnih vojnih ujetnikov od 2. do 10. avgusta 1944: preživnino za mesec julij 1944 svojcem vojnih ujetnikov rezervne vojske, in sicer od 26. do 31. julija za vse upravičence; podpore za mesec julij 1944 svojcem civilnih internirancev, konfinirancev, in sicer od 2. do 5. avgusta za upravičence iz Ljublzane, °b 6. do 10. avgusta za upravičence izven Ljubljane. Med izplačevanjem podpor se nove prošnje ne bodo reševale niti dajala pojasnila strankam, temveč šele od 11. avgusta t. 1. naprej. Izplačevanje 1. avgusta odpade, a zaključi se 10. avgusta 1944. Upravičenci so dolžni predložiti osebno izkaznico in pošto svojega člana iz vojnega ujetništva, internacije oz. kcnfinacije, pisano aprila 1944. Ako te nimajo, potem potrdilo hišnega lastnika (upravitelja), potrjeno od rajonske polici jsk'ie stražnice (potrdilo občinskega urada za one izven Ljubljane), da se dotični član družine še ni vrnil domov. Kdor izmed upravičencev ne more priti osebno, lahko pooblasti pismeno kakšno zanesljivo osebo (oni izven Ljubljane n. rr. gg. župane, tajnike, uralnike prehrane), katerim naj se izroče omenjene listine. Ako občinski organ želi dvigniti pripadajoče prejemke za vse ali več upravičencev iz občine, se lahko za vse take člane, nahajajoče se v vojnem ujetništvu, internaciji ali konfinaciji, ki se še niso javili s pošto, napravi skupen seznam, potrjen od župana in tajnika s pripombo, da se še niso vrnili domov. Pripominja se, da se bo denar izdajal edino proti predložitvi navedenih dokumentov. Družinam interniranih, konfiniranih ali priprtih razvrščenih in nerazvrš*enih u-službencev države, pokrajine ali drugih javnih in pomožnih ustanov ne prinaša niti preživnina nitj sploh kakšna podpora pri tukajšnjem uradu. Pokrajinski vojaški urad. Na invazijskem bojišču Obvestila »Prevoda« V zadnjem času prihaja mnogo prošenj za sprejem v službo pri Prehranjevalnc-m zavodu (Prevod) v Ljubljani. Vemo sicer, da je pri mnogih socialni položaj res težaven in stiska velika, toda pri najboljši volji ni mogoče ugoditi nikomur več, ker so vsa mesta zasedena. Vsled tega Prevod ne bo več sprejemal takih prošenj. Nova japonska vlada Tokio, 22. jul. Danes sta grneral Koiso in admiral Yonai predložila cesarju novo vlado. V njej so: Ministrski predsednik general Koiso, mornariški minister admiral Jonai, vojni minister general Sugijama, notranji minister Šigeo Odači, finančni minister Saro Išivata, minister za oboroževanje Ginjiro Fudži-vara, zunanji minister in minister za vzhodno Azijo Mamoru Šigemicu. minister za promet Joneto Maeda, minister za narodno gospodarstvo Toširo Šimada, pravosodni minister Hromasa Macuzaka, prosvetni minister Haruš'ge Nir.omija. Razen tega so biii imenovani za ministre Hujim Mahida. Hideo Kodama in Taketora Ogata. Ko bo čas prišel Tokio, 22. jul. Japonska mornarica pričakuje najprikladnejši trenutek, da bi udarila, je izjavil znani japonski mornariški komentator admiral Takahaši. Japonski n>:-rod se je morda čudil spričo nedelavnosti, toda dosedanji mir je pomenil mir pred viharjem. Sovražnik je vdrl tako globoko v japonsko obrambo, da ne bo mogel več nazaj. Američani so že vznemirjeni zaradi prihodnjih akcij združene japonske mornarice. Prišel bo dan, ko bo japonska mornarica zagrabila nasprotnika. Tokio, 22. jul. Vest o izgubi otoka Sai-pana je izzvala na vsem Japonskem močno reakcijo, ki je uničila vse pričakovanje sovražnikov, je izjavil zastopnik vlade Oka-zaki na nekem sestanku z inozemskimi novinarji. Značilno za zadržanje japonskega naroda je veliko število mož in žena, ki so se po objavi izgub na otoku dnevno pojavljali pred cesarjevo palačo v Tokiju, da bi izrazili cesarju svoje spoštovanje ter svojo odločnost, da zastavijo vse svoje sile za uspešno izvedbo vojne. Tokio, 22. jul. Informacijski urad v Manili je objavil uradno vest, da bodo v primeru ameriškega napada na filipinsko področje Filipinci takoj v najtesnejšem sodelovanju z japonskimi vojnimi silami branili deželo4 v smislu japonsko-filipinske zavezniške pogodbe. Berlin, 22. julija. Mednarodni informacijski urad poroča o dogodkih na invazijskem bojišču: Zaradi težkih izgub, ki so doletele napadajoče oddelke druge britanske armade v veliki bitki vzhodno, južnovzhodno in južno od Caena. se je moralo britansko vrhovno povelj-ništvo ponovno odločiti za pregrupacijo :n njih j nadomestitev s svežimi silami svojih oddelkov. V splošnem je zaradi tega včerajšnji dopoldan ■ potiel razmeroma mirno. Nemci So izkoristi- | li ta čas ter svoje postojanke c-jačili. Popol- ; dne so pričel; Angleži z napadom, omejili so se izključno na odsek južno od Caena. Nii- • kov naskok pa je obtičal pred cjačenimi nem- j škimi postojankami tesno južno od St. Martina in skozi Bcurguebus. Ker Britanci tam niso prišli naprej, so se okrenili svoje napadalne kolone proti zapadu, da bi dobile zvezo z oddelki, ki na področju zapadno od reke Orne prav tako niso mgli dalje. Nemški oddelki so tedai prešl; v napad, zavzeli višino 72 m ob cesti iz St Andrea v Hubcrt-Follier ter vrgli Britance, ki so prodirali cb St. Martinu nazaj do St. Andrta, kjer je prišlo do srditih pouličnih bojev. V St. Martin je vdrla manjša nemška bojna skupina. kj se je zapletla v poulične boje. Južnovzhodno od Caena. na področju, ki je posebno prikladno za operacije oklopnikov, so j postavili Angleži nove oklopni-ke formacije. Na vsem ostalem invazijskem bojišču je pri- ; šlo le do krajevnih bojev, ki niso povzročili i nobenih omembe vrednih izprememb Hude ameriške izgube Ženeva, 22. jul. Pod noslovom »Najbolj so trpeli Američani« piše vojni poročevalec »Daily Expresea« Paul Hcld. ki se mudi vzhodno od St Loja. o težkih ameriških izgubah. Poročevalec vprašuje, zakaj so ti boji tako težki in dolgotrajni. To je »džungelska vojna v raju«. Američani so se morali boriti , včasih več kot en dan, da sc zaseol: en sam i sadovnjak. Vzrok je, da se ne bore Nemci le z veliko spretnostjo, marveč tudi z izredno hrabrostjo. Povsod so zasedli strate&o važno višine -n s svojimi topovi drže Američane v šahu. V sadovnjpkh :n v grmičevju ob cestnih ovinkih sede nemški padalski lovci v težko zavzetnih »lisičjih iamah« Le z izredno hrabrostjo tveganjem življenja se je mogoče približati. Oklopmk tu sp.ch ne igrajo nobene vloge. , ilold poroča nadalje, da ;e govoril z neKim ameriškim generalom, ki :> kratko ugotovi: »Keenčno, doslej smo morali vedno plačat: ccno. ki so jo Nemci od nas terjali « Pad zemljo — pred „V 1" ženeva, 22. jul. Londonski »South Afri-ca« poroča o' »V 1« in izjavlja, da poizkuša vsak ubogati Churchillov nasvet in se pod zemljo vsaj nekaj ur naspati. Vsa javna zaklonišča so prenapolnjena. Sedaj je še mnogo slabše kakor v času bliskovite vojne. Mnogo ljudi uporablja zaklonišča že za stanovanja in podzemske železniške postaje se polnijo z ljudmi že dve uri pred zatemnitvijo. Ojačeno obstreljevanje Londona in južne Anglije Stockholm. 22. jul. Kakor javlja agencija »Echange Telegraph«, se je obstreljevanje Anglije z letečimi bombami v 48 urah zelo ojačilo. V tem času so po gotovih rednih odmorih priletele v skupinah nad Anglijo, število mest, odkoder usmerjajo to orožje proti Angliji, so Nemci gotovo zvišali. Medtem ko so z nekaterih mest obstreljevali London, so se druga mesta specializirala na pristanišča južne angleške obale. Londonski listi potrjujejo vsesplošno mnenje, da sedaj prihaja več letečih bomb nad Anglijo kakor v preteklih tednih. Večina listov komentira sklep vlade, da bi uvedla sistem alarmnih priprav. Boji na vzhodnem bojišču Berlm, 22. julija. Mednarodni informacijski urad poroča o položaju na vzhodnem bojišču: Velika obrambna bitka na vzhodnem bojišču je imela sveje težišče predvsem na področju vzhodno od Lvcva -in na severnem krilu. Medtem ko so vzhodno in revernovzhotinc od Lvova boljševiki obnovMi svoje po-kuse, da bi obkolili močne nemške sile ter jih uničili. so sc izjalovili na severnem krilu močni sovjetski čelni napadi tako severnovzhodno od D vinska in še posebej na področju med Osrro-vom in P-kovom. Kakor je bilo objavljeno o položaju na ,už-nem odseku, so do\ ed'i obko!itven: poizkusi hrljševikov končno do tega. da so b'li z ja-kimj protinapadi nemških cklopnih bojnih skup'n močni deli sovjetskih naskakovalnih klinov odrezani od zaledja ter uničeni. Boljševiki so izgubili tam na prav tesnem presteru v včerajšnjih bojih 59 oklopnikov. k .-o jih uničili oklopniški lovci in protiokicpniško topništvo, medtem ko sc nadaljnj:h 37 bojnih voz uničila nemška protiokiopniška borbena leta'a. Neka začasno obkoljena nemška bo jna skupina je prizadejala boljševikom, ki so se hoteli približati njen:m bejnim črtam, posebno hude in krvave izgube ter je ujela nad 2000 bojševi-kov. Na v se m področju srednjega r dečka je prišlo včeraj le do prask krajevnega značaja. Boljševiki so bili zaradi visokih 'zgiio ljudi :n materiala prisiljeni, da so* postavil1 v borbo rezerve. Računati je s tem. da bedo borbe tam oživele šele v prihodnjih dneh. Nasprotno pa so sc včeraj ciačili boji na severnem krilu boj:šča do velike silovitosti. Nernki severni brk so boljševiki na zete ozkem bojišču množ'čno napadli z več strelskimi diviz;jami in dvema zboroma '.klopivkov. Bili so pa odbiti na vsej črti in uničenih jim je b:lo 67 oklopnikov. Posamezni krajevni vdori so bili odpravljeni s takojšnjimi protinapadi. pri čemer je bilo več sto boljševikov ujetih. Mnogo napadov :in sunkov, ki sc jih izvedli boljševiki med Ostrovom in P.-kovom proti nemškim postojankam, se je Izjalovilo povsod že na polju pred nemškim obrambnm sistemom. Izgube v napadajoe h sovjetskih oddelkih so bile tam posebno visoke. Finsko vojsso purzeib Helsinki. 22. jul. Finsko vojno poročilo z dne 21. julija se glasi: V zapadnem delu Karelske ožine so bili razbiti v ognju našega orožja manjši sovražnikovi oddelki v svojih izhodiščih za napad. Pri Vuosalmiju so bili odbiti sovražnikovi napadi, ki so bili izvedeni s podporo težkega orožja. Severnovzhodno od Ladoškega jezera med Pitkaranto in Loimolo so bili odbiti sovražnikovi cgled-niški oddelki. Severno od Loimolajarvija in v smeri Agiaajarvija traja še nadalje sovražnikov pritisk. Vsi napadi so bili odbiti v ogorčenih bitkah. V smeri proti Pnrajarviju so izgubile sovjetske čete po došlih vesteh v nekem obkoljenem oddelku najmanj 750 padlih. V smeri Rukajarvi ne javljajo ničesar posebnega. Naši lovci in obramba na tleh so sestrelili skupno 4 sovražnikova letala. G&spod&vsi&o Izvrševanje nareibe o ure* ditvi gradbene delava :sti Poverjenik za ureditev gredbene delavnosti inž. Lobmeyer je v Trstu dne 6. t. m. izdal razpis o izvrševanju naredbe o ureditvi gradbene delavnosti na operacijskem ozemlju Jadransko primorje z dne 9. maja 1944, objavljene v uradnem listu »Verord-nungs- und Amtsblatt« 13. maja 1944. Ta razpis, ki je sedaj objavljen tudi v ..Službene mlistu« 22. t. m. se glasi: Na podlagi čl. 3. naredbe o ureditvi gradbene delavnosti izdajem naslednje izvršilne predpise: K členom 1. in 3.: Prošnje za gradbeno dovolitev se morajo vložiti v 4 izvodih. Obsegati morajo: 1. pri gradnjah, ki naj se š^le začno: a) opis gradnje in obrazložitev njene važnosti za vojevanje ali njene življenjske potrebnosti, b) gradbene načrte, kakor so predpisani za gi adbeno-policijski prestopek, seznam železja, seznam lesa po kosih in stroškovni proračun, c) izkaz potrebn^^a gradiva, pomožnega gradiva, gradbenih strojev in delovnih moči z navedbo pooblaščenega gradbenega podjetnika; 2. pri gradnjah, ki naj se nadaljujejo:, a) opis gradnje in obrazložitev njene nujnosti za vojevanje ali njene življenjske potrebnosti ter podatke o stanju gradbenih del, b) gradbene načrte, kakor so potrebni za grad-beno-policijski postopek, opis stanja gradbenih del, seznam železja, seznam lesa po kosih in stroškovni proračun, c) izkaz gradiva, pomožnega gradiva, gradbenih strojev in delovnih moči, ki so že na gradilišču zaradi dovršitve gradnje ter gradiva itd., ki je preko tega še potrebno za dovršitev gradnje z navedbo gradbenega podjetnika. Za izkaz pod 1 c) in 2 c) je treba uporabiti uradni obrazec, ki se dobi pri prefektu in pri občinah. K. čl. 6.: Prijave je treba prvič vložiti pismeno po stanju z dne 5. julija 1944 v treh izvodih. V vseh prijavah je treba navesti, kdo je lastnik gradiva, pomožnega gradiva ali gradbenega orodja, nadalje ali in za katere zgradbe je prijavljeno gradivo določeno. Pri gradbenih strojih-in gradbenem orodju so potrebni še tile podatki: tvrdka, ki jih je izdelala in leto, ko so bili izdelani; zmogljivost; storilnost pogonskega stroja in pogonskega sredstva zanj (na pr. Diesel, bencin, vrsta toka, napetost itd.); sedanja uporaba in kraj. kjer so stroji; kako so ohranjeni. 1 Velike Izgube tolovajskih tolp Berlin, 22. j. Uspešen nemški podvig proti tolovajskemu glavn stanu v Drvarju in nato sledeče očiščevalne akcije v vaseh delih Balkana nc puste tolovajem niti malo miru. Zaradi zelo velikih izgub, ki dosegajo včasih do 500 padlih na dan. so tolpe prisiljene umikati se bojem, da 6e rešijo pred popolnim uničenjem. Kljub temu ostajajo nemški vojaki skupno s hrvat krni četami in oddelki kozakov tik za komunisti ter jim prizadevajo občutne izgube. S sunki med posameznimi skupinami tolovajev jim onemogočajo umike, se bore proti njim ter jih gonijo v gorovje. Kljub vsem poizkusom umika so izgubili tolovaji samo na sevemo-zapadnem Balkanu nad 2000 padlih. Posebne uspehe sc dosegli nemški oddeiki proti skupinam saboterjev in pri zavarovanju žetve na ogroženih področjih. Berlin, 22. j. Medtem ko nadaljujejo nemške zaščitne sile v severni Hrvatski borba proti močno razbitim tolpam, so napadli te dni domači odJ:'ki močnejšo tolovajsko skupino in ji prizadeli občutne izgube. Poizkus neke druce tolpe, da bi na robu nekega dolinskega ketla razbremenila skupaj zgnane komuniste, je propadel v ognju nemškega orožja. V Sre-mu so doživeli komunisti hude izgube. Tamkaj je cklopni vlak razbil skupino komunistov. Neuspel atentat na direktorja sofijske „Zore" Sofija, 22. julija. V petek dopoldne je bil izvršen v centru Sofije atentat na ravnatelja dnevnika »Zora« dr. Krapčeva. Oba atentatorja, ki sta bila bržkone pristaša 'legalne organizacije. sta z železnimi palicami napadla dr. Krapčeva ter ga ranila. Rane k sreč: niso nevarne Krapčeva so prepeljali v bolnico. Pri zasledovanju atentatorjev je bil eden ustreljen, drugi pa se je sam ubil. Dr. Krapčev je bil rojen v macedonskem mestu Prilepu. V Solunu je obiskoval gimna-z:jo ter je že zelo rano nastopil kot narod.ii borec za svobodo. V Ženevi je obiskoval vseučilišče Leta 1920 je ustanovil dnevnik »Zora«, ki je danes najbolj čitan bolgarski list Spričo svojega brezkomprom"snega narodnega mišljenja je naletel na nasprotnike v lahoru levičarjev. Že pred nekaj leti je bil izvršen nanj atentat, ki pa se je prav tako izjalovil. Naročajte romane DK! Domača zdravila Dobro se še spominjam, da me je, ko sem bil še otrok, nekoč zob strahovito bo. lel. Z ničimer mi niso znali in mogli pomagati. Ker sem vendarle vpil in jokal, me je služkinja oblekla — bilo je pozimi — in me odpeljala k stari Jurgečevi, ki je imela bajtico čisto pod hribom in je bila daleč naokoli znana vračka. Ko ji je povedala, da me boli zob. je samo nekaj zamrmrala m poiskala v predalu česen. Olupila ga je in mi ga vtaknila v sluhovol na tisti strani, kjer me je bolel zob. mi zamašila uho s kosmičem vate in rekla, da bo kmalu dobro. Res, ko sva odhajala, so bolečine že pojenjavale, ko sva pa prišla domov, sem se ~ že smejal in so mi že rojile po glavi najrazličnejše muhe in domislice. Občutka skrivnosti in tajinstvenosti, ki je ovijala staro Jurgečevo, se pa še dolgo nisem mogel znebiti. Skoraj da sem se je bal, kadar sem jo srečal ali sem moral mimo njene bajte. Potem sem odšel v mesto v šole in prišel po dolgih letih tudi na univerzo, kjer sem si izbral zdravniški študij. Ko sem začel podrobneje spoznavati zdravniško znanost, se mi je vzbudilo novo zanimanje za .Jurgečevo. Učil sem se o zdravilih in se ob tem spomnil na tiste moje bolečine, ki jih je povzročil zob, in na česen, s katerim mi je Jurgečeva v mladih letih pregnala bolečine. Kako je prav za prav prišlo do tega. da sem zopet stopil k njej na razgovor, kj ga ne bom nikoli pozabil in ki mi je v mojem študiju in praktičnem delu ogromno pomagal? Gospodinja, pri kateri sem stanoval, je neprestano tožila o bolečinah, ki jih ji je povzročal nagnit zob. Bilo je že pozno zvečer in za nobeno ceno ni mogla zaspati. Prišla je k meni in me prosila, če ji lahko bolečino ublažim. Dal sem ji Pira-midon, ker drugega nisem imel pri roki. Kmalu se je vrnila, ker tableta ni nič pomagala. Tedaj sem se spomnil Jurgečcve in njenega česna. Storil sem tako, kakor sem v spominu videl ravnati s česnom staro Jurgečevo jn kmalu mi je prišel go_ spedinjin mož povedat, da je žena zaspala, ker so bolečine minile. Tedaj sem zopet začel misliti na Jurgečevo in sklenil ob prvi priliki, ko bom doma, stopiti k njej in se pomeniti o njenih zdravilih, s katerimi je imela lepe uspehe. Rečeno, storjeno. Ko sva se razgovarjala nekaj časa s staro zg'bljeno ženičko o na; različnejših stvareh, sem jo začel počasi spraševati o njenih zdravilih. Spočetka jp bila nezaupljiva, ko sem ji pa povedal, kako sem uporabil česen po njenem načinu pri neki gospej v mestu s popolnim uspehom in da se je zato vzbuiilo v meni zanimanje za zdravil*, ki jih ona uporablja, se je nekoliko ogrela in postala bolj za- uP1:jiva- - V, T • J. »Vi se čudite mojim uspehom. Ljudje pripovedujejo o meni, da znam čara ti! Kakšna bedarija! Moj stric je bil zdravnik. Služila sem pri njem in mu pogosto pomagala pri njegovem delu On me je na- učil spoznavati in ceniti zdravilne rastline in mc navadil z njimi ravnati. Imela sem veselje do takšnega dela. Kmalu sem po njegovih navodilih sestavljala najrazličnejše čaje in druga zdravila iz rastlin, ki sva jih sama nabirala. Z leti sem se seveda vsega dobro priučila in potem, ko jo stric umrl, sem svetovala tu in tam kakšen čaj in tako se je začela o meni širiti govorica da, sem vračka. Po stricu sem podedovala nekaj malega denarja s katerim sem si kupila to bajto. Ker so ljudje neprestano prihajali k meni po na=vete in zdravila, sem začela zopet nabirati zlravilne rastline, delati iz njih čaje in druga zdravila, kakor me je nauči! stre, in pomagati bližnjim. Ljudje so z veseljem prihajali k meni, ker nimajo vsi zaupanja v tablete, ki jih predpisujete zdravniki, in ker vedo, da "pogosto telesu ne koristijo. čudim se zdravnikom, kako so mogli pozabiti na naravne zdravilne zaklade, ki se skrivajo v zlravilnih rastlinah in zeleh. V časih, ko je živel moj stric, so se zdravniki mnogo bolj zanimali za zdravila, ki so jih dali bolnikom. Običajno so jih kar sami skrbno pripravili ali so pa dajali zelo natančne nasvete lekarnarjem, kako naj lek pripravijo. Danes pa zdravnik, ko pregleda bolnika in zasumi kaj bi mu moglo biti. br. ska po najrazličnejših priročnikih, da najde zdravilo, ki bi ga bilo mogoče uporabiti. Bolnik dobi recept, s katerim kupi potem v lekarni drage tablete, pilule ali kaj podobnega, gre dcmov. zdravila užije, a bolezen večkrej teče naprej, čisto razumljivo, da vam zdravnikom preprosti ljudje ne zaupajo!« »To imate čisto prav! Veste, tudi meni se zdi, da danes pri zdravniškem študiju vse premalo slišimo o zdravilnih rastlinah in njih zdravilnih sestavinah.« »V časih, ko je živel moj stric, so zJrav-niki mnogo študirali. Nabirali so zdravilne rastline in so jih preizkušali. Potem so si pa o svojih izkustvih med seboj tudi mnogo zaupali. Mislim, da bi mladi zdravniki morali začeti zopet uporabljati v večji meri zdravilne rastline in se za bolnike res zanimati. Potem jih bodo ljudje začeli zopet spoštovati ln jim bodo zaupali kakor včasih. Tudi jim ne bo treba posebno 9kr. beti, kako bo lo živeli, ker bodo za to skrbeli ljudje, ki imajo dobrega zdravnika prav tako radi kakor dobrega duhovnika. če bi zdravniki pri svojem delu začeli malo bolj uporabljati naše zdravilne rastline. ste lahko prepričani, da bi imeli običajno lepše uspehe kakor s tistimi tabletami, ki jih zdaj v takšni meri uporabljate. In tu pri nas raste toliko zdravilnih rastlin, da ne vem, če jih je še kje toliko Samo spoznavati i51* ~-"irate. Vem, da je moj stric imel mnogo knjig, ki so e njih pisale. Verjemite mi, da sem mnogo, mnogo videla in da vam ne m-orim kar tak-> brez premisleka. 2e dolsro sem hotela kakšnemu mla^mu zdravniku vse to povedati, pa ni bilo prilike. Vesela da ste prišli k meni in da sem se lahko raz-govorila.« »Čujtc, Jurgečeva, če bom rabil kakšno pojasnilo ali kakšen nasvet, ali lahko pridem k vam?« »Le pridite, le! Veste, da vam bom rada povedala, kar bom vedela. Samo to povejte ljudem, da stara Jurgečka ni coprnica, kakor pravijo včasih okoli. To mi li ljubo, da tako govorijo! Toda potrpeti je treba. Samo da ljudem lahko pomagaš!« »Za zdaj zbogom, pa nasvidenje v kratkem!« sem se poslovil od starke. »Zbogom, zbogom! Pa pridno študirajte!« mi je naročala še iz veže, ko sem odhajal. Res sem se začel potem podrobneje zanimati za zdravilne rastline in spoznal, da tudi ljudje in narodna medicina hranijo mnogo dragocenih zakladov v tem pogledu. Vsa cgromna kopica domačih zlravil, kakor jim pravijo, je navadno sestavljena iz zdravilnih rastlin. Ti izbori in sestavine so včasih bolj, včasih moT,i nosrečeni. Potrebno je sevda. kadar jih človek pregleduje, izbirati kritično in pazljivo. Pri mojem študiju mi je še mnogo praktičnega svetovala in povedala stara Jurgečeva in tako sem se kmalu znašel sredi samih zdravilnih rac+1^ in se nisem mogel načuditi bogastvu, s katerim priroda ilc-veku nudi zdravilne snovi, da si z njimi v potrebi pomaga. Spoznal sem pa pri študiju in delu tudi, da v nekaterih deželah moderna m^-mska znanost zopet -a-čenja uporabljati pri svojem praktičnem delu v ogromni meri zdravilne rastline. Vojna na Pacifiku V prizadevanju, da bi že v bližnjih tednih in mesecih izsilili odločilni uspeh, so nasprotniki Nemčije in njene zaveznice Japonske vrgli ogromne množice ljudi in materiala v borbo ne le na evropski celini, ampak tudi na Tihem oceanu. S iem so hoteli prijeti v klešče Japonsko, proti kateri so spravili na noge ogromne množine vojaštva. Prvi cilj Američanov na zapadnem Pacifiku je bila skupina Marijan-skih otokov, med njimi zlasti otok Sajpan. Tu so hoteli Američani za vsako ceno doseči oporišča, kajti odtod do Japonske je samo 1500 km razdalje, katero lahko pre-letijo štirimotorni bombniki v petih urah. Japonci cenijo ameriške mornariške sile, ki so se udeleževale bojev na Tihem oceanu, na 15 do 16 bojnih ladij, 25 kri-žark, nad 300 rušilcev, 10 letalonosilk, 10 nadaljnjih nosilk za letala, ki so jih predelali iz križark, ter množico drug h ladij. Vso to ogromno armado so Američani vrgli v borbo za Marijanske otoke. Med navedenimi bojnimi ladjami so tudi pravcati pomorski velikani, ki izpodrivajo 35 do 45.000 ton, torej ladje, ki so bile leta 1941. še v ladjedelnicah. V Tokiju navajajo, da se nahajajo med pomorskimi enotami v Tihem oceanu ladje kot so n. pr. »Iowa«, »Nevv jersey«, »Mis-souri«, ki izpodrivajo po 45.000 ton in »South Dakota«, ki izpodriva 35.000 ton. Te bojne ladje predstavljajo naravnost ogromno silo. Kako velika je njih moč, izhaja iz dejstva, da že srednje velika križanka doseže topniško moč artilerijskega polka. Ameriške bojne ladje imajo po šest 40.6 centimetrskih in po dvajset 12.7 centimetrskih topov, poleg tega so oborožene s 25 težkimi protiletalskimi strojnicami, vsaka ima tudi dva katapulta, na krovu pa štiri letala. Poleg teh ladij imajo Američani med 25 križarkami svoje najhitrejše vojne ladje te vrste in sicer tipa »Ala-ska«, ki izpodrivajo vsaka po 25.000 ton, Vse kaže, da so Američani, ki so poslali v Pacifik 300 rušilcev, pri Marijan-skih otokih izrabili vsa izkustva dosedanjih pomorskih bitk. zato so poslali v ta-mošnje vode tako ogromno Število pomorskih enot. To brodovje jim je omogočilo, da so pričeli dne 11. junija napad na Saj-pan s tisoč letali. Večina vojnih ladij pa se izprva ni približala Sajpanu, marveč se je držala kakšnih 100 km od njega. Bilo je potrebno približno 70 prevoznih ladij in 170 večjih in manjših izkrcevalnih čolnov, da so Američani 15. jun. lahko pričeli vdor na Sajpan, medtem ko je del ameriških ladij ob istem času začel napadati japonska oporišča na otokih Boninove skupine. Med ameriško in japonsko mornarico je prišio do spopadov, v katerih so po japonskih navedbah izgubili Američani na zapadni strani Marijanov 9 letalonosilk. Po tej bitki se je končno Američanom posrečilo izkrcati svoje sile na Sajpanu. Predmostje so sčasoma razširili, nato pa so si uredili še letalsko oporišče. Devet dni je japonska garnizija na Sajpanu kljubovala veienapadu ameriških človeških in materialnih sil in potem, ko je prizadejala sovražniku najtežje izgube, prenehala z odporom. Japonski g avru stan je izdal o tej zaključni borbi poseben komunike, ki pravi, da so se Japonci od ranih ur 7. julija borili s svojimi poslednjimi silami proti nasprotniku ter ga uničili povsod, kjer je skušal napredovati. Del japonskih čet je na tem bojnem pohodu prispel v bližino Mounta Tapocla, kjer je vzdržal v borbi do 16. julija. Vsi japonski vojaki so bili v boju pobiti. Med njimi so padli poveljnik kopenske vojske na Sajpanu generalni jx>ročnik Saito, poveljnik japohske mornarice kontreadmiral Tadži-mura ter vrhovni poveljnik vseh japonskih sil na Sajpanu viceadmiral Naguma. Prebivalstvo Sajpana je sodelovalo z Japonci od začetka do konca bojev. Borili so se ramo ob rami na japonski strani in delili usodo japonske vojske, ki je umrla junaške smrti. V zadnjem poročilu s Sajpana je rečeno, da so se poslednjih bojev udeležili celo ranjenci .dočim so težko ranjeni vojaki pred zaključno bitko izvršili hara-kiri. Samo teh vojakov je biio blizu 3000. Obenem s tem poročilom je japonski ministrski predsednik. Tojo podal izjavo, v kateri sporoča japonskemu prebivalstvu, da je otok Sajpan po trdih borbah prišel v sovražnikove roke. Padec Sajpana je spravil japonsko cesarstvo v položaj, ki je izredno pomenljiv za japonsko zgodovino. Napočil je čas odločilne borbe, v kateri bo treba uničiti Angloameričane s proti-ofenzivo. To bo stomilijonski japonski narod spričo svoje številnosti in vojaških vrlin prav lahko izvedel. INSERIRAJTE V „JUTRU"! — ----------- London pod točo Palača spodnje zbornice Obvestila Rdečega križa Prijateljem Slovenskega Rdečega križa. Slovenski Rdeči križ je povabil številne ustanove, tvrdke in privatne osebe, naj pristopijo k društvu kot člani in naj plačajo članarino za tekoče leto. Odziv je prav po-voljen, mnogi so nakazali tudi preplačila. Vabimo pa vse one, ki iz tega ali onega vzroka niso prejeli našega vabila, pa bi se hoteii včlaniti, da nam blagovolijo nakazati članarino po poštni hranilnici na ček. račun št. 15.384 ali pa vplačati pri blagajni, Marijin trg 5. članarina znaša 10 lir, za družbe in druge pravne osebe 20 lir, preplačila pa hvaležno sprejemamo. Pozivi. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg št. 5 se naj zglase pri referentu III: trgovec Milan Lavrič, Josip J. Sušnik, sin majorja, v zadevi Lekiča V. Petra in svojci vojnega ujetnika Bizjaka Ivana iz taborišča Flossenburg. Zahvala. Tvrdka »Sekoteks« je darovala Slovenskemu Rdečemu križu lir 5000 za potrebne begunce, rodbina dr. Berceta Janka namesto cvctja na grob blagopok. ge. Fa-san Milice lir 200, nameščenci tvrdke »Tribuna« lir 350 namesto venca na grob blagopok. g. Zore Smole. — Prisrčna hvala! Noč za nočjo morajo spati množice Londončanov v postajališčih podzemne železiuce etečih bomb Jasno je, da stalna nevarnost povzroča veliko nervoznost prebivalstva in mlahavost pri delu. Seveda se ne da tajiti, da življenje teče naprej, toda njegova pot je drugačna kakor pred nekaj meseci. Listi izhajajo še vedno vsak dan, tudi radijski oddajniki precej redno obveščajo svoje poslušalce. Parlament zboruje, čeprav je v njem polno praznih sedežev. Občutek splošne nevarnosti pa narašča z vsakim trenutkom. Ambulančni vozovi dirjajo po ulicah in pet divizij vojakov je moralo opustiti vojaško delo ter so jih na Churchillo-vo zahtevo zaposlili pri razkopavanju razvalin v Londonu. Mesto, ki se je čutilo že popolnoma varno v srelanji vojni in v katerem se je mnogo govorilo o miru in zmagi, se je nenadoma zopet znašlo na bojišču ter je v tem pogledu ponoči in podnevi Kipar Ivan Zajec 75 letnik Več ko četrt stoletja je spolzelo mimo-naju, odkar sc poznava, pa je še vedno tak —- naš Zajec — kakor takrat, ko sva se , prvič srečala. Prav nič se ni spremenil in še vedno je mladeniško čil, prožen, tih, pa skromen, kar nekam sanja vo zaprt vase. In kakor je bil takrat, tako je še daftes ves predan svojemu lepemu delu in tihemu domu. Sleherno jutro ga lahko vidimo, kako stopa s svojim značilnim otroškod robnim korakom mimo ribnika v smeri tivolskega gradu, kjer mu za njim, na položnem gričku ždi njegov dragi umetnostni domek. Je to le skromna podstrešna sobica, da v njej lahko nemoteno snuje, kipari, slika in sanjari o prečudežnih lepotah darovite muze in minulih zlatih časih. Marsikdo izmed nas ne ve, da je ta po postavi ne veliki, molčeči, vedno temno opravljeni možek tisti veliki likovnik, ki nam je ustvaril največji ljubljanski spomenik in ž njim dobro upodobil nesmrtni lik našega prvaka pesnika Franceta Prešerna. In dobro se zavedamo, da je mojster Zajec poleg kiparja Gangla danes najvidnejši predstavnik slovenske likovne umetnosti. Saj so že ob njegovem prvem umetnostnem vzponu čutili odločujoči či-nitelji, kaj prav za. prav zna mladi kipar Zajec — in ne zaman. Danes razveseljujejo naša srca že dolga vrsta njegovih mojstro- vin, raztresenih daleč naokoli po vseh predalih naše drage domovine. Mnogo umetnin je že vzniknilo izpod njegovih veščih prstov, od gigantskih likov .pa do najmanjših, res kar drobnih stvaric. Vse so pa povezane z eno in isto lepoto in s tistim značilnim sanjavim da-hom, kakor ga občuti mehko nastrojeni mojster Ivan v svojem umetnostnem srcu takfcat, ko ustvarja. Ni naš namen, da bi tu naštevali njegove vrline in zasluge za slovensko umetnost, ampak naj bo to le rahlo opozorilo javnosti na tega res tihega in blagega tvorca, saj stoji tudi on v redki vrsti tistih naših velikih mož. ki žive le za narod in za svoje delo; ko pa pride potem njihov čas, se skromno poslove, svoje zlate sadove pa za. puste nam za naše zanamce, nam v veselje. njim v ponos. Zato naj nam naš čili jubilant ne zameri, da se tako tudi mi spomnimo po tejle poti njegove zlate 751etnice. Veselo stopamo vsi v tisti vedri krog častilcev njegove lepe umetnosti ,in kakor mu je v soboto 15. julija ob rujni kapljici hudomušno napijala res brhko-mlada, čmolasa zakonska družica, tako mu tudi mi vsi. predani res iz srca radostno vzklikamo: Dra.gj Zajec, še na mnoga, mnoga — plodonosna in žlahtna umetnostna dela. E. Just*n. Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost. London — piše nemški poročevalec Benid W. Beckmeier — je danes pač naj-skrivnostnejše mesto na svetu. Dvajset minut pred polnočjo 15. junija 1944 so se začele vsipatj na London »leteče bombe« in sprožilo se je novo dramatično dogajanje, Jci ima značaj nemškega povračila za angleške letalske napade. Požari, ki jih povzroča novo nemško tajno orožje, žvižglja-nje letečih izstrelkov, podirajoče se hiše — v vsem tem se London ne da primerjati z nobenim drugim krajem na evropski celini. Najhujše pa je, da leteče bombe ne povzročajo zgolj materialne škode, marveč Tovver, stara londonska trdnjava odkrivajo tudi zaveso, ki je doslej zakrivala pravo obličje Londona, ta zavesa pa je zavesa strahu in bojazni. Leteče bombe navdajajo londonske prebivalce z velikim strahom, kar tudi ni čudno, če pomislimo, da jih ne more zadrževati nobena stvar, ki sicer lahko vpliva na naše življenje. Kakor žareč meteor prižvižga leteča bomba po zraku in se ne zmeni ne za vreme, ne za sonce, ne. za mesec, ne za dež. Ko zapusti o;strelišče, se popolnoma osamosvoji, leti po svojih lastnih zakonih ter trešči na zemljo, ne da bi se dalo vnaprej povedati, kje. Ko so se pojavili prvi izstrelki te vrste, je marsikateri Londcnčan s strahom vzdih. rul, ko je videl, kakšno je novo nemško tajno orožje. Tega orožja so se Angleži že dolgo bali, o njem so celo imeli nepa-i-jetne privide v sanjah. Govorilo se je, da bo novo orožje treskalo kakor blisk ter v trenutku pokončalo vse življenje okoli sebe. Ko so priletele prve bombe, je nastal docela drugačen položaj. Predvsem je bilo treba popraviti prerokovanja o učinkovitosti orožja. Kamor je priletela bomba, je povzročila svojevrstnoškodo, porušila je po nekaj hiš, njen pritisk je razbil šipe, prevrnil pohištvo in povzročil splošen nered. To je bilo nekako vse. Ali pa zares tudi vse ? London je velikansko mesto, take- veliko, da v pogledu razsežnosti nima tekmeca na svetu. Ker ima prav zaradi svoje razsežnosti v središču široke ceste in zelene parke, so bili JLondončani prepričani. da bodo z lahkoto preboleli nastalo škoclo. šele polagoma so prišli do spoznanja, da je nastajajoča škoda večja, nego so si predstavljali in domišljali. Kdor si hoče predstaviti podobo današnjega Londona spričo nastalih napadov »letečih bomb« in v ta namen razgrne pred seboj zemljevid ter zaznamuje vse prizadete točke s križcem, si ne utegne napraviti niti približne predstave o dejanskem položaju, čeprav je zanimivo vedeti, da je nastalo požarno razdejanje v arzenalu v Woolwichu, da so se pojavili mogočni stebri dima nad Temzzo, da so utihnili sloviti zvonovi Big Bama, vendar je še zanimivejše zvedeti, da je London že od polovice junija neprestano izpostavljen stalnim napadom »letečih bomb«, ki ohramljajo njegovo življenje. To pa ni malo za takšno mesto in takšno središče industrijskega in vojnega udejstvovanja, kakor je ravno London. London je živčno vozlišče velike gospodarske in vojaške države in napadi letečih bomb so njegovo fiziognomijo močno pre-drugačili. Te spremembe se ne dado prikazati v grafikonu, zato pa niso nič manj pomembne. Dopisnik ameriških listov Peter Lion pravi, da si ne želi spričo napadov letečih bomb nič drugega kakor dolgega in globokega spanja — pa ne v I/ondonu, ampak na bolj varnem kraju, kakor ga nudi angleška prestolnica, želi si takšnega počitka v Bostonu ali kjer koli drugje na svetu, samo ne na Angleškem. In res mora biti težnja po spanju jn miru v Londonu velikanska. Leteče bombe, ki jih spuščajo z evropske celine, povzročajo velik nemir med prebivalstvom v splošnem. Hišne gospodinje ne vedo, ali in kdaj naj gredo zdoma. da si nabavijo življenjske potrebščine. Delavci soa v negotovosti, ali bodo mogli započeti in dokončati naročeno delo. Itd. Kadar pa začno deževati leteče bombe, vsakdo prisluhne in se vpraša: Kam bo padel naslednji izstrelek? Občutek nesigur-nosti in nevarnosti hromi življenje in to življenje daje svoj pečat vsemu nebanju pod londonskim meglenim in zamračenim nebom. Katedrala sv. Pavla VVestminstrska opatija podobno Berlinu. Nepričakovano naglo in skoraj brez svarila se je zatemnil-o nebo nad Londonom. Brez alarmov priletavajo bombe in vendar je to šele začetek maščevalnih ukrepov, ki jih je začela izvajati Nemčija. Bodi kmet, študent, gospod, krema RAPIDA povsod I Kronika * Visoko odlikovanje. Fiihrer je odlikoval generalnega poročnika Remerja Sta-hela s hrastovimi listi z meči k viteškemu križcu Železnega križa kot 79. vojaka nemške oborožene sile. * Žarah Leander bo nastopila v cirkusu. Znana filmska igralka Žarah Leander bo letos v jeseni nastopila na reviji v nekem stockholmskem cirkusu. * Spet potres v Turčiji. V torek so čutili v Ušaku in Džibru v zapadni Anatoliji nadaljnje potresne sunke. V Ušaku je bilo več različnih stavb poškodovanih. * Požar je uničil velik hotel v Švici. V St. Moritzu je pred časom izbruhnil ogenj, ki je pokončal ondotni Grand Hotel. V tem hotelu so se pred vojno nastanjevali evropski vladarji, kadar so se mudili zlasti v zimskih mesecih na ozemlju St. Moritza. V hotelu je bilo postelj za več sto gostov. * Prijet divji lovec. V bližini Gressen-berga pri Gradcu sta prijela neki lovec in orožnik divjega lovca v trenutku, ko je skušal odnesti v zanko ujeto srno. Divji lovec je bil izročen državnemu tožilstvu. * Dar za vrhniške občinske reveže. G. prof. Mutej Sternen, častni občan Vrhnike, je podaril za občinske reveže tukajšnje občine znesek 1000 lir. Za velikodušni dar se mu občina najiskreneje zahvaljuje tudi v imenu podpiranih. u— Nov gr«b. Za vedno je zapustila svojce dobra mati in sestra ga Anica Čopič. K večnem počitku jo bodo spremili v nedeljo ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Vožnje z mestnimi reševalnimi avtomobili, ker morajo biti mestni reševal ni avtomobili neprestano pripravljeni, prav tako pa tudi zaradi tehničnih ovir. sme mestna reševalna postaja po višjem nalogu v bodoče prepeljati samo tistega bolnika ali ranjenca, ki zanj zdravnik na lastno kazensko odgovornost podpiše v napotnici izrecno pripombo, da obstoja smrtna nevarnost. Opozarjamo občinstvo, naj se v slehernem primeru zaveda nujne potrebe, da to objavo morajo upoštevati zdravniki in stranke same. Medicinska upravičenost nujnosti prevoza bo kontrolirana ter bo oblast prisiljena postopati proti kršitelju. Bolniki naj se po možnosti prevažajo z zasebnimi vozovi ali pa z mestno električno cestno železnico. Samo pri ugotovljenih nalezljivih boleznih, ko se taki bolniki ne smejo pre-peljavati z vozovi cestne žr'e7nice in drugače. jih bo mogoče izjemoma tudi še nadalje prevažati z reševalnim vozom morebiti na konjsko vprego. Za kakršno koli boleznijo obolele otroke naj prineso starši ali druge odrasle osebe v bolnišnico. 3IED. UNIV. DR. MRMOIJA ZDENKO ORDINIRA OD 11. PO 13., DALMATINOVA 5, TELEFON 27-11 u— Obisk mladine v gostilnah. Uprava policije je po svojih organih ugotovila, da v gostinske obrate zahajajo maioletniki in mladina izpod 18 let starosti in se vdajajo pijančevanju. Ne glede na to, da takšno ravnanje kvarno vpliva v zdravstvenem in moralnem oziru na mladino, tudi veljavni zakonski predpisi pod kaznijo prepovedujejo dajati osebam izpod 18 let starosti v javnih lokalih alkoholne pijače. Imetniki gostinskih obratov in starši se opozarjajo na to. Mladini izpod 18 let je dovoljen dostop v gostinske obrate le v družbi roditeljev in odraslih sorodnikov. Uprava policije bo po svojih organih nadzorovala izvrševanje teh zakonskih določil. u— šola za otroške sestre-negovalke pri Higienskem zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani, Li-pičeva 3, sprejema do 10. avgusta 1944 prošnje za šolanje, ki morajo biti opremljene z izvirnimi dokumenti: rojstva, do-movinstva in šolske predizobrazbe. šolanje traja 12 mesecev ter se bo začelo 1. septembra t. 1. Podrobni pogoji so razvidni iz razpisa šole v Službenem listu št. 54 z dne 19. VII. 1944. u— Predrago cvetje. Čeprav so težki časi, vendar si Ljubljančani radi pritrgajo vsotico za nakup cvetja za okrasitev stanovanj, prav tako pa prebivalstvo pokupi velike množine cvetlic za okras grobov. Najrazličnejših veselih in tudi žalostnih dogodkov je toliko v vsaki družini, da je cvetje velikokrat potrebno vsaj za naj-skromnejše darilo, zato so pa ob marsikaterih praznikih cvetličarne razprodane, prav dobro kupčijo pa vsak dan napravijo tudi prodajalke cvetja ob Ljubljanici. Ker so ob teh časih tudi obiski na grobovih vedno pogostejši, zato je tudi pred pokopališčem naprodaj vedno dosti cvetlic. Toda prav ob času, ko so vsi vrtovi v najbohot-nejšem cvetju, so cvetlice razmeroma mnogo predrage ter zato marsikomu tudi že težko dosegljive. Splošna želja je torej, naj prodajalci cvetlic ne posnemajo črne borze in svoje blago pocenijo, ker bi bila sicer oblast prisiljena določiti cene tudi za rože, čeprav niso neobhodna življenjska potrebščina. Se prej pa svetujemo kupovalkam, naj pri cvetlicah ne razmetavajo nesmisel-do denarja ter skušajo same doseči nižje cene. Dr. Franc Brandstetter ŠUBIČEVA ULICA 3 — Tel. 25-68 dopoldne doma zopet ordinira u— Promenadni koncert godbe Slovenskega domebranstva v Ljubljani bo v nedeljo 23. t. m. ob 11.15 pred Narodnim domom z naslednjim sporedom: General Mond, koračnica; Offenbach: Orpheus, ou-vertura; Sedlaček: Beograd v noči, potpou-ri; Fleišman: En starček je živel, pesem; Verdy Trubadur, potpouri iz opere; Haj-drih: Morje Adrijansko, pesem; Jedrenje, koračnica. Dirigent: kapelnik godbe S. D. nadporočnik g. Leskovar Florijan. u— Pri maši na Zgornjem Rožniku, ki bo v nedeljo ob 9. uri, bo pel Završanov pevski kvartet Nedvedovo II. mašo »K Tebi srca povzdignimo!«, orglal pa bo skladatelj prof. Vasilij Mirk. u— Na Splošni strokovni nad. šoli za frizerke, brivce, mesarje, slaščičarje itd. se nadaljujejo protikomunistična predavanja tudi v počitnicah. Za fante se začno jutri v ponedeljek 24. t. m. ob 14., za Ib v sredo 26. ob 14. uri in za Hb in Illb v petek 28. t. m. ob 14.30. Gg. mojstri se naprošajo in vabijo, da poskrbe za redni obisk. Obenem se obveščajo, da so dolžni prihajati k predavanjem tudi vajenci in vajenke iz HI. razredov, čeprav so že napravili končni izpit. — Upraviteljstvo. u— Brezplačno predvajanje športnega filma! V torek 25. t. m. ob 18. bo v kinu »Slogi« brezplačna kino-predstava za športnike. Predvajal se bo športni film iz lahke atletike, ki bo prikazoval načine in metode pri raznih metih. Fi m Je bil posnet med berlinskimi olimpijskimi igrami v letu 1936. ter je zelo poučen, ker razlaga vse faze in poedinosti pri metih, ki igrajo veliko vlogo. To je prvi film v nizu športnih filmskih predstav, ki jih organizirajo slovenski športniki, in prepričani smo, da bodo ljubitelji športa v velikem številu prisostvovali predvajanju filma. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja! Novi tečaji — dnevni in večerni ■— prično 1., 2. in 3. avgusta. Praktično znanje potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Informacije, prospekti; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Kopališče pri Slonu ostane zaradi vsakoletnega splošnega čiščenja zaprto od 25. t. m. pa do 8. avgusta. Pedikura se nadaljuje. u— Učni tečaji v Lichtenturnovem zavodu — za popravne in privatne izpite. — Specialni oddelki za matematiko, nemščino, klasične jezike in ostale srednješolske predmete. Učnina nizka. — Informacije —• vpisovanje dnevno dopoldne v Lichtenturnovem zavodu. u— Stenografski in knjigovodski počitniški tečaji prično ta teden. Vpisovanje še ves prihodnji teden dopoldne in popoldne do 7. ure zvečer: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2-II. u— »Pofica za male« je najbolj zaželena zbirka mladinskih slikanic. Dosedaj je že izšlo 8 zvezkov. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. u— Pisalni stroj, ki ni dolgo časa osna-žen in naoljen, ima zelo kratko dobo življenja — ter kvalitetno dnevno hira in izgublja na vrednosti. Vsa popravila pisarniških strojev izvršuje strokovno in hitro specialna delavnica precizne mehanike »Everest«-servis, Prešernova ul. 44. u— Obsmrtno podporno društvo Vič-Glince ima svoj redni občni zbor dne 30. julija 1944 v Prosvetnem domu na Viču ob 4. uri popoldne. Poročila funkcionarjev, sprejem novih pravil in volitev novega odbora, Društveni odbor. u— Instrukeije dobe dijaki za poljuben predmet — tudi za popravni izpit. Honorar nizek. Začetek 1. avgusta. Pojasnila: Novi trg 5, dopoldne. u— Dijake-inje vseh šol opozarjamo, da je pričel pouk (inštrukeje) v vseh oddelkih: pripravljalni tečaji za višji razred, tečaji za popravne in privatne izpite, korepe-titorij za prvo- in drugošolce. Naknadno vpisovanje še ves prihodnji teden dopoldne in popoldne: Specialne strokovne instrukeije za sred. šole, Kongresni trg 2-II. u— Primarij dr. Merčun redno ordinira od 3. do 5. ure popoldne. PRAŠIČKI ZA REJO Prašičke za rejo, šentjernejske pasme, v težini 10—20 kg oddaja Gospodarska zveza pri restavraciji »Lev« na Gospo-svetski cesti. u— Za meščanske šole pripravljamo dijake-inje v posebnem tečaju za popravne izpite, za višji razred itd. iz vseh zaželenih predmetov. Vpisovanje še prihodnji teden: Specialne instrukeije za srednje šole, Kongresni trg 2-II. u— Invalidi in vojne vdove, ki ste se prijavili za kurivo pri Udruženju, zg.asite se glede drv v ponedeljek 24. t. m. v pisarni od 9. do 12. ure dopoldne. u— Hreščanje in motnje v radijskem aparatu povzroča zaprašenost. Hitro in temeljito Vam očisti radicaparat ter izvrši potrebna popravila po zelo ugodni ceni tvrdka »Everest«, Prešernova 44. u— Stare kravate napravim kot nove. Popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški cesti 17-11. P. Amon. u— Previdnost pri kmetijskih strojih je vedno na mestu, še zlasti pa sedaj, ko bo z njimi več opravka. Posebno pri mlatil-nicah naj ljudje skrbno pazijo, da se ne zgodi nesreča. Nešteto primerov hudih nezgod večkrat lahko zabeležimo zgolj zaradi neprevidnosti. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 701etnega posestnika Franca Ro-meta iz Šmarja, ki mu je mlatilnica v zapestju odtrgala levico. Druga žrtev nesreče pii kmetijskem stroju je bil 3letni sin posestnika Vinko Kotnar iz Št. Vida pri Stični, ki si je na slomoreznici poškodoval desnico. u— Nesreče. 8letna hčerka delavca Marija Verbičeva iz Martinhriba si je pri padcu zlomila levico. Desno nogo si je zlomil pri padcu 811etni mestni ubogi Josip Dre-šar iz Ljubljane, v desno koleno se je vsekal 391etni policijski stražmojster Anton Verbič z Vrhnike. 50letna delavka Marija Zalarjeva iz Matene se je s koso vrezala v desnico. S kolesa je padel 16letni dijak Slavko Pezdirc iz Ljubljane, pri čemer je dobil notranje poškodbe. Precej hudo si je poškodoval levo nogo 591etni skladiščnik Štefan Novljan iz Ljubljane, ki je padel z voza in mu je potem kolo šlo čez noge. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Čigava so kolesa? Uprava policije poizveduje po lastnikih treh koles. Moško kolo ima tov. št. 1707357, drugo prav tako moško kolo znamke »Bianchi« pa tov. št. 15273 in je črno pleskano. Dalje je zaplenjeno žensko kolo »Torpedo« s tov. št 710035, v glavnem črno pleskano, le prednji del je moder. Lastniki teh koles se naj javijo s kolesarskimi knjižicami med uradnimi urami na upravi policije v sobi št. 13 v III. nadstropju. Bibliofilska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige boste podprli delo teh dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto lir. Iz Novega mesta Neurje. Kakor prejšnja, je tudi ta nedelja bila zelo soparna. Dopoldne je kar žgalo. Okoli 15. ure so se začeli zbirati za Gorjanci temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Čez eno uro se je stemnilo nebo tudi nad Novim mestom. Okoli pol 16. ure pa so se odprle nebeške zatvornice. Lilo je kot iz škafa. Vihar je lomil drevesa in veje, odkrival strehe in podiral kozolce. Tako je porušil tudi z ovsem in deteljo do vrha naloženi kozolec g. Hadla. Med silnim nalivom je padala tudi toča, ki pa v mestu ni naredila preveč škode. Izgledalo je, da so bolj prizadeti Gorjanci ter v krajih vzhodno od Novega mesta, t. j. okoli Trške gore in dalje proti Št. Petru. Posledice neurja so bile ponekod hude. Kmetje iz novomeške okolice, ki so prišli v ponedeljek na sejmico, so pripovedovali, da je toča hudo gospodarila v Mačkovcu, Beli Cerkvi, Vin jem vrhu, Stranjah, Ruhni vasi in Dragi. Potolkla je zgodnjo koruzo in vzela vinogradnikom do polovice pridelka. Drugod je zopet vihar lomil 15—201etne jablane in hruške, podiral kozolce, pobil k tlom zgodnjo koruzo, fižol in krompir. Po pripovedovanju kmetov je bilo hudo za Gorjanci, odkoder nimamo poročil, kakor tudi še ni poročil iz oddaljenejših krajev. Ze sedaj se lahko oceni, da je škoda velika, posebno na koruzi in deloma tudi na trtah. Na polju je v krajih, kjer je toča bobnela sama, žito in proso skoraj vse uničeno. Živilski /rg. Zaradi nedeljskega neurja je bil ponedeljski trg manj založen. Mnogo je bilo borovnic po 6 lir 1. Tudi jabolk-krcsničk je bilo dosti po 5 komadov za liro. Zbila sta jih toča in vihar. Fižol v sitročju je bil po 10 lir kg, krompir po 6 do 7 lir, pesa 5 lir. kumare po 14 lir, zeljate glave po 8 lir, vse za kilogram. Jajčka po 4 lire. Dovolj je bilo solate, ki pa je bila scefrana od toče. Precej je bilo tudi zdravilnih domačih rož. Primanjkovalo je mlečnih izdelkov. Prodajali pa so kuretino. Po-hanci so bili po 50 lir. Lep letošnji petelin je za 150 lir kmalu našel kupca. Živinski trg. Na Loki je bilo zelo živahno. Okoličani iz Šmarjete, Škocijana. Št. Petra, Št. Jerneja in drugod so pripeljali okoli 600 puj-ekov. Živali do 7 tednov stare so bile po 500 Omenim naj samo nemška prizadevanja, ki so rodila krasne uspehe. Zdravilnim rastlinam in zdravilom, ki jih iz njih debijo, so dali ime biološka zdravila, vedi, ki se z njimi in njihovo uporabo bavi, oa pravijo biološka farmakologija in biološka terapija. Nemški zdravnik dr. G. Madaus je napisal obsežno delo o tem področju medicine in ustanovil poseben znanstveni zavod, kjer zdravilne rastline preiskujejo, jih po rezultatih teh preiskav predelujejo odnosno uporabljajo v zdravilne namene goje kvalitetno najboljše zdravilne rastline in celo vzgajajo nove, v katerih so združene zdravilne sposobnosti več zdravilnih rastlin. Biološka farmakologija in predvsem biološka terapija pridobivata iz dneva v dan na pomembnosti in važnosti. Biološka farmakologija je "isto na novo preiskala posamezne zdravilne rastline. Ugotovila je predragocene stvari. Tako na primer nas je naučila pravilno ravnati s posameznimi zdravilnimi rastlinami, da nam nudijo svoje zdravilne sposobno«:! v največji meri. Odkrila je vrsto odličnih zdravil, ki nimajo primere z z.lravili ke-mijsko-farmacevtskega izvora. Povem raj samo dva primera. Navadno preslico ljudje pogosto uporabljajo v vrsti domačih zdravil. Biološko farmakologijo je to opazovanje volilo k podrobnemu preiskovanju preslice. Ugotovili smo, da je preslica odlično zdravilo za vse bolezenske pojave na ledvicah in mehurju, dognali pa so tudi, da je treba z njo primerno ravnati, če hočemo iz nje izločiti tiste zdravilne snovi, ki so za zdravljenje bolezni ledvic in mehurja potrebne. Te zdravilne snovi so predvsem tako imenovani silikati. če preslico kuhamo kakor običajen čaj, ne bomo izločili nobenega silikata. Zato je treba po ugotovitvah in navodilu biološke farmako-logije preslico postaviti v mrzlo vodo, jo počasi segrevati in pustiti vreti pol ure, potem jo počasi ohladiti in šel potem precediti. Drugo pogosto zdravilo v vrsti domačih lekov so kamilice. Kdo jih ne pozna in jih še ni uporabljal?! Zopet je biološka farmakologija ugotovila, da je popolnoma zgrešeno kamilice kuhati kot navaden čaj, ampak jih je treba samo poparitl z vrelo vodo, da izločimo iz njih ona hlapna olja, ki so zdravilna. Tako bi lahko naštevali brez števila zanimivih primerov, kar pa ni namen tega sestavka. Pri nas na Slovenskem raste čudovita množina zdr avilnih rastlin. Ko sem jih pregledoval in študiral, se nisem mogel na-čuditi bogastvu, ki ga skriva naša zemlja. In tega bogastva smo zelo malo izrabili. Običajno smo uporabljali nekatere rastline le šablensko za različne čaje, ki so jih prodajali pod različnimi imeni naokoli. Ugotovitvam in navodilom biološke farmakolo-gije ne ustreza skoraj noben čaj, ki je v prodaji, o katerem bi lahko rekli, da je resnično polnovreden po svojih zdravilnih kvalitetah. Danes, ko na vseh koncih primanjkuje zdravil, se bo medicina z nujnostjo morala okleniti biološke farmakologije in terapije. Razmer in prilike jo bodo prisilile k temu. Prepričan sem, da se bo tedaj začela nova in mnogo lepša ln uspešnejša pot v zdravilstvu, kakor smo jo pa doživljali v zadnjih desetletjih. Naj bi kmalu nastopila v korist bolnega in trpečega človeka! Tako se bo tuli pri nas začela razvijati biološka farmakologija in bomo začeli malo bolj smotrno izrabljati bogastva, ki jih hrani naša domačija v svojih zdravilnih rastlinah. Menda se pripravlja že ustanovitev zavoda, ki bo vodil zbiranje zdravilnih rastlin, njihovo predelovanje in izrabljanje. Izključi in onemogoči pa naj se s podporo oblasti in iskrenih ljudi dc-bičkar-sko trgovanje z zdravilnimi rastlinami in zdravili, pridobljenimi iz njih. Splošna želja je, da bi se lepa zamisel uresničila v korist bolnemu in trpečemu in v korist onim malim ljudem, ki jim nabiranje zdra. vilnih rastlin prinaša vsaj majhen zaslužek. Obenem pa bo takšen zavod važen znanstveni aparat v preiskovanju in študiju naše zdravilne flore. M. L. 3IOIC3ICDICDIOIOIOIOIO Zgodovinski dokument komunističnih krvoprelitij v vrstah slovenske duhovščine je knjiga: »KRI MUČENCEV...« 3IOIOIOIOIOIOIOIOIO Na trg prihajajte zgodaj! Ljubljana, 22. julija. Nekatere gospodinje se še vedno niso navadile vstajati zgodaj, čeprav se pogosto čudijo, da je že vse razprodano, ko prihajajo na trg ob 9. ali še pozneje. Povedati jim je torej treba, da prodajalke zdaj dovažajo svoje blago na trg navsezgodaj, da bi se lahko čim prej vrnile. Nepr.jetno je, če morajo ostati v mestu dalje časa, ko jih čaka doma vedno mnogo dela. Vendar večina gospodinj prav dobro ve, da se tržno življenje začenja že pred sedmo. Ob sobotah je na trgu že zgodaj tako živahno kakor je bilo včasih šele ob 9. V m:rni dobi je bilo najživahneje na velikem ze'e-njadnem trgu šele ob 10. Zdaj imamo dovolj prilike, da se dobro naspimo, zato pa tudi laže zgodaj vstajamo. Gospodinje, ki so tudi danes zgodaj vstale, so bile lahko zadovoljne na trgu. Brez truda so nakupile zelenjave in stročjega fižola. Največje zanimanje je zdaj za stroč-ji fižol in glavnato solato. Stročji fižol radi kupujemo, saj nam nekoliko nadomestu-je celo meso. Čeprav je letos mnogo več glavnate solate kakor predlanskrn in lani, vendar je zadnje čase ni več na izbiro ter je navadno že v>a razprodana v prvih tržnih urah. Gospodinje, ki prihajajo na trg ob 8., se morajo že postavljati v vr^te ob prodajalkah, da dobijo zelenjavo in fižol. Danes je mnogo prodajalcev razprodalo povrtnino že pred osmo. Kupovalci, ki ne gledajo le, kaj je_ naprodaj v značilnih trnovskih dvoko.nicah, lahko opazijo tu :n tam tudi kaj zanimivega pod vozički. Od nekaterih dvokolnic curlja voda in se odteka po tlaku, medtem ko je tlak ped drugimi vozički z enakim blagom povsem suh. Gospodinje pa so prav tako zadovoljne z mokro zelenjavo kakor s suho, sam;> da jim prodajalci hitro postrežejo Danes je bila huda gneča pri nrkem ze-ljarju, ki je prodajal že novo kislo zelje. Treba je izreči priznanje našim zeljarjem, da so začeli zalagati trg tako zgodaj s kislim zeljem . Prodaja borovnic je v splošnem končana. Zal še ni naprodaj gob, ki so že začele rasti. Razen čebule ni naprodaj nobenega uvoženega blaga. V splošnem je zdaj domače b'ago precej dobro nadomestilo v-e pridelke, ki smo jih sicer uvažali, vendar bi ga moralo biti naprodaj malo več. do 600 lir, 8 mesecev stare po 600 do 700 It, 12 tednov stare 13 selenburgova 6. sprejmem takoj v gostilniskoj 18568-44 kuhinjo. Plača dobra Sv. Ja-| VAJENCA koba trg št. 5. 19627-Uza ključavničarstvo, spre) PRIDNO DEKLE j me Kralj, Gregorčičeva 5. čedno, mlajše, ki bi se( 18614-44 hotela učiti dobre kuhe,1 KROJAŠKEGA hkrati pa serviranja V vajenca takoj' spreimem. mali boljši menzi. takoj sprejmemo proti plači. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 18747-la TAPETNIKA ki gre delat na dom — iščem. Ing. Pretner — Verbič, krojaštvo, Breg 20. 18554-44 VAJENKO takoj sprejmem. Modni salon. Prečna ul. 3. 18754 44 V ATENCA Gledališka 4-III. 18749-la z* soboslikarstvo in ple DIJAKE jskarstvo. sprejmem tal- na počitniško delo proti jkoj. Plačo dobi po do-dobremu pjač-ilu sprej-govoru. J. Ambrožič — mejo Združene opek.«me,Glinška ul. 7-1. 18759-44 Miklošičeva 15. Prijave j VAJENCA takoj! 18756-la':-a špecerijsko trgovino v Ljubljani, sprejmem. Naslov v ogl. odd. lutra. 18687144 VAJENCA Ki bi imel vcscPe do mi-zarske obrti, sprejmem v uk. Bitenc I\an, mizarstvo. Gosposka 10. 18700-44 VAIENKO 2 KNJIGOVODJI za in lustnjo in javno službo in kuharico za ob:a'no kuhinjo i^eemo. Ponudba oddati pri Ivanu Figarju. p lama, Vošnjatova ulica 12. 17'j45-la KROJAŠKEGA pomočnika ali pomočnico .. . , — sprejmem. Glavan —/j]1 vajenca, spreime foto Kolodvorska 3 3. 18753-la '^ocmur. Društvena 34. stalno nameš:enje dobi moška ali 2en>kri oseba, ki ima oO.ČOO lir. Ponudb' na ogl. cdd. Jutra pod »Lahko delo — dober zaslužek. l!867l-la MODISTOVSKO pomočnico in vaienko takoj sprejme salon Kozina, Dunajska 51. 1S479-la BOLJŠE DEKLE sprejme starejša gosp; vdova. Je lahko absoi-ventinja kake šole za vsa lažja gospodinjska dela. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Ugodni pogoji«.. 13705 la POSTREŽNICO za čez dan iščem k otroku. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18602-la gosp. pomočnico z znanjem kuhe. taknj sprejmem. Gjud Aleks. Kongresni trg fi. lS635-la GOSP. POMOČNICO iščem k 2 članski družini — Irana in plača dobra — na,-SiOp takoj ali po dogovoru. — Javiti .-e: Ciril-Metodova 47-b. I. r.alstr., levo, (prej Tyrše-va . l?5Sl-la gosp. pomocnig\ po?tenELHOMA« sko. športno, s prestavami, št. 5 prodam. Mala čolnarska 6, pritličje. 18421-6 OTOMANO prodam. Naslov v oelas. odd. Jutra. 18416-6 MOŠKO KOLO, skoraj novo, in dva gumi-plašča, nova, 700 + 35 c, prodam. Šiška, Šolska ul. 5 18413-6 HARMONIKO. klavirsko, prav dobro ohranjeno, 120 basov.#prodam. Poizve se pri hišniku na Dvornem trgu 1. 18411-6 MOŠKE ČEVLJE, nizke, št. 45, dobro ohranjene, prodam ali zamenjam za št. 42. Naslov v ogl odd. lutra. 18109-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, krem. zelo dobro ohranjen, predvojni mate-rijal, in veliko košaro prodam. Ooled od 9 do 13. Ivačič, Celovška cesta 128. 18407-6 PREPROGO, sarajevsko, novo. krasen vzorec, 2X3. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »25.000«. 18406-6 MOŠKO KOLO, znamke »Torpedo«, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra. 18405-6 OTROŠKO STAJICO, dobro ohrar.ieno, prodam. Rovšek, Gradišče 13'I. 18371-6 ZAMENJAM ali prodam predvojno volneno moško blago, temno-modro, črtasto, 2.5 m. za kostum, za 3 m sivega bla-p i v Umetniškem gleda'išču; kasneje med dopustom, sem jo srečal na Rujari--« Stari je odmahnil z roko. »Te podrobnosti me za zdaj ne mikajo — najprej bi rad vede', kakšnega kova je dekle, ki jo hoče moj sin in naslednik vzeti v zakon.« »Najboljša ie. kar--« »— — najlepša, najp'emenitejša, naj-krasnejša izmed vseh! Fant. nikar teko divje ne strmi v svojega *tarega očeta, da ga resno ne ujeziš! Sodba zaljubljenega človeka mi prav nič ne pomeni!« Na obrazu Heinza Renkena se je razločno zazrcalila kljubcvalr.ost. »Mar bi kar cdkrito rekel, da jo odbijaš, ker je gledališka igralka!« Spit je stari krepko zgrabil mlsdega za ramena. »Nesmisel, sinko — toda z zaljubljenci je prav tako težko pametno govoriti kakor z norci. Nisem dovolj staroverski, da bi -e mi zdel zakon z umetnico brezpogojno katastrofa; tudi to, da bi morala imeti moia bodoča .-naha bogato doto, ni važno v mo ih očeh. Renkenu se ni treba.ženiti na denar, saj konec koncev tudi jaz nisem. Ne, Heinz, vse to so postranske stvari, a daj. poglej tole--- Njegova roka je pokazala proti širokemu oknu, skozi katero se je odpiral pogled na svetle steklene strehe montažnih lop z njihovo grmečo pesmijo dela, na kadeče se dimnike, strojna poslopja in vse širno tovarniško ozemlje podjetja, vse tja do le-sketajočih se tračnic tirnih priključkov in temnih voda prekopa, potov v široki svet. v katerem je ime'a tvrdka »Renken, gradnja mostov« velik in vsakomur znan sloves. »Za tole gre, dečko moj — za naše podjetje! Tisti dan, ko me pokličejo k veliki vojski, moraš stati tukaj ti s svojim dedičem in naslednikom, ki naj odraste v podjetju in njegovih podružnicah doma in na tujem ter postane zmožen, da ga bo vodil naprej, kadar tebe več ne bo! To mora biti cel človek, mož z značajem in bistro glavo, čeprav bo seveda tudi on časih delal neumnosti, dedec, ki bo znal skrčiti oboje, pest in voljo! Zato je tudi docela vse eno, ali stoji tvoja bodoča žena danes še pri kuhinjskem loncu ali na gledališkem odru ali opravlja kakršno koli drugo spodobno delo — važno, dečko moj, je samo, ali ima pošten značaj, spodobno preteklost in resnično ljubezen do tebe! To moram vedeti — zdaj me menda razumeš?« Heinz Renken je s svetlimi očmi zajel dobro znano sliko tovarniškega ozemlja, na katerem je neugnano utripalo delo. Nato je pogledal očeta. »Oprosti, prav imaš, kakor zmerom. Sam bi bil moral pomisliti na to. Ali —» prepričan sem, da je lise vsa takšna in tudi bo zmerom takšna, kakor midva upava od nje.« Renken je pogledal sinu naravnost v oči. »Dečko, iz vsega srca ti želim. Nikar me ne imej za enostranskega. Kdaj se pelješ spet v Hagenbriick?« Mladega človeka je vidno obšla zadrega. »Mislil sem, da bi se peljal jutri za štiri ali pet dni. Gospod Pistorius, ki zdaj tam vodi našo podružnico, se. kakor si videl iz poročil, še ni dovolj vživel v ohdukajšnjG razmere.« t PISALNI STROJ | PREGRINJALO t kovčku, nemške znamke, lepo, belo, pleteno za 1 prodam. Naslov v ogl. odd.■ posteljo, prodam. Ogle Jutra. 1S662-6 dati Sv. Petra nasip 17 MOŠKO KOLO II. nadstr.. levo. 18748-6 »Steyer« prodam. Naslov v j RADIOAPARAT ogl. odd. Tutra. 18622-6 Philips 4 + 1, prodam. — JEDILNICO Ogled: Frankopanska 26 z otomano ali brez, več — do 10. ure. 18755-6 oblek in čevlje št. 38. pro- MOŠKO KOLO dam. Hrenova 19. Zore. športno, skoraj novo in 18555-6 nove gume, francoske OTROŠKE OBIFKCE j znamke, predam. Ogled za 5—7 letnega fantka ins-mo od 12. do 15. in od deklico, dobro ohranjene, 19. dalje. Naslov v ogl. prodam. S. S., Cojzova c.'odd. Jutra. 18760-6 l/I. 186-49-& I liADIO PIIILIPS-RADIO 'najboljše nemške zn?.m- 5-cevni, Super, naprodaj za ke, 5-cevni, krasna obli. 4500 lir. S. S. Cojzova c. k:, prodam. Celovška c. 1 f 0"'ed od 18. ure na- 95 III levo. 18761-6 prei. 18648-6 j KOSTUM DAMSKO KOLO [nov. eleganten, črn — poceni prodam. Kolodvor-1 predvojno blago, pro-skn 6 gostilna. 18646-6;d?m. Ogled od 1. do 3. ŠPORTNI VOZIČEK 'ure na Resijevi c. 4-a, predvojni, dobro ohranjen, IIII. nadstr., desno. prodam. Ogled pri hišniku. Koroška ul. 4, pri Sta dionu. 18631-6 PISALNI STROJ nemške znamke in plinski rešo, ugodno naprodaj. — O-.-led v trgovini Medvedova c. 12. ELEKTR. LIKALNIK j 2 PLAŠČA za KOLO nov. krojaški in nekaj ode j.'z zračnicama, v odlič-prodam. Ogled dopoldne, nem stanju, prodam. Ja-Naslov v ogl. odd. Jutra, nežičeva ul. 12-1, desna Pevec. N.:slov 18632-6 tra. 18762-6 OTROŠKI VOZIČEK športni, prodam. Rožna dolina, C. VI-6. 18^63 6 KRATEK KLAVIR dobro ohranjen, prodam v ogl. odd Ju 18764 6 18633-6 ŠIVAT NI STROJ pogrezljiv, prodam. Reslje va 30, podpritličje. 18657-61 TRGOVSKI PULT prodamo. Vprašati v Kmet- vrata (Prule). 18767-6 DARILO za damo. prodam. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 18763-6 MOŠKO KOLO 'dobro ohranjeno in trl-škrm domu, Tavčarjeva 1,'.cikel, vse v novem sta-priti. 18673-6 n.lu prodam. Ogled vsak 30 m KABLA dan od 6. do 8. zjutraj prodam. O^led od 12. do Ob Ljubljanici 18. 13. ure. Florjanska 30/1. j 18239-6 18308-6' RADIO 4 + 1 MOŠKO ŠPORTNO KOLO 'i.ajnovejši mo.iel. nemški, pro. predvojni mate-nli zamenjam za -irol. MiK-lndte-18733-6 Skoraj novo. r;!«i, pro-lam dnbtr siviln' ga Lukež. PRODAM: star n.'-ki j.,,vršnik ter btogo za mošso obleko Naslov v ocl od. Jutra. 1S730-6 DVE NOVI KOLESI Naslov 18663-6 zen-mo;l sarar ure. m IB03 I: din m in rno staro siuv v ogl. oddelku .am za ugodno ceno v osi. odd. Jutra. PRODAM: popolnoma nov električni ma. Sažni at.ara; znamke »Vibrator« in dva para moških čevljev št. 41—42. Ogled v mlekarni Kati Tratnik. Sv. Petra cesti št. 33. 18661-6 MOsKO KOLO l.Fvam. Na ogled ^Obro ohranjeno prodam. — f>! 10- ,!n }-■ Mandelčeva ul. 15-1.. vrata 44 huffnt. i HARMONIKO prtv malo rabljeno, zmamke »Crut-ianelli«. prodam. Ogled v ponedeljek od 8.—10. ure in od 13. do 15. ure Naslov v ogl odd. Jutra. 18667-6 NOVO KOLO pro. 7namke »Piich« prodam. Ogled n!10'- v ponedeljek od 8. do 10. urj od 13. do 15. ure. Naslov Gasilska cesta 18760-61 18653-6 PISALNI STROJ gkoiaj nov. prodam, ogl. oda Jutra. KOLES\ žensko in moško, še novo, ter eno moško peno. 'obro ohranjeno, da.'i (zjutraj do 10. ure. dri- ol pol 1. dO ure) Naslov v 1S7S0-6 luksuzno, štra. Na- •■„ 18668-6 Jutra v ^ ndd. Jutra. 137(6-6 ZAMENJAM trboveljski premog :za dobro oh-anjene moške čevlje št. 4(i do 4l ali otroške gojzarje 29—30. Vprašati: Maigaje-va 1?. podpritličje, levo, zvo nec spoaj. 18677-6 , STENICE, "P'-*.ščurke, podgane,' zanesljivo zavod za pokončeva-nie mrčesa in golazni Zor Adolf, Tavčarjeva 4/III, le-18443-6 funiči 781-6;, V vrtincu, 'ke Matice Sternen P1 C'Z0 na dvt-h kolesih prodam. Pretnar. :•. karna. Vodnikova 60. 18777-6 OTROČKI VOZIČEK gl-bok. d bro ohran f-n. predvojni materini, ir dam. OjrM pri vratarju hotela dnevno od 7. do 1 1 PRODAM: i štiri fantovske suknjiče jvo 73'13 let, otroške harmo. i ŠIVALNI STROJ nike. damske čevlje 38. rabljen, znamke 39 40 mo-re.rjave. Rim- ,,jaX(<_ prodam. Naslov v ski trg 8-1, levo. 13/03-6 ogi odd. Jutra. 18704-6 KNJIGI:: j SPECI.TALEN PLAŠČ Gruden-Malovo zgodovino. za motorno kolo, kate-kn-ige »loven-|rega se iahko kot hla^e :n dr ; slnce: jZipnP. prodam. Tvrševa . P«-lovec ter;31 gostilna. 18698-6 Musič, prodam. Bežigrad OTROŠKI VOZIČEK, 18774-6 jkrasen. predvojno blago, lepo darilo prodam. Po-iizve sp Zaloška cesta 35a. ZELO UGODNO i&rodam: otroški bicikel z :; dvema stranskima kole. šokoma za učenje, mo-, , . . . , iškp rjave čevlle št. 43, globok. SKoraj nov, prodam. jnizke d;1„„fee gj 36 _ id mski plašč iz balonske _! s rt le, kremi. platnen, Plašč, 'bel. svetlo zelen ' b-ret kostum kopalno obleko, belo krilo, oble. ko fd endel) vse predvojno blago in Za majhno R-.rnn fpt>T,H)v postavo. Ogled od 10. do KADIO GRAMOFON 3 ure _ Pll^ina Ga,lu_ ' 1 sko.ra> m>v. ze.o ;sovo nabr. 7-III. 18689-6 ^Prodam. Naslov v j MOŠKO KOLQ j kompletno, zelo močno jz dinamo, plašči v odlično 'nem stanju, prodam. Zaloška cesta 27, brivnica. SLAMO |jn ječmenovo, psenicno in rze-j,v r o. r»rodam. Istotam oddam I še kos njive v najem. Ko-' pač Ivanka, Vodnkova 173, 18658-6! OTROŠKI VOZIČEK ij Cernetova 50 1. 18660-6. ŽENSKO KOLO »K os m os«, skoraj novo, naih'i - ~ staniu. ugodno' prod .-m. Poizvedbe ob delavnikih. Dalmatinova 2, od p : 8. do pol 9. in od 18. (lo 19. ure. 18650-6 KRZNEN PLAŠČ rjav. prodam. Šelenbur va 6 1, vrata o. 18654-0 MLADE PSIČKE ilirske ovčarje, prodam. Potočnikova 8. 18665-6 DAMSKE ŠKORNJE ma nove, prodam, v ogl. odd. Jutra. 18666-6 2 SUKNJIČA za dečka od 8 do frak s telovnikom daj. Boc J, krojač Ji 10 let in napro-. Tavčaj-18675-6 črno. iz predvojnega vol. nenega sukn.a. ugodno 18690-6 OTROŠKI VOZIČEK :lobro ohranjen, globok, „ „-i„ m, „ , „ i star materijal, prodam. R - ... ® T^jj t , G!iha- Kolezijska 8. Naslov v oel. odd. 18695^ OMARO iz trdega lesa. lepo, pro-d >m za 2000 lir. Moške Jahalne hlače, marengo. nove. črno damsko jopi. »VE NOV, STRUZN !CI ^"»VSrdK i '>..i .'...lin denar« na oglasni g oildei ••■k Jutra. 18640-6 dva tr1cikua prodam. Naslov v oglas. ' /! "OS"- odd. Jutra. 18710-6 ...'' fre !"' KLAV. HARMONIKO - ...eva o, (dvor;.-,-,-), lep model, grajen za mB\mit'n ISOii"G c>troke- . ' J. -o GLOBOK VOZIČEK n damske čevlje št. 37, prodam. Cesta na Rožnik 43. 18746-6 2 MOŠKI KOLESI dobro ohranjeni, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 17204-6 MOŠKO KOLO Adler, ugodno prodam. Tržaška c. 28/11. 18723-6 ŽELEZNI ŠTEDILNIK prodam. Rožna dolina, cesta VIII, št. 23. 18727-6 ŠPORTNI VOZIČEK prodam za 2000 lir. Ciril-Metodova 60. Pire. 18712-6 DAMSKO BLAGO čisto, volneno, za zimski plašč, ter črno georget svilo, prodam. Vprašati Rimska c. 9/II. vrata 16. 18693-6 MOŠKO KOLO zamenjam za žensko kolo. Rožna dolina c. X, št. 13. 18707-6 DAMSKE ČEVLJE (salonarji), št. 37, prodam. Črtomirova 19/1, desno. 18708-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, avtomodel, skoraj nov, srebrno sive barve, v naiboljšem stanju, prodam. Ogled v ponedeljek pocol-dne od 1. do 4. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18656-6 DAMSKO KOLO skoraj novo, sive barve, visoko 26, gume Dunlop in 1 moško kolo, znamke Pariš. prodam za lir 4700. Rožna ulica 37, čevljar. 18711-6 POSTELJICO otroško, belo, leseno, dobro ohranjeno, prodam. Zelena jama, Ljubljanska ul. 9. 18711-6 ZIMO i VREČE ali stajo žimnico z dobro ži- različne. Juta mo, kupim. Ponudbe na laže stalno ogl. odd. Jutra ma«. KUPUJEMO pod »Ži-18444-7 Podbevšek 4. šiška. PISALNI od am'oa-kupujem. Filip. Obirska 16118-7 STROJ in sprejemajo v komisijsko kupim. Ponudbe na ogl. prodajo fotoaparate, umet-'ocjd. Jutra pod ?Br>.-z p0. nine, preproge, jedilne pri- 'sredOVulca«. 17.524-7 bore, steklene in porcelan- j VOLNENO BLAGO ske predmete in druge bolj- 'z'a :ao5ko obleko kupim, se porabne in luksuzne Ponudbe na ogl. odd. predmete. Parfumciija Vc- Jutra ped 'Najboljši nus, palača Bata. 18436-71 18131-7 FOTOAPARAT, j PREPROGO boljši, kupim. Ponudbe na perzijsko nit drugo kupim Pismene psnudbe na ogl c-dci. Jutr( pod ogl. odd. Jutra pod »Opti ka 1 :3-5«. 18533-7 PLUG ZA ORANJE, št. 5 ali 6, kupim ali dam protivrednost. Kastc-lic, Dolenjska c. 5. 18412-7 KREDENCO, enodelno, vza_mem v zameno. Trgovina Mahnič. Zaloška 22. 184t)S-7 PEČ NA ŽAG/-NJE kupim. Erjavec, Igriška J. 18403-7 10 VISOKIH OMAR, dvokrilnih, ki so v dobrem g stanju, '.. i.im za večje KUPIM podjetje. V pošter pridejo rabljene okvirje ženskih koles z gumami ali brez Ponudba na ogl. cdd Jutra pod pridem srm« 18446-7 »Pirot* 18132-7 RJUHE nove ali zelo dobro ohra piens kup mo. Plačamo ze'o dobro Trgovina »Ooled« Ivle-ftnl trg 3. 18192 7 KUPIM kompleten zobozd ravni-ški instrumentar. Ponud be poslati na naslov: Dr. Koch Danilo. S!omškova 18415-7 udi posamezne. Za vsak > komad piačam do 1000 lir j Naslov v ogi. odd. jutra. ' 1S397-7 HERMES-BABY ali podoben pisalni stroj-ček, dobro ohranjen, ku- KUPIM , NJIVO, TRAVNIK hišico ali parcelo od ali gramozno jamo l>l'zu me. 500 do 1000 m! v bliž- eta, znotiaj bloka, ku;.!m. Po. nji okolici Ljubljane po nudbe na ogl. odd. Jutra [«1 možnosti v bližini tr*m- i>Hli/.lu.i Ljubljene«. 18635-20 vajske proge. Posredo SONČNO PARCELO valci izključeni. Ponud takoi prodam za 100.000 be na ogl. odd. Jutra lir. Ponudbe na ogl. odd. pod Kažeta« 18400 20 Jutra pod -Lep kraj me-TRGOVSKO HIŠO sta«. 18594 20 ali vilo v Gorici ali PARCELO Trstu, kupim. Ponudbe za 700.000 lir prodam v na ogl- odd. Jutra pod središču mesta. Ponudbe »Gorici«. 18351/-20 na ogl. odd. Jutra pod PARCELO j>1000 kv. m.« 18595-20 do 250.000 lir. kupim. —; HIŠICO Ponudbe na ogl. oddel.'?no ali dvodruž nsko. pa Jutra pod »Sončna«. tudi kako drugo slično. 18566 20 kupim v LJubljani pred HIŠO , blokom ali izven bicka do 400 000 lir. tudi nedo do 400.000 lir. Ponudbo grijeno. kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod na cgl. odd. Jutri p d Okol.ššan . 18589 20 »Kjerkoli hiša«. 18565-20 LEPO VILO iv vilski četrti Ljubljane trgovsko ali stirovmi- eno- dvo tr druž nsko sko a'I kako večjo ni- n^t/0^? lir" premičnino, kupim do L. istega zneska kupim 2 000.000 —. Hiša naj bi tl, potrebujem der r. ali n,1 vo kup m za svo- Ponudbe na cgl. odd. Ju. lo vrtn-r=k0 obrt. Goto- tra pod »Zelo lep i le^a«. vini 200 000 lir pr-prav-, 1859/-20 ljena. Ponudbe na cgl. STAVBNO PARCF.LO odd. Jutra pod -vrtnar !epo, v neposredni bliži. 18573 20 ni središč i mesta pri-VEČ 'I KOMPIo K- dam z, 250.000 lir. Po- zemljišča samo na sever. nudbe na ogl. odd Juni strani LJubUnne do tra pod >N: daleč-'. Vidi, Je*;ce ali T~ma*e 18598 20 vegi. takoj kupm. Po- PARCELO nudbe na ogl. rdd. Ju na najlepši sončni legi tra ped 'Tri smer«. v 5:ški, prodam za Lir j 18574 20 380.000. Ponudbe na ogl. VEČJI TRAVNIK odd. Jutra pod >800 kv ali Pa m-n^h kjer m«. 18599-20 POTREBUJEM PRAKTlKANTA za zobotehfiiko in INSTRUMENTALNO za z:ftttio cffifinacifo LEOPOLD SMERKOLJ, dipl. dentist, LJUBLJANA, Celovška c. 32 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t OPREMLJENO SOBO ščeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 18Si4 23a OPREMLJENO SOBO Išče go pod. Ponudbe na ogl. .dd. Jutra pod šifro »Takoj ali pozneje« 18321 23a PRIMERNO SOBO za shrambo pohištva, iščem. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod »Ne daleč iz mesta«. 18601-23a SORO za shranjevanje pohištva. čem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo soba«. l«602-23a PRAZNO SOBO za takoj ali pozne.ie — iščeta zakonci . oba v služoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jesen«. 18390/23a SOBO išče dekle, pomagala v Ponudbe pa Za plačilo bi gospodinjstvu, odd. Ju- d. koli nuino kupim. Naj- STAVBNO PARCELO raje v Trnovskem pred- lepo. na severni strani mestiu ali pa na Birju Ljubljane, preko 1000 kv. Za večjo vsoto denarja! m. t-koj prodam. Rosam« sprejema v komisijsko I Ponudbe na oglas, o^del, nudbe na ogl. odd. Ju-foto-trgovina Po j Jutra pod -Gotov:na po-,tra pod >250 lir« stenska stvar-. 18575-20 j 18600 20 VEČJE ZEMLJIŠČE I PARCELO za industrijske mmraelv Koleziji. šiSki ali za gramoza t kol kupim do Bežigradom,, kupim : 0 zneska ef>o lir. pn-|150.000 lir. Ponudbe na nudbp ni ogl. odd. .u- °Slas- cddel. Jutra pod trn ocd »Gramozni indu- »Parcela«. 18765-20 Strija«. 18576-20 STAVBNO PARCELO VEČJE ZEMLJIŠČE V- -™*111 tramVa^ v Ši sa, radioaparate, šivalne in j Zvon 1881 do Saltikov. pisalne stroje, harmonike, j Patološka anatomija, sloven-otroške vozičke, zložljive in:ske jn nemške romane novoj. otroške postelje, kapne. |šega časa in vse knjige rjuhe, pisarniško, sobno in i univerzitetni študi; kupimo. — kuhinjsko opremo, porce- j Knjigarna KIeinmayr * lan, steklenino, preproge in litamberg, Miklošičeva c. 16 druge uporabne predmete, i 18623-7 I-octi18330 71 STARO OMARO CRN KOS I UM, | za obleko In eb ktrični kuhnl- lep, za močno postavo, 17o | cm visoko, lepe čevlje s! srednjo peto, vse v dobrem : stanju, kupim. Ponudbe na' ogl. odd. Jutra pod »Elegantno«. 18127-' PRE PROGO, sarajevsko ali drugačno, volneno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Preproga«. 18353-7 OTROŠKE VOZIČKE, globoke in športne, kupim ali prevzamem v komisijsko predajo. Hinko Privšek na eno ploščo kup:m. — Naslov v ogl. oddelku .Tutra. i 18315-7 IZREDNO DOBRO plačamo |za stare bic'kle. bicikel gume. tricikle in tricJkeJ gume. Merkur, Puharjeva ulica 6. 18S3S-7 KUPIM: otomano. kan?, žirrmiei in dob-o ohranjeno zimsko suk-nio. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra rod »Cisto«. 18651-7 KUPIM Kolodvorska 7. 18490-7 m p"ntivrednost. dobro NAJBOLJŠE PLAČA Ipredvo no blago za moško ob-steklenice, in vsakovrstne i leko. Tahko tudi že gotovo druge predmete »Metalia«.jrMf'kn. Ponu-ibe na ngl. n.JJ. Gosposvetska 16, nasproti j Jutra ped »Res dobro blago Delavskega 32-88. ČOLN Z (Kielboot), njen, na 4, do zneska 600 000 !ir. ku-pim takoj v svrhn izko-D,-vanja gramoza. Ponud-n-i ogl. odd. Jutra pod "Gramoz rabim.« 18577-20 VEČJI KOMPLEKS industrijskega zemljišča nujno kupim do 2.000.000 lir. Na zemljišču se lahko nahajajo tudi industrijski ali k-ki drugi objekti. Ponudbe na o*gl. odd Jutra pod »Za Industrijo«. 18579-20 STAVBNO PARCELO lepo. v vilski četrti Mir-ja. Vrtače. Dožne doline. Kolezije. Bežigrada, Sinke pa tudi kje drucje v lepem vllskem o^oliSu. takoi kupim do 1.700.000 lir. Ponudbe m og'- odd. Jutra pod »Ulična n>rce la«. 18580 20 STAVBNO PARCELO ob Dunajski. Celovški ali r>a ob kaki drugi prometni "esti. ki nI preveč oddaljena od sredfšft mest,i. event. pa tudji parcelo, ki ne bi bila prr-veS odmaknjena od prometne ceste, kupim t-ikoj nidi do zneska Lir 2.000 000.—. Samo resne doma. —- Tel. | 18484-7 j KRZNEN PLAŠČ GREDLJEM dobro ohranjen, kupim ali za. dobro ohra- jmeniom za protivrednost. Po. event. 2 vesli, : nudbe na ogl. oddelek Jutra kupim. Ponudbe na oglas.,pod Krznen plašč«. 1867!*-7 18080-7 J r»onudbe na osrl. oddelek v bliž;ni i-ki, proda realitetna pi sarna Kunaver. M k:ošl-čeva 34. 18766-20 LEPI PARCELI večjo in manjšo, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnostni na-kup«. i7(VoV'> REALITETNA PIS \R-NA Habijan Miro. Clga. Ietova 1-p, proda več le. pih parcel v vseh delih mesta. Izvršujemo vsa nosredovanja pri kupo. prodajah nepremičnin vestno, točno in h:tro. 18713-20 PARCELO v bližini kolodvora v Dev. Mar. v Polju, prodam za 85.000 lir. Naslov v ogl. odd. lutra. 18688-20 VFLIKO PARCELO z velikim gospodarskim po-slopiem v mestu, zameniam za hišico z vrtom. Ponudbe pod »Zamenjam« na ogl. odd. Jutra. 18716-20 PARCELO vzamem v naiem za sejanje -epe. Zemljo pegno-im sam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18729-20 tra pod »Center mesta«. 186P9-23a OpPrMI.TENO SORO z možnostlo souporabe kuhalnika (kuhanla) išče intelektualec. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod »Samski«. 1fis^.23a OPREMLJENO SOBICO posebnim vhodom, išče lad gospod. Ponudbe na o?', odd. Jutra pod »Mir, 19**-'. 18552-23a - š' lin kom ali s kuhinjo — ičent zn tak ni kjerkoli izven m'S"i. Ponudb--" na ogl. oMn-'ek Jutra pod »Točen nla.^nik« 18670-;:la PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, iščem za takoi ali pozneje. Ves dan odsotna. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Sivima«. 187l4-23a PRAZNO SOBO za 1. avgust, iščem v okolici Bežigrada, Š:ške ali Trnovega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 18736-23a odd. Jutra pod: »Dobro ohranien«. 18480-7 KLAVIR. HARMONIKO kupim ali zameniam za šivalni stroj. PISALNE STROJE raznih zn^mk. pisarniške in oortabl, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Kupim žimnico. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 18491-7 TEHTNICO decimalno od 100 do 300 kg nosilnosti, kupim takoi. Fr. Rehberger Rož. dol.. C. VTT-15. 18706-7 FOTOAPARATE fotopovečevalnike. fotopri-bor in druge boljše predmete, kupuje in plača višje -cene Fototehnika, Dun.nsk ,c. 15. 18778-7 ... .. I PUNČKO (igračko) antikv.te.ldobro ohranjeno 45—50 cm Ponudbe s ceno in številom basov na ogl. odd. Jutra pod »H-irmonika«. 18557-7 KUPIM železno blagajno, ognjavarno. najraje manjšo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Blagajna« 18262-7 SLIKE IN PLASTIKE sodobnih in starih moj strov. dekoracij ske pred mete trajne vrednosti, razne starine te in drugo kupuje in k im phčam do_ prodaja J_- Orazem. trgo-,bro čaV(xiekj gostilna Ra. hne. Moste. 18782-7 PREPROGO (tekač) 12 m dolgo, kupim. Rožna dolina, cesta VIII. 23. 18726-7 MOŠKE OBLEKE .ženske in moške čevlje, pe-ši- irilo, pohištvo itd., stalno jkupuje Drame Alojzija, 18313-7 Gallusov onabrežje 29. vina z umetninami, žakova 8. 18301-7 ŠPORTNI VOZIČEK močan in lep. predvojni kUDim. Plačam dobro. Ponudbe z navedbo kraja, cene in opisom na ogl. odd. Jutra pod fro »Malo rabljen« 18720-7 DOBRO PREPROGO dober pisalni stroj, knjige: »Die Kunst des Lebens«, Finžgarja, Cankarja, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«. 18773-7 ŠPORTNO OGRODJE lahko boljših -svetovnih znamk iščem. Lahko tu di kompletno brez gum. in šofersko ' knjigo inž. Štolfe. Korinšek L. Poljanska c. 25. 18380-7 STEKLENICE različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2. T-318-N-7 STARE IN NOVE lisičje, dehorjeve, kunje boe in drugo krzno; usnjene kovčke, aktovke, nogometne žoge in duše. gonilna in druga jermena ter vse usnjene izdelke, ščetino-konjske repe in žimo. če-belni vosek, stroiene in surove polšje in vse kože od divjačine, polšje čepice in domačih živali bele dlake, kupuje trgovina Zdravič. Ljubljana, Stari trg. 1-391-7 KRZNENE PLAŠČE lisičje boe. dobro ohranjene, kupuje krznarstvo Rot. Mestni trg 5. Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo. J-401-7 ZNAMKE Ljubljanske pokrajine, komplete avionske, dobrodelne, tudi posamezne, kupim in takoj plačam. Ponudbe na ogl odd. Jutra p>od »A. G. 1944«. 1-405 -M MOŠKO SUKNJO zimsko, boljfc. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suknja«. 18385/7 KUPIM VEČJE ZEMLJIŠČE solidno podjetje ali pri njive ali travnike, takoj TRGOVSKI LOKAL v zvezi s pisarno, ali pisarno v zvezi s skladiščem, v središču mesta, 'iščem. Posredovalci dobro nagrajeni. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 18497-17 HLEV ali prostor za shrambo krme vzamem v najem. Plačam za eno leto naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«. 18434-17 DELAVNICO za mirno obrt potrebujem takoj v okraiu Dolenjska cesta, Sv. Jakob, Trnovo, Stari trg, Rimska cesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprema 333«. 18348-17 HARMONIKO, klavirsko, vzame na posodo zanesljivo pazljiva gospodična. Poznejši nakup. Od 13 do 14. Parmova 39/111, desno. 18362-17 KLAVIR (pianino) dam s 1. avgustom na razpolago za vajo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18674-17 stopim kot družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Solidno« 18350-7 CONTAX aparat n aH m kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18455-7 POVP SEVALNI aparat za kino film za ceno (Contax) kupim. Naslov Ponudbe v ogl. odd. Jutra. 'Jutra 18456-71 kupim do zneska Lir 1,800.000.—, kjer koli v Ljubljani ali okolici. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem resen kupec«. 18578-20 HIŠO okolišu Ljubljane, kupim naj si bo v katerem koli do 600.000 lir. JM ogl. odd j Jutra pod >TakoJ-d;skret-j no-. 18581-20 PARCELO ! r kiiterr-TtoolI oko-liš>u Ljubljane a takšno, da ni predaleč oddaljena cd sred;šča mesta, kupim proti takojšnji gotovini do 1.000.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno kupim takoj«. 18582-20 STAVBNO PARCELO v šiški. za Bežigradom. Koleziji. Mirju, na Viču ali v drugem prijaznem okolišu LJubljane, kupim do 550.000 lir. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Denar takoj«. 18583 20 s DVOSOBNO stanovanje amenjam za sobo in kuhinjo v bližini tramvaja. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod: »Kier koli«. 18521-21 Malo ENOSOBNO stanovanje, za dva družin ska člana, 7 minut od glavne pošte, v mirni hiši, brez električne razsvetljave, a je napeljava vpeljana, zamenjam za večje, eno- ali dvosobno, proti lepi nagradi. Prav tako v mirni hiši. Cenj. ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kavalirska nagrada«. 18396-21 LEPO. SUHO, SONČNO kletno enosobno stanovanje plinom in elektriko za STAVBNO PARCELO menjam za enosobno kier v lepem okolišu Ljublja- koli. Ponudbe na ogl. odd. ne, kupim takoi proti Jutra pod »Odrasle osebe«, gotovini do 300.000 Ur. I 18258-21 Samo resne pomidbe na STANOVANJE ogl. odd. Jutra pod »še enosobno zamenjam za ta teden«. 18584 20 isto aH za dvosobno. Po. PARCELO nudbe na ogl. odd. Ju- na lepem kraju Ljublja- P04 »Tržaška« __ ne. kupim takoj do zne- 18160 ,11 ska 180.000 lir. Ponudbe , ZAMENJAM ogl odd. Jutra pod trisobno stanovanje na za »Takoj kuprm-« 18585-20 priprosto dvosobno Na-_______rlov v ogl. odd. Jutra. HIŠO ali VILO i ^ 18314-21 kupim kjerkoli v LJub-| VELIKO SOBO ljanl na lepem kraju, — kuhinjo in shrambo v pri-Ponudbe na ogl. odd. Ju- tiič)U> 2amenjam za dvoso-tra pod »Gotovine Lir en bno Snovanje ali enosobno milijon petstotisoc« ;s kabinetom. Ponudbe 18586-20 ogl na odd. Jutra pod »Mala najemnina«. 18605-21 MAJHNO HIŠO tudi izven bloka ali parcelo. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. Poizve sc zvečer od 6. do 8. ure. 1 «659-20 OPREMLJENO S030 VELIKO PODJETJE j išče železniški uradnik, soli ljubljansko je naprodaj zaradi den. reven. Najraje v Zgornji družinskih razmer. Potrehon Š:ški. Ponudbe na ogl. odie-kapial 500.000 lir. Polovico lek Jutra pod »Točen plač-se lahko plača v obrokih. Šif- nik«. 18771-la ro »Mesečni zaslužek 80.ftoo«| OPREMLJENO SOBO. na ogl. ndd. Jutra. 18611-20:s souporabo kuhinje in ko-STAVBNO PARCELO palnice, iščem za 1. av-Zft Celovško cesto nli strojni J gust. Ponudbe na oglas, mi tovarnami, tudi kjerkoli odd. Jutra pod »Samostoi-blizn središča kupim proti ta- na«. 17206-23a kojšnji gotovini po najvišji | OPREMLJENO SOBO ceni A. Planinšek. rnditetna brez posteljnine, po mož-pisarna. Ljubljana, Dvn^ako. jnosti s souporabo kuhinje, va ulica 3-1. 18634-20,iščeta novoporočenca. Po- nudbe na ogl. odd. Jutra HIŠO ali VILO za 800.000 lir. kupim v Ljubljani pred blokom. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »M. 1944«. 18588-20 VILO ali pod »Ves dan odsotna«. 18664-23a OPREMLJENO SOBICO preprosto, brez perila — iščem. Po možnosti s posebnim vhodom. Sem ves Ponudbe lepo hišic« do Lir ? ^j0'"2; 1,200.000. pa ne preveč 0«'; odd' Jutra nrf ku-iplačn,ca<<- 18453-23a pod »Rajko« 18587-20 oddaljeno od mesta pim proti gotovini, t-u-j nudbe na ogl. odd. Ju-]išče ali tra pod »Ponudbe resne«.Inovalka 18591-20 mati z HIŠO popolnoma novo. trinad-stropno, z lepimi komfortnimi stanovanfi, oddaljeno 5 minut od glav. pošte, zamenjam za lepo komfortno en0 ali dvo družinsko vilo. najraje v vilski četrti Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Tudi doplačam«. 18592-20 ZEMLJIŠČE dva lepa. skupno ležeča kompleksa, prodam po zelo ugodni ceni. Zemlji, šče Je sposobno za parcelacijo v industrijske namene pa tudi za gramoznico. Ptmudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa aemljišča«. 18593 20 Po-! OPREMLJENO SOBO pa gre kot sosta-k snažni družini 12 letnim sinkom. Resljeva 13. 18399-23a GOSPODIČNA išče opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna«. 18295-23a SOBO, prazno ali s štedilnikom, iščem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takoj«. 18257-23a ŽELEZNIŠKI uradnik išče prazno ali opremljeno sobo, morebiti cela oskrba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden 50«. 18231 23a OPREMLJENO SOBO s souporabo kuhinje išče boljša gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Lep dom«. 18123 23a -f * c MLADA GOSPA |šče v svrho razvedrila po šteno, inteligentno gospodično v lepo stanovanje kot sostanovalko. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Brez plačno«. 18538-23 SOBO s štedilnikom oddam mlajši samostojni gospod ični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žele na šivilja«. 18417-23 SONČNO SOBO oddam mirni stranki. Ogled od 15 do 16. Levstikova ul št. 21'III. 18410-23 OPRFMIJENO SOBO. lepo. veliko, s souporabo kopalnice, oddam mlalše mu intelektualcu. Naslov 1 ogl Tiifra 18474-23 SOSTANOVALKO sprejmem. Florjanska ul. 19. pritličje. U=636-la sfc^rM 65 LETNA GOSPA išče sebi primernega moža, nad 65 let starega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Trgovka«. 18384-25 DRŽ. USLUŽBENEC, srednjih let, želi poročiti dobrosrčno, 25—35 letno gospodično ali vdovo, mirne narave in neoporečne preteklosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »E. S. 38«. Slika zaželena, katero se na zahtevo diskretno vrne. 18524-25 IŠČEM ŽENO, 28-—35 letno, značajno in srčno kulturno, ki bi mi obnovila dom in nadome* stovala mater dvema otrokoma. — Sem samostojen obrtnik, srednjih let, s stalno eksistenco. Ponudbe prosim s sliko, ki se pod častnim iamstvom vrne. • ogl. odd. Jutra pod »Res kakor prava mati«. 18337-25 GOSPOD star 35 let, s stalno službo, želi spoznati simpatično gospodično, staro od 22 do 26 let, v svrho ženi-tve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 22-26«. 18469-25 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro, točno ln solidno. Priporoča se: RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 ČRN KLOBUK moški sem izgubil od Unio-na do hotela Slon, Frančiškanska. Poštenega najditelja prosim, da ga odda v ogl. odd. Jutra, proti na gradi. Klobuk je namenjen za žalovanje. 18772-20 LISTNICO, ki jo Je pomotoma vzela s svojo ročno torbico v kopališču Okrožnega urada pri blagajniškem o-kencu poleg stoječa gospa. se naproša, da Jo vrne upokojencu, čigar naslov je razviden iz listin potrdil itd. ke nepozabnih pokojnikov so za njega nenadomestljive. Zato trdno upa, da ne 'bo ostala prošnja za vrnitev najdražjih spominov neuslišana. Celot-ni znesek denarja lahko zadrži kot nagrado. 18741-37 ZAMENJAM otroški športni voziček za globokega. Razliko doplačam s protivrednostjo. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 18544-37 KOLO dobro ohranjeno, malo rabljeno. znamke Diirkopp. zamenjam za radio aparat. — Event. doplačam razliko. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 18551-27 DEKLICO brez staršev, staro 7 do 10 let, vzame za svojo zakonski par brez otrok. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18440-37 VAŠE ROKAVICE in usnjene čevlje, vse i* delke iz usnja barvamo in semiS čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestni trg 11. I-340-N 57 O POSOJILIH na hiše, posestva in poroštvo dobite informacije — Ljubljana, Bc-ethovr.ova 15, levo, pri Jugo-Kredit. 18550-57 DNE 25. JULIJA 1944 ob 16. uri bo v tovornem sk-adišču postala Liubl ana dražba dveh preprog. Skladiščno vodstvo. 18522-57 LASTNIKI GLASOV1K jtv Poslužujte se teletunske šte vilke 39-23, ki pokliče špecnelno tvidko za ugla sevanja ter popravila glaso viriev in haimonuev Jurasek. Zriniskega 7/11. Ljubliana J-337-37 DEBELIN red lni prašek za živino poveča apetlt. pospeši prebavo ter obvaruje živino kužnih bolezni. Z uporabo »Debelina« se hrana pretvarja v mast. tako da se prašiči predvsem hitro o.T.aste in so preje godni za zakol. Zavitek L:r 10. Lekarna Mr. Bahoveo, Ljuolj r.a. J-397 37 KLAVIRJE strokovnjaško popravlja in uglašuje Prva kranjska izde-lovainica klavirjev, Ljubl;a na. Privoz 10. Tel. 33-40. J—102-37 POMIJE potrebujem. Plačam po dogovoru. Javite naslov na ogl. odd. Jutra pod »Pomi-;e«. 18482-57 Fasade mavčne strope in umetni marmor ter ornamentne okraske Izvršuje in popravlja L U DO VIK KRULC Stepanjska cesta št. 8 PROŠNJE za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komereijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIHO«, Selenburgova ulica 4 telefon št. 2109 tel. E^sr-na Popravljam vse vrste igrač hitro in po solidnih cenah. HOČEVAR, Celovška cesta št. 28, I. nadstr., levo. KLOBUCARNA | „P A J K" 5 Vam strokovno osnaži, « preoblika in prebarva « Vaš klobuk, da izgleda 1 kot nov. — Lastna delavnica. « Se priporoča j RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETKA CESTA ŠT. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 12 (Nasproti hotela Union) m srn L-l perfektna v nemški in italijanski korespondenci, zmožna slovenske stenografije in knjigovodstva, po možnosti tehnične stroke, DOBI DOBRO NAMESTITEV. — PLAČA DOBRA. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod j-Tajnica«. ZAHVALA Vsem, ki ste nam na katerikoli način izrazili sožalje ob bridki izgubi naše ljubljene žene, mamice, sestre, svakinje, tetice itd., gospe SMOLE ZORI UČITELJICE izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, pevcem učiteljskega zbora za ganljivo petje, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki ste blagopokoj-no spremili do njenega zadnjega domka. Ljubljana, dne 22. julija 1944. Žalujoči: SMOLE FRANJO, mož TATJANA, hčerkica in družine LAZAR, SMOLE ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi naše edine nepozabne hčerke in sestre, gospodične Dimec Silve se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo pre-častiti duhovščini, direktorju g. J. Gogali, profesorskemu zboru, vsem sošolkam za cvetje in ganljivi poslovilni govor, vsem darovalcem vencev in cvetlic in vsem ostalim, ki so jo spremili v njen večni dom. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Cirila in Metoda v ponedeljek 24. t. m. ob V28. uri. Ljubljana, dne 22. julija 1944. ŽALUJOČA DRUŽINA DIMEC Schriftleiter • Drejuje: Davorin Kavi jen — Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Virant — Ftir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskaruarja: Fran Jeran — Fiir den Inseratenteil verantworUich • Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič