GLASILO GSVOBODILMB HROM TE SLOVENIJE	, „ .	LETO XL, ŠT. 184 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
Ljubljana, petek 4. avgusta 19aO
7 celjskem okraju sprejemajo
obveznosti za vpis ljudskega posojila
Čedalje bolj se zadnje dni širi gibanje za vpis ljudskega posojila tudi ca našem podeželju. Tako nam poročajo iz okraja Celje-okolica o razgibani akciji za posojilo, ki m zajela samo sindikalnih podružnic v tovar-cah in podjetjih. O ljudskem posojilu so v zadnjem času razpravljali tudi adružniki po kmečkih delovnih za-rugah in člani OF na vaških sestankih.
V železarni Stojki J» že skoraj vsi slavci sprejeli obvež&osti za vpis posojila. Niso redki äslSviA, M So se zavezali vpisati tudi ’ ^OOÖ, $OQO 8000 dinarjev in tildi še več. W> doseda-r. >. priglasitvadi sodec L do v želte-crni vpisali dkrog 'l£ milijona din. Sindikalna podružnica ft zdravilišču ■ -ko, ki šteje 51 članov, Ja y nekaj Lr.eh sprejela obveznosti za 103.000 r_ Za vpis posojila kažejo veliko rzmevanie tudi zadružniki v kme-kih delovnih zadrugah. Tako so zari; žniki v zadrugi Arja vas povečini prejeli obveznosti za vpis posojila. Cakor smo že poročali se je najbolje bezala petčlanska družina Andreja »bana, ki se je kljub temu, da šteje
še dva nedoletna otroka, zavezala vpisati 40.000 din.
Vaški odbori OF ustanavljajo sedaj komisije za vpis ljudskega posojila, ki so že začele delati.' Frontovci v Rimskih toplicah so na sestanku napovedali tekmovanje okoliškim krajevnim ljudskim odborom. Sprejeli so tudi obveznosti, med drugim tudi take za vpis po več tisoč dinarjev. Vaški odbori Fronte na področju Dobrne so se zavezali, da bodo dosegli pri vpisu
lj.600.000 din. Tekmovanje za vpis ljudakega posojila so si napovedali krajevni ljudski odbori Grobelno, St. Vid pri Grobelnem, Ponikva pri Gro-belnem in še nekateri drugi. Ker se bo vpisovanje verjetno začelo 1. septembra, bodo morale krajevne komisije pohiteti, da bodo do tega dne dosegle čim večje obveznosti vpisnikov. V mnogih podjetjih so že ustanovili osnovne vpisne komisije. V okraju Celje vodi vse delo okrajna komisija, ki je aktiviste iz okraja že seznanila z nalogami za vpis na posebnih sektorskih konferencah. Zaradi pravilne usmeritve agitacije na vasi so tudi že proučili, kje je med kmečkim prebi-
‘tujski okraj najboljši
pri odkupu zgodnjega krompirja
Pred komaj dobrimi 10 dnevi je bil ; inski okraj v odkupu zgodnjega z.~ inpirja še zelo slab. Tistih 8 vago-ki So jih odkupili v okraju ves j do 20 v mesecu, ni bilo res nič :	okraj, ki je v pridelovanju zgod-
il ga krompirja po količinah na pr-: mestu v Sloveniji. O tem smo že pisali v petek, dne 21. julija, giej! Takoj dan za tem je ta od-• čudovito narasel in dosegel dne
m.	nad 11 vagonov dnevno, iiaj je povzročilo med kmeti na J . -kem in Ptujskem polju tako na-reokret? Kako je prišlo do tega, e odkup.no podjetje v dneh od 20.
31.	julija odkupilo dnevno pov-no 6 in pol vagona, torej skoraj '	-o, kolikor je odkupilo prvih 19
rr v mesecu?
- to je več razlogov. Strah pred :■ ki je v junijskih dneh marsikje popolnoma uničila posevke, je jala kmete k žetvi in mlačvi, i ’ da si na noben način niso vzeli -a za izkop krompirja. Cepirav so meli nakupovalci tiste dni pri kilogramu odkupljenega krompirja po 20 :ar provizije, niso mogli zbrati no-:enih pomembnih količin; niti od ti-:ih kmetov ne, ki so prodajo zgodnega krompirja kontrahirali s pod-etiem. Na odkup je vplivala tiste tudi cena. Kmetje na Dravskem n niso bili nič kaj navdušeni za -.o 2.04 in 4 din za kg, to tem manj, ter še niso pozabili, kako so se cene renjale lansko leto. Cim je bilo te-i žito v glavnem pospravljeno in je bo nuditi podjetje kmetu za krom-pir 12 pa rudi 16 din, se je položaj j- -"tna spremenil. Odkup krom-pi. ;a je šel tako naglo, da je moralo ministrstvo dajati podjetju kar teie-1; te naloge za odpremo, kajti pi-
smenih dispozicij je bilo za vse dnevno odkupljene količine premalo. Tako je postal ptujski okraj najboljši okraj v Sloveniji, ki ni samo iapolmjeval vse dispozicije, temveč jih je celo presegal. Maribor, Guštanj, Slovenj-gradec, Velenje, Zagorje, Trbovlje, Ljubljana, Jesenice, Kranj, Tržič in še nekatera druga industrijska središča so prejemala te dni in prejemajo še danes od ptujskega okraja vse količine, ki jih je ta okraj bil dolžan dobaviti tem središčem. Prav posebno je treba pohvaliti odkupno podjetje, ki ni pokazalo pod discipliniranim vodstvom tov. Borisa Gerloviča niti sence lokalpatriotizma in je Mestno pošiljalo krompir v prioritetna potrošna središča, čeprav je istočasno na samem ptujskem trgu primanjkovalo krompirja. Sele pred 4 dnevi je dalo podjetje prve količine krompirja po prejetih dispozicijah tudi lastnemu okraju in to bolnici, delavsko-usluž-benskim restavracijam in pod. To je disciplina, ob kateri se lahko zgledujejo drugi, ki nimajo vedno dovolj zavednosti in čuta odgovornosti da preskrbe delavcev v središčih naše industrije.
Ne oziraje se na te uspehe pa so že na vidiku ovire, ki bi utegnile negativno vplivati na nadaljnji odkup. Podjetje ima težave pri izplačilu, ker ne dobi pravočasno dovolj gotovine.
Vsekakor bi bilo prav, da se to vprašanje čimprej uredi. S tem bo na mah rešeno dvoje, odstranjeni bodo vzroki- za nepotrebne čenče ki samo škodujejo, razen tega pa bo odkup kropirja obdržal doseženi obseg, ki zagotavlja, da bo ptujski okraj redno prispeval svoj delež k preskrbi industrijskih središč in večjih mest z zgodnjim krompirjem.
diplomiralo je deset novih inženirjev metalurgije
Lfcbijana, 3. avg. — Davi ob devetin ;e bila na fakulteti za rudarstvo ir. metalurgijo Tehnične visoke šole prisrčna interna slovesnost. Od triin-i' - jsetih letošnjih absolventov na tej ttkulteti jih je namreč deset diplomi-r v rednem roku petih let, kar pomni velik uspeh za študij na Tehtnih visoki šoli sploh spričo dejstva, S-, mnogi študenti potrebujejo zanj in celo sedem let. Med diplo-“-jvt! so štirje odličnjaki. Novi inže-n ji so; Cimerman Božidar, Dekleva-C nh-e Majda, Dobovišek Bogomir, ■oovišek Milan, Dokic Vojin, Grgič Anton. Holc Mirko. Kambič Janko, k urh- v-gust in Zore Franc. Sloves-
no objavo rezultatov je vodil dekan fakultete prof. dr. ing. Matija Žumer, navzoči pa so bili tudi rektor Tehnične visoke šole prof. Ing. Alojzij Hrovat, prorektor ing. Henrik Čopič, predstojnik metalurškega instituta prof. ing. Ciril Rekar, profesorji, docenti in asistenti fakultete. Pomočnik ministra za znanost in kulturo Martin iVIencej je imel kot zastopnik ministra kratek nagovor, v katerem je poudaril zlasti izreden uspeh diplomantov, ki jih je postavil za vzgled in v posnemanje drugim študentom. Diplomantom, ki so prejeli denarne nagrade in imajo možnost brezplačnega letovanja, iskreno čestitamo in jim želimo obilo uspeha v njihovi bodoči .-'užbi. - B. J.
:i;j- je začela ;;a Prač: ;;r: Medičih, vzbudilo od šaraje-.a dnu .'an te : troceatrala. ki bc dajala aa leto 22 milijonov kilovatnih ur električne energije. To prva hidrocentrala v' naši državi s podzemeljsko strojnico, kjer tečejo prve v Lito-=•: b, zgrajene spiralne Francisove turbine. N"a sliki vidimo vhod v podzemeljske s-; ipco na^ dan preti o..,ein,.-tjn. ko je hirtr..centrala dobila ime po narodnem heroju Sta-rišu Vajnerju-ćit' i
valstvom največ možnosti za vpis posojila oziroma kje je med kmeti največ denarja, ki je odtegnjen prometu.
Iz poljčanskega okraja poročajo o lepih uspehih gibanja za vpis posojila pri Podjetju za odkup poljskih pridelkov, vina in sadja, ki je pred dnevi napovedalo tekmovanje vsem sorodnim podjetjem v Sloveniji. Delovni kolektiv tega podjetja je na tedenskih sestankih razpravljal ne le o odkupnih nalogah, namreč tudi o ljudskem posojilu. 50-letni Jože Sun-čič. ki ima prihranjenih 30.000 din, pravi, da bo za ves znesek vpisal po. sojilo. Kletar Rudolf Košnik bo dal 4000 din, Franc Kovačič iz operative 4000, upravnik Ivan Černe pa skupaj z ženo 8000. Vse kaže. da bo ta razmeroma majhen kolektiv, vpisal najmanj 150.000 din. Na sestanku so tudi sklenili pozvati na tekmovanje za vpis posojila vsa odkupna podjetja v Sloveniji. in to ne samo po višini vpisanega zneska, marveč tudi po tem, da bodo vpisali vsi člani kolektiva in da bodo pri odkupih redno pojasnjevali kmetom namen in važnost ljudskega posojila.
Rudarji Kreke prevzemajo nove visoke obveznosti za vpis posojila
Poročali smo že, da bodo rudarji rudnika Kreka vpisala kar 12 milijonov din ljudskega posojila. Posamezni rudarji tuzlanskoga bazena so se zavezali vpisati zelo visoke zneske. Tako se je v rudniku Buikmje zavezal rudar Lazar Srećković, da bo vpisal 35.000 din, rudar Nuraga Udovčič pa bo dal 24.000 din. V obratu Moluke pa bosta največ vpisala rudarja Ivica Stijopič, ki se je zavezal za 50.000 din medtem ko bo rudar Mujo Kovačevič dal 40.000 din.
8dkrili so nova nahajališča črnega premoga pri Soko Banji
Na področju okrog rudnika Soko, severno od Niša, so letos začeli obširna raziskovalna dela, zlasti da ugotovijo obseg nahajališča premoga pri vasi Milušina, kjer so že leta 1947 odkrili črni premog. Ta raziskovalna dela so pokazala, . da je nahajališče črnega premoga pri Milušini zelo obsežno. Bolj južno so odkrili tudi nahajališča rjavega premoga pri Suvem potoku. Ta premog je zlasti primeren za predelavo v polkoks. Za čmi premog s področja pri Milušinu so ugotovili, da ima kalorično vrednost okrog 7000 kalorij. Na področju pri Dugem polju pa razen tega raziskujejo obseg nahajališča grafita.
280 udarnikov na gradbiščih Titograda
Pri podjetju za zgraditev Titograda so razglasili 280 udarnikov, prezidij Ljudske skupščine FLRJ pa je odlikoval 7 zaslužnih delavcev, ki so bili že vsi mnogokrat razglašeni za udarnike. Med 280 udarniki je večina takih, ki so dosegli že večkrat udarniško čast. Nekateri med njimi so celd petnajstkratni udarniki. Največ novih udarnikov je iz vrst mladinskih brigad.
Na Bledu bo seminar inozemskih slavistov
V dneh od 7. do 27. avgusta bo na Bledu seminar za inozemske slaviste. Seminarja se bo udeležilo 50 docentov, lektorjev in študentov slavistov iz Anglije, Nemčije. Francije. Norveške Švedske, Danske, Italije, Ame. like, Avstrije, Izraela, Indije in Finske. Na seminarju bodo predavali slavisti iz cele FLRJ.
Istrska proga —
naj večja letošnja delovna akcija hrvatskih frontovce v
Istrska proga Lupoglav—Stalije, ki bo izredno velikega pomena za lažji odvoz premoga iz premogovnega bazena Raša—Podlabin, mora biti letos dograjena. Od zgraditve te proge je odvisen nadaljnji razvoj našega največjega bazena črnega premoga, zlasti pa tudi tretjega rudnika v tem bazenu pri Pičanu, ki že obratuje. Da se omogoči izvršitev obsežnih zemeljskih del na trasi te proge, so se frontne organizacije reske, zagrebške, karlovške in dalmatinske oblasti zavezale poslati na gradbišče skozi vse leto frontne brigade, tako da bo stalno delalo več tisoč frontovcev. Ta plan je bil izdelan, upoštevajoč potrebe po delovni sili za dovršitev proge v letošnjem letu. V prvi polovici leta pa so frontne organizacije navedenih štirih oblasti poslale na gradbišče le öOo/o planiranega števila delovne sile. Reška oblast, ki je naj,bolj interesirana na zgraditvi te proge, je plan delovne sile izpolnila sicer z 81°/o, precej pa so zaostale za planom druge oblasti Hrvatske.
Na prizadevanje oblastnega odbora Ljudske fronte reške oblasti se je v juliju položaj glede delovne sile bistveno zboljšal. Zlasti v drugi poln vici meseca so dnevno prihajale novi frontne brigade iz reške in ostalih oblasti Hrvatske. Samo v reški oblasti so v drogi polovici julija pridobili za gradnjo istrske proge 6300 frontovcev. Posebno so se pri tem odlikovali istrski okraji. Frontovci Istre Sc trdno odločeni, nadomestiti ves primanjkljaj delovne sile iz prvega polletja. Samo okraj Buzet je dal 1834 frontovcev namesto planiranih 1000, okraj Pazin je aktiviral 1340 frontovcev in tudi okraj Poreč je presegel plan in poslal nad 1000 frontovcev. Delovni ljudje okrajev Pazin, Buzet in Poreč se pač zavedajo, kako velike koristi bo nudila nova proga prav gospodarstvu! teh treh okrajev. Zato se frontovci prav v teh okrajih na poziv svojih organizacij sedaj množično odzivajo, da sodelujejo v borbi zä dograditev proge.
V drugih okrajih reške oblasti kakor tu-di ostalih 3 oblasti še niso v celoti izpolnili prevzetih obveznosti glede delovne sile, vendar so tudi ti okraji poslali v juliju več frontovcev za ‘delo kakor prej. Zadnje dni so prispele številne nove brigade ..m vse kaže, da bo prihodnje mesece na gradbišču istrske proge delalo samo iz. reške oblasti nad 6000 frontovcev. Treba bo le bolj aktivirati delovno silo še iz ostalih področij Hrvatske.
Vsekakor je gradnja proge Lupo-glav-Slalije največja in najvažnejša letošnja delovna akcija Ljudske fronte Hrvatske. Na trasi te proge je treba izvršiti še skoraj 50o/0 zemeljskih del, zlasti pri gradnji nasipov in usekov. Samo v nasip pri Vranju bo treba vgraditi 100.000 m3 materiala, prav toliko za zgraditev ploščadi .postaje v Stalijah. V celoti pa bodo morali frontovci izvršiti še okrog 700.000 ku-bikov zemeljskih del, in to pretežno v kamenitem terenu. Gradbena dela na velikih objektih, ki jih izvršujejo strokovni delavci, so sicer že zelo napredovala, vendar primanjkuje tudi strokovnih delavcev, zlasti minerjev. Na gradbišča velikih objektov bodo zato poslali nove strokovne delavce in pa nadaljnja sredstva za mehanizacijo del.
PISATELJ ETBIN KRISTAN 0 GONJI PROTI JUGOSLAVIJI
Največja napaka sovjetskega vodstva je, da je botelo preprečiti razvoj Jugoslavije
Cleveland, 3. avg. (Tanjug) Slovenski književnik Tone Seliškar je obiskal vplivnega slovenskega izseljenca in pisatelja Etbina Kristana, ki je v daljšem razgovoru razložil svoje nazi-ranje o gonji sovjetskega vodstva proti ’ugoslaviji.
Etbin Kristan, vodja slovenskih socialistov pred-prvo svetovno vojno
Etbin Kristan je dejal, da mora vladati med socialističnimi državami sporazum in enakopravnost ne glede na njihovo velikost, število prebivalcev itd., ter da je za končno uresničitev socializma nujno potrebno, da vsaka socialistična država pomaga drugi socialistični državi, kolikor je v njeni moči.
»Informbiro je s svojo zloglasno resolucijo« — je dejal Etbin Kristan — »vse to onemogočil. Prvim vestem o tem koraku Informbiroja sploh nisem hotel verjeti, ker se mi je zdelo nemogoče. da bi mogla socialistična država storiti kaj takega. Toda ko' je bil ta dogodek potrjen in ko je splahnelo upanje, da bo nesporazum v kratkem odstranjen, sem začel dvomiti v socialistični značaj Informbiroja in tistih, od katerih prejema navodila in ukaze. Tako sem končno prišel do prepričanja, da je Informbiro samo orožje v rokah sovjetskega vodstva.«
»Največja napaka sovjetskega vodstva« — je nadaljeval Etbin Kristan — »je v tem, ker je skušalo preprečiti razvoj Jugoslavije in njeno preobrazbo v industrijsko državo. Drugi zločin Informbiroja je bil, ker je sovjetsko vodstvo hotelo ukazovati socialistični državi, kar je dejansko imperialistična poteza. Informbiro je tudi odgovoren za žalostno dejstvo, da je prav danes, ko so postali pogoji za to ugodnejši kot kdaj koli prej, zelo otežkočeno delo za dosego delavske solidarnosti na svetu.«
Na koncu svoja izjave je dejal Etbin Kristan: »Stališče Sovjetske zveze do Jugoslavije ni našlo opore v delavskem razredu na svetu. Kar zadeva države Informbiroja, v katerih je po« J stalo nevarno misliti s svojo glavo in glasno izražati svoje naziranje, morajo prej ali slej narodi informbirojskib držav zvedeti resnico, ker nobena laž ni večna, pa če uporabljajo sovjetski voditelji še ne vem kakšne ukrepe.«
IZJAVA KÖNNY ZILLIACUSA
Mirovna akcija Jugoslavije je brez primere
London, 3. avg. (Tanjiug) »Toplo pozdravljam pobudo Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru« — je izjavil danes dopisniku Tanjuga v Londonu britanski javni delavec Kon-ni Zilliacus, ko je govoril o resoluciji Kongresa Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru, ki poziva vse organizacije in posameznike na svetu, naj obiščejo Jugoslavijo in se prepričajo, ali Jugoslavija res pripravlja napad proti svojim sosedom, ter izvedejo podobne ankete tudi v sosednih., državah - Jugoslavije..
»Pobuda jugoslovanskega komiteja za obrambo miru« — je dejal Zilliacus — »je dokaz, da pravilno razumete pomen svetovnega javnega mnenja v današnjem položaju; je tudi dokaz vašega zaupanja v iskrene želje vseh narodov sveta za mir med narodi vseh držav.
Prepričan sem, da bodo uspehi obiskov, ki jih bodo napravile v vaši državi delegacije za mir iz raznih držav ter posamezniki, ki jim je na srcu stvar miru. koristili, da se razkrinkajo obtožbe Informbiroja in svetovnemu javnemu mnenju sporoče natančna dejstva o resničnem stanju v Jugoslaviji.«
»Pri vsaki priložnosti« — je dejal dalje Zilliacus — »ste vedno zahtevali ih pozivali dobronamerne ljudi, naj pridejo v vašo državo in si sami ogledajo, kaj se v Jugoslaviji dogaja. Spominjam se n. pr., kako mi je nekoč dejal maršal Tito na moje vprašanje v zvezi z vašo propagando v inozem-
stvu: »Mi sploh nimamo propagande. Naša propaganda so dejstva. Vabimo slehernega, da si ogleda ta dejstva.«
Na vprašanje dopisnika Tanjuga, ali ve iz svojih dolgoletnih izkušenj kot uslužbenec Lige narodov, da je kdaj kaka država teko odkrito vabila toliko organizacij in posameznikov iz vseh držav sveta, naj se prav na kraju prepričajo, ali pripravlja proti svojim sosedom vojno ali ne, je Zilliacus odgovoril: »Kot človek, ki je prebil 19 let v službi Lige narodov, vam lahko rečem, da je akcija vaše države zares brez primere in ni bilo podobne v dosedanjih odnosih med narodi in državami. To je hkrati najboljši dokaz vaše predanosti stvari miru med narodi.«
Kako napreduje Makedonija
Za gospodarskim napredkom Mak« dunije, ki je razkazan na dveh velikih razstavah v Skopiju, tudi kulturni napredek ne zaostaja. Lani je bilo v Makedoniji 579 kulturnih in prosvetnih društev, letos pa jih je že 605. poleg njih pa deluje tudi nad 90 umetniških skupin. Brez Skopija, kjer imamo državno gledališče, opero, balet, filharmonijo in druge umetniške ustanove, ie v makedonskih mestih že 10 gledališč. Radijski postaji sta v Skopijo in v Bitolju. Letos je v Makedoniji 1441 osnovnih šol, 98 sedem-letk, 15 strokovnih šol in 31 gimnazij. Siptarski otroci se učiio v 238. turški pa v 113 šolah,
Nevarna rana lesnoindustrijskega pod-si
v Ribnici ozdravljena
Lesnoindustrijsko podjetje Ribnica ima malo takih gozdnih delavcev, ki živijo le od svoje plače. Večina je takozvanih polproletarcev, ki imajo doma manjša posestva, na katerih redijo tudi krave in prešiče. Za vse leto so kazali mnogi od teh kaj malo zanimanja za svoje delo v proizvodnji. — Na delo se prihajali , kadar se jim je zljubilo. Včasih jih iudi po nekaj dni ni bilo na spregled. Najslabši pa ro bili odsotni od dela tudi po 15, da, celo 18 dni na mesec.
Ni čudno, da je proizvodnja lesnoindustrijskega podjetja kmalu zaše-pala. Saj je podjetje samo v prvem polletju izgubilo na ta način skoraj
14.000	delovnih dni. Ce pomislimo, da znaša dnevna norma 3 m3 lesa, vidimo, da znaša vsa zgubljena proizvodnja skoraj 42.000 m-’ lesa. To je približno toliko, kolikor so v tem času v tem podjetju nasekale frontne brigade. To je nujno povzročilo, da polletni plan ni bil izpolnjen, čeprav sr. delali nekateri delavci tudi po 12
Zagrebška univerza je po osvoboditvi dala že 8000 diplomiranih strokovnjakov
V izpolnjevanju svoje planske naloge je zagrebška univerza cd osvoboditve do danes dala okrog 3000 diplomiranih strokovnjakov, pri čemer niso vračunani tisti, ki so diplomirali v juliju. Število diplomiranih študentov se je zadnja leta zlasti dvignilo na ekonomski, medicinski in tehnični fakulteti. Medicinska fakulteta je dala od osvoboditve do konca' lanskega leta 432 mladih zdravnikov, tehnična fakulteta pa 457 inženirjev. Na ekonomski fakulteti je v teh letih diplomiralo 400 študentov, na kmetijske-gozdarski 263 in na pravni 356, medtem ko je filozofska fakulteta dala 200 mladih profesorjev.
ur na dam. Brez neupravičenih izostankov pa bi bil polletni plan presežen najmanj za 10 odstotkov.
Vse manipulacije ribniškega lesne, ga podjetja pa niso tako slabe. Zage skoraj niso imele neupravičenih izostankov. Tudi v gozdnih ma-nipula: cijah Loški potok, Goriče in Ortnek ni bilo neupravičenih izostankov. Pač pa ie bila nedisciplina velika v obratu Podpreska, kjer je v zadnjih mesecih redno izostajalo od dela 39 ljudi, to je skoraj polovica delavstva. Ravnotako je discipjina šepala v obratu Grčarice, kjer je izostajalo 9 delavcev. Ostali obrati so bili nekoliko boljši, toda tudi ne brez izostankov.
Takšno stanje po obratih lesnoindustrijskega podjetja Ribhica je trajalo do srede julija. Takrat pa je uprava sklenila, da vse izostankarje, ki 'samo zavirajo izpolnjevanje plana, požene iz službe. Odpustili so jih 82. Odpuščeni določeno dobo ne morejo v nobeno državno službo. Tako bodo ti ljudje morebiti le spoznali, da je drugače treba ceniti delo za skupnost, ki je čast in dolžnost vsakega državljana.
Nekateri so ob odpustitvi zagnali krik, češ da je ob tako slabi hrani nemogoče delati in da so le zaradi tega izostajali od dela. Preskrba ribniškega lesnoindustrijskega podjetja je bila v prvem polletju res. pod kritiko in bi bilo treba poklicati tudi ljudi, ki so to' zakrivili, na odgovornost. Toda značilno za nedisciplinirance je, da se kot najmanj prizadeti, najbolj tolčej , po prsih. .Pošteni delavci, ki so bili navezani izključno na garantirano preskrbo, šo ves čas pogumno vztrajali na svojih mestih in delali celo nadure. Izostankarjii, ki imajo povečini doma še kes polja, kravo in prašiča, pa so prihajali na delo vsak drugi ali celo tretji dan.
Mnogi odpuščeiici so se že vrnili pa upravo podjetja s prošnjo, da jih
sprejmejo nazaj. Toda spoznati so utegnili, da se iz zabussntske moke ne da mesiti kruha. Odpustitve so zdravilno vplivale tudi na tiste gozdne delavce, ki imajo manjše število izostankov in So namah postali marljivi in disciplinirani.
Nenavadna vremenska razlika
Ko se je včeraj pri nas med deževjem močno shladilo, je imel Beograd s širšo okolico že drugi dan višek letošnje poletne vročine. Včeraj ob 13. uri je bilo v raznih krajih 35 do 38, v Rankovičevem pa celo 39* Celzija in Beograjčani so se zelo čudili, ko so slišali po radiu, da je bilo takrat na Planici v Sloveniji samo 9 stopinj. Malo pred polnočjo pa se Je v Beogradu ulil dež in davi je bik) tako hladno, kakor je pri nas.
V Beli krajini cvetijo jablane...
Letošnjo poletna suša je v Belokra-jini zlasti prizadela njen južni del, ta-; ko vosi Adlešiči, Vinica’. Sinji vrh ih Stari trg, torej najbolj pasivne vosi. Značilno je, da je bilo tukaj zadnje čase. ko je bilo vsenaokrog precej padavin skoraj nobenega dežja. Seveda je zaradi tega rastlinstvo zelo slabo razvito, pobočja izgledajo ponekod kot požgana, kar velja posebno za vasi Zilje z okolico Sinji vrh ter Daljne njive. Zaradi te hude suše je v vasi Sinji vrh s sadnega drevja oda padlo listje, ko pa je bil pred kratkimi majhen naliv, seveda s 'točo so posa^ mezne jablane na novo vzcvetele. Taa ko je sedaj po vrtovih več jablan V polnem cvetju, med cvetovi pa se vidijo posamezni sadovi, ki so še ostali na drevesu. Čudna igra narave!
VEDNO HUJSI BOJI V KOREJI
Vi splošnem položaju na frontah ni večjih sprememb
Tokio, 3. avg. Poročilo ameriškega glavnega štaba, ki ga je prenašal United Press, pravi, da izvajajo severnokorejske čete še nadalje močan pritisk vzdolž cele fronte, vendar ni kakih večjih sprememb v splošnem položaju. Pri Jongdoku so srditi bcji med severnokorejsko peto divizijo in južnokorejsko tretjo divizijo, vendar nobeni ni uspelo napredovati.
Ameriške čete so danes izvedle prvi protinapad s tanki in zaustavile severnokorejske enote, ki so napredovale z vzhoda proti Fusanu. Čeprav je bil napad močan, pa ni bil izveden do konca in so morale ameriške sile zapustiti mesto Humčon, da bi se izognile obkolitvi. Druge ameriške enote so zavzele več strategičnih višin vzhodno cd Cindžuja, kjer so hude borbe. Na fronti pri Humčonu so severnokorejske enote izvedle močan napad na ameriška oporišča s severa, zahoda in juga. Ameriške čete so se morale umakniti za nekaj milj.
Včeraj ao ameriški bombniki napravili 500 borbenih poletov, največ od začetka vojne. V glavnem so bombardirali severnokorejske komunikacijske linije in preskrbovalne vire.
Tudi Avstralija bo poslala žete v Korejo
Canberra, 3. avg. (AFP) Namestnik predsednika avstralske vlade Faddly je danes izjavil, da bodo čez nekaj tednov poslali na Korejo avstralske kopenske sile. Avstralski kontingent bo znašal okrog 1000 mož.
150 ladij za preskrbovanje sil v Koreji
Washington, 3. avg. (Reuter) Predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva je sporočil, da je najetih okrog 150 trgovinskih ladij za preskrbovanje sil OZN na Koreji-
Varnostni svet se še vedno ukvarja s vprašanjem dnevnega reda
Lake Success, 2. avg. (Tanjug) Pod predsedstvom sovjetskega delegata Jakoba Malika je bila danes druga seja Varnostnega sveta. Predstavnik ZDA Austin je predlagal, naj bi bila glavna tema dnevnega reda »Pritožba zaradi napada na republiko Južno Korejo«, sovjetski predlog v zvezi s to točko dnevnega reda pa je imel naslov »Mirna rešitev korejskega vprašanja«. Ameriški predstavnik si je prizadeval, da bi prišla na dnevni red prva resolucija, ki obsoja vse države, katere nudijo »pomoč in izpodbudo« severnokorejskim četam. Ta resolucija je bila predložena v razpravo uro prej, preden je Malik v ponedeljek objavil dnevni red prve seje Varnostnega sveta. Ko je Malik poskušal, da bi sprejeli njegov dnevni red in obravnavali prvotno predloženi dnevni red, t j. priznanje LR Kitajske in mirno rešitev korejskega vprašanja, pa je britanski delegat Gladwin Jebb izjavil, da se ne more strinjati s tem, da bi bilo vprašanje kitajskega delegata in korejsko vprašanje v kakršni koli zvezi.
V razpravi o vprašanju postopka je britanski delegat pozdravil povratek sovjetskega predstavnika v Varnostni svet. Izrazil je mnenje, da je pričela sovjetska vlada obžalovati, ker je zapustila Varnostni svet, kakor tudi upanje, da se bo utegnilo v bodoče računati z njenim sodelovanjem. Naglasil je tudi, da morata biti Važnost in nujnost vprašanja odločilna činitelja pri določanju dnevnega reda, ker se Varnostni svet že 5 tednov ukvarja z napadom Severne Koreje. Britanski delegat je ziasti naglasil poglavitno nalogo, da se severnokorejske čete umaknejo za 33. vzporednik in nato vzpostavita mir in varnost na Koreji.
Po večurni razpravi je ameriški predstavnik Austin pozval sovjetskega delegata, naj stavi kakršen koli pred-
log za vzpostavitev miru na Koreji, poudtenjajoč, da se ZDA ne morejo strinjati s tem, da bi bilo prenehanje napada odvisno od drugih vprašanj.
Po triurni razpravi je bila seja prekinjena. Prihodnja seja bo v četrtek ob 15. url po newyorskem času.
TRETJA SEJA
Lake Success, 4. avg. Včeraj je bila v Varnostnem svetu tretja seja pod predsedstvom sovjetskega delegata Jakoba Malika. Kljub šestumemu posvetovanju se delegati niso mogli zediniti o dnevnem redu. Predsedujoči Malik je vztrajal, da pride najprej na dnevni red vprašanje kitajske delegacije, nato pa »mirna rešitev korejskega vprašanja«. Ameriški delegat je zagovarjal stališče, da je treba najprej proučiti njegovo resolucijo. Pri glasovanju o sprejemu zastopstva LR Kitajske v Varnostni svet je bilo 5 glasov za in 5‘ glasov proti. .Predlog je bil torej j odklonjen. Proti je glasoval tudi predstavnik Kuomintanga. Malik ja njegov glas označil za ilegalen.
Po tem glasovanju so začeli v Varnostnem svetu razpravljati o Koreji. Malik je imel v zadetku dolg govor, v katerem je povezal vprašanje sprejema kitajske delegacije v OZN z vprašanjem Koreje. Malik je v svojem govoru poudaril, da je treba ZDA označiti kot napadalca, ker se je vmešala v državljansko vojno na Koreji. Državljanska vojna je notranja zadeva vsake države in se tuje sile ne smejo vmešavati. Sklep Varnostnega sveta, s katerim je bila Severna Koreja označena kot napadalec in poziv drugim državam, da naj nastopijo proti napadalcu, je Malik označil za nezakonit, ker je bil sprejet brez sodelovanja Sovjetska zveze in Kitajske. Malik je
Protest vlad Sirije, Libanona in Jordana
Lake Success, 2. avg. (Tanjug) V pismu, ki ga je včeraj poslal predsedniku Varnostnega sveta, je predsednik sirske vlade obtožil državo Izrael »očitne kršitve sporazuma o premirju z arabskimi državami«. Predsednik sirske .vlade Nazem Kudzi trdi, da so v zadnjem času postali pogosti oboroženi napadi Izraela na Sirijo, Egipt in Jordan, v zadnjem času pa tudi na Libanon, ker je namreč izraelsko lovsko letalo napadlo libanonsko potniško letalo. Sirska vlada protestira proti »agresivnemu ravnanju« Izraela in izjavlja, da »pomenijo dejanja Izraela nevarnost za mir«. Pri tem zahteva, naj Varnostni svet stori potrebne ukrepe.
Libanon in Jordan sta dan poprej poslala- podoben protest Varnostnemu svetu in obdolžila državo Izrael zaradi napada na libanonsko letalo. Izraelska vlada je sporočila generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieju, da je libanonsko letalo letelo nad izraelskim ozemljem in da se ni hotelo pokoriti pozivu, naj se spusti.
tudi vztrajal pri trditvi, da je prva napadla Južna Kareja. Zaradi tega je ameriški predstavnik Austin obtožil Malika, da potvarja dejstva o napadu v Koreji. Francoski delgat Chauvel je v svojem govoru poudaril, da je sedanja akcija OZN v Koreji kolektivno delo. Po šestumem razpravljanju je bila seja prekinjena.
ZSSR bojkotira seje
Zavezniškega sveta za Japonsko
Tokio, 3. avg. (Tanjug) Predstavnik Sovjetske zveze v Zavezniškem svetu za Japonsko ni bil navzoč niti na včerajšnji seji, na kateri je ameriški predstavnik ponovno sprožil vpraša-’ nje japonskih vojnih ujetnikov v ZSSR. United Press poroča, da ZDA niso niti po izjavi ameriškega predstavnika ob nedavni izmenjavi not ZSSR dobile nobenih obvestil o 370.000 Japoncih, ki so bili med vojno ujeti.
NAJNOVEJŠE VESTI Z BOJIŠČA
Tokio, 3. avg. (Un. Pr.) Današnja
poročilo radia Fenjanga pravi, da so enote Severne! Koreje v bojih za mer sti Hamčong in Amjong, ki so ju zavzele 1. avgusta, pobile 1500 ameriških in južnokorejskih vojakov, ujele pa 1200. Zaplenile so 13 avtomatičnih topov, 6 topov kalibra 105 mm, več sto pušk in številna vozila.
Poročilo dalje pravi, da enote Severne Koreje, ki so včeraj zavzele Kcčang (120 km severozahodno od Fu-sana), še nadalje napredujejo skozi neprehodne predele okrog tega mesta in da so imeli Američani in Južno-korejci v teh bojih nad 1000 mrtvih in ranjenih. Zaplenjene so bile velike količine vojnega materiala. Na področju Kirije je severnokorejskim četam uspelo zavrniti več protinapadov ameriških in južnokorejskih sil.
Posebni Reuterjev dopisnik s korejske fronte poroča, da so ameriške sile sinoči izpraznile Kumčon, važno križišče, ki leži 32 milj severozahodno od Teguja. Američani so zažgali mesto pred evakuacijo. Štiri ure preden so ameriške čete zapustile mesto, so severnokorejske sile prodrle 3 mljie jugovzhodno od- Kumčona, da. bi ameriškim četam preprečile umik. Napad je bil odbit s protinapadom Američanov, v katerem so sodelovali vsi vojaki, vštevši tudi vojaški kuharji, peki in uslužbenci.
Reuter prenaša poročilo Mac Arthurjevega glavnega štaba, ki pravi, da se glavni napadi severnokorejskih čet nadaljujejo na črti Cindžu—Fusan. Med severnokorejsko 6. divizijo in ameriškimi silami1 se bite huda bitka, 20 km vzhodno od Cindžuja.
Tretja južnokorejska divizija je pod zaščito ognja ameriškega topništva in pomorskih enot zavzela sinoči Jong-dok na vzhodni obali Koreje. Jongdok je v zadnjih tednih večkrat prehajal iz rok v roke. Južnokorejske sile še nadalje potiskajo severnokorejske enote proti severu in severozahodu.
Na področju Kočamg - Ječon se je zmanjšal pritisk 4. severnokorejske divizije ter so se nadaljevali njeni napori, da bi obkolila položaje 24. ameriške divizije. Pri Kurijeru neka severnokorejska divizija še nadalje pritiska na dele 1. ameriške konjeniške divizije. Južnokorejska 1. in 3. divizija zadržujeta severnokorejsko 15. divizijo blizu Sangdžuja, zahodno od Hamačonga.
Ameriško letalstvo je osredotočilo svoje napade na področje Cindžu in
Začetek nove borke za povišanje
mezd in piae v Italiji
Rim, 3. avg. (Tanjug) V Rimu in Genovi je bila danes enourna splošna stavka iz protesta proti policijskim napadom na delavce v nekaterih kovinskih tovarnah, ki so pred 10 dnevi zasedli tovarne in prevzeli vodstvo.
Vse stavke so samo začetek nove borbe za povišanje mezd in plač. V svojem odgovoru združenju delodajalcev so Generalna konfederacija dela in demokrščanski sindikati izjavili, da ne morejo sprejeti stališča delodajalcev in bodo pozvali vse delavce na javno berbo za povišanje plač. Federacije rudarjev, kemičnih, tekstilnih in železniških delavcev so že objavile, da bodo pričele v začetku prihodnjega tedna s protestnimi stavkami.
Italijanska vlada se je izjavila proti slehernemu povišanju plač. Predsedstvo vlade trdi, da bi sleherno povišanje plač izzvalo zmedo v cenah, kar bi nujno dovedlo do oslabitve trdnosti nacionalne valute. Opozicijski tisk opozarja nasprotno, da trdnosti valute ne ogroža morebitno povišanje plač, pač pa vladni oborožitveni program.
Opozicijsko časopisje opozarja hkrati, da je pred dnevi odobril ministrski svet še 100 milijard lir za oborožitev in črtal že določene kredite za javna dela.
Prebivalci otota Guam — ameriški državljani
Washington, 2. avg. Agencija France Presse poroča, da je približno 40 tisoč prebivalcev otoka Guam z današnjim dnem dobilo ameriško državljanstvo. Ta otok ima velik strateški pomen in je bil približno 50 let nekaka kolonija pod neposredno upravo ameriške mornarice. Z odlokom, ki ga je včeraj podpisal predsednik Truman, je določeno, da dobi ta otok neke vrste predstavniško vlado. V prihodnje bo notranje ministrstvo ZDA urejalo odnose med Guamom in ZDA. Otok Guam, ki leži v Tihem oceanu in pripada Marijanskemu otočju, je bil med drugo svetovno vojno dve leti zaseden po Japoncih.
uničilo mnogo nasprotnikovih vozil in koncertracije čet. Formacije veletrd-njav so znova napadle mostove in komunikacije na področju Seula. Vsa letala so Se vrnila na svoja oporišča.
Predstavnik Mac Arthurjevega štaba je dames izjavil — kakor poroča United Press — da severnokorejske čete najbolj fnočno pritiskajo na skrajnem jugu Koreje v smeri ceste Cindžu - Fusan in se hkrati trudijo pretrgati prometne zveze med Fusa. nom in Cindžujem. Predstavnik štaba je dejal, da so se ameriške enote v zadnjih dveh dneh umaknile na severnem in zahodnem sektorju.
Enote 24. ameriške pehotne divizije so zapustile več krajev, ki so jih vče. raj zavzele vzhodno od Cindžuja, — Enote 24. divizije kakor tudi južnoko-rejske sile so se umaknile za reko Ncktino, 8 milj od Teguja. Po teh umikih in izgubi Kumčona znaša dol. žina ameriškega mostišča na Koreji samo 150 milj.	-	-
Enote 1. divizije mornariške pehote so prispele na fronto 12 Ur po izkrcanju. Predstavnik Mac Arthurjevega štaba je izjavil, da imajo te enote kakor tudi druge, ki še prihajajo, neko novo orožje, ki bo presenetilo severnokorejske čete.
Letalske sile so danes znova bombardirale kemične tovarne pri Kona-nu. ki leži na vzhodni obali polotoka v bližini 40. vzporednika. Odvrgle so več kot 400 ton težkih bomb. Zadnje dni so letalske sile okrepile svoje ak-ciie za več kot 20”/., Lahki bombniki naradaio prometne zveze, skladišča in čete. Poškodovali so 7R vozil. 10 top, niških položajev. 3 mostove in 8 manj. ših ladij. Veletrdniave so bombardirale 9 večjih mostov.
V n,ekaf vrstah
Dunaj. 3. avg. Na Dunaju je bil podpisan novi poljsko-avstrijski enoletni trgovinski sporazum. Sporazum določa izmenjavo blaga v vrednosti 40 milijonov dolarjev. Poljska bo dobavila Avstriji premog, kemikalije, sladkor, semena, prašiče, steklo in porcelan, uvažala pa bo iz Avstrije stroje, aluminij, umetna gnojila itd.
Pariz, 3. avg. Cene živilskih proizvodov na debelo so se v Franciji povišale v juliju za 3 •/., Pokazatelj cen se je dvignil v juliju od 2038 na 2093, če vzamemo za podlago 100 v letu 1938. Pokazatelj cen industrijskih izdelkov se je povečal v istem mesecu za 1,6V«, cen surovin pa za 3*/i. Cene industrijskim izdelkom so 24-krat večje od predvojnih.
Frankfurt, 3. avg. V ameriški zasedbeni coni Nemčije ustanavljajo tako imenovane delovne enote namesto dosedanje industrijske policije. Te enote štejejo 20.000 ljudi in jih sestavljajo razseljenci in Nemci. Opravljale bodo varnostno službo v ameriških vojaških skladiščih, na letališčih, mostovih in drugih objektih. Vsaki takšni enoti, ■ ki je pod nemškim nadzorstvom, bo dodeljen ameriški oficir.
London, 3. avg. Belgijska vlada je odobrila besedilo zakonskega načrta, s katerim prenaša belgijski kralj Leopold III. oblast na svojega sina Bau. douina. Besedilo je bilo objavljeno danes popoldne, debata v parlamentu pa se bo pričela v najkrajšem času.
Toča na Gorenjskem
V noči od srede do četrtka je bila na Gorenjskem huda nevihta s točo, ki je povzročila precej škode ria Sorškem poju,, zlasti med Škofjo Loko in Jeprco. Ponekod je toča ležala za ped visoko.
LJUDSKI INŠPEKTORJI V CELJU
SO OPRAVILI 242 PREGLEDOV
Ljudska inšpekcija v Celju je rasla in se razvijala tako, kot se je razvijalo delo Fronte. Premagati je morala sprva vrsto težav, preden se je
uveljavila in priborila ugled ter zaupanje.
Prve volitve, ki jih je razpisal mestni odbor Fronte, so še potekale v nekem podcenjevanju. Zato so bili izvoljeni za ljudske inšpektorje ljudje, ki niso čutili dovolj odgovornosti do svojih volivcev. Na drugi strani pa si ■ je kontrolna komisija prilaščala preveč pravic in marsikaterega izvoljenega ljudskega inšpektorja zaradi različnih okoliščin ni priznala. Tudi to, da je kontrolna komisija določevala vodje skupin, je zmanjševalo pomen vclivnosti t ljudskih inšpektorjev.
Sedaj je drugače. Ni več primerov, da bi kontrolna komisija odstavljala izvoljene ljudske inšpektorje (razen v posebnih prekrških), niti ne določa vodje skupin. Priprava volitev in volitve same so to napako odstranile. Tako se je Ljudska inšpekcija v Celju tudi organizacijsko utrdila. Postala je organ delovnih množic, ki aktivno vpliva na organe ljudske oblasti, da svoje naloge pravilno izvršujejo. Uveljavila pa je s tem tudi svojo pristojnost, ki je v prvi vrsti odvisna od sposobnosti ljudskih inšpektorjev samih. Pristojnost so utemeljili vsepovsod, kadar koli so delali v korist delovnih množic — v korist Skupnosti.
Od 22 terenov v območju mesta Celja dela 17 skupin. Člani skupin na teh terenih imajo pravilno izdane legitimacije. Nerazumljivo pa je dejstvo, da se na terenih Lckrovec, Breg, Košnica in Dobrava ne zganejo, čeprav so frontovci tudi tu izvolili ljudske inšpektorje. Na terenu Tremerje pa jih še do danes niso izvolili!
Te skupine ljudskih inšpektorjev v Celju so opravile doslej 242 pregledov. Pri teh je sodelovalo 726 ljudskih inšpektorjev. Izvoljenih ljudskih inšpektorjev pa je na področju mesta 75, 36 žena in 39 moških.
Najboljšo skupino ljudskih inšpektorjev ima III. četrt, ki je izvršila 25 pregledov. Med inšpektorji pa sta se najbolj odlikovala tov. Kristina Do-brinšek in tov. Elza Goleš. Od terenov pa je pokazala najlepše rezultate skupina v Zavodni. Ta je izvršila 37 pregledov. Najboljša inšpektorja sta bila tu tov. Ljubica Svetličič in tov. Jurij Sane.
Za uspešno delo Ljudske inšpekcij« v Celju pa ima ne samo veliko zaslug mestni odbor Fronte, ampak tudi sekretar mestne komisije za Ljudsko inšpekcijo tov. Duh. Njegovo delo se ne kaže samo v pravilnem vodenju Ljudske inšpekcije, ampak tudi v aktivnem delu, saj je doslej sam sodeloval pri 75 pregledih.
Nekaj o preskrbi mežiških rudarjev
Eno izmed najtežjih nalog v okviru celotnega upravnega aparata rudnika svinca v Mežici ima uprava rudniških magazinov. Zaradi mnogih objektivnih težav je težko dati delavcu tisto minimalno količino življenjskih potrebščin, ki jdh zahtevata telo in delo. Iznajdljivost odgovornih, kako najti vse mogoče vire prehranbenih in industrijskih predmetov, daje celotnemu vodstvu svojstven pečat. Da je uprava rudniških magazinov, predvsem pa njen šef, živa enota, ki daje vse sile za to. da bi kar najbolje preskrbela delavca in njegovo družino, nam priča že poslovanje magazinov.
V okviru uprave rudniških magazinov dela 8 poslovalnic za zagotovljeno preskrbo in dve poslovalnici za prosto prodajo. Uspešno delo vseh poslovalnic je prišlo do izraza na letošnjem prvomajskem tekmovanju, ko so v mariborski oblasti zasedli drugo mesto. Prvega mesta niso debili zaradi tega, ker so se posameznih točk tekmovanja držali zelo ozko in niso vsega povedali v poročilu, zlasti, da so v času tega tekmovanja preskrbeli tudi za nov kader. Dvaindvajset učencev v gospodarstvu je tiste dni končalo tečaj in zadovoljivo opravilo izpit.
Pod upravo rudniških magazinov sc tudi čevljarska delavnica, dve krojaški delavnici, mesarija in gostilna v Crni. V svojem delu naletijo na vrsto težav, ki daje celotnemu poslovanju neugoden vtis. Osnovnega načela, da bi prejeli vse prehranbeno in -industrijsko blago pravočasno, ne morejo uveljaviti. Ne samo, da so tu zaviralni momenti razna okrajna poverjeništva, tudi lega kraja je zelo od rok. Tako se velikokrat zgodi, da leži material na prevaljski železniški postaji, nimajo pa prevoznih sredstev, da bi ta material prepeljala v posamezne poslovalnice. Res je, da uprava rudnika daje, kolikor je sploh mogoče na razpolago kamione; toda, če jih sama nima in če so še ti v popravilu, potem čakajo le na obljubo gozdne
BORCI IV. SN0UB »3IATIJA GUBEC«!
Bivše borce IV. SNOUB »Matija Gubec« pozivamo, da javijo svoje naslove in dobo, v kateri so se nahajali v Gubčevi brigadi, ter da pošljejo najkasneje do 15. avgusta t. 1. vse morebitne fotografije, spominske zapiske in dokumente iz borb in življenja Gubčeve brigade. Vse to nam je potrebno za proslavo 8. obletnice Gubčeve brigade, ki bo 3. sept. t. 1.
Pisarna pripravljalnega odbora se nahaja v Ljubljani, Erjavčeva cesta 21-1, telefon 45-31.
Pripravljalni odbor za proslavo
8.	obletnice Gubčeve brigade.
uprave, ki ima kamione, pa večkrat vozijo iz Prevalj v Mežico prazni! V zadnjem času se je to sicer izboljšalo, vendar bi bilo lahko še mnogo bolje. In če k temu prištejemo še raztresenost poslovalnic od Podpece do Lei. potem ni čudno, če pride blago do končnega cilja z veliko zamudo.
Druga težava, ki je zelo občutna, je preskrba s tobakom. V Mežici je približno 3000 kadilcev. Zanje bi potrebovali okoli 900 kg tobaka mesečno, pa bi ga še morali prodajati v omejeni količini. V juniju in juliju pa so ga prejeli le po 550 kg. kar je vsekakor premalo. Invalidsko podjetje, ki skrbi za preskrbo s tobakom, je v tem primeru država zase. Niti v Dravogradu, niti tcv. Šušteršič iz Maribora ne upoštevajo želja mežiških rudarjev. Zdi se, da je celotno poslovanje urejeno po neki šabloni, ki ne upošteva zahtev kadilcev v posameznih industrijskih središčih.
Tudi s podjetjem »Tekstil-Obutev« iz Maribora imajo težave. V poslovalnicah je premalo volnenega blaga. Na policah ležijo le srajce in raznovrstno platno, ki ne gre v prodajo. Ko prejme »Tekstil-Obutev« izdelke od proizvodnih podjetij, le-te razdeli po nekem ključu, ne oziraje se na potrebe in želje. V celoti so rudniški magazini krili z garantirano preskrbo 80 odstotkov vseh točk.
Prosta prodaja je bolj živahna. Hla-čevine, čevljev itd. je dovolj. To ljudje tudi veliko kupujejo. Na zalogi je tudi kuhinjsko in sobno pohištvo, ki ga naročaje predvsem v Zagrebu. Vina ne primanjkuje. Tudi za malice, predvsem za prostovoljne delavce je preskrbljeno. Preskrba z mesom sicer ni najboljša. V juniju so dosegli 45 odstotkov kritja v zagotovljeni preskrbi, v presti prodaji pa ,so imeli mesa po 170 din dovolj. Težje je z mlekom. Ne samo, da ga ne prejemajo redno otroci, tudi delavci v topilnici največkrat ostanejo brez njega. Vsak dan prejmejo okoli 2500 litrov mleka iz Ptuja. In preden ga pripeljejo v Mežico, ni čudno, da se pokvari zaradi vročine ali zaradi malomarnosti odgovornih.
Nadvse zadovoljiv pa je bil poseg uprave magazinov in uprave rudnika, ko so v preteklem mesecu poskrbeli za vsakega rudniškega delavca po enega prešička ali dva po ceni do 2500 din. V prvih mesecih letošnjega leta, ko magazini niso imeli dovolj blaga, se je pokazala neuravnovešenost med izplačanimi mezdami in denarnim prometom v magazinih. V teh mesecih se je skozi magazine vračalo iz obtoka le do 50 •/« izplačanega denarja. V zadnjih mesecih pa je promet lepo narasel (približno na 10 milijonov din), kar dokazuje aktivnost trgovske mreže rudniških magazinov.
BELEŽKE 0 KVALITETI IN ESTETSKI VZGOJI
OB E0BU H. KOMUNALNE RAZSTAVE
IT. republiška razstava lokalne obr-1 tl, industrije in komunalne dejavnosti LRS pomeni dogodek, ki lahko, če ga pravilno izkoristimo, sproži koristno diskusijo o mnogih nenačetih ali nerešenih problemih našega gospodarskega in kulturnega razvoja, da iniciativo in nakaže pot za rešitev mnogih vprašanj naše vsakdanje prakse.
Dva izmed takih osnovno važnih problemov, ki jih odpira ta razstava, sta problem kvalitete izdelkov naše obrti in industrije, ki so izloženi v oceno in ki kažejo nekak prerez današnje kvalitetne zmogljivosti naše cbrti in industrije, in problem estetske vzgoje proizvajalca in potrošnika.
Pojem kvalitete izdelkov v javnosti ni točno opredeljen, ni mu določena prava vsebina, zato vzbuja včasih tudi napačne predstave o svojem bistvu. »Kvaliteta« je lahko tudi le prodajno geslo, modna beseda, ki pa ne ustreza stopnji izdelka. O polnovrednem kvalitetnem izdelku lahko govorimo šele tedaj, če v celoti ustreza trem osnovnim zahtevam: da je izdelan iz dobrega materiala, ustrezajoče obdelan in da ima logično in smiselno obliko. Pojem kvalitetnega dela ne izhaja torej niti iz samo uporabnega, funkcionalnega; niti iz samo estetskega stališča. Ped kvaliteto ne smemo razumeti samo gospodarsko-tehnične plati izdelka, obseči mora tudi osnovno stališče estetike. Izraz kvalitete izdelka obsega torej kvaliteto v njenem tehničnem, socialnem, gospodarskem, kulturnem in estetskem smislu.
IPri vprašanju kvalitete v estetskem smislu pa moramo takoj poudariti še to. da oblike kot samostojne vrednosti nekega proizvoda ni, da je to le ena izmed bistvenih lastnosti vsakega kvalitetnega proizvoda, kot sta to dober material in ustrezajoča obdelava.
Ustavimo se za hip pri tretji osnovni zahtevi kvalitetnega izdelka, pri logični, smiselni, estetski obliki.
Naloga republiških razstav je, da postanejo merilo kvalitetne proizvodnje, da se ob njih vsakoletno izvrši selekcija kvalitetne rebe od nekvalitetnega kiča, ki danes še v veliki meri polni naše izložbe in razstavo. Mnogi predmeti na razstavi, pa naj so še tako okusno razstavljeni, so izraz okusa oz. bolje rečeno slabega okusa in dilentantizma proizvajalca in potrošnika, kar močno vpliva na kvaliteto izdelkov. Na današnji stopnji naše proizvodnje proizvajalec še vedno dirigira proizvodnjo, dočim potrošnik s svojimi zahtevami še ne posega vanjo v večji meri. Seveda tudi proizvajalec do neke mere preiskuje situacijo na trgu, toda le številčno, ne kvalitetno. Ce pa določa izdelek, do-, loča tudi obliko, ki je nosilec estetske vrednosti izdelka. V kolikor sploh polaga pažnjo na obliko, jo prilagojuje svojemu okusu, v glavnem pa se zaradi pomanjkljive lastne estetske vzgoje opira le na tehnično-ekonomsko stališče, t. j. kaj se bolje preda, pri čemer zopet z druge strani daje koncesije enako estetsko nevzgojenemu potrošniku, ki ne vedoč, Mi ja len®
v sodobnem smislu, hlasta za robo v tem ali onem stilu, ki ga smatra za višek lepote. Tako nastaja v naši proizvodnji estetska praznina.
Pred nami stojita torej dva problema:
1.	estetska vzgoja proizvajalca in
2.	estetska vzgoja potrošnika.
Estetsko vzgojen človek je s strani vdora kiča v svojo hišo zavarovan na ta način, da se mu zavestno izogiba, kupuje le kvalitetne izdelke in si stanovanja ne polni z lažno »lepoto«. Drugače je tam, kjer je estetsko nevzgojen človek pri svojem nakupu odvisen od osebnega okusa oz. slabega okusa proizvajalca, ko poleg tega v današnjih prilikah še ne more kupiti vsega, kar rabi, temveč kar dobi. Vdor nekvalitetnih proizvodov v stanovanje je v taki situaciji neizbežen in okus proizvajalca v današnjih pogojih, ko potrošnik še ne more odločilno vplivati na asortiment in kvaliteto izdelkov, daje nujno pečat našemu sodobnemu domu. Odraz tega dejstva je na razstavi več kot poučen, krivda za to pa pade po eni strani na proizvajalca, ki ne skrbi za vsestranskim, torej tudi estetskim dvigom kvalitete svojih proizvodov in na strokovnjakih izven same produkcije, ki bi s svojim sodelovanjem pri oblikovanju proizvodov lahko vnesli novo kvaliteto v estetskem smislu. To ni samo vprašanje posega arhitekta v našo pohištveno stroko, kot je že bilo omenjeno v časopisih, temveč njegov in še drugih strokovnjakov poseg v izdelavo predmetov široke potrošnje, ki postajajo v vseh medernih državah merilo kulturnega nivoja dotičnega
naroda*	še tg, ds obstojate
danes pri nas tudi takšna nekvalitetna obrt in industrija, ki prosperirata zaradi slabega okusa potrošnika. Kljub temu, da je proizvajalec danes še najodločilneje faktor pri naši proizvodnji, je estetika potrošnikov včasih le tako odločujoča, da jo mora upoštevati tudi produkcija.
Začetek borbe proti kiču v naši proizvodnji je torej možen:
1.	z vzgojo kadra za oblikovanje proizvodov, čemur industrijsko razvitejše države že posvečajo ogromno pažnjo. Razvoj kvalitete izdelkov na podlagi posebnega študija njihove ustrezne oblike in izdelave je doživel največji razmah v Angliji, Franciji, Italiji, Švici, CSR in drugod, kjer se lahko s koristjo učimo, kako dvigati estetsko kvaliteto, s tem pa tudi ekonomsko vrednost 'proizvodnje.
2.	Vzporedno z estetsko vzgojo samih proizvajalcev-cblikovalcev je potrebna tudi estetska vzgoja potrošnika bodisi z razstavami o dobri formi, ki so zelo popularne v inozemstvu (Schweizer-Messe), bodisi preko strokovne literature in predavanj.
Prva naloga — vzgoja oblikovalca — zahteva ne samo večje sodelovanje naših strokovnjakov s področja forme v produkciji, temveč tudi organizacijo pripravne raziskovalne ustanove, ki bi se bavila s študijem in praktično obdelavo oblikovnih problemov proizvodov naše obrti in industrije. Pri nas manjka do danes še vsak poskus v tej smeri, prvi koraki brez podpore so bili začeti, pa tudi zamrli na arh. fakulteti univerze. Mogoče bi kdo menil, da bi Sola za domačo in umetno obrt hila lahko pripraven institut za tfl vzgojo, E» ie voudiarle da je
v današnji obliki in osnovah zato neuporabna, lahko pa bi bila temelj za nekaj novega, če spremeni obliko in program. Poklic industrijskega načrtovalca, ki se je v inozemstvu rodil iz potrebe po boljši obliki v industriji, postaja nujen tudi pri nas in to tem bolj, čim bolj se razvija naša industrija. Vzgoja oblikovalcev za našo industrijo zahteva končno tudi od univerze, t. j. od arhitektne .fakultete, da v svoj pouk zopet uvede tudi praktično raziskavo oblik naše proizvodnje. Le praktična možnost raziskave daje naši znanosti in njenemu pouku možnost, da ostane stalno živ, kajti čim znanost zgubi možnost raziskovanja, zgubi takoj tudi sposobnost, da bi poučevala.
Ker je treba pouk začeti pri študiju potrošnje, ne pa pri produkciji ali estetiki sami, je nujno, da si ustvarimo pregled tudi nad njim, da bomo vedeli, kje začeti našo vzgojo.
Ljudje razpolagajo v svojem življenju z dvema glavnima vrstama predmetov: prvi so namenjeni za to, da z njimi izvršujemo neko delo, so torej produkcijska sredstva, n. pr. orodje, stroji, prometna sredstva, tovarne. Drugi so namenjeni temu, da jih kon-sumiramo: življenjska sredstva, tekstilije. stanovanje ali kratko — obleka, prehrana, hiša in dom.
Problem kvalitete pri produkcijskih sredstvih je lažje in hitreje rešljiv, kajti kvaliteto produkcijskih sredstev merimo z njihovo efektivnostjo.
Konsumne predmete lahko dalje delimo v tri grupe:
L v najpotrebnejše predmete, n. pr. posteljo, da x njej ležimo, stol, da
na njem sedimo, mizo, da na njej jemo, posode, da v njej kuhamo — skratka vse, kar spada k najnujnejšim potrebam vsakodnevnega življenja vsakega navadnega človeka:
2.	predmeti razvedrila in zabave: nd športa do utenzilij za ureditev naših mest;
3.	predmeti, ki jih lahko Imenujemo ekskluzivne. Ta zadnja kategorija po svojem bistvu ne spada med socialne naloge naše proizvodnje, saj je usmerjena samo na ozek krog potrošnikov, pa vendar je prav zahteva po oblikovanju ekskluzivnih predmetov danes pri nas še primarna, dečim je raziskovanje predmetov resnično množične potrošnje še sekundarno (n. pr. luksuzno pohištvo, dočim o tipskem pohištvu še nihče ne vodi- računa; luksuzni jedilni priber, dočim se obdelave navadne aluminijaste žlice še nihče ni lotil itd.).
Zahteva našega časa in njegove humanistične vsebine je, da torej naše ndpore usmerimo v dveh smereh:
1.	v skrbno vzgojo producenta in v dvig njegove zavesti kulturne odgovornosti.
2.	v smer vzgoje ustrezajočega naraščaja za industrijsko oblikovanje, ki bo iz lastnih izkušenj, lastnih pogledov in lastnega občutka odgovornosti oblikoval one stvari, ki jih dnevno in vsak čas rabimo — od igle do kuhinjske opreme — oblikovane v smislu lepote, ki se razvija iz funkcije, predmete, ki jim lepota ne bo fasada, ten> več element kvalitete.
Ivanšek Franc*
Kolektiv tovarne upognjenega pohištva v Duplici je ponosen na svojega racionalizatorja tov. Stefulo
Ko so v laboratorija biroja za napredek proizvodnje generalne direkcije za lesno industrijo začeli z delom, so že po nekaj dnevih ugotovili, da jim je za delo nujno potrebna hidravlična stiskalnica, »Ce si jo nabavimo v inozemstvu nas bo veljala
100.000	deviznih dinarjev. Zakaj ne bi stiskalnice izdelali doma, saj je ustvarjalni polet naših ljudi prihranil že miljone deviznih dinarjev.« — Tako so menili tovariši, ko jim hidravlična stiskalnica ni dala spati, dokler r so svojih težav pojasnili obratovod-•. mehanične delavnice v tovarni upora. enega pohištva tovarišu Francetu ferali. Mimo grede lahko povemo, ča se z enakim vprašanjem že več ir.esecev ukvarjajo v tovarni Kromos Zagrebu, kjer sedaj obdelujejo glavne dele stiskalnice, ki smo jih doma odlili.
Ko so se pomenili z tovarišem Fran-•f-nm Stefulo, je ta v Ljubljani in ugje iskal material, zlasti primerne odpadke. Seveda so večje odlitke izdelale naše livarne, toda vse druge dele je tovariš France izdelal sam z učenci vajeniške šole. Po treh mese-h dela, ki ga je izvršil v svojem tem času, je bila hidravlična sti-airica izdelana z relativno minimal-mi stroški. Ko so stiskalnico preiz-:sili so ugotoviti, da daje tristo at-nrasfer pritiska in da ustreza vsem z zevam. Kdor si stiskalnico pobliže oaieda, se mu zdi, kakor da je pravkar prišla iz tovarne. Toda samo manometer je tvorniški izdelek.
Tovariš Stefula je skromen človek r. nerad govori o svojih racionaliza-r 'h jn novatorstvih. Toda na vsakem koraku v tovarni v Duplici go-■ r jo o Francetu. Kotlom za parje-: - lesa je bilo treba vsakih 14 dni i-menjati oblogo, ker jo je nagrizla k na, ki jo pri parjenju izloča hlo o - na. France Stefula je izmenjal era-go tako, da danes zdrži najmanj 14 1 dni.
V tovarno prihaja hlodovina, ki jo •’ treba navoziti do žage. Na sestan-t kjer so se dodobra pomenili, pa • ugotovili, da jim bo transporter v r • gern olajšal delo. Povezali so se s varno verig v Lescah, ki jim je vorila, da bo lahko izdelala verve v sedmih mesecih Toda France jegovi sodelavci niso odnehali. 2e p iveh mesecih je sam izdelal tako p-rebrni transporter, ki v razdalji r nanj 100 metrov prevaža hlodo-prav do polnojarmenika. Na šara i žagarskem obratu pa je vse delo aniziral tako, da se je občutno ra : išala potreba po delovni sili, de-■ eka hitreje in bolje in brez po-:■ ra. naporov zaposlenih delavcev.
Razstava gozdarstva in lesne industrije na Bledu
V del jo 30. julija je bila na Bleat odprta razstava gozdarstva in les-'• tr.dustrrde, ki 30 je priredilo Lesno • iustrijsko podjetje Bled. Razstava zelo skrbno urejena in je že prvi n napravila posebno globok vtis na roge goste iz bratskih republik, ki na počitnicah na Bledu. Ze v neun je razstavo obiskalo 1500 ljudi, •uprta pa bo do 20. avgusta.
Na Ježici Kodo odprli nov gasilski dom
Prostovoljno gasilno društvo Ježica — četa Stožice, si je takoj ob ustanovitvi leta 1908 zgradilo gasilni dom, ki pa ne ustreza več današnjim razmeram. Na letni skupščini v oktobru 1948 50 sklenili postaviti nov gasilna dom. — V nedeljo 6. avgusta 1950 proslavi četa Stožice skupno z dru-; • ti Ježica otvoritev doma Ob 9.30 ra velika gasilska vaja, sprevod, otvora -»ne slovesnosti, ob 15. uri bo na ■kem kopališču na Ježici ljudska zadava s plesom.
Pred nedavnim so se v tovarni pohištva mučili s skladanjem desk v kope. Ustvarjalna žilica tovarišu Ste-fuli ni dala miru, izdelal je transporter, ki ga poganja elektromotor. Med starim železom, je poiskal primerne cevi, napeljal verige, ki jih poganja elektromotor, celotno napravo pa je opremil s kolesi tako, da jo poljudno prestavljaš in prepelješ na mesto kjer je treba zlagati les v kope. Delo poteka sedaj hitreje, je manj naporno, razen tega pa so prihranili najmanj 5 delavcev. Toda France ne miruje. Skupaj s svojimi gojenci izdeluje novi transporter, ki bo še lažji in uporabnejši od pravkar izdelanega.
Tudi za prevažanje desk v sušilnice in parilndce je tovariš Stefula naredil nov voziček, ki sprošča delovno silo, hkrati pa omogoča hitrejše in si-gurnejše nameščanje desk v parilnice in sušilnice. Ko obiščeš tovariša Stefulo, da bi ti povedal kaj več o svojih številnih racionalizacijah in novatorstvih, tedaj tovariš France utihne. Po dolgem molku ti pove, da so vse to malenkostne stvari o katerih ni vredno pisati. Pišite, ko bom naredil
kaj pomembnejšega. Toda tega mnenja ni delovni kolektiv v Duplici.
Tovariš France, je bil v Duplici zaposlen še pred vojno. Tudi takrat so se podile v njegovi glavi ustvarjalne misli. Kapitalista Remec in Ložar pa sta ga izkoriščala. Njegove zamisli sta spravila na papir in ijh izkoristila v tovarni, kakor da bi vse to bilo plod njihovega dela in ustvarjalnosti. Danes, ko so tovarne last nas vseh ustvarja tovariš Stefula zase in za nas vse.
Delavci v njegovem oddelku se na vseh področjih kosajo z delavci drugih oddelkov. .Tovarišu Stefuli pomagajo pri delu Tine Sare, Slavko Benda, Andrej 'Koželj, Maks Humer in drugi njegovi gojenci. Tik pred odhodom mi je tovariš Stefula zaupal, da je tovariš Tine med najboljšimi. Tine bdi nad stroji, ki predstavljajo grlo proizvodnje in, če jih je treba popraviti, dela nepretrgoma tudi 20 ur in še več.
Na večkratnega novatorja in racionalizatorja Franceta Stefulo je ponosen ves delovni kolektiv tovarne v i Duplici.
Kuko je bilo z odkupom
mesa pretekli teden?
Čeprav 'je bila pred okrajne ljudske odbore v zadnjem tednu postavljena kot ena najvažnejših nalog izpolniti plan odkupa mesa, in na ta način zagotoviti polno kritje potreb garantirane preskrbe, moramo spet ugotoviti, da so mnogi okraji zelo slabo izpolnili svojo dolžnost. Po operativnem planu, ki so ga pretekli teden prejeli okraji so naloge izpolnili takole: Okraj Ceije-okolica je poslal Jesenicam 78i>/„ in Celju 34»/0 dolžnih količin mesa, domačo potrošnjo pa so krili z 259%. OkTaj Grosuplje je poslal Ljubljani komaj četrtino dolžnih
Kako bo letošnjo zimo v Mariboru s kurivom?
O tem se Mariborčani večkrat zaskrbljeno sprašujejo. Vendarle bo marsikoga skrb minila, ko bo zvedel, da bo prispelo v začetku avgusta okoli 40 vagonov kuriva, s katerim bodo v veliki meri krite potrebe mariborskega prebivalstva. Seveda pa to ne bo dovolj, ker potrebuje Maribor
83.000	kub. metrov drv. Po planu bi moralo mesto prejeti 90.000 kub. metrov drv. Ker pa posamezni dobavitelji, to je lesnoindustrijska podjetja ne izpolnjujejo popolnoma v redu svojih obveznosti, je verjetno, da plan v celoti ne bo izpolnjen. Kljub temu pa so izgledi za preskrbo Mariborčanov s kurivom dobri. Dovolj je na razpolago tudi premoga v vseh skladiščih »Kuriva«.
Previdnosti ni nikjer preveč!
Zdaj v času šolskih počitnic prihaja na deželo mladina ki je izpostavljena različnim nevarnostim. Prav zato bi bilo potrebno poučiti šolarje, da je previdnost povsod na mestu, kakor govori tudi tale težka nesreča.
Iz Radovljice je prišel na počitnice v malo vas Stangarske poljane pri Litiji 12-letni dij-ak Stanko Mravlje. Fantič je zašel tudi v gozd, koder so prav tedaj »pajsali« hlode, kakor pravijo naši gozdni, delavci, ki so s cepini vlačili les k drči za spuščanje v dolino. Pri tem pa se je zgodila nesreča. Eden izmed hlodov se je delavcem! izmuznil iz rok in je zadel v dijaka Stanka. Udarec je bil usoden. Stanka so potegnili izpod hloda z zmrvljenimi udi in razbito lobanjo. Kmalu nato je umrl...
Ta nesreča naj bo za primero, da je treba na mestno mladino na počitnicah še prav posebej paziti. G.
količin in enako tudi Kočevju, doma pa so krili 10«/o potreb. Okraj Kamnik je izpolnil obveznost do Ljubljane le 33u/o in dal doma na razpolago le 18% za pretekli teden posebej določenih količin »nesia. Okraj Krško je poslal Trbovljam 34 in Celju 14«/0 dolžnih količin, doma pa so potrošili 99fl/0 določenih količin. Okraj Ljiub-ljana-okolica je kril svoje potrebe le s 64%, v Ljubljano pa je odpremil le 22«/o dolžnih količin. Okraj Trebnje je izpolnil svojo dolžnost do Jesenic v celoti, doma pa so krili le 5% svojih potreb. Okraj Lendava je svojo tedensko obveznost do Maribora izpolnil v celoti, Ljubljani so poslali 91% dolžnih količin, doma pa so krili 66«/o svojih potreb. Okraj Ljutomer je poslal Mariboru 42 in Ljubljani 40«/o dolžnih količin, doma pa so porabili 35% potrebnih količin. Okraj Maribor-okolica je poslal mestu le 4O0/0 dolžnih količin, doma pa so kljub temu krili 64«/o potreb. Okraj Murska Sobota je svojo obveznost do Celja in Ljubljane izpolnil v celoti, doma pa so porabili 64«/„ potrebnih količin. Okraj Poljčane je svojo obveznost do Slovenjgradca prekoračil za 50>/o, Kranju so poslali 54o/0 dolžnih količin, doma pa so porabili mnogo več, kakor jim je bilo določeno. Tudi okraj Radgona je doma porabil več mesa, kakor mu je bilo določeno, in sicer 16C«J/o, čeprav so obveznost do Maribora izpolnili le s 64#/# in do Trbovelj s 47%.
K temu je treba pripomniti, da je v gornjih odstotkih izražena le izpolnitev posebej določenih planov za zadnji teden v mesecu juliju. Ce pa •pogledamo, kako je bil izpolnjen mesečni plan, dobimo še slabši rezultat. Tako je okraj Celje-okolica izpolnil le 28.1% mesečnega operativnega plana odkupa mesa, Grosuplje 56.1%>, Kamnik 49.8«/«, Krško 48.1%, Ljuib-ljana-okolica 52.7%, Trebnje 32.1%, Lendava 74'Vo, Ljutomer 31.9«/o, Mari boir-okolica 43.1%, Murkka Sobota 56.8%, Poljčane 76.8«/o, Ptuj 53.2% in Radgona 51.2"/#.
Gornji podatki kažejo, da bo potrebna v bodoče veliko večja odgovornost okrajev do odkupa mesa pa tudii večja pozornost do redne preskrbe naših industrijskih središč. To velja še prav posebej za tiste okraje, ki so prvenstveno krili svoje domače potrebe, pozabljajo pa na potrebe sosednih okrajev in mesi.
Ptujski frontovei pod Peco - Tsi do zadnjega udarniki!
V revirj-u Mlinarsko, polnem razoran ih grebenov in hudih strmin, je tri tedne požrtvovalno delala V. ptujska frontna brigada. V 23 dneh so posekali do dokončne izdelave 461 m3 lesa. Brigada je bila razdeljena na tri destine, izmed katerih je prva presegla plan za 113°/o, druga za 62<>/0, tretja pa za 16»/#. Veseli so bili, ko so v petek popoldne prejeli vsi — od prvega do zadnjega naslov udarnika. Letos je dal ptujski okraj največ udarnikov frontnih brigad. Stalnim gozdnim delavcem je ves ta dober aktiv nenehno pojasnjeval prednosti brigadnega dela in opravljal politično aktivizacijo med njimi. — Najvažneje pa je to, da se bo zdaj večina vključila v državni in zadružni sektor. Nekaj mladincev bo odšlo v tovarno aluminija Stmišče, drugi pa v zadruge ptujskega okraja.
M. F.
Razstava, obrazci in še kaj...
Odpravil sem se iz Trebnjega na II. razstavo naše lokalne industrije. V dnevnem časopisju bereš, da ti je zagotovljen 50«/o popust na železnici. Kupiš vozni listek do Ljubljane in prosiš obrazec K-13, kd velja za brezplačno vrnitev. Pa zveš, da jih ima spravljene šef postaje in da ga boš lahko dobil le, če bo šef prišel še pred odhodom vlaka. Na srečo je prišel šef z istim vlakom, s katerim smo hoteli sami odpotovati in v veliki naglici smo obrazec le dobili. Ce človek ne pozna vseh pravil, včasih nasede. V upanju, da si listek le dobil, greš na razstavo, dobiš potrebno potrdilo in žig na obrazec K-13. Zadeva je v najlepšem redu, bi si mislil, če bi te iz tega prepričanja ne prebudil osorni glas prodajalke voznih listkov v Ljubljani: »Tega ne bom žigosala, ker ni žiga odhodne postaje.« »Prosim«? »Karte ne žigosam!«
Bila sva dva in oba doživela neprijetno presenečenje. Tovariš za mano je zahteval vozni listek do Treb njega in imel pripravljenega prav toliko denarja. Ne vem, iz kakšnega razloga kar naenkrat listek do Novega mesta. Na pojasnilo, da si zahteval listek do Trebnjega, dohiš odgovor: »Me ne briga. Karta je žigosana in jo ne vzamem nazaj. Ce hočete, če ne pa pojdite.« Ne vem ali je to birokracija, ali skrajna nevljudnost. Take zaradi površnosti, ne po svoji krivdi plačaš več kot je potrebno. Tovariško bi svetoval postaji Trebnje, da ima ob takih prilikah obrazce vedno pripravljene in žigosane, tovarišici v Ljubljani pa precej več vljudnosti.
J. G.
Železniška nesreča pri Kresnicah
Včeraj se je primerila na tukajšnji postaji železniška nesreča zaradi trčenja dveh tovornih vlakov,
S postaje Jevnica je privozil ob pol tretji uri zjutraj tovorni vlak, ki pa ni mogel v kresniško postajo, zato je obstal pa-i uvoznem signalu nedaleč od Petkove čuvajnice. V tistem pa je prihajal od ljubljanske strani še drugi tovodni vlak, ki je vozil iz Jevnice proti Kresnicam, ne "da bi dobili iz Kresnic prijavo, da je tir prost. Tako je privozil drugi vlak in zadel v tovor ni vlak, ki je stal pri uvoznem signalu. Do nesreče je prišlo tudi zaradi teme.
Zaradi trčenja je iztirilo nekaj vagonov, človeških žrtev pa ni bilo. Promet je bil zaradi zatrpanega tira ne. kaj ur oviran; požrtvovalnemu delu železniškega osebja pa je kmalu uspelo, da so progo očistili in odstranili vagone, nakar se je v popoldanskih urah pričel že neoviran promet skozi kresniško postajo.
Železniška direkcija je uvedla preiskavo.	G.
Poziv k prijavi delavcev,
zaposlenih v zasebnem kmetijstvu
Po zakonu o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin, ki velja od 16. febr. lyau da. lje. so obvezani socialnemu zavarovanju tudi kmetijski delavci, ki so v delovnem razmerju zaposleni pri privatnih kmetijskih posestnikih.
Zaradi izvedbe zavarovanja pozivamo vse privatne kmetijske posestnike, ki so od 16. febr. 1950 dalje zaposlo. vali. zaposlujejo ali pa šele bodo zaposlovali stalne kmetijske posle ali poljedelske deiavee v vsaj trimesečnem delovnem razmerju, da te posle in delavce prijavijo v socialno zavarovanje pri pristojni okrajni, mestni aii rajonski uparvi za socialno zava. rovanje.
Navedene posle m delavce je treba prijaviti na predpisani prijavnici, obrazcu št. E-7, ki se dobi v knjigarnah. Tiste posle in delavce, ki so bili po 16. lebr. 195U že zaposleni, je treba prijaviti v zavarovanje najpozneje do 1U. avg. 1950, na novo na delo sprejete pa v raku 8 dni po nji. hovem sprejemu v službo. Kdor prijavne dolžnosti ne bo izvršil, bo kaznovan po predpisih spredaj navedenega zakona.
Priqave se morajo oddati pri pri. stojni okrajni, mestni oziroma rajonski upravi za socialno zavarovanje osebno ali pa poslati po jiošti.
Vsakega posla ali delavca je treba prijaviti v zavarovanje s plačo v denarju. ki jo dejansko prejema na mesec ali na uro, ter navesti tudi vse morebitna prejemke v naravi (hrano, stanovanje, obleko, obutev, kurjavo in drugo).
Za prijavo spremembe v zaslužku morajo delodajalci uporabljati lisko, vino obrazec št. E-8.
Od zaslužkov zaposlenih in zavarovanih poslov in delavcev morajo privatni kmetijski posestniki plačevati v splošni državni proračun prispevek v
višini 32.2 •/•. Ta prispevek morajo plačevati po ček. položnici, obr. st. 141 Narodne banke po pošti pristoj.
Poljčanska mladina na počitnicah
Iz našega okraja je letos deležnih letovanja 239 otrok. Poleg tega pa tabori sedaj v pionirskem taborišču v Šmartnem na Pohorju še 47 otrok v pivi izmeni 51), dvanajst otrok pa letuje v Istri. Otroci, ki so se vrnili s prve izmene zdravi in zadovoljni, navdušeno pripovedujejo o lepih dnevih, ki so jih preživeli. Tudi otroci, ki so sedaj na letovanju, pišejo pisma, polna hvale o hrani in negi. — V našem okraju je sedaj na počitnicah 385 šolarjev iz ra-znih krajev Slovenije. Na prijaznem griču Crešnjev-ci pri Slov. Bistrici pa -preživlja sedaj 52 malih Mariborčanov, ki so hodili doslej v DID.	’ S. E.
nemu okrajnemu, mestnem ali rajon-üvfcniu poverjeništvu za imaiice.
Ce izpolnijo predpisane poboje, uxxa^ jo zavarovani KjneiijSKi ueiavci. zaposleni pri privauun iuiieajs»xi.iii po. sesuiiKih. iz socialnega zavarovanja iste pravice kaitor maustrijSKi, oorini in drugi aelavci. nameščenci in usiuz-oenci, t. }. pravico ao Drezpiacne zdravstvene osKroe, do oskrDnine oo začasni nezmožnosti za aeio zaradi ooteziu m od porodu, do podpore za ouoKe, uo oskroume od zmanjšani aeiovni zmožnosti 1 invalidnine;, qo drugega aeia od zmanjšam delovni zmožnosti, do icvaiiasKe, starostne in uruzuisKe pokojnine in ao pogrebnine.
UDOlelemu zavarovancu ali zavarovanki, «1 nastopi porodniški dopust, mora ueloaajaiec izdati DomiŠKi list t potrdilo o zaposlitvi) v aven enakih izvoditi toDrazec bi. ni se dooi v iuui-garnanj. UDa izvoda boimsKega lista mora delodajalec po krajevnem ljud. skem odboru dati opremni z uradnim potrdilom, da ima vse prispevne za vse mesece in za vse zavarovane delavce plačane. To okolnost dokaze pred krajevnim ljudskim odborom z odrezki poštno čekovnm položnic, ki jih hrani kot dokaz o plačanih prispevkih. S tako opremljenima bolni, skima listoma si zavarovanec tka) po-isCe nato pomoč pri pristojnem zdravniku (ambulanti). En izvod bolniškega lista vrne zdravnik zavarovancu kot njegovo bolniško izkaznico za na. daljnje posedanje zdravnika, drug izvod pa pošlje pristojni okraj, (mestni, rajonski 1 upravi za socialno zavarovanje zaradi priznnja in izplačevanja zakonitih denarnih podpor bolnemu zavarovancu ali porodnici.
Za obolelega družinskega člana zavarovančevega izda delodajalec bolni-ški list samo v enem izvodu. Tudi tega da opremiti po krajevnem ljud. skem odboru s potrdilom o plačanih prispevkih preden ga izroči bolniku zaradi prijave pri zdravniku.
Podrobna pojasnila dobe prizadeti delodajalci in zavarovanci pri svoji pristojni okrajni (mestni, rajonski) upravi za socialno zavarovanje. Ministrstvo za soc. skrbstvo LRS —
Uprava za socialno zavarovanje
Ljubljana.	2,02-1
Popravljamo. Včerajšnje poročilo o priznanjih najbolj zaslužnim razstav-ijalcem na II. republiški razstavi jx>. pravljamo toliko, da je bil Cirman Stane. drž. obrtni mojster v Ljubljani, odlikovan s srebrno medaljo.
Popravek. V Slovenskem poročevalcu z dne 27. julija 1950 št. 175 ie bilo pod naslovom »Pomagajmo ljudskim inšpektorjem« obiavlieno. da so odkrili na Tržaški c. pozabljen leseni provizorij podjetja Slovenijales, ki le izpostavljen okvari zaradi vremenskih neprilik. ter se uprava Slovenijales ni zmenila za opozorilo. Popravljamo. da je uprava Slovenijales pri tem neprizadeta, ker ie leseni provi zorij last Zavoda za geološka raziskal vanja LRS.
NAROČNIKE
opozarjamo, da bomo od 5. avgusta dalje prenehali pošiljati dnevnik vsem, ki še niso poravnali naročnine za mesec julij. Ponovno ga bomo začeli pošiljati le proti plačilu naročnine do konca leta. V bodoče tudi ne bomo več pošiljali naročnikom izpolnjenih položnic niti jih pismeno opominjali. Pripominjamo Se, da dobimo sporočila o vplačilih šeie po 14 dneh.
UPRAVA SLOVENSKEGA POROČEVALCA
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Pe ek, 4. avgusta: Dominik. Donko. Sobota, 5. avgusta: Marija Snežna.
SPOMINSKI DNEVI 4 VIII. 1716. — Princ Evgen Savojski ie zavzel Beograd.
4 VIII. 1868. — Sestanek slovenskih diiakov v Ljubljani. France Levstik ? razvil -politični program mladega slovenskega rodu proti »prvakom«.
4 Vin. 1875. — Umrl pisatelj prav-
••p AtiHptvti
4. VIII. 1890.	Umrl v Zagrebu
t-esnik Ivan Mažuranič.
< VIII. 1944. — Hude borbe V. brigade na -položajih Zajčji vrh. ka-raor je sovražnik prodrl z velikimi silami iz Novega mesta in St, Jer. ne ja. V teh borbah je imel sovražnik hude izgube.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromost je Trg Franceta Prešerna 5 •
Okrajni odbor Ljudske tehnike
Kamnik bo priredil s sodelovanjem mestne letalske zveze Ljubljana dne 6. avgusta ob 15 Letalski miting v Jaršah pri Mengšu. Po sporedu bo Prosta zabava. Vse ljubitelje ljudske tehnike vabimo, da se udeleže prire. aitve X- čim večjem številu. 1917-n Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani za inženirja metalurga Milo Karba iz Ljubljane. Čestitamo! 1920-n Udeleženci tečaja v Vratih in člani a'pinističnega odseka Univerze imajo obvezni sestanek v petek 4. avgusta na Univerzi soba 77 I. ob 19.30. Odbor.
Svoje cenjene stranke prosim, naj dvignejo v popravilo oddane predmete najpozneje do sobote, 5. avg. do 15. ker bo delavnica zaradi rednega čopusta nastavi jencev do 27. avgusta Kp rt a. — Elektro Bogataj. Krakovski nasip 10.	1925.n
Akademija za glasbo — sindikat. Člani, pošljite nemudoma v pisarno nakaznice za kurivo. Drva prihodnji tenon.	1921.11
V ponedeljek, 7. avgusta bo javni nastop znamenite folklorne skupine Joža Vlahovič iz Zagreba Ob spremljavi originalne glasbe in petja bodo izvajali vrsto hrvatskih narodnih pesmi in plesov. Prodaja vstopnic v Knjigarni muzikalij.	1923-n
PREDAVANJA
Smučarska zveza jx»ziva smučarje, da se udeleže zanimivega filmskega predavanja prof. Astroma, danes zvečer ob pol 8 v Mladinski dvorani. Frančiškanska ulica.
RADIO
KINO
KONCERTI
ikviru prireditev II. republiške ve bo v nedelto. 6. avgusta ob
pevski zbor OKUD Kos-Hriber >novil svoj koncert v veliki dvo-Fiiharmoniie. Zbor vodi zborp-Ciril Oblak Sodelovali bodo solisti Vstopnice od sobote v Knjigami muzikalij. 1922.n
LJUBLJANA — UNION: Modna revija ob 20.30.	— MOSKVA:	sovjetski
barvani film »Povest o hrabrem vo. jaku«. Nagr. kult. delavci Hrvatske. Predstave: 16.15, 18.15. 20.15 SLOGA: amer. film »Plinska luč«. Filmske novosti 1-50.	— Predstave ob
16.15. 18.15 in 20.15.	- TIVOLI:
ameriški film: »Zvezde gledajo z neba«. Zabaven spored pred predstavo. Pričetek ob 20	— TK1ULAV:
amer. film »Ljubavna pesem«. Tednik. — Predstava ob 20. uri. — SISKA: angleški film »Ne zapusti me!«, — Obzornik številka 44. — Predstava ob 20. — LITOSTROJ: češki film »Možje brez kril«, tednik Pionir 7.
MARIBOR PARTIZAN: angl. barvani film »Rdeči čeveljčki«. Filmske novosti 17 — UDARNIK: nemški film »Corona«. Srbski mesečnik 25.
CELJE METROPOL: sovi. film »Konstantin Zaslonov«. Mesečnik JA 9 LETNI: sovjetski film »Pot do slave«. Tednik.
KAMNIK: francoski film »Alibi«. Bosanski mesečnik 27. —
JESENICE MESTNI: amer. film »Tarzan zmaguje«. Kratek film »Vode nam bodo nokorne«.
KRANJ STORŽIČ: amer. film »Sedmi križ«. Filmske nov. 15. SVOBODA: nemški film »Zakon v senci«. Bosanski mesečnik 27.
RADOVLJICA:	angl. barvani film
»Blanche Fury« Kratek film »Ku-rentovanie«.
BLED: amer. barvani film »Guliver. ievo potovanje«. Tednik.
DOMŽALE: angl. barvani film »Sara-banda za umrle ljubimce«. Obzornik 41.
PTUJ: angleški film »Bežno srečanje«. Bosanski mesečnik 23.
SEŽANA: smer. barvani film »Ali. Baba in 40 razbojnikov«, Tednik.
KOČEVJE: amer. film »Tarzan zmaguje«, Kratek film »Vode nam bodo pokorne«.	»
SPORED ZA SOBOTO
Poročila:	5.15,	6.00.	12.30,	15.00.
19.00.	22.(X). 23.30.
5.0Ö Juitnanji pozdrav: 5.30 Pesmi narodov Jugoslavije;; 5.50 Jutranja telovadba; 6.10—7.00 Jutranji koncert;
12.00	Lahek opoldanski spored; 12.4p Pisan sjiored zborovske, solistične in orkestralne glasbe — vmes ob 13.00 do 13.15 Avto-moto cesta Beograd— Zagreb je dograjena; 14.00 Pester spored izvaja Stojan Stenovič s svojo kapelo; 14.30 Anton Ažbe (Ob 451et-nici smrti); 14.40 Georges Bizet: Deklica iz Pertha - suita- .15.10 Glasbena medigra; 15.15—15.30 Fizkulturni pregled: 18.00 Pionirske pesmi; 18.10 Oddaja za pionirje; Ob našem morju;
18.30	Igra Zabavni orkester Radia Zagreb (Prenos iz Zagreba)- 19.15 Za vsakogar nekaj; 20.00 Tedenski zima. nje politični pregled: 20.15 Glasbena medigra; 20.20 Hrvatska narodna glas. ba (Prenos iz Zagreba); 20.50 Segave in vedre slovenske pesmi: 21.30 Orkestralne skladbe Clauda Debussyja:
22.15	Za r>les in razvedrilo; 23.35 Konec oddaje.
ŠOLSTVO
RAZPIS ZA VSTOP V KMETIJSKI TEHNIKUM V MARIBORU
V šolskem letu 1950-51 bosta delovala v Kmetijskem tehnikumu v Mariboru 2 odseka: splošni in vinarsko-sadjarski odsek. Pogoji za vpis so naslednji:	uspešno oj>ravljena nižja
srednja šola z nižjim tečajnim izpitom ali sedemlefka, odnosno z odličnim uspehom dovršena nižja kmetijska šola. Prijavlienei iz nižjih kmetijskih sol delajo sprejemni izpit iz slovenščine. ruščine in matematike. Spre. jemnega izpita ne delajo tisti. ki imajo že izpit za višjo srednjo šolo. BOjmemni izp.jti za vpis v j letnik bodo 6 in 7. sept. 1950 Ravnateljstvo SPREJEM UČENČEV V INDUSTRIJSKO RUDARSKO SOLO V VELENJU
Za vzgojo novih rudarskih kadrov sprejme ind. rud. šola v Velenju večje število učenčev v starosti od 15. do 17. leta.
Pouk ki traja tri leta, je teoretičen m praktičen. Po končanem šolanju polagajo licenci zaključni izpit ter po. stanejo kvalificirani delavci v rudarski stroki. Absolventi šole imajo možnost do nadaljnjega študija na rudarskem^ delavskem tehnikumu v Trbov-ljah m na rudarskem odseku Srednje tehnične sole.
Stroške šolanja in vzdrževanja učencev (stanovanje, hrana, obleka, obutev.
perilo, sol. potrebščine im drugo) poravnava država. Učenci bodo nastanjeni v higienično urejenih interna, tih pod vodstvom izkušenih vzgojiteljev. Poleg celotne oskrbe bodo prejemali mesečno od 500 do 1.300 din nagrade za svoje osebne ln kulturne potrebe. Učenci ki ne bodo stanovali v internatih, bodo prejemali mesečno štipendijo od 1.500 do 2.500 din.
Prosilec mora izpolnjevati naslednje pogoje;
da je državljan FLRJ, da ie telesno in duševno zdrav, kar se bo ugotovilo ob sprejemu, da je dovršil osnovno šolo. da do 31. decembra 1950 ni mlajši od 15 in ne starejši od 17 let. da se obveže po končanem šolanju ostati v službi podjetja 6 let
Prošnji je treba priložiti naslednje listine;
potrdilo o državljanstvu FLRJ, rojstni list. zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, socialno in imovinsko stanje, bivališče in poklic staršev. pismeno obvezo staršev hli varuha. da ostane prosilec jio dovršenem šolanju v službi podjetja najmanj 6 let.
Svojeročno napisane prošnje, kolko-vane z 10 din in z navedbo točnega naslova prosilca, naj se dostavijo do 31. avgusta osebno ali priporočeno po pošti upravi ind. rud. šole v Velenju. Vsa pojasnila se dobijo na željo pri upravi šole v Velenju. — Uprava.
INTERNAT GRADBENEGA
TEHNIKUMA V LJUBLJANI
obvešča vse reflektante za sprejem v internat, naj navedejo v prošnji premoženjsko stanje staršev (v ha ali mesečno plačo očeta in število nepreskrbljenih otrok itd.) Tiskovina k prošnji se dobi v pisarni internata. Vsi novinci so dolžni jxileg tiskovine predložiti še svojeročno napisano prošnjo. Kdor' je predložil vse podatke že pri vpisu v šolo za prelemanie štijrend-ije in če ni novinec mora iz. polniti samo tiskovino.	1924-n
ORVKSTILA
VODNIKI, DOLOČENI V II. IZMENO POČITNIŠKIH KOLONIJ
Lesce. Bovec. Vič. Zg. Šiška. Logatec in Kram, naj tako odpotujejo na do. ločena mesta. — Ministrstvo za prosveto
OPOZORILO PRIVATNIM DELODAJALCEM IN PRI NJIH ZAPOSLENIM DELAVCEM
Da se omogoči hitro in nemoteno izplačevanje socialno.zavarovalnih dajatev delavcem, ki so zaposleni v privatnem gospodarskem sektorju, in da se ustali s tem povezana finančno. statistična služba pri okrajnih, mest-
nih in rajonskih upravah za socialno zavarovanje, ki priznavajo in izplacu. jejo te dajatve, odreja podpisano ministrstvo naslednje:
Delodajalci privatnega sektorja morajo delavcem in nameščencem, kadar le-ti zahtevajo zdravstveno oskrbo za svojo osebo, izdati boiiuski list, obra. zec El. v dveh enako izpolnjenih izvodih. v enem samem izvodu pa kadar zahtevajo zdravstveno oskrbo za svoje upravičene družinske člane.
Ob prvi ordinaciji bo zdravnik (ambulanta) oba izvoda bolniškega lista obolelega zavarovanca enako izpolnil s svojimi podatki, potlej pa en izvod vrnil bolniku kot Izkaznico za prihajanje v nadaljnje ordinacije, drugi izvod pa bo takoj neposredno poslal pristojni okrajni, mestni ali ra. jonski upravi za socialno zavarovanje zaradi nadaljnjega postopka, in tone glede na okolnost, ali ie bolnika sprejel v stalež dela,nezmožnih bolnikov ali pa ga je pridržal samo v ambulantnem zdravljenju.
Prav tako bo zdravnik (ambulattta) pošiljal odslej potrdila o trajanju nezmožnosti za delo zaradi bolezni (nakaznice za izplačilo bolniških dajatev) za bolne zavarovance iz privatnega sektorja neposredno • pristojni upravi za socialno zavarovanje, ne pa izročal bolnikom, da bi jih le-ti sami oddajali navedeni upravi.
Bolnim družinskim elanom zdrav, nik (ambulanta) bolniških listov po zabeležbj zdravniških podatkov ne bo odvzemal, temveč vračal kot izkaznice za nadaljnje posečanje zdravnika (ambulante).
Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS
Uprava za socialno zavarovanje
Ljubljana	2708-1
OBVESTILO
Obveščamo vsa ministrstva, direkcije, podjetja in ustanove, ki se na nas obračajo s prošnjami glede do. delitve raznega materiala iz grane 122. da bomo v bodoče reševali samo prošnje. na katerih bo označen naslov prejemnika, plačnik (bančna številka) in klavzula če je plačnik vključen v uredbo o medsebojnem plačeva, nju drž. gosip. podjetij ali ne.
Prošnje, ki ne bodo vsebovale omenjenih podatkov, se ne bodo reševale, niti ne bomo nanje odgovarjali v pri. meru, da z zaprošenim materialom ne bi razpolagali. — Les-Ljubijana. 2710-1
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA
KRŠKO
bo priredila v nedeljo, 6 avgusta, prireditev pod naslovom GASILSKI DAN v Krškem. Prireditev bo celodnevna in bo spored obsegal:
ob 9 začetek razstave gasilskega orodja in opreme: ob 14 velike gasilske vaje s požariščem v bivši bolnišnici — pri vaji bo sodelovalo 10 gasilskih čet — nato bodo predvajale ženske in mladinske skupine gasilcev razne šolske vaje: mimohod gasilcev z nagovori in zaključek proslave.
Vabimo vse prijatelje gasilstva in ostale sosednje gasilske zveze ter gasilska društva, da se udeleže gasilskega dne v Krškem v čin» večjem številu	2711.1
POZIV UPNIKOM IN DOL2
NIKOM
Tvrdke: Celjska milarna, družba z o. z., Celje: Celjska vinarna. družba z o. z.. Celje: Mesni izdelki, brata Prinčič in Grof družba z o z.. Celje; Peko, dr. z o. z. podr. Celje: Javna skladišča in prevozna družba, dd. Celje — so prešle v smislu odredbe o likvidaciji zasebnih delniških dražb (Ur. 1. FLRJ 71-48) in sklepa Okrožnega so. dišča v Ljubljani za Celjsko vinarno in Peko.
Pozivamo kot Hkvtdatorii, ki 1ih je postavil MLO, poverjeništvo za trgo. vino in preskrbo Celje, vse upnike in dolžnike, da prijavijo vsF svoje ter. jatve oziroma svoje dolgove V roku 30 dni po objavi tega poziva v Uradnem listu Po preteku te?a roka se teriatve upnikov ne bodo nriznale dolžnike pa bomo izročili sodišču v izterjanje.
Priiave na naslov: Likvidacija .... («predal Imenovane tvrdke) — Celje. Gregorčičeva 3. — Likvidator#. 2634-1
OPOZORILO
Vse osebe, ki so dale kar koli • popravilo mehanični delavnici poko-nega Leopolda Žvaba v Dol. Logatc' do septembra 1949. a teh predmete do danes se niso dvignile, da se pc zivajo da to store z dokazili na;po2 neje do .30. avgusta 1950
Na opznejše prijave še ne bom« ozirali. — Pooblaščenec — naši., poi Žvaba (Štravs Karel).
PLANINSKO DRUŠTVO POSTOJNA
™ PLAN^SK! ,n partizan
SKI IABOR na Nanosu, ki bo 5. i:
6.	‘avgusta.
Do Postojne so ugodne žeieznišk zveze iz vseh smeri tako za prihoi kakor za odhod. Iz Postojne do po Nanosa in nazaj zagotovljen.
Za hrano in pijačo ie Preskrbljene Za filateliste je odobren poseben poši ni žig.
Ne zamudite priložnosti in nohitit na Nanos. — PD Postojna. 2669.
UMRLI
Vsem sorodnikom in znancem nazni
njamo žalostno vest. da nas je dan« za vedno zapustil ijubljeni mož. oci stan oče in dedek LUDVIK ZADNI1 magistratni služitelj v pokoju Pogrs dragega pokojnika bo v soboto 5. avgi sta ob 17 uri z Zal, mrliške vežic sv. Krištofa na pokopališče. Bjubljan; Medvode, Beograd, 3. avgusta 1950 -Žalujoča žena, otroci in ostalo sorcc sivo.	2714.
v veliki boli nas je za vedno zi pustil po težki bolezni naš blagi mc in očka FRANC KRISTANČIČ v st« rosti 50 let. Pogreb bo v soboto : kaipele sv. Jožefa ob 16.30 uri Pros mo tihega sožalja. Žalujoča žena Zor, sinova Boris in Igor im ostalo soro« stvo. Ljubljana. 4. avg 1950	2716-
Vseh devet mesecev svojega življ« nja se je naš mali FRANČEK VRI CAR boril s smrtjo . zmagovalko N njegov lep obrazek in nežne smel ljajčke ne bomo nikoli pozabili. -Mama. očka. bratec, stara mama i prababica. Ljubljana. 3. avgusta 195
ZAHVALE
Zahvaljujem se vsem. ki ste ob n
nadomestljivi izgubi našega edinei sina. brata, strica in svaka VTNKOT JANKOVIČ sočustvovali z nami Tn : spremili na njegovi zadnji poti. Pos bej se zahvaljujemo delavskemu kole tivu in upravi Ljubljanskih opeka: obrata Brdo, vsem darovalcem vene« in cvetja, tovarišem govornikom : poslovilne besede, gasilski četi terei Brdo in pevskemu društvu KUD Dol miti. Ljubljana 4. avgusta 1950 Zal: joče družine Jankovič. Čermelj. Skc
M Al1 om a si
DVA RAZNASALCA jščemo, pridna vestna v službi. Dnevna služba. ed( dopoldne 4 ure in dragi popoldi o ur. Zagarantirane so mu vse d Iavske pravice. Informacije se dobi v podružnici »Ljudske pravice« »Slov poroč.« v Zagoriu.	3590
DNE 30 JTTLTJA ob 0.30 uri sem izg bil na vlaku, ki vozi za Postoi) denarnico^ z vsemi dokumenti. Naič telja prosim, da mi vrne dokumen naslov v izkaznicah, dena- n _J?pdrzJ za nagrado.	3582-
SIVO DENARNICO z dokumenti t *Tne Zabukovec Jernej sem izgi’I v nedelj« na tromostoviu. Naiditrl _ PJilSUJ'; /i3.! io vrne na naslov. 3584-Y, A MEN .1A M 2-sobno stanovanje Biski-Ljubliana za enakega v Kranj Naslov v naj odd.	3587 '
PREKLICUJEM žsiiiva govorice. 1
sem jih širil O Virgil inf« Mozetič:
— Podberšič Ferdinand — v-tnit u-orica	9coQ i
J . A SRENA ROT A V ZAGORTTJ "■ sprejme učno moč za poučevan trobente ro°a In pozavne Ponudi Ba ravnateljstvo.	3535
stoletnica Guy de
Dne 5. avgusta 1850. leta se je rodil na gradu Miromesnil v Normandiji Guy de Maupassant, 13 dni pozneje je v Parizu izdihnil Honorž de Balzac. Tako se v letošnjem avgustu srečujeta stoletnica smrti in stoletnica rojstva dveh velikih francoskih pisateljev. Balzac predstavlja prvo polovico svojega stoletja, realizem, ki se je napajal ob Napoleonovem razdobju ii; se spoprijemal s tezami in antitezami velike meščanske revolucije. Gjuy de Maupassant je s svojim ostrejšim, ob Fiaubertovem umetniškem vzoru zraslim realizmom eden izmed slovstvenih predstavnikov Francije v drugi polovici 19. stoletja.
Maupassantova doba je bila mnogo bpij siva in po svojem življenjskem jjtalu bolj umerjena kakor Balzacova. Kot 20-letni mladenič se je udeležil äpncosko-pruske vojne, ki se je kom čela s porazom pri Sedanu. Ni bilo poraženo samo meščansko cesarstvo Napoleona XIX., poražene so bile tudi padajoče plasti, poražen je bil' ves lahkomiselni življenjski stil te dobe; republika, ki je vstala iz sedanske polomije, je bila dedno obremenjena z manjvrednostnim kompleksom in s hudo vojno odškodnino. Počasi, trudoma, podobna meglenemu zimskemu jsrtru, je vstajala kvišku, omahovaje v malenkostnih bojih svojih strank, v rojalističnih spletkah svojih generalov, v pogostnih aferah svojih podkupljivih politikov.
Maupassant je opazoval to dobo s perspektive skromnega ministrskega uradnika. Bolj kakor pariška komuna je tega potomca starega normandijskega plemstva navdihoval spomin na peruško okupacijo Francije m kritični pogled na počasno razkrajanje meščanske družbe. Njegovo zunanje življenje je bilo v bistvu nezanimivo, izpolnjeno z vonjem Pariza in z mikom njegovih midinetk. Do njegovega tridesetega leta je le redkokdo vedel, da se ta ministrski uradnik zanima za literaturo. Leta 1880. je izšel zvezek njegovih verzov, v almanahu »Soirčes de Medan«, ki ga je izdal krog Zolajevih obiskovalcev, pa je priobčil novelo »Boule de suif« (Debeluška). Medtem ko so Maupassantove pesmi ostale nekje na robu slovstvenega življenja in kmalu utonile v pozabo, je »Debeluška« opozorila na nov pripovedni talent velikega formata. Takrat šele je začel Guy de Maupassant javno pisati. In pc prvem velikem uspehu je delal z zagrizeno vnemo celo desetletje, dokler ga ni zlomila bolezen. To desetletje — 1880 do 1890 — je dalo francoski literaturi Maupassanta, dalo ji je vrh njene novele, dalo pripovedno umetnost, ki je po svojih kvalitetah prekosila piodovit-neišega in na zunaj pomembnejšega Zolaja. To desetletje francoskega slovstva bi lahko imenovali Maupassan-tovo razdobje: bil je več kakor njegovo ogledalo, izražal in umetniško ojačeval je njegove skrite kulturne silnice, vzpone in padce njegovih najbolj rahlih energij; bil je s svojim robustnim in vendar umetniško vseskozi dognanim realizmom živo nasprotje tedanji simbolistični in ponekod že dekadentni poeziji, ki so jo predstavljali Verlaine, Rimbaud in Mallarme.
Čeprav je Guy de Maupassant vstopil v slovstvene življenje v znamenju Zolajevega medanskega kroga, se je že na začetku svoje poti oddaljil doktrinarnemu Zolajevemu naturalizmu, njegovi teoriji »eksperimentalnega romana«. Kot pripovednik je bil Guy de Maupassant največji učenec Gustava Flauberta. Od njega je dobival neposredna navodila, ob njegovem stilu je meril svoj slog in uglaševal zven svoje besede, melodijo svojih stavkov, dognanost svojih podob. Drugi, a mani znani njegov vzornik je bil J. S. Turgenjev. Dandanes poznamo v glavnem Maupassantovo razvojno pot, čeprav manjkajo slovstveni dokumenti samega razvoja. Njegova prva proza »De-bebiška« je bila mojstrovina zgolj zato. ker je zaključila dolga učna leta. V desetletju od Maupassantove vojne izkušnje (1870) do izida »De-beiuske« (1880), ko ga jasnost ni poznala kot književnika, se je ravnal po Buffonovem reku: Le talent est une longue patience, talent je dolgotrajna potrpežljivost. Sedem let je namreč nosil Flaubertu svoje verze, povesti, novele, celo osnutek neke drame, toda od tega obilnega dela ni nič izšlo in se tudi nič ni ohranilo: vse to je bila potrebna žrtev, da je mogel nekega dne priobčiti svojo prvo pripovedno mojstrovino in da je poslej tako rekoč
iz rokava sipal zrele umetniške stvaritve.
V tistem »svojem« desetletju, od leta 1880 do 1890, je izdal dolgo Vrsto zbirk, v katerih imamo malone tri sto novel, mimo tega je priobčil nekaj romanov. Šemo Balzac in Flaubert sta bila taka neutrudna slovstvena delavca: Balzac tudi v količini, Flaubert pa v dolgem in potrpežljivem izpopolnjevanju, v skrbnem delu z umetniškim »brusom«. Objaviti štiri do pet knjig na leto — in vsaka Maupassantova knjiga je bila slovstveno dejanje — je pomenilo, če bi se poslužili športnega žargona naših dni — rekorderstvo. Moral je z zagrizeno voljo poganjati in priganjati svojo ustvarjalno moč, in ko ga je jelo iz-, dajati telo, je uporabljal umetna sredstva. Axel Munthe. ki je bil nekaj časa njegov zdravnik in je poznal marsikatero intimnost njegovega življenja. pravi o njem: »Pisal je zmeraj z mrzlično naglico, pisal je mojstrovino za mojstrovino, poganjajoč kakor z bičem svoje možgane, dražeč jih s šampanjcem, etrom in z najrazličnejšimi drogami. Pa ženska za žensko ...« Prva leta je iskal oddiha na Seini. reki svojega rodnega kraja, ki jo je prav kakor Flaubert ljubil in
DRŽAVNO VESLAŠKO PRVENSTVO ZVEZNEGA RAZREDA
Tekmovalci Crvene zvezde spet najboljši
'oeval kakor zalo dekle. Bil je mož atletske konstitucije, poln telesne moči, in je užival zlasti v veslanju. Ljubil je naravo s srcem poganskega človeka. v katerem ni bilo niti trohice krščanske pokornosti. Dejal je o sebi: »Ljubim nebo kakor ptič, gozd kakor klateški volk, skalovje kakor gams ... ljubim z živinsko in globoko ljubeznijo, ljubim z zaničevanjem in oboževanjem vse, kar živi. vse, kar se giblje.« To je napisal tedaj, ko se ga je že dotaknila bolezen; od tod v tej izpovedi presenetljiva beseda zaničevanje. Toda prav ta ljubezen do narave, njegova strastna, dejal bi, krvava spojenost z vsemi živimi bitji je ključ k razumevanju Maupassantove pripovedne umetnosti. Ce ga je Flaubert učil, da bodi pripovednik do svoje snovi kar se da hladen m brezoseben. je vendar — prav kakor njegov mojster — pod vnanjim hladom ves kipel od bohotne strasti, s katero je ljubil in upodabljal življenje.
V uvodu k romanu »Pierre et Jean« (1887) je Maupassant razvil teorijo svojega realizma. »Ce je realist umetnik.« piše. »si bo. prizadevaj, da nam pokaže — ne vsakdanjo fotografijo življenja, marveč njega kar moči popoln privid, ki bo bolj pretresljiv in bolj prepričevalen kakor je samo življenje.« Tu razedeva željo po eni sami knjigi, ki bi v nji izmed razpoložljivega gradiva dal največje in najboljše; tako je tudi don Juan sanjaril o eni sami idealni ženski, ki jo je iskal skozi množico konkretnih primerov. Takisto je hotel Maupassant s temi skeraj tridesetimi knjigami napisati eno samo,, tako popolno, tako dognano, da bi bilo v nji vse, kar je mogel dati s svojim genijem, s svojo umetnostjo.
Danilin, pisec ruske studi je o Mau-psssanitu. deli njegovo obsežno nove-listično delo v lirične, fabulistične in problemske novele ter v novele karakterjev. Ta razdelitev zadeva problematiko in motiviko njegovega dela in nam omogoča razgled po številnih novelah, ki jih obsegajo Maupassan tove zbirke. Liri-zem. bolj skop kakor potraten, prežema vse njegovo delo in ustvarja ozračje nad njim (»umetnost .atmosfere, ki jo je še bolj razvil Mau-passantov ruski učenec A. P. Cehov). Kot fabulist je Maupassant ponekod
kar nedosegljivo vzgleden. Kako ume na nekaj straneh razviti kakšno prigodo, s kakšnim mojstrstvom obdela vsebinsko sicer neznatno anekdoto! Vzemimo za primer črtico »La ficelle« (Vrvica). Mojster Hauchecorne, malce skopuški Ncrmandijec, pobere nekje na trgu košček vrvice; to vidi s praga njegov nasprotnik, in ko se razglasi, da je nekdo izgubil denarnico, obdolži Hauchecorna. da jo je bil ta pobral in skril. Iz tega nastane vrsta nevšečnosti, mojster zaman dokazuje svojo nedolžnost, in ko se pozneje oglasi pošteni najditelj, se Hauchecorne že ne more več iztrgati sumu, ki ga je mahoma obdal in se neugnano brani tudi pred namišljenimi, neizrečenimi očitki. Košček vrvice mu je zastrupil življenje in še umiraje govori o nji, o tej mali vrvici... Iz te kratke Maupassantove proze, spisane t?ko, da ji ne moreš ničesar ne'vzeti in ne dodati, čutiš ves brezup malomeščanskega življenja, vso abotnost drobnega sovraštva in zavisti, vso notranjo tragiko meščanskega pohlepa po imetju, vso sivino in praznoto življenja, ki ga lahko zastrupi en sam košček najdene vrvice. Nekaj takih motivo-v v Maupassantovi obdelavi-zadostuje, da spoznamo in dogiedamo skrito veličino umetnosti, ki s preprostimi in vendar neizbrisnimi potezami opisuje s stotine perspektiv komedijo in dramo človeške usode.
Maupassantove novele so eno izmeči velikih pričevanj o človeku in življenju, o strasti posedovanja, o psihologiji sle in ljubezni (četudi brez psi-hološko-teoretičnih prizadevanj), o kombinacijah naključij, o prečudnem mešanju dobrega in zlega, o prehodnih stopnjah živalskega in človeškega, nagonskega in razumskega. Mimo tega pa je v njih še umetniška kritika družbe, njenih nravi in strasti, njene hinavske morale in civilizirane krutosti. Kakor Balzac je dal tudi Maupassant v svojem delu izreze iz življenja (tranches de vie) malone vseh družbenih plasti, predvsem pa aristokracije in buržoazije. Imenitne so nekatere njegove kmečke novele, bil je udi mikaven in 'razgledan potopisec. Za njegovimi navidez objektivno hladnimi prigodami tiči prenekikrat ironija razočaranega častilca navideznih vrednot kapitalistične družbe. Zbirka »La Maison Tellier«, »Mademoiselle Fifi«, »Les Contes de la becasse«, »Miss Haxiett«, »Boule de suif« in druge stoje v ospredju njegovega dela: tu je težišče Maupassantove stvaritelj-nosti. Manj pomembni so romani, iz-vzemši »Une vie«, ki opisuje razočaranje v zakonu in »Pierre et Jean«, v katerem prikazuje zgodbo dveh bratov, izmed katerih odkrije eden v svojem bratu sina izvenza-konskega očeta in se tako dotiplje do skrivnosti svoje matere; zanimiv je tudi roman »Bel-Ami« s podobami zakulisnega življenja pariških politikov in žurnalistov, v romanu »Fort comme la Mort« pa je pisatelj opica! tragiko staranja. Tu je omenit) tudi njegov jezik: preprost n jasen, kakor ustreza geniju francoskega naroda. .
Nedvomno je Maupassant razvil francosko realistično novelo kot slovstveno zvrst do take popolnosti, kakor v Franciji malone nihče pred njim, če izvzamemo nekatere primere v no-•elistiki Flauberta, Balzaca in Stendhala. Njegova tehnika kratkega pripovedovanja je tipično novelistična, zato. Thibaudet dobro pravi:	»Nikdar ni
pisal novele s snovjo (su-jefe) za roman. kar se sicer redko dogaja, in nikdar romana z noveiistično snovjo, kar se tolikokrat primeri večini romanopiscev.« Maupassantovo noveiistično umetnost je pohvalil Tolstoj, občudovala in posnemala ste jo Cehov in Gorki; preko teh dveh d-rži Maupassantova pot v socialistični realizem naših dni, v novelistileo, ki takisto podaja »tranche de vie« sodobnega sveta. Lahko bi rekli, da so vsi najboljši realistični novelisti v izbirnem sorodstvu z Maupassantom.
V prvem razdobju .Maupassantove dejavnosti so njegovi spisi prekipevali od. zdravja in življenjske radosti, počasi pa se mu je jelo nebo mračiti. V malone nebrzdano življenje jn z vsemi sredstvi potencirano ustvarjanje se vključuje bolezen. Čedalje bolj čutimo v Maupassantovih spisih sence nevro-in psihopatoloških procesov, ki so jeli razkrajati njegovo osebnost. Iz vrste takih novel je posebno značilna »Horte«, zgodba človeka, ki jame zaznavati, da se v njegovi samoti pojavlja neko drugo, nevidno bitje. Ti fraiu-
Včer&j se je na Bledu uadbijevalo
državno veslaško prvenstvo za zvezni razred. Deževno vreme je ves eas prireditve oviralo tekmovalce, ki žara. di tega niso mogli doseči zaželenih rezultatov. Močno deževje, ki je, začelo že zgodaj zjutraj pa ni oviralo samo tekmovalce, temveč tudi organizatorje, ki so skušati pripraviti tekmovanje lepše kakor prvi dan. Zaradi slabega vremena so sprva mislili, da bi prvenstvo preložili na prihodnji dan. vendar- Se je pozneje izkazalo in ugoto. vilo. da ntora biti tekmovanje zaradi tehničnih ovir končano včeraj.
Tudi drugi dan. tekmovanja je bilo moštvo Crvene zvezde iz Beograda v vseh disciplinah daleč najboljše, čeprav so bili v nekaterih točkah, kakor n. pr. v osmercu, uspešni tekmo, valci iz Splita. Uspeh Crvene zvezde je velik in pomemben, saj so veslači dokazali, da niso samo tfehnično dobro izurjeni, ampak da preveva posameznika in posadko duh borbenosti. Beograjski tekmovalci so osvojili pet prvih mest, s čimer so si zagotovili tudi prvo mesto v skupni oceni.
Prijetno so presenetili veslači splitskega Gusarja, ki so si priborili lepo zmago v zadnji najzanimiveiši točki sporeda, v osmercu proste gradnje. Presenetil pa je slab plasman Zagrebčanov. ki so poslali na tekmovanje štiri najmočnejše klube. Ce nekoliko primerjamo rezultate od lani. se lahko samo potrdi ta ugotovitev, saj si je Mladost v preteklem letu osvojila prvo mesto z velikim naskokom, medtem ko je Crvena zvezda delila tretje in četrto mesto z Gusarjem (bivšim Hajdukom). Pričakovati ie bilo. da bodo veslači iz Izole dosegli tokrat vidnejše uspehe, vendar si v ostri kon-
kurenci niso mogli priboriti lepšega mesta.
Nadvse zanimiv je bil start osmerca. Vsi. kakor iz topa, brez zamude in brez pobega posameznih posadk, so hipoma odbrzeli s startnega mesta. Po 200 m vožnje pa je Gusarju z odličnimi potegi uspelo priboriti si prednost za polovico dolžine čolna, ki jo je obdržal do konca. Velika borba je bila med Jadranom in Gusarjem, ven. dar je v odločilnem trenutku prišla do veljave lepa harmonija splitskih tekmovalcev, ki so vozili svojo progo v enakomernem ritmu. Ostale posadke. ki so se zvrstile za vodečima ekipama. niso mogle dosegati hitrega tempa veslačev Gusarja in Jadrana. Tekmovalna proga za vse discipline ie bila dolga 2000 m. Rezultati so na. slednji:
četverec proste gradnje s krmarjem:
1 Crvena zvezda 6:56.7:	2. Mladost
7:03.6: 3. Mornar 7:06-4: 4. Istra 7:10.8:
5.	Gusar 7:17,0: 6. Krka 7:20.8: 7. Sloboda 7:21.0:
dvojka proste gradnje brez krmarja:
v tej disciplini so nastopili samo veslači Crvene zvezde, zaradi česar niso izračunali časa;
skiff proste gradnje (3 posadke): 1. Crvena zvezda 7:28.3; 2. Lokomotiva 7:36,0; 3. Mladost 7:49.1: Sava (Zgb) in Korana (Karlovac) sta odstopili: dvojka proste gradnje s krmarjem: v tej točk; je zmagala Crvena zvezda pred Mladostjo za 5.6 sekunde:
četverec proste gradnje brez krmarja: 1. Gusar 6:57.8; 2. Mladost 7:06-3:
3.	Crvena zvezda • 7:14.2;	4. Dunav
7:25.6- 5. Krka 7:29,0: double scoui proste gradnje: 1. Crvena zvezda 7:19,0; 2. Dinamo 7:19.2;
3.	Zelezara (Smederevo) 7:39.6: 4. Mladost 7:50.0; Sloboda je odstopila;
osmerec proste gradnje:	i. Gusar
6:05.2: 2. Jadran 6:08.2:	3. Mladost
6:08.4. 4. Mornar 6:14.0:	5. Crvena
zvezda 6:15.0; 6 Ikarus 6:18.2; 7. Krka 6:21.7.
Končni vrstni red posameznih klubov je tale:
Crvena zvezda 590 točk. Gusar 390, Mladost 360. Jadran 140. Mornar 120, Dinamo 60, Lokomotiva 50. Ikarus 20 točk.
Naši kajakaši odpotovali na svetovno p'rvenstvo v Kodanj
Pretekli torek je odpotovala iz Beograda v Kodanj (Danska) skupina 16 tekmovalcev kajakašev. ki bodo od 4. do 7. avgusta sodelovali na svetovnem prvenstvu v kajaku. Po državnem prvenstvu, ki je bilo pretekli mesec na Bledu, so bili izbrani najboljši tekmovalci in tekmovalke, med kateri, mi je Josip Topokatič. ki je na državnem prvenstvu dosegel najboljše rezultate pri čemer je prispel na cilj mnogo pred znanim avstrijskim državnim prvakom V skupini naših tekmovalcev sta tudi 2 ženski Iz pcmor-sko-brodarskega društva iz Apatina.k; sta dosegli prav dobre rezultate.
Za svetovno prvenstvo jP prijavljenih doslej 14 moštev iz Belgije. Danske. Francije. Švice, Avstrije. Norveške. Češkoslovaške in iz drugih držav. Tekmovanje bo na progi SCO. 1000 in i 0.000 m ter v štafeti 4X500 m. Naši kajakaši bodo tekmovali na kajakih tipa Kl. K2 in K4.
PRVENSTVO SLOVENIJE V STRELJANJU
GALIC, BRATUŠ, ÜIILAR, SOJČ, PUŠENJAK, novi republiški prvaki,
Kljub deževnemu, za strelce zelo neugodnemu vremenu, se je včeraj končalo prvenstvo Slovenije v streljanju. Kakor je bilo pričakovati, so strelci Univerze z včerajšnjim nasto. pom presenetili, saj so se v plasmanu moških moštev uvrstili na prvo mesto. Njihov rezultat je toliko bolj vreden vsega priznanja, ker so ti po večini mladi tekmovalci — strelci, ki so letos prvič tekmovali na republiškem prvenstvu. Nepričakovano je presene. tila tekmovalka Univerze Bratoševa, ki je zasedla v skupini članic prvo mesto. Njen prvi nastop na tem tekmovanju daje upanje, da se bo s sistematičnim in rednim treningom uvrstila med najboljše strelke ne samo v državi, ampak tudi v mednarodnem merilu. V skupini članic je dosegla prav lep rezultat še. Kastelčeva iz Ljubljane, ki je v seriji strelov iz ležečega položaja dosegla od 100 možnih 91 krogov. V isti seriji je Bratoševa dosegla 90 krogov. Tudi Jeretov rezultat. ki je v stoječem položaju v desetih strelih od 100 možnih dosegel 84 krogov, je zadovoljiv.
Kritični pregled prvenstva je vsekakor zelo zadovoljiv za naš strelski šport. Pokazal je. da se razvija lepo število mladih strelcev, ki bodo v bližnji bodočnosti resni nasprotniki našim reprezentantom. Velike in ogorčene borbe za prva mesta so dokaz. da imamo lepo število zelo dobrih strelcev tekmovalcev, prednost, ki bo prišla nedvomno do izraza na bližnjem državnem prvenstvu. Tako gledajo naši tekmovalci na državno prvenstvo z dobro voljo, saj upajo, da bodo med moškimi moštvi zasedli prvo mesto in si tako znova priborili Titov prehodni pokal, ki so si ga osvojili 1947. leta in lani. Posebno lepe možnosti imajo mladinci, saj so pokazali na tem tekmovanju visoko kvaliteto.
Trideset najboljših strelcev in strelk se bo sedaj v Ljubljani pripravljalo
na državno prvenstvo, ki bo od 20. do 27. avgusta v Beogradu. Ob tej priložnosti bo otvoritev novega zveznega strelišča, ki so ga letos zgradili v Beogradu blizu Cvetkove mahame. — Končni rezultati prvenstva Slovenije v streljanju so naslednji:
moška moštva (5 strelčevi: 1. Univerza 901 krog (v postavi Ziherl. Boljka. Kuštrin. Sfiligoj. Guzelj): 2. Ljubljana 826 krogov: 3. Maribor 807 'krogov:
cinacijski občutki, ta pošastni strah, to notranje doživetje približevanja skrivnostne usode je dejansko samo odsvit patološkega razkroja pisateljeve osebnosti. Po letu 1890 je jela bolj in- bolj ugašati Maupassantova močna inteligenca, kmalu so ga spravili v blaznico, kjer ga je progresivna parafina izglodala prav do živalskega dna. Umrl je dne 7. julija 1893.
*
Maupassanta so precej prevajali tudi -v slovenščino. Ze pred prvo svetovno 'Vojno je izšel večji izbor Maupassan-tovih novel v prevodu A. Budela-Pastušleina. Oton Zupančič je prevedel roman »Bel-Aani« in mu dal slovenski naslov »Lepi striček«. Leta 1926 so izšle »Povesti iz dneva in noči« v prevodu Janka Tavzesa. Leta 1947 je izdala Mala knjižnica SKZ »Štiri zgodbe iz trancosko-pruske vojne« v prevodu B. Faturja. Državna založba Slovenije napoveduje večji izbor Maupassantovih novel. Slovenski knjižni zavod pa roman »Une vie«.
Božidar Borko.
Zidaričeva iz Maribora osvojila 2. mesto
čiani (zvezni razred, izven konkurence, 300 m z vojaško puško): 1. Mi-horko (Lj) 218 krogov; 2. Mojavšek (Celje) 218; 3. Planinc (Lj) 209; 4. Cestnik (Lj.) 207: 5. Dolbrenzo (Lj) 195 krogov;
člani (republiški razred, 300 m z vojaško puško):	1. Galič (Lj) 192
krogov: 2. Ziherl (Univerza) 190; 3. Skorjamec (Poljčane) 190; 4. Pavletič (Maribor) 187; 5. Boljka (Univerza-) 184 krdgav.
Da je kvaliteta strelcev članov zadovoljiva. dokazuje primer, da je od 130 tekmovalcev doseglo 33 strelcev republiško normo (150 krogov) in 15 tekmovalcev zvezno normo (180 krogov):
članice (50 m z malokalibersko puško): 1. Bratoš (Univerza) 238 krogov: 2. Zidarič (Maribor) 223- 3. Rataj (Lj) 222: 4. Skočir (Celje) 210; 5. Kastelic (Lj) 206 krogov; mladinci (300 m z vojaško puško);
1.	Ular (Lj) 201 krog; 2. Tržan (Celje) 200: 3. Jarc (Lj) IM: 4. Sojč (Maribor) 178; 5. Kastelic (Lj) 176 krogov:
mladinci (50 m z malokalibersko puško); 1. Sojč (Maribor) 249 krogov;
2.	Dular (Lj) 248: 3. Jere (Lj) 239; 4. Mlinarič (Maribor) 22Ö; 5. Kastelic (Lj) 206 krogov;
pionirji (10 m z zračno puško):
1.	Pušenjak (Maribor) 232 krogov:
2.	Kogoj (Lj) 217: 3. Jere (Lj) 205; 4. Tržan (Celje) 204; 5. Žumer (Maribor) 203 kroge.
Prvenstvo je bilo zaključeno s tekmovanjem Članov in mladincev republiškega razreda na ljudsko tarčo
(300 m z vojaško puško), kjer je nastopilo 130 strelcev, ki so od 100 možnih krogov dosegli naslednje rezultate:
1 Beg (Maribor) 79 krogov: 2. Musič (Koper) 76;	3. Galič (Lj) 76:
4.	Kastelec (Lj) 76; 5. Jager (Lj) 74;
6.	Pavletič (Maribor) 74:	7. Guzelj
(Univerza) 71;	8. Kastelic (Lj) 71:
9.	Kuštrin (Univerza) 71; 10. Kveder (Univerza) 70 krogov.
Hude borbe na državnem prvenstvu v boksu
Pretekli torek se je začelo v Subotici in Sabcu državno prvenstveno tekmovanje v boksu, na katerem sodeluje 56 tekmovalcev — po 7 v vsak: kategoriji. Sodelujejo prvaki Srbije. Hrvatske. Jugoslovanske armade in Ljudske milice ter zmagovalci iz kvalifikacijskih tekem, na katerih Se je borilo okoli 1000 boksarjev iz vseh ljudskih republik, razen Crne gore V Subotici je polfinalno tekmovanje, v Sabcu pa je prvi del finalnih borb.
Ze prva razburljiva srečanja so pokazala. da so se tekmovalci. za nastope prav dobro pripravili. .
R:	ik : BASC 11:5
Švedski trener Aström bo predavaj v Ljubljani
Danes zvečer se nudi ijubijanskir. ljubiteljem atletike svojevrstna priložnost. Znani švedski trener Astram, je lani treniral naše smučarje na i: kljuki, letos pa je vodil v Kranj: gori tečaj najboljših slovenskih ati: škili strokovnjakov, odpotuje prih' nje dni na daljši oddih v Opat*)'-Spotoma se bo ustavil v Ljubija kjer bo danes predaval o atlet:;:, švedskem načinu treninga in še mr,-g ih zanimivostih s poprišča atletske, športa. Predavanje bo v Mladinsz. dvorani (Frančiškanski ulici) s pr.-četkom ob 19.30.
Trener Aström je eden najbolji— švedskih strokovnjakov in trenerjev za atletiko in smučanje Zalo njego . : predavanje ne bo zanimivo samo r: atlete specialiste, ampak sploh ža % p športnike. Največ ja zanimivost pred:, vanja pa bo nedvomno predvajan poučnih filmov, s katerimi bo profet . Aström dokumentiral svoja izvajan ' Tako bomo lahko videli na piatn najboljše svetovne atlete, na kateri.' nam bo prof. Aštrom razlagal svo.c teorije: najhitrejsega človeka vseh es-sov — črnca Otvensa, metalca disk: Consoilinija, skakalca s palico War-nierdama. znanega tekaškega fenomen: Gmtnarja Haegga, Stranda in £-mnoge svetovne rekorderje. Posefcn: zanimivost teh filmov je v tem, da ' počasnem gibanj« prikažejo celoten potek skoka, meta ari teka. v najt. j značilnih fazah pa film obstane ;r. pred očmi imamo za nekaj selen n-sliko, ki nam ostane neizbrisno v spominu. Vsa izvajanja prof. AstrSma bodo sproti prevedena v slovenščino Vsekakor bo predavanje profesorja Aströma pomemben dogodek za ljubljanske športnike in nani opozarjamo nP samo ljubitelje atletike, ampak tudi ostale športnike smučarje, plavalce, košarkaše, nogometaše, kolesarje in druge, ki bodo v predavanju trenerja Aströma nedvomno naši: mnogo koristnega in poučnega.
Ličja uretlukki »<lboi CMguvorui arctlmk Cene Kranjc UrectniilTu in aprnrn. Ljubljana. JLnafijev* nlica S, telefon SS-žž do 56-25, telefon oprate za ljubljanske naročnike 38-9*. za naročnike izven Ljnbljteie 3S-32. telefon oriasneST nnHeTiš »te» 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana *01-90321-0. Lafcarna »Sliwenakeea pemč.” £ '‘*^1;°°; Poštnina plačana v gotovini. — četrtletna naročnina 135 din. polletna 276 din. celoletni 5« (fin, _ »Slovenski poročevalec! izhaja »«ak dan razen ob nedeljah in praznikih	*	M
THOR HEYERDAHL:	(86)
Sončni Tiki
Na splavu če» Tiki ocean
ln razen tega je bilo v Neptunovem prehranjevalnem uradu dovolj policijskih organov, ki so skrbeli za to, da ni preplavalo iz ene polovice sveta v drugo nič užitnega.
Sredi morja tam zunaj se je v mirnih dneh zgodilo, da smo zajadrali v he:-! ne- jo jato. ki se je pozibavala na valovih. Na posamezne viharntee ln druge morske ptice, ki so lahko ep e ,, ■ m r.o. smo naleteli na tisoče morskih milj daleč cd najbiižje suhe točke. Ko smo se temu drobnemu pernatemu svetu pnbližali in si ga ogle. dali, smo opazili, da ima na krovu dva ali tri potnike, ki so jadrali elegantno z vetrom na niera.
Ko se je »Sončni Tikiit približal kakor Uolijat, so ti potniki opazili, da prihaja ladja z boljšo vožnjo in vec. jim prostorom ln tedaj so prileteli vsi od strani v divji naglici čez gladino na našega »Sončnega Tiklja«, docim so lahko ptice same nadaljevale pot.
Tako Je jelo na krovu »Sončnega Tiki ta« kmalu mrgo. teti zastonjkarjev. Bile so male morske rakovice v veli. kosti nohta do petdinarskega novca. Bile so pravi posladek za Golijate na krovu, če so jih le mogli uloviti. Take rakovice so bile Neptunove policijske straže. Kjer je bilo kaj užitnega, so bile pri priči tam.
Ko Je izpregledal neki dan kuhar med palicami morske lastovico, Jo je drugi dan ie pokrivalo osem do deset
majhnih rakovic, ki so si jo privoščile s svojimi kleščami. Večinoma so bile boječe, izginile so in se poskrile, če smo prišli, ali zadaj v luknjici na krmilni kladi je bivala ena, ki smo ji rekali Ivana in je bila čisto krotka.
Razen papige, ki nam je bila vsem zabavni golič, smo sprejeli v družbo na krovu tudi rakovico Ivano. Brez Ivanine družbe se je počutil krmar, ki je sedel tam s hrbtom proti koči ter krmaril v soncu, popolnoma osam. ljenega zunaj na velikem, modrem morju.
Druge drobne rakovice so capljale potuhnjeno naokoli in smukale malenkosti, kakor na običajni ladji ščurki, a Ivana je sedela razčeperjena v svoji odprtinici in čakala z nasajenimi očki na zameno straže. Vsak novi stražar je prinesel za Ivano drobtinico keksa ali košček ribe. Da smo se le sklonili čez luknjico, je že stopila venkaj na stopnice in iztegnila kieščice. Vzela nam je košček s prstov in zletela v luknjico, kjer je sedla na prag tn momljala kakor šolarček. ki si tlači jed v' usta, ne da bi si snel palčnike.
Kakor klošči so sedele rakovice na premočenih kokosovih orehih, ki so se razpočili zaradi vretja. Sicer pa so lovile plankton in živalce, ki so jih naplavili na krov valovi. In te najneznatnejše planktonske živalce v morju so bile tudi najboljša hrana, da, celo za nas Golijate na splavu, če bi bili le potuhtali. kako bi jih mogli naloviti dovolj za pošten zalogaj naenkrat.
Jasno je, da mora tičati v skoraj nevidnem planktonu visoka hranilna vrednost. Porniče se v neskončnem šle vilu s strujami po svetovnih morjih in tam ni nobene živali, ki bi ne gradila svojega življenja na planktonu. Ribe in morske ptice, ki same planktona ne uživajo, ž|ve
vsekakor od drugih rib in morskih živali, ki to delajo ne glede na svojo lastno velikost.
Plankton je skupno ime za tisočerne vrste vidnih in nevidnih mikroorganizmov, ki gomeze pod površino. Nekateri so rastline (rastlinski plankton), docim pred. stavijajo drugi posamezne ikre in žive živalce (živalski plankton). Živalski plankton živi od rastlinskega in rast. linski od amoniaka, nitritov in nitratov, ki se tvorijo iz mrtvega planktona.
In ko živita tako drug od drugega' tvorita skupaj hranilo za vse, kar leze in gre v morju in nad njim. Cesar ne moreta narediti s svojo razsežnostjo, izravnata z množino. V dobri planktonski plovni vodi jih dobimo v kozarcu vode na tisoče. Kolikokrat so ljudje na morju poginili od gladu, ker so bili mišljenja, da lahko žive samo od velikih rib, katere so nabadali, lovili v mreže ali harpuniraii. Pri vsem tem so pa jadrali dobesedno v močno razredčeni, surovi ribji juhi. Da so imeli poleg trnkov in mreže kako umetelno pripravo, s katero bi bili precedili juho, v kateri so sedeli, bi bili dobili hranljivo usedlino: plankton.
Morda se ljudje kdaj odločijo, da bodo želi plankton, kakor so se nekoč učili žeti žito. Eno samo zrno tudi nič ne zaleže, v velikih množinah je pa hrana.
Morski biolog dr. A. D. Bajkov nas je spravil na misel j in nam poslal tudi ribjo mrežo, ki je bila narejena v točnem sorazmerju z rečmi, katere bi naj lovili. »Mreža« je bila svilena tkanina s skoraj tremi tisoči petiiic v kva. I dratnem palcu. Bila je sešita kakor podkvasta vreča in j )fc visela na železnem obroču z odprtino poldrugega čevlja I kot ribiška draga za splavom.
Prav kakor pri drugih ribah je bil lov gted» na čas
in kraj različen. Pojemal je, ko se je morje naprej pro: zahodu segrelo. Razen tega smo imeli najboljše uspehe ponoči; dozdevno so mnoge vrste ob sončni svetlobi potonile.
Ce bi ne imeli na splavu za kratek čas nič drugega bi bilo vsekakor dovolj zabavno, če bi vtaknili nos v planktonsko mrežo, seveda ne zastran vonja, kajti ta je bil slab in ni vzbujal teka; kot mešani kompot Je bil videti plankton ogaben. A če smo ga iztresti na desko in s samimi očmi opazovali posamezne živalce, ni bilo dobi ik ne konca ne kraja.
Večinoma so bili to drobčkani račići (kopepodt) ah posamič plavajoče ikre, vmes pa so bite tudi noje Heine in košarji, čudovite drobne rakovice v vseh barvah, morski klobučki in neskončna mešanica drobčkanih stvorov, ki jim je bilo podoba, da izvirajo iz domišljije Waira >!sneysa. Nekateri so spominjali na resičasta in migiH joča strašila iz celofanskega papirja, dočlm so bili drugi udobni rdečekljunim ptičkom s trdim okrovjem namesto perja.
Nobenega konca ni bilo neurotljivi iznajdljivosti narave v planktonskem svetu; tu Mi se Ml lahko čutil eeio nadrealističen umetnik prekošenega.
Tam, kjer je zavila mrzla perujska struja proti za. hodu, smo lahko izpraznili iz vreče vsakih i«*»} nr P° nekaj kil planktonske kaše. Plankton je letal tukaj spe-čen kakor mehka pogača v barvitih slojih, rjavih, rdečih, sivih in zelenih, kakršna planktonska polja smo pač P roba jaU.
1 Ameriški karikaturist. — Op, prav.