SLOVENSKI
Izdaja in Us Ra Casopisno-zaJoZnišRo podjetje Slov. poročevalec
—	Direktor: Rodi Janhuba — Glavni ln odgovorni uredniki Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Ured* ništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23*522 do 23*526
—	Uprava Ljubljana. Tomšičeva s/Il., telefon 23-522 do 23-526
—	Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica &• telefon
21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predaj 29 — Tek. r. W-KB-5-Z-367	— Mesečna naročnina 200 din	«
Moralna načela koeksistence
Govor voditelja naše delegacije na zasedanju Interparlamentarne unije v Helsinkih o
pravnih in moralnih načelih koeksistence
HELSINKI, 28. avg. (Tanjug) Včeraj je govoril na zasedanju medparlamentarne unije v Helsinkih jugoslovanski delegat Vladimir Simič o pravnih in moralnih načelih koeksistence. Govoreč o deklaraciji Tito—Nehru z dne 22. decembra 1954, ki je v celoti navedena v letnem poročilu unije, je Vladimir Simič dejal, da bi njena načela, če t»| jih široko izvajali, močno prispevala k ureditvi nerešenih sporov, večjemu zaupanju in širšemu svetovnemu sodelovanju, s tem pa zmanjšala možnost vojne. Deklaracija izrecno obsoja politiko blokov.
Ta obsodba — je nadaljeval Vladimir Simič — se opira predvsem na prepričanje, da je vsaka moč relativna in da flehemo silo lahko prekosi druga sila. Zato je politika
blokov do neke stopnje lahko politika obrambe, ne more pa biti politika miru.
Ni dovolj, da priznavamo samo pasivno koeksistenco, da se namreč le ogibljemo napada
Obisk v Leningradu
Moskva, 28. avg. (Tanjug) — Moskovski časopisi so objavili vesti o prihodu in bivanju v Leningradu jugoslovanske gospodarske delegacije pod vodstvom Svetozarja Vukmano-viča.
Zjutraj so člani jugoslovanske gospodarske delegacije obiskali metalurško tovarno.
LMJ povabljena na Poljsko
BEOGRAD, 28. avgusta. Veleposlanik ljudske republike Poljske v Beogradu g. Henryk Gros-hulski je obiskal danes predsednika Ljudske mladine Jugoslavije Mil-ijana Neo-riča in mu ob tej priliki iziročil povabilo Zveze poljske mladine, naj LMJ pošlje svoje zastopstvo na obisk k poljski mladini.
Nesreča jugoslovanske ladje
Atene, 28. avg. (Tanjug). Zahod, no cd otoka Hios v Egejskem morju se je ponesrečila naša trgovska ladfja »Potok, s 400 tonami nosilnosti, ki je registrirana v redkem pristanišču. Kapetan pristanišča na Hiosu je potrdil v telefonskem razgovoru prve vesti, ki so prispele v Atene, da se je ladja potopila ter da je celotna posadka 12 članov rešena. Ladja se je ponesrečila v bližini majhnega otoka Antipsari, okoli 50 km zahodno od Hiosa- Okoliščine, v katerih se je »Potok« ponesrečil, še niso znane, ker burja onemogoča zvezo z otokom in člani posadke. »Potok« je v sredo popoldne odplul iz Smirne jn bi moral pristati v Pireju 28. avgusta.
Ravnatelj tovarne Vasilev jih je pozdravil in jim povedal zgodovino podjetja, ki praznuje letos stoletnico ustanovitve. Nato so člani delegacije pregledali oddelke tovarne, kjer so jih delavci prisrčno pozdravili in jim poklonili cvetje.
Nato si je jugoslovanska delegacija ogledala tovarno »Elektrosila«. Člani delegacije so se zanimali za organizacijo dela ter za izdelovanje turbo-dela, nadzorstvo in kakovost generatorjev in hidrogenera-torjev. Ob odhodu je vodja delegacije zaželel kolektivu novih uspehov pri delu.
Popoldne so člani jugoslovanske gospodarske delegacije obiskali spominski muzej, kjer se je Lenin 1917 skrival pred carsko policijo.
na druge ln ne zahtevamo od drugih, kar je v nasprotju z Ustanovno listino OZN, pač pa je potrebna dejavna koeksistenca, kar pomeni, da se moramo stalno zavzemati za izvajanje načel Ustanovne listine, in sicer tako v našo korist kakor v korist drugih držav. Prav tako kot je mir nedeljiv, je nedeljiv tudi napredek človeštva. Zato narekuje dejavna koeksistenca varovanje miru, sodelovanje vseh držav in vsestransko mednarodno pomoč.
V nadaljevanju izvajanja je Vladimir Simič podal nekatera pojasnila za pravilno razumevanje stališča in politike Jugoslavije in njenega položaja v sodobnih mednarodnih razmerah. Pri tem je poudaril, da po jugoslovanskem mnenju obsodbe ideološke borbe na mednarodnem področju ne bi smeli razumeti tako. da je treba iriključiti enakopravno tekmovanje na vseh področjih družbenega življenja ter borbe idej v življenju družbene .skupnosti nasoloh. Nasnrotno. je dejal Vladimir Simič, sodimo. da je treba tako borbo .in tekmovanje v vsem omogo-
čiti Odločno smo za svobodo kulturne izmenjave, za* svobodo izmenjavanja osebnosti in svobodo intelektualnega vpliva sploh. Simič je poudaril, da so prav zaradi tega jugoslovanske meje odprte in prehodne, da se njene zveze z drugimi narodi in državami razvijajo v smislu mednarodnega sodelovanja in zamenjave vseh oblik in da Jugoslavija sklepa politične in druge sporazume tudi z državami z različnimi družbenimi in političnimi sistemi, vedno pa na temelju načel Ustanovne listine Združenih narodov.
Svoj govor je Vladimir Simič zaključil z zagotovitvijo, da Jugoslavija nikoli ne bo pristopila k nikakim blokom in da je v zunanji politiki ne bodo vodili ideološki nagibi. Varovala in zboljševala bo dobre in prijateljske zveze in vsestransko sodelovanje tako z Vzhodom kot Zahodom in bo dejavno sodelovala pri izvajanju načel Ustanovne listine Združenih narodov, kar pomeni, da se bo s politiko dejavne koeksistence med narodi nenehno trudila za kolektivno varnost in mednarodni mir.
KJrenija na Cipru. Za seda) jo še vedno stražijo škotski potki, ki menjavajo stražo ob godbi piščali
FEED RAZGOVORI MED BRITANIJO, GRČIJO IN TURČUO V LONDONU
la uvod, neredi na Cipru
Sredi Nicosie je bil ubit policaj — Observer poudarja, da bodo 'velike težave pri reševanju tega problema
Nicosia, 28. avg. (Reuter). Davi so bile v Nicosii demonstracije proti londonskim razgovorom o Cipru. Sredi mesta je bil ubit en policaj. Levičar-
la slovenske šole v Trstu
Delegacija slovenskih šolnikov je obiskala prosvetnega ministra Rossija, ki je dejal, da je predlog za novi zakon že pripravljen
SANTIAGO DE CHILE. 2S. avg. (AFP). Spričo stavke 50.000 državnih aslnžbencev in delavcev, zaposlenih v zasebni industriji, je čilska vlada sinoči objavila sporočilo, da je poskrbela za nemoteno delo in red. Vlada pravi, da se ne bo pogajala s stavkajočimi, ki zahtevajo zvišanje plač. Zahteva brezpogojno nadaljevanje dela. V Santiagu so aretirali 150 ljudi. 44 sindikalnih voditeljev pa bodo izročili sodišču.
Trst, 28. avg. (Tanjug.) Italijanski minister za javno šolstvo Paolo Rossi je sin"?: sprejel zastopnike slovenskih učiteljev in delegacijo slovenske .prosvetne zveze ter učen. ? srednjih slovenski! šol v Trstu. Mi r Rossi je prispel v Trst na 50. kongres italijanske kulturne ustanove Dante Alighieri. V srečanju z delegacijami je pokazal
pripravljenost za ureditev slovenske^ - šolstva in prosvete. Delegaciji slovenskih učiteljev je dejal, da je že pripravil 'predlog zakona za slovenske šole, ki bo v kratkem predložen ministrskemu svetu. Dejal je, da se bo zakon opta?', na določbe posebnega statuta, ki je za italijansko vlado moralna in politična obveznost, in pripomnil. ,da bodo določbe statuta razlagali veliko-
Navodila olaišala rešitev
BAGDAD, 28. avg. (AFP). Iraška vlada je dobila brzojavki od iraškega poslaništva v Tripolisu in iraškega veleposlaništva v Bejrutu, da sta vladi Libije in Libanona sprejeli iraški predlog za sklicanje konference držav članic aralsske lige o problemih Maroka ln Alžira.
GAZA, 28. avg. (AP). Egiptovski vojaški predstavnik je danes izjavil. da so bili v spopadu danes dopoldne pri Gazi ranjeni mnogi Izraelski vojaki. Opazovalci OZN so re takoj odpravili na kraj dogodka.
New York, 28. avg. (AF). Na sedežu ameriške delegacije v OZN je bil sinoči sestanek zastopnikov ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade, ki bodo jutri sodelovali na konferenci za razorožitev. Zastopnik ameriške delegacije je po sestanku izjavil, da je bil razgovor o vseh prvinah razorožitve-nega problema popolnoma skladen.
P sebni svetovalec predsednika Eisenhowerja Harold Stassen se je včeraj razgovarjal s sovjetskim veleposlanikom Soboljevim, ki bo predsednik konference pododbora za razorožitev. Do-sedaj noben ameriški predstavnik ni imel zasebnih uvodnih razgovorov s sovjetskimi delegati pred konferenco o razorožitvi.
Merchant odpotoval v Pariz
Washington. 28. avg. (Reuter) Pomočnik ameriškega ministra za zlmanje zadev za evropska vprašanja Livingston Mer
Poučeni diplomatski krogi izjavljajo, da se ZDA vsak dan posvetujejo z zastopniki Velike Britanije in Francije v
»Izvestija« pišejo glede na jutrišnjo konferenco, da >odo navodila, ki so jih dali predsedniki vlad v Ženevi svojim ministrom za zunanje zadeve, precej olajšala rešitev problema razorožitve. Sovjetski predlogi o razo žitvi, predloženi 10. maja, bodo lahko »uspešna podlaga za skupni sporazum. Po drugi strani je Sovjetska zveza pripravljena proučiti vse protipredloge zahodnih držav, če bodo prispevali k rešitvi v duhu medsebojnega razumevanja«.
Ko poudarjajo >Izvestlja«, da so sovjetski predlogi z dne 1° maja »napredek v smislu pri-
bliževanj sovjetskih in zahodnih stališč«, izražajo obžalovanje, da Zahcd še ni izrazil svojega stališča do sovjetskih predlogov. Na koncu pripominjajo, da bo razorožitveno vprašanje gotovo rešeno, če bo prevladovalo v pododboru za razorožitev enako ozračje razumevanja, kakor je bilo na ženevski konferenci.
dušno in z najv-'jim upoštevanjem in naklonjenostjo.
V razgovoru z zastopniki slovenske prosvetne zveze dr. An-drijem Budalom se je minister Rossi seznanil s kulturnifni potrebami slovenskega prebivalstva na tržaškem področju in poudaril, da želi slovenski kulturi uspešen razvoj.
Tržaškim srednješolcem, ki so mu izročili spomenico o težavah pri šola:.ju, je italijanski minister zagotovil, da bo storil vse, da se bo položaj v slove .skih srednjih šolah v Trstu temeljito zboljšal.
T t, 28. avg. (Tanjug.) Občinski svet slovenske cbčine Repen-tabor pri Trstu je na sinočnji seji sklenil, da bodo na križiščih izobesili dvojezičr" napise z imeni posameznih vasi. Slovenska šola v Repentaboru, ki so io letos obonovili, se bo po sklepu občinskega odbora imenovala oo primorskem pesniku Srečku Kosovelu.
ske stranke so imele na raznih krajih mesta politične sestanke, na katerih so protestirale proti jutrišnjim razgovorom. Demonstranti so nosili po ulicah grške zastave, mladinci pa so na zborovanjih zahtevali priključitev otoka k Grčiji. Vzklikali so tudi, da bodo londonski razgovori »past za zadušitev teženj po samoodločbi Cipra«.
Govorniki na zborovanjih so poudarjali, da je mogoče ciprsko vprašanje rešiti samo v Združenih narodih.
Današnji londonski »Observer« piše v uvodniku o konferenci Velike Britanije, Turčije in Grčije o Cipru in poudarja, da bo moral »britanski
minister za kolonije Allen Lenox pokazati pri reševanju tega vprašanja mnogo duha in spretnosti. Tudi če bi grška in turška delegacija privolili na kompromisno rešitev za Ciper, kar za sedaj ni verjetno, bo treba mnogo spretnosti, če bodo hoteli pripraviti nadškofa Makarija in gibanje Enozis, da bosta priznala sklep konference. Ker pravi predstavniki Cipra k razgovorom niso bili povabljeni, čeprav gre za njihovo prihodnost, je zelo važno, pripominja časopis, da britanski minister za kolonije ne bo izgubljal časa z razgovori z neuradnima delegacijama grškega in turškega prebivalstva Cipra.
Odgovor na ultimat v Sudanu
Kartum, 28. avg. (Reuter) — Uporniki v južnem Sudanu so sporočili, da so se na ultimat, ki ga je poslal britanski generalni guverner v Sudanu, pripravljeni vdati. Delegat upornikov se bo danes odpeljal v Džubu. kjer se bo z zastopniki sudanske vojske in civilnimi oblastmi	pogajal
glede pogojev za vdajo.
Z uporniki, ki se bodo sami izročili oblastem, bodo ravnali kot z vojnimi ujetniki, dokler ne bo končana »popolna pre-
iskava« o vzrokih, ki so jih navedli k uporu.
Sinoči je generalna skupščina sudanske nacionalne unionistične stranke potrdila izključitev podpredsednika stranke Mohameda Nuredina in pomočnika generalnega sekretarja stranke Tajeba Keira. Ta dva sta pred kratkim vplivala na izključitev Ismaila el Azharija. predsednika sudanske vlade iz sudanske nacionalne unionistične stranke v smislu sklepa generalne skupščine stranke, čigar seja je bila v stanovanju Nuredina.
PROSLAVA 50-LETNICE DELAVSKEGA GIBANJA BOSNE Ш HERCEGOVINE
Delavski razred je v revoluciji in v socialistični izgradnji častno izpolnjeval svojo dolžnost
lovor Rodoljuba čolakovića na slavnostni akademiji v Sarajeva
SARAJEVO, 28. avg. Ob 50-letnici delavskega gibanja v Bosni in Hercegovini je bila v soboto zvečer v Narodnem gledališču v Sarajevu slavnostna akademija, na kateri so bili navzoči podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colako-vič, predsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, predsednik Zvezne industrijske zbornice Todor Vujasino-vič, generalna podpolkovnika Veljko Kovačevič in Branko Ob adovič, predsednik ljudskega odbora novega sarajevskega okraja Gruja Novakovič ln drugi.
chant je danes odpotoval v Pariz, nato pa bo nadaljeval pot v Bonn in London, da bo pripravil skupni načrt za razgovore ministrov za zunanje zadeve štirih velesil, ki se bodo začeli oktobra v Ženevi. Zastopnik States Departe-menta je sinoči izjavil, da se bo Merchant verjetno vrnil v Washington po enem tednu.
»Probleme, ki jih je načel ameriški minister za zunanje zadeve, so proučevale že podpisnice troine deklaracije — ZDA, Velika Britanija in Francija. Toda. ali je Izrael spoštoval kateri koli izmed sprejetih sklepov? Nasprotno, ni se zmenli zanje v pričakovanju, da bo izkoristil popustljivost vseh zaščitnikov. Kaj bi se zgodilo, če bi bile sprejete nove resolu-
VREME
VRF 'ENSKA NAPOVED ZA PONE DELJEK: Se sončno vreme s pre hodno povečano oblačnostjo. V popoldanskem času v severni in zahodni Sloveniji ‘nevihte. Najvešje dnevne temperature med 22 in 27 stopinj C. Zjutraj v nižinah zamegleno.
Washingtonu in da bo njihov glavni namen v razgovorih s Sovjetsko zvezo združitev Nemčije. Pravijo pa, da ZDA ne bodo sklenile nikakega sporazuma, ki bi nadomestil ali kakorkoli spremenil organizacijo severnoatlantskega pakta, .češ da je za njih atlantski pakt temelj bodoče evropske politike.
cije in se Izrael ne bo čutil zavezanega. da jih izvaja?«
Časopis »Al Akbar« pa meni, da je Dulles dal omenjene predloge. ne da bi upošteval resolucije Združenih narodov o Palestini.
Reuter poroča iz Bagdada, da izjavljajo zanesljivi krogi v Bagdadu, da bo Irak izkoristil sestanek ministrov za zunanje zadeve arabskih držav, ki je sklican, da bi proučil položaj v Severni Afriki, za proučevanje predloga ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa. Iraška vlada je včeraj v Bogdadu razpravlja o Dullesovem predlogu. V političnih in diplotnat-
IIONGkONG. 28. avg. (AFP). Kadio Peking poroča, da je centralni komite KP Kitajske poslal predsednika britanske vlade Edpnn sporočilo, v kater-m zahteva od britanske vlade, nai poskrbi, da bo Generalni skupščini OZN predložena resolucija za sprejem Kitajske v Organizacijo združenih narodov.
BUENOS AIRES. 28. avg. (AFP). Argentinska nolicija je včeraj odkrila še eno skladišče orožja v nekem stanovanju v Buenos Airesn. Varnostni organi so prijeli 2h sumljivih lindi, večinoma fantov do 20 ! et.
skih krogih so danes izjavili. d= je namen nove politike ZDA dvojen prvič, doseči, da bi vlade arabskih držav priznale Izrael, in drugič, doseči izvedbo načrta osebnega zastopnika predsednika Eisenhowerja John-stona o arabsko-izraelskem sistemu namakanja na reki Jordan. V teh krogih izjavljajo da noben arabski politik in niti ena arabska vlada ne bo sp >-razumna z enem izmed omenjenih sm-'rov ZDA.
Predsednik egiptovske vlade Naser se je v -Kairu razgovarjal z libanonskim ministrom za zunanje zadeve Hamidom Fran-džijem o arabskih vprašanjih Frandži se bo. preden bo odpotoval v Libanon, posvetoval tudi z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve dr. Mahmudom Favzijem.
Potem, ko je mešani zbor sarajevskega delavskega kultur-noprosvetnega društva zapel internacionalo, je spregovoril o 50-letnici razvoja delavskega gibanja v *>"1 Rodrljub Colakovič. ki je med ostalim dejal:
»N» današnji dan pred 50. leti je bil v Sarajevu delavski zbor ,Za ustanovitev delavskega središča’. kot je pisalo v po- u na zbor. na katerem so osnovali Glavno delavsko zvezo. p. o samostojno razredno organizacijo proletariata Bosne in Hercegovine. Nastal ;	.aporih
in prizadevanjih najbolj zavednih in najbolj borbenih sinov m’ leg delavskega razred ki se je rodil, -azvijal in se vt. -bolj zavedal samega sete v surovih pogojih 'c okupacije, ’.ar p »r i v pogojih narodne. » suženjstva popolno politično neenakopravnost in neomejeno kolonialno izkoriščanje.«
Ko je govoril i začetku razvoja kapitalizma v Bosni in Hercegovini, je Rodoljub Colakovič med ostalim dejal, da je predstavljal» avstro-ogrska okupacija Bosne in Hercegovine prel-чп v zgodovini te nemirne turške pokrajine, v kateri so bile po-
goste vstaje tn so nastajala gibanja množic, ki so bila uduše-na v krvi. Z okupacijo se e položaj v bistvu spremenil.
Tako se je začel v Bosni in Hercegovini razvoj kapitalizma. Ni nastajal organsko, lz notranjega ekonomskega razvoja dežele, temveč so mu s silo utrli pot tuji bajoneti.
Državn in privatni kapital sta se vključila v načrt gospodarskega izkoriščanja Bosne in Hercegovine. Nekoliko kasneje so se jima pridružili domači kapitalisti. ki so imeli bolj skr" na sredstva, toda prežeti so bili г isto težnjo kot njihovi bratje iz Avstroogrske: iztisniti čim več dobičkov iz dela mladega, neorganiziranega, z nobenim! zakoni zaščitenega delavskega razreda, okoristiti se č;m hitreje na račun delavca in kmeta.
Ena Izmed posebnosti zgodovine kapitalizma v Bosni in Hercegovini je v razvoju, ki je nastajal pod vplivi nerešenih fr --daini - odnosov.
Avstroogrski okupatorji se budno pazili, da se v tej množici ohu.Vtanih kmetov, revežev po mestih in propadlih obrtnikov ne bi pojavil znak proletarske
zavesti in težnja po organizaciji. Toda, je nadaljeval tov. Colakovič, kljub vsemu je socialistična misel prodirala med tlačene in izkoriščane rnnož e, zavest o t,ose' .em	du kapitalistične
družbe, s tem i tudi spoz an je o potrebi svoje organizacije, s pomečj katere je bilo edino m-=" voditi borbo za boljše pogoie ž:--"’nja in dela. za o-litične in državljanske pr -ice. Ti prvi nosilci socialističnih idej so bili d lavci iz drugih razvtan fokrajin A v"* -g.Ae Ji iz Srbije, ki so proletariatu Bosne to Hercegovine pomagali pri osnovanju svoje 'ootne organizacije, da bi se z njo organizirano boril za voje prav;"e. Kmalu so ? tz vrst delavskega razreda Bosne ln Hercegovine pojavili njeni organizatorji In prvoborci, 't je bil Mičo Sokolović ta ’'Ugi. Ti so pred petdesetimi leti povedli delavski razred v družbe-no-politično pogorišče Bosne In Hercegovine kot organizirano silo. ki je postavila svoje zahteve to si zastavila laloge -’oje borbe.
Po besedah Rodoljuba Colako-viča je to obdobje v zgodovini delavskega gibanja Bosne in Hercegovin z., -"o po velikih stavkah in akcijah proti n" 'u in brezobzirnemu izkoriščanju.
Tov. * ’akovič je nato poudaril, »da ni bilo moči. niti razumevanja, da bi se to gibanie širokih ljudskih množic še na-prei razvijalo in da bi se z njegovo pomočjo delavski razred afirmiral kbit politični činitelj.
Delavsko gibanje je v tem času, pa tudi kasneje v vsem obdobju avstroogrske vladavine v Bosni in Hercegovini, je trpelo zaradi mnogih slabosti. V prvi vrsti je bilo popolno nerazumevanje vlo-delavskega razreda v nacionalno zasužnjeni deželi z nerešenimi fevdalnimi odnosi, kar je karakteristično za avstromarksi-zem, saj se je pod njegovim idejn: - livem razvijalo delavsko gibanje v Bosni in Hercegovini.
Ne oziraje se na te slabosti, je nadaljeval tov. Colakovič, je ne» -en značaj tega obdov ? v zgodovini delavskega gibanja v BiH teko za sam delavski razred. kot tudi zs ostale del; ne ljudi To je bila dežela, narodnostno in versko razdeljena, a verski fanatize— 'n š vinizem, podpihovan od vladajočih, je gospodoval nad precej širokim slojem delovnih ljudi V njej se ie prepletalo fev ,io in brezobzirno kapitali»’ ‘ - Izkoriščanje, ki Je ’elovnega člo.eka preoblikovalo v neenakopravno rajo Domača buržoazija in muslimanski begi so vodili ozko. seb čno 'n često suženjsko Dol iti k o. ki je razbijala sile Bosne in Hercegovine.
V tej deželi je zahrbtni okupator, da bi zavaroval svojo oblast, z vsemi sredstvi, ki ga ie Imelo veliko cesarstvo. »‘čemel da zaduši vsako svobodoljubno . in naoredno gibanie. V Bnsni in Hercegovini se «e orvič pptevil g'as novena družbenega
(Nadaljevanje na 2. strani)
Egipt in Irak sta proti?
*
Komentarji tiska kažejo, da se arabske države ne ogrevajo preveč za predloge Dullesa
Kairo, 28 avg. (AFP). Egiptovska vlada uradno še ni odgovorila na predlog ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa glede ureditve palestinskega vprašanja Poluradni časopis »Al Gumhurija« pa piše danes, da bo treba Duliesove predloge skrbno proučiti, in nadaljuje:
r 1 itr. I 8L0VEHSKI POROČEVALEC J štev. 201 - 2s. avgusta mss
Gospodarska in kulturno zaostala republika se hitro preobraža v deželo težke industrije
fiesto komunistov
je v množični organizaciji
Govor Rodoljuba čolakoviča na slavnostni akademiji v Sarajevu
(Nadaljevanje ■ t. strani)
razreda, toda né v imenu Dušanovega carstva, niti v. imenu Tomislavove države, temveč v imenu človeka dela, v imenu velikega socialističnega ideala
»Delavsko gibanje,« je v nadaljevanju dejal tov. Colakovič, »la v teh burnih letih takoj po aaključku prve svetovne vojne doživelo v Bosni in Hercegovini nesluten polet. Število organiziranih delavcev in uslužbencev v sindikatih se j« povzpelo na blizu 30.000, a število članov Partije na 7000 — največje število, ki so ga imeli sindikati in Partija kdaj koli v obdobju med obema vojnama.
Iz dneva v dan so se pojavljala mezdna gibanja in stavke, pred katerim' je bila buržoazije z vsem svojim aparatom nasilji nemočna. Prestrašena buržoaziji je leta 1919 prepovedala prvomajsko proslavo v Bosni in Hercegovini nakar je Partija 30. aprila odgovorila z objavo splošne protestne stavke. V Sarajevu je v teh dneh vladalo vzdušje državljanske vojne. Na ulicah je bila vojska, ki je asedla delavski dóm, pred njim pa so postavili topove. V- zapori ao bili polni. Delavski voditelji, med katerimi je bil tudi Djuro Dja-kovič, so bili zaprti v vojaškem zaporu sarajevske garnizije. V BiH so uvedli izredno stanj*, prepovedali so delavske organizacije, zaprli delavske domove te prepovedali partijsko glasilo »Glas Svobode«. V * h dneh je bilo v Sarajevu in notranjosti odpuščenih z (Jela, zaprtih in pregnanih okoli 1000 delavcev.«
Potem, ko je poudaril, da to delavski razred Bosne in Hercegovine ni prestrašilo, nit* zmanjšalo njegovega zaupanja v Partijo, je tov. Čolakovič nadaljeval:
»Leta 1920 je bilo v vsej Jugoslaviji "olno ostrih razrednih spopadov. Tako je spomladi 1920. leta prišlo do velike stavke železničarjev. Samo v BiH j» stavkalo okoli 10.000 železničarjev. Velikosrbska buržoazija je v sodelovanju z reakcionarji ostalih narodov Jugoslavije vršila mobilizacijo železničarjev In dušila stavko s nasiljem in terorjem.
Pozimi istega leta je prišlo dp stavke rudarjev. Začela se je ч Sloveniji, a tudi v Bosni je dobila širino in ostrino. To leto je bilo leto velikih zmag delavskega razreda na občinskih volit, vah v Jugoslaviji. V vseh večjih mestih in industrijskih središčih so zmagali ’ omunifti m sa osvojili občine: Beograd. Zagreb, Osijek, Niš, Šabtč itd- Buržp» asija je besnela in. je z nasiljem odvzela ebčine komunistom.
Eden najpomembnejših dagod’ kov v življenju Partije v tem obdobju je bil Vukovarski kongres, na katerem je Partija sprejela novi program in statut tn je sprsjela ime Komunisti'na partija Jugoslavije kot sekcija
III.	Internacionale,
Velikosrbska hurtoazija, ki sl je lastila prirodna bogastva Bosne in Hercegovina kot avejo izključno pravico za izkoriščanje in izvor ropanja ter hitre bogatitve, se je s posebno brutalnostjo spravila na delavsko gibanje. Takoj po razglasitvi »Obznana« so iz BiH izgnali okoli S00 delavcev — aktivistov delavskega gibanja, a okrog 3oq j;h je zapustilo Bosno in Hercegovino zaradi preganjanja in policijskega zasledovanja. S tem je bilo praktične obglavljeno razredno delavsko gibanja v. Bosni in Hercegovini.
Toda kiji* tem težkim pogojem najzavednejši in najbolj borbeni sinovi delavskega razreda BiH niao opustili boja. Brez
pravih izkušenj in večje pomoči CK KPJ so uspeli v obdobju od 1921. do 1929. leta obnoviti partijske organizacije v vseh važnejših mestih.
Z uvedbo vojaške-monarhistič-ne diktature 1929. leta so areta-

cije in preganjanja povzročila težak udarec delavskemu gibanju v BiH. Mnoge aktiviste so zaprli, med njimi tudi Ognjena Pričo. Nekatere izmed njih je policija ubila, kar je težko prizadelo s tolikšnim trudom komaj obnovljene organizacije.
Položaj se je spremenil šele po prihodu tov. Tita v vodstvo Partije. Začelo se je živahna delo z obnavljanjem te povezovanjem partijskih organizacij. Leta 1938 je bila partijska konferenca, na kateri je bilo izbrano začasno pokrajinsko vodstvo. Partija se je povezala z delovnimi množicami, postala je pobudnik in organizator mnogih akcij delavskega razreda proti reakcionarnim vladam Stojadino-viča in Cvetkoviča-Mačka, proti d-cginji' in vojni nevarnosti, za demokratične praviee, za narodno enakopravnost, za obrambo domovine. Val stavk se je razširil po Bosni in Hercegovini, katerih večino so vodile in organizirale naše partijske organizacije.
V Säraje-vu je bila leta 1940 tretja partijska konferenca, na
kateri ie je pokazala ne le organizacijska čvrstost Pa-";a, temveč tudi njena sposobnost, da vidi aveje politične nalog- in da vodi množice v borbi proti protiljudskim rež npm, proti nacionalnemu zatiranju ie razpihovanj’ šovinistična mržnje, za kruh te svobodo širokih ljudskih množi?, za demokratično zunanjo politiko ter proti povezovanju Jugoslavije s fašističnimi silami.«
Zatem je med ostalim tov. čo-lakovič dejal; »Delavsko gibanje je razredno gibanje sodobnega
proletariata, ka.»*.-mu je objektivna zakonitost razvoja kapitalistične družbe odredila vlogo a-’^otsarđe v borbi za višje oblike proizvodnje in odnosov proizyodnje ter s tem tudi višjo obliko organizacije celotne družbe.
Pogoji kapitalistične proizvodnje in položaj proletariata v njej silijo ta razred kapitalistična družb« k odporu in borbi. V njej se prične - vedali svoje vloge, snuje svoj« organizacije — gospodarske, politične in kulti’ », ki ji služijo tako za obrambo njenih vsaknd vrtih koristi kot Z* uresničitev njenih bližnjih in daljnih političnih ciljev. Pogoj' te borbe v raznih državah
različni, toda njeno bistvo Je isto: osvoboditi se kapitalističnega izkoriščanja, odstraniti tudi druge oblike izkoriščanj ■ 'n druge privilegije, neenakopravnost med narodi in spoloma, ustvariti materialne pogoj ; za likvidacijo razredov, zgraditi brezrazred - družbo brez izkoriščanja in zatiranja katere koli vrste, družbo svobodnih ljudi in enakopravnih narodov ter s tem zagotoviti mir - d narodi.«
»Približevanje k temu cilju,« j • dejal tov. Čolaković, »U mogoče pu neki že utrjeni šablon1. Poti k temu splošnemu cilju so različn in odvisne od vrste ok liščln, ki dajejo vsakemu gi-ganju njegove določene naloge in njegovo posebno taktiko.«
Ko Je nato govoril o pripravah ' narodov Jugoslavije na oboroženo vstajo proti fašističnim osvajalcem, je tov. Colakovič podčrtal, da so jugoslovanski narodi šli po teh poteh zato, ker se je skozi dve desetletji borbe proti reakcionarni politiki velikosrbske buržoazije in njenih zaveznikov izoblikovala taka sila, kot je Komunistična partija Jugo-lavije, katera je pod vodstvom tov. Tita bila sposobna, da pozove narode Jugoslavije k vstaji in organizira njihovo borbo ter da jih smelo in modro vodi po zapletenih poteh revolucije.
Tov. Colakovič je nato poudaril, da je bila rešitev nacionalnega vprašanja velike važnosti za vse narode Jugoslavije, zlasti pa za Bosno in Hercegovino. Zahvaljujoč pravični rešitvi nacionalnega vprašanja, je dobila BiH v jugoslovanski federaciji tak položaj, ki onemogoča raznim šovinistom, da privlečejo na dan staro in usodno vprašanje »čigava je Bosna?« — položaj, ki krepi bratstvo in enotnost vseh narodov Jugoslavije.«
Na koncu je tov. Colakovič govoril o vlogi delavskega razreda v socialistični izgradnji države. Njena dela so dokaz, da je delovno ljudstvo na čelu z delavskim razredom sposobno ne le razbiti kapitalistične okove, temveč ustvarjati in graditi zase ter za bodoče rodove.
V tem obdobju je delavski razred Bosne in Hercegovine kot nedeljivi del delavskega razreda Jugoslavije z ostalimi delovnimi ljudmi BiH tako med revolucijo kot v obdobju obnove in socialistične izgradnje častno izpolnil svojo dolžnost. Delavski razred je pod vodstvo? Partije zvesto in neomahljivo šel pod Titovo zastavo, pod katero so priborjene velike zgodovinske zmagè v Bosni in Hercegovini.
Gospodarsko in kulturno zaostala republika «e hitro preobraža v deželo težke industrije, velikanskih h'.d-'central, mo-
dernih podjetij kemične, lesne, tekstilne in živilske industrije. V poslednjih desetih letih so tu zgradili mnogo šol, ustanovili
univerzo ter osnovali mnoge znanstvene in kulturne ustanove. Toda vse-to je samo začetek emeijite preobrazbe naše ožje domovine, ki-je bil mogoč le pod pogoji, ustvarjenimi z zmago revolucije.
Po govoru tov. Rodoljuba Co-lakoviča je orkester sarajevske opere izvajal Beethovnovo »Eroico«.
Tudi v vseh ostalih večjih mestih Rome ih Hercegovine so bile v soboto slavnostne akademije, posvečene 50-letnici delavskega gibanja.
Najdaljši predor prebit
v državi
Vlasina, 28. avg. (Tanjug). Danes zgo-daj zjutraj so v Vlasini prebili najdaljši predor v naši državi, ki je dolg 7334 tn. Osem sto delavcev vodogradbenega podjetja V-lasina je po štirih in pol letih dela končalo najtežji gradbeni objekt pri gradnji sistema hidro-central na Vlasini. To je najdaljši predor, ki je bil drslej zgrajen v naši državi. Dela v tem predoru so se razvijala pod izrednimi okoliščinami, zlasti ker so ovirale delo precejšnje množine vode pod zemljo in visoka temperatura — od 30 do 32 stopinj, tako da delavci niso mogli zdržati delj kot šest ur. Iz novega predora so izkopali 73.000 kubičnih metrov zemlje in kamna. V predor so že vgradili 25.000 kubikov betona.
Novi predor bo popolnoma dokončan čez tri mesece.
Danes dopoldne je bila v zadružnem domu na Viru prva konferenca članov Zveze komunistov iz območja celotne domžalske komune, ki se je je udeležilo nad 200 komunistov. Namen te konference ni bil, da se izvoli nov občinski partijski forum, marveč, da se spričo nastanka nove komunalne ureditve posvetujejo o vlogi in delu komunistov v komuni Predvsem so razpravljali o problemih, ki so se pojavljali v dosedanjem delu.
Sekretar komiteja Zveze komunistov domžalske komune tov. Zdravko Troha je v svojem izčrpnem poročilu predvsem nakazal vrsto problemov, ki so nastajali in še nastajajo v delu komunistov, kakor tudi v delu samih osnovnih organizacij Zveze komunistov na terenu. Spričo dejstva, da je 430 komunistov iz območja komune vključenih v 23 osnovnih organizacijah, bi morali biti uspehi razmeroma boljši in vidnejši kot pa sa Vzrok temu je v glavnem izogibanje in odmikanje nekaterih komunistov, ki se branijo vsakega partijskega dela. Zaradi tega se dogaja, da so nekateri tovariši s funkcijami preobremenjeni, medtem ko se drugi branijo vsakega dela in vsake dolžnosti, tako tudi tisti komunisti, ki so z delom preobloženi resnično ne morejo nikjer dovolj uspešno delati-To se jasno odraža skoraj v vseh družbenih organizacijah, kjer delajo v pretežni meri-le eni in isti tovariši. Prav zaradi tega ponekod organizacije
Občinski praznik v Slovenj Gradcu
Slovenj Gradec, 23. avg. Prebivalci slovenjegraške občine so danes četrtič po osvoboditvi praznovali svoj občinski praznik v spomin na 25. avgust 1941. leta, ko je nemški oikupator ustrelil, domačina in sekretarja okrožnega komiteja KPS v Celju, narodnega heroja Franca Vrunča. Slavnostnega zbora pred občinskim ljudskim odborom so se udeležili poleg večjega števila ljudi tudi zvezni ljudski poslanec Pavle Zav-cer-Matjaž, predsednik novega okrajnega ljudskega odbora v Mariboru Tone Bole, predsednik OLO Slovenj Gradec Ivo Skerlov-nik in drugi. Znani pohorski partizan Ferdo Fišer-Mojka je govoril e pomenu občinskega praznika o nasilju okupatorja v borbah koroških In' pohorskih partizanskih enot ter o pomoči številnih družin 4n simpatizerjev NOB, ki so pomagali partizanom s hrano,-obleko in z obveščanjem o premikih okupatorjevih enot. Dejal je, da so Nemci hkrati e Francem Vrunčem ustrelili tudi sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko Slavka Šlandra in članico tega komiteja Slavo Klavora. Navzoči so z enominutnim molkom počastili spomin padlih borcev, medtem ko je delegacija ZB in množičnih organizacij po-
Mednarodni sestanek otorinolaringologov
Zagreb, 28. avg. (Tanjug). Nad 58 zngpih zdravnikov specialistov zs bole*ni ušes, grla in nosa iz 14 držav je navzočih na mednarodnem sestanku otorinolaringolo-
MEBNARODJtfJ KONGRES
GLUHIH KONČAN
Zagreb, 28. avg. (Tanjug). Danes je v Zagreba končal « delom II. mednarodni kongres gluhih, ki je zasedal od 23. t. m. Resolucija, ki jo je sprejel kongres naglaša potrebo za čim večjo pomoč gluhim po svetu. Komisije, ki so delale med kongresom so mnenja, da bi posamezne nacionalne organizacije gluhih morale poskrbeti za osnovanje postaj, ki bi skrbele za poklice gluhih oseb
gov, ki se je začel danes v Zagrebu. Po tridnevnem delu se bo mednarodni sestanek nadaljeval v Beogradu, kjer bodo razpravljali o novih znanstvenih izsledkih in problemih zdravljenja bolezni ušes, grla in nosu.
Na sestanku bodo prebrali 22 referatov, do katerih bodo s tremi nastopili jugoslovanski specialisti. prikazali bodo tudi nekoliko znanstvenih filmov s področja te medicinske panoge. Udeleženci bodo danes prisostvovali sprejemu, ki jim ga bo priredila Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, sprejel pa jih bo tudi predsednik sabora dr. Vladimir Bakarič in predsednik ljudskega odbora Zagreba Vjačeslav Ho ljevač.
Vsekakor moram v tem pis-»14 najprej omeniti vellico neurje v Zagrebu. O tem so poročali vsi Usti, bilo pe je mno-go pripetljajev, ki le niso biti objavljeni.,. Tako je bila v naii soseščini odkrita druiin-ska tajnost, zakaj ima moj znanec Janko še vedno debelo oteklino nad očesom. ». Njegova tevariiica Ančka, drugače gospodinja s sto dvajset kilogrami »žive vager, ki posluša napovedi vseh radijskih postaj, je rekla prejšnji teden Janku, ko se je pripravljala, da obišče svoje sorodnike:
»Janko, bržkone bo dei in veter! Vsekakor saprl okna, zlasti v jedilni shrambi...«
Nesrečni Janko ni imel meteoroloških čutov in je seveda popoldne odšgl na običajno kvartanje, okna pa je pustil vsa odprta... Kaj naj vam še več povem: od preteklega ponedeljka pripoveduje Janko vsakomur, da je nastala niegova modra bula nad očesom, ko je med neurjem zapiral okna, pa ga je eno udarilo po očesu... To, da je veter razbil vse Ančklne kompote in da izvira bula nad očesom od navadnega lesa, ki ga bratje Srbi imenujejo »okladija« (valjar za valjanje testa), Janko prikriva kakor kača noge...
•	i •
Zagrebški parki sci bili v tadnjih dneh kakor posekan
9ozd. Odvažali in žagali so velika debla, ki jih je orkan podrl v Tuškancu, na Zrinjevcu, v Maksimiru in drugod. Spomnil sem se pripovedke starega zagrebškega vrtnarja, ki je bil še mlad vrtnarski pomočnik l, Ì895, ko je v Zagreb prišel pokojni Franc Jožef. — »Takrat smo napravili pred Železniško postajo, kjer je bil prazen prostor, čez noč pravi park, S tri sto vozovi smo odšli na Sljeme in posekali na tisoče debel ter jih nato postavili na tem praznem prostoru. Ta »Potemkinov gozd* je bil na videz zelo lep, bali pa smo se, da bi se kdo izmed cesarjevega spremstva ne naslonil na kakšen bor, ker bi prevaro takoj odkrili. In kaj bi se šele zgodilo, če bi naštel veter, kakršen je bil prejšnji teden...«
Verjemite ali ne, da se zagrebški glavni kanali rušijo, ker spuščajo nekatere tovarne vanje tako močne kisline, da razjedajo podzemeljske betonske zgradbe in padajo stropi v kanal... Javna tajnost je že, da z zagrebško kanalizacijo ni vse v redu, kajti delavci »Kanalizacije« so odklonili, da bi sploh hodili v glavne kanale, ker jim grozi poleg kisline nevarnost, da bi jiV zadušili razni plini... Toth pravg tajnost je odkril sla-
ZAGREBŠKO PISMO
ložila vence na grobove padlih borcev. Dopoldne «o odprli tudi razstavo, na kateri je okrajni muzej NOB Slovenj Gradec razstavil 105 življenjepisov padlih borcev in talcev.
Občinski ljudski odbor je priredil zakusko za 46 partizanskih otrok, ki so prejeli tudi praktična darila. Predsednik OLO Maribor, Tone Bole je partizanskim otrokom govoril o pomenu NOB, v kateri so padli njihovi očetje in matere ter jih opozoril, da Je njihova glavna naloga, uspešno uče. nje v šoli. Partizanske otroke so pozdravili tudi Ivo Skerlovuik, Tone Britovšek in Ferdo Fišpr-Mojko.
Jugoslovansko »Kolo« v Pekingu
Peking, 28. avg. (Tanjug). Kot javlja kitajska novinska agencija, je danes prispel z vlakom jugoslovanski ansambel narodnih plesov in pesmi »Kolo«. Ansambel ima 52 članov in bo priredil v enem mesecu svojega bivanja na Kitajskem vnsto predstav. Ansambel je odpotoval na Kitajske na povabilo kitajskega ministrstva kulture.
Jugoslovanske umetnike je na postaji dočakalo nad 1600 ljudi, med njimi lisi Jen, pomočnik ministra kulture, Ho Vej, pomočnik ministra za zunanje zadeve, Vang Kun Lun, podpredsednik mestnega odbora Pekinga ter mnc^i znani pisatelji in umetniki glavnega mesta Kitajske. Sprejemu so prisostvovali še jugoslovanski ambasador na Kitajskem Vladimir Po-novič in osebje jugoslovanske ambasade.
Jugoslovanskim umetnikom eo pekinški otroci ter predstavniki pekinških kulturnih in umetniških skupin poklonili šopke cvetja.
Zapustil nas Je naš ljubljeni mož. brat, svak in stric
RAKEL KRIŠTOFIČ, zadružni revizor v pokoja. Pogreb bo v torek ob 18.30 iz
Jožefove vežice na Zalah, žalujoča žena Mici, brat Maks, svakinja Urška ter ostalo sorod. Ljubljana, 28. avgusta 1955.
nimajo tistega uspeha, kot bi ga lahko v polni meri imele. Nekateri komunisti namreč smatrajo, da svojo partijsko dolžnost izpolnijo že s tem, da se udeležijo setankov svojih osnovnih organizacij. To pa je povsem zgrešeno, ker je mesto za komunista ravno v množičnih organizacijah in društvih, v katerih naj po svoji sposobnosti aktivno sodeluje.
Dalje je tov Troha nanizal tudi nepravilnosti v delu v samih osnovnih organizacijah. Večina teh organizacij še ukvarja z raznimi osebnimi spori in podobnimi manjšimi stvarmi, medtem ko gredo vsi važnejši problemi mimo njih. Osnovne organizacije vse preveč rade pozabljajo na pravo vlogo in delo Zveze komunistov. V osnovnih organizacijah se pojavljajo komunisti, ki celo zagovarjajo gospodarski kriminal, precej je pa še takih, ki se udeležujejo cerkvenih obredov. Pri nekaterih organizacijah se je pokazala tudi težnja, da bi se tiste, ki so biti izključeni iz Zveze komunistov zaradi odobravanja informbirojevske resolucije, ponovno sprejelo.
V svojem referatu je tov. Troha ponovno naglasil pomanjkljivo delo komunistov v družbenih organizacijah. To se je tudi odražalo pri nagrajevanju delavcev in uslužbencev po novem plačilnem sistemu. Zaradi nezadostnega sodelovanja komunistov v sindikalnih organizacijah so bili delovni kolektivi o načinu novega plačnega sistema premalo seznanjeni. Prav zaradi tega je bilo s strani delavcev precej pritožb zaradi plač po novem sistemu.
Pomanjkljivo sodelovanje komunistov se odraža tudi v SZDL,, saj dela v tej organizaciji le 10 odstotkov članov ZK. Tudi nekatere osnovne organizacije se brez direktiv »od zgoraj« ne znajdejo v svojem delu in niti ne vedo. kaj naj delajo. Če bi le-te obravnavale vse probleme v kraju, bodisi v družbenih organizacijah ali zunaj njih, bi pra-
vega dela ne zmanjkala To je v glavnem vzrok, da v neka-ni bilo sestankov že po več terih osnovnih organizacijah mesecev.
V domžalski komuni, ki je
ena najmočnejših delavskih centrov v okraju Ljubljana, ni pravega uspeha v kulturnih, športnih in podobnih organizacijah. Delavstvo, pa tudi komunisti se vse premalo vključujejo v »Svobodo«. Tako bi morala biti »Svoboda« v Domžalah kot izrazito delavskem kraju, mnogo aktivnejša kot je. Ob tem ne smemo prezreti nekaterih tovarišev, ki se nenehno trudijo za čim boljše delo in uspehe domžalske »Svobode«, ki ne pride do pravega izraza, ker je med delavstvom, a tudi komunisti premalo razumevanja za delo tamkajšnje »Svobode«.
Nadalje je tov. Troha, grajal komuniste, ki so vključeni v organizacijah po podjetjih. Leti se še preradi »zabarikadirajo« za tovarniške zidove in se ne zmenijo za probleme na terenu. To pa je povsem zgrešeno, ker je ravno v podjetjih precej komunistov, ki so dokaj politično razgledani in bi na terenu lahko precej koristili.
Take in podobne probleme je tov. sekretar nakazal v svojem referatu, po katerem se je razvila razprava. V glavnem so navzoči razpravljali o komunistih, ki se branijo vsakega dela. Le eden od njih pa se je dotaknil problema mladine, ki je brez pravega vodstva in osamljena, zaradi česar se raje izživlja po raznih neprimernih veselicah in drugih podobnih prireditvah, kot pa v športnih društvih in »Svobodah«. Zato bo treba temu vprašanju posvetiti čim večjo skrb.
Ob koncu konference so
sprejeli več sklepov za čim boljše in uspešnejše delo komunistov v družbenih organizacijah.
Prav gotovo bo ta konferenca rodila dobre sadove za . boljše politično, družbeno in kulturno delo v domžalski komuni.	—n
Samostojna gostinska zbornica za Goriško in Tolminsko
Ob prvem posvetovanju predstavnikov go riške trgovinske in’gostinske' zbornice ter okrajnih zbornic ža trgovina in gostinstvo v Tolminu je bilo prè-cej govora o tem, ali naj bi bila gostinska zbornica v okviru novega goriškega okraja samostojna, ali pa naj bi bila še naprej v sklopu trgovinske zbornice, kakor je bilo doslej v trgovinski zbornici za goriški o-kraj.
V sredo so se sestali v Novi Gorici predstavniki gostinstva goriškega okraja ter upravni odbor gostinske zbornice v Tolminu in dokončno odločili, da bo gostinska zbornica za novi goriški okr-aj samostojna, ločena od trgovinske zbornice. Sklenili so tudi, da ge del odbornikov, ki predstavlja gostinstvo v trgovinski zbornici Gorica in upravni odbor gostinske zbornice ,v Tolminu »dražita v gostinsko zbornico novega goriškega okraja. V Tolminu pa bo izpostava zbornice.
Za predsednika zbornice so izvolili direktorja hotela »Sabotin« v Solkanu Iva Abramiča, za podpredsednika pa Ivana Vidica in dosedanjega predsednika gostinske zbornice v Tolminu Jožefa Černuta. Za tajnika so imenovali dosedanjega tajni-
ri Stef, ki dela pri kanalizaciji že nad 30 let:
»Kaj naj bi to bilo! To je samo slepilo. Ko je bil Pavelič s svojimi ustaši tu, ni bilo večjega smrada v Zagrebu, pa sem vseeno ostal živ! To, za kar moji tovariši sedaj vodijo propagando, je samo zato. da bi dobili povišanje plače za one, M hodijo v kanale. Razen tega pa sami veste, kako je, — pogosto izgubi kakšna Zagrebčanka prstan, zlato verižico ali kakšno drugo dragocenost, spodaj v kanalu pa se vse to prav lahko najde. Če bi se vsi prosto sprehajali po kanalih, potem oni glavni ne bi vsega našli kakor sedaj, ko raznašajo pripovedke o strupenih plinih...
•
No, letos imamo tudi mi •Petdeseti« — jubilejni Zagrebški velesejem... Ta sejem bo tudi največji, vsekakor pa bo največja znamenitost to. - da bo poleg ZSSR, Poljske, Romunije, Češkoslovaške in Madžarske zastopana na njem tudi Vzhodna Nemčija. Seveda bo sodelovala tudi Zahodna Nemčija in tako bo zagrebški velesejem na koncu koncev kraj, kjer se bosta znašli Zahodna In Vzhodne. Nemčija — tesno skupaj ... In čeprav bi bilo to v duhu naše splošne politike miru,
bo vendar prva važnejša manifestaci ja skupnega nastopa na isti podlagi, tokrat na go-spodarsko-propagandni; Vzhodne in Zahodne Nemčije, — uresničena v Jugoslaviji — na zagrebškem velésejmu ... Naj bo ta nastop uvod v čim hitrejšo odstranitev vseh drugih zaprek, ki še ovirajo končno združitev...	#
Zagrebška komuna se oživlja. To ni nobena šala. Imela bo nad 600.000 prebivalcev in se bo raztezala od Plješivice do Bilo-gore, mejila ob Sotli s Slovenijo, proti vzhodu pa bo segala vse do Siska. Raz-govarjali smo se z našim starim profesorjem, ki nas je v višji gimnaziji vodil na enodnevne izlete v Harmico ob Sotli in v Samobor... In glejte — Samobor je danes Zagreb. In čeprav je minilo nekaj desetletijt se »Samoborec* niti najmanj ni izpremenil. Še vedno vozi s svojo lokomotivo, ki je že zaslužila muzejski mir, s strašno brzino 20 kilometrov na uro. In nekoč prej je v dvoboju taksija z našo veteranko res odnesel zmago taksi, naša starka pa se je znašla — v jarku ...
•
Moramo se pohvaliti, — če-prav so težki časi, — da so se v Zagrebu znižale mnoge
cene, zlasti živil, povrtnine, sadja in mesa. Zato nas je nekoliko neprijetno presenetilo, ker je zagrebška »Mljekara« prav sedaj zvišala cene mleku. Seveda so privatni proizvajalci to komaj dočakali. Ekonomski strokovnjaki si razbijajo glavo s tem problemom. Zelo težko je to opravičevati prav sedaj, ko dežuje vsak dan, trava rase kakor nikdar prej in je paša obilna. Razjasnil, mi je to uslužbenec iz »Mljekare« same: »Zakaj se čudite, saj veste, da že sedi v zaporu cela družba, ki je oškodovala »Mljekaro« za težke milijone. Slišali ste tudi o osmih tisočih litrov mleka, ki jih je nekdo izlil v kanal. Ih nikar ne pozabite, da se danes maslo tako rado prilepijo na prste-In seveda, nekdo mora vse to plačati.. .!*
ja, ki so v glavnem proti temu. Nismo še mogli ugotoviti, zakaj je ta odpor, kaže pa se, da temelji vse na bojazni, da bodo imeli posamezni domovi slabši obisk in zaradi tega tudi slabši finančni uspeh. V Zavodu za socialno zavkrovanje pa zopet pravijo: »Ej, nismo mi krivi, ako bo tako! Naj se domovi potrudijo, da bodo dobili zdravnike, ki se jih zavarovanci ne bodo izogibali., Je
• •
In na koncu še ena novost — vesela za bralce slovenskih listov ... Pred kakimi tremi dnevi so začeli slovenski dnevniki redno prihajati v Zagreb in se razpečajo še istega dne. Prihajali so sicer že prej istega dne, vendar pa so jih razpečavali šele drugega dne. Ali ni to čudno v času atomske energije in reakcijskih letal, ko pride navadni naš »Douglas« iz Ljubljane v Zagreb v polovici ure, brzo-vlak pa nekoliko manj kakor v treh urah...? Končno smo zvedeli, da se nameščenec, ki bi moral prevzeti ljubljanske liste, sploh ni pojavljal zjutraj na postaji, temveč šele zvečer. In končno je bilo tudi tega konec. Res je prišel ta konec razmeroma pozno, vendar pa je zagrebški distribu-Zavodom za socialno zavaro- ciji dekazei. da se vendar da vanje, ki je sa svobodno izbi- z nekoliko'dobre volje mnogo ro, in domovi ljudskega zdrav- spraviti na pravi tir... BlC
V Zagrebu se je začela resna propaganda, naj bi se ustvarili pogoji za prosto izbiro zdravnikov. Zakaj naj bi
posameznik smel iskati zdravniško pomoč samo v svoji občini. ali v določeni ambulanti na področju svojega podjetja, ko je nekje drugod zdravnik, ki je boljši ali pa zavarovanec vanj posebno zaupa ...In tako se sedaj »bije boj« med
ka gostinske zbornice r Tolminu Vlada Suliča.
' V četrtek pa so se sestati v sejni dvorani upravne palače v Novi Gorici člani upravnih in nadzornih odborov tolminske in goriške trgovinske zbornice. Soglasno so sklenili, da se obe zbornici združita, da ostane v Tolminu izpostava in da bo nova zbornica začela poslovati prvega septembra. Izvolili so рте-sednika, tri podpredsednike in imenovali vršilca dolžnosti tajnika. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik goriške trgovinske zbornice Jože Kodermac, za podpredsednike Janko Fili, Franc Gantar in Zdenke Vanek. Za vršilca dolžnosti tajnika pa je bil imenovan Dimitrij Furlan dosedanji načelnik sveta za gospodarstvo OLO Gorica. Upravni in nadzorni odbor tvorita do prihodnjega občnega zbora združena uprava oziroma nadzorna odbora obeh dosedanjih trgovinskih zbornic v Tolminu in Novi Gorici.
Dosedanjemu tajniku trgovinske gostin. zbornice, ki prevzema v svetu za gospodarstvo OLO Gorica mesto načelnika dr. Rudiju Rutarju je izrekla seja priznanje za njegovo požrtvovalno in uspešno delo v zbornici ter mu priznala tudi denarno nagrado.
Na koncu so razpravljali le o nekaterih problemih trgovine. Tovariši iz trgovinske zbornice v Tolminu so opozoriti na pereč problem dobave sladkorja za Tolminsko. V tem okraju so v začetku avgusta razdeljevali nekaj malega sladkorja, kontingent 40 vagonov za. avgust pa še vedno čakajo. To je tembolj nerazumljivo, ker tu manjka sladkor za otroke, dočim je tovarišica, ki je prisostvovala seji, povedala, da so ga pretekli teden prodajali v Laškem »na prosto«. Grajali »o tudi dejstvo, da so v Ljubljani ob mednarodni razstavi embalaže v samopostrežbi prodajati tudi sladkor in sicer po kg na oeebo, ponekod pa ga ni niti za otroke. To pomeni, da v razdeljevalni mreži nekaj ni v redu.
Pogovorili so se tudi o vprašanjih v zvezi s sporazumom o drobnem obmejnem prometu.
Pčrtčevačec
UREJUJEJO:
SERGEJ VOSNJAK
(glavni to o* govora! nrednilcj
FRANČEK DRENOVEC (notranje politik») ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo!
OTTSAN RENKO (rimanja pollttltaj MILAN SEGA (kultura)
STANE LTTVAB (Sport)
Za oglas" odgovarja BORIS KRMAC _
Indijanske F. COOPÌ
g” POSlUgPMJlШ1ШМ
Ше MIKI MUSTER
DnEVniVESTI
KOLEDAR
Ponedeljek, 29. avguste: Boleslav. *
Na današnji dan leta 1633 Je bil rojen aogieSC H'ozof John Locke. *
29. avgusta 1906 so ameriški Slovenci ustanovili v Cleveäandu'Bla. vensko narodno čitalnico. Kasneje je Erazem Gorše ustanovil še
Slovenski narodni muzej.
e
Sola za tuje jezike prireja v šolskem letu 1555-56 tečaje angleškega, francoskega, Italijanskega, nemškega, španskega in esperant-skega jezika. Vpisovanje bo od 1. do 10. septembra vsak dan od 8. do 12. in od 17. do 19. ure v pisarni Ljudske univerze, Cankarjeva c. 5-Ш, soba 143. Vsa pojasnila dobite pri vpisovanju.
»FLEX« Je nenadomestljivo sredstvo za čiščenje vseh vrst mastnih madežev. Zahtevaj v tvoji trgovini »FLEX«.
Vsaki kopeli nog žlico »JELA« soli! Desinficira, krepi živce, osvežuje in preprečuje neprijeten duh po potenju »JELA« sol.
133. Lisjak je zmagoslavno užival, Cora pa se je vrgla pred poglavarja, proseč ga milosti. A poglavar ji je odvrnil: »Nenasitni belci hočejo gospodariti nad vso 7?mljo in vsi so naši sovražniki, kajti tndi oni ne poznajo usmiljenja z našimi sinovi in hčerami.« — »Vaj bo po tvoje,« je rekla Cora, »a Lisjak bo odvedel ndi mladeniča tvoje barve. Vsaj njega poslušaj!«
134. Poglavar je velel pripeljati predse Unkasa. nato pa ga je vprašal v kakšnem jeziku govori k Manitouju. Mladenič je ponosno odgovoril v delavarščini: »V jeziku svojih očetov!« Preteče mrmranje je kakor piš pred nevihto spreletelo mohikanske vrste ob teh besedah. In celo prastari poglavar, ki je dotlej sedel kakor podoba brezčutne pravičnosti, je bil videti pretresen.
135. Nato je povzdignil glas: »Delavar, že dolgo hudih zim naš rod ni zagledal sonca sreče. In kdor zapusti svoj rod, kadar je v stiski, je dvojni izdajalec in ni vreden življenja. Otroci, storite z njim po nesmrtnih zakonih Velikega duha in po zakonih našega nekdaj mogočnega ter složnega ljudstva. Bolno mladiko je treba odrezati preden požene še novo brstje.«
DVA OBRAZA V ŠPORTU NAŠEGA VEKA
Kap je enemu namen, je drugemu sredstvo...
Sport v modernem pomenu b asede Je doma v Angliji, toda teseda ssina je starofrancoskega izvora, ker izvira iz »desport«, ì »diporto«, kar bi nekako pom enilo razvedrilo oz. dobesedno ? odnašanje«, beg iz vsakdanjega življenja. Zapustimo torej naSe e čajno delo v poklicu in se za nekaj časa prepustimo, ali damo •inesti« k telesnemu razvedrilu. V tem smislu poštar torej ni :rtnLk, ko mora poklicno obla ziti kakih 25 kilometrov, da raz-: se vsa pisma v odročne kraje. Pač pa je isti poštar športnik, se mu zazdi v nedeljo napra viti isto ali podobno pot za svoje razvedrilo.
Odveč bi bilo izgubljati besede c važnosti in pcmenu športa za "dohnega človeka, saj je govor-2nje o tem postalo že deklama-a. Vsak. drugošolček bo tudi znal povedati, da so »že« stari ; a ti nei iskali »zdrav duh v zdra-~m telesu«. Vsaka ponavljana -.-niča je v nevarnosti, da sčaso-: .a postane fraza, in tako se mente godi tudi s to zadnjo. Čeprav lahko najdete mnogo zličnih definicij o športu, ven-'r se vse strinjajo v nečem bi-venetn, skupnem. Dr. A. Sef ra vi v svoji knjigi, da mora port utrjevati zdravje, razvijati .esne moči in sposobnosti, popevati napredek in dvigati kul-iro naroda. Temu moramo doari še nepaj prav bistvenega, to e lement tekmovanja, merjenja . 2e tnlečnozobi kratkohlačniki se skušajo«, kdo bo dalj zalučal amen ali kdo bo preskočil širšo ‘rugo potoka.
Prostorov ni...
Zastopnik [Ljubljane v zvezni -r. imizno-teniški -ligi NTK Odred še zmerom brez prostorov za ening. Menda je to edini klub zvezni ligi (če ne celo v drža-), čigar igralci nimajo možnosti 'i redno treniranje ter se poti-ijo po vseh mogočih igrališčih, d kopališča na Iliriji do najbolj inemarjene dvorane, v na pol orušeni baraki, ki se povrhu še ne more primerjati z beznico naj-5labše vrste. Minilo je že več ko pol leta, odkar so klubovi odbor-iki seznanili vodstvo SD Odred perečim problemom, vendar se zadeva, ne glede na številne ob-lube, ni premaknila nikamor. Prepričani smo, da bi vodstvo SD Odreda s trohico razumevanja lhko napravilo konec tem žalostnim razmeram, saj je v Ljubljani precej sindikalnih in drugih prostorov nepopolno izkoriščenih :na primer dvorana Narodne banke v Emonski kleti), ki bi jih bilo mogoče dobiti v souporabo, samo malo volje bi bilo treba. Kako bi bilo, če bi nogometaši prišli v zvezno ligo in bi se znašli brez igrišča ter bi napadalci vadili v Tivoliju, ostali pa bi se podili po vseh mogočih travnikih ljubljanskega predmestja. Ce bi tem primeru vodstvo SD Odreda ravnalo enako kakor z namiz-no-teniškimi igralci, najbrž ne hi bilo mnogo razlike.
S podobnimi težavami se hori tudi obnovljeni	NTK	Krim,	ki
ima na Rakovniku samo dve možnosti: prazno dvorano v II. gimnaziji in	Dom	SZDL	Krim	oh
Dolenjski	cesti.	Tudi tu se zade-
va ne premakne nikamor in so igralci se zmerom hrez prostorov. V prvem primeru je glavna ovira direktorica, ki zahteva za enkraten nastop ali trening 500 dinarjev,	česar	NTK	Krim	ne
zmore, v drugem pa čaka že več ko mesec dni na sejo terenskega odbora SZDL. Malenkostne ovire, katerih tudi ni težko premostiti, samo odgovorni ljudje bi morali imeti nekoliko več razumevanja za težnje mladine.	D. N.
PRVA NAMIZNOTENIŠKA Sola v Ljubljani
Po zgledu STK Partizana (Beograd), STK Opatije, STK Mladosti (Zagreb) in drugih klubov, pri katerih že del j časa z uspehom delujejo namiznoteniške šole za pionirje in pionirke, bomo sredi meseca septembra tudi v Ljubljani dobili podobno šolo. NTK Krim in NTK Odred sta se namreč odločila s skupnimi močmi organizirati namiznoteniško šolo za pio-niTje in pionirke do 14. leta starosti, za katero priprave že tečejo ter bo pričela z delom verjetno že 15. septembra. Vodstvo šole ima namen vključiti čimveč mladine v posebne trimesečne (začetniške in nadaljevalne tečaje), kjer bodo pionirji in pionirke pod vodstvom izkušenih igralcev Kocjana, Podobnika, Tiger-mana in nekaterih starejših prejeli osnovne napotke za igro z belo žogico, hkrati pa bo bolj-nadarjenim omogočilo tudi na-dalnjo izpopolnjevanje v tej zvrsti športa. Z otvoritvijo te šole bo pri NTK Krimu in Odredu verjetno rešeno mladinsko vprašanje. saj je splošno znano, da v Ljubljani razen 2NTK Ljubljane posvečajo namiznoteniški klubi vse premalo pažnje vzgoji mladine.	N.D.
MLADINCI IN PIONIRJI!
Nogometni klub Odred sprejme vee od 14 do 18 let stare mladince in pdonirje, ki bi jih veselilo Igrati Dogomet, v svoje vrste, kjer botlo imeli dvakrat tedensko mcžuoet strokovne vadbe. Javite se na stadionu Odreda med trenmg^A»^, in steer za pionirje ob pomedel i kih irt četrtkih ob 16. uri, M mladtnoe pa ato torkih ta petkih ob 16. uri. Vsak Ti»j prinese s aeboj rojstni Hart.
NK Odred
In prav ta tekmovalna težnja, to primerjanje sil je tisto čudovito gonilno pero, ki Je vedno razvijalo in stopnjevalo telesno in živčno zmogljivost človeka. Biti boljši kot tekmec ali vsaj enakovreden, to je zagrizenost, ki človeka žene k vedno boljšim uspehom. Toda pri vsem tem mora ostati osnoven nagib čast, mo-
ralno priznanje. Vse drugo je neogibno umazano, poniževalno. Najbolj vzvišene stvari postanejo najbolj nizkotne, če jih dobiš za denar in se s tem ponižajo na stopnjo prostitucije. (Najzgovornejši primer za to je ravno ljubezen.)
Prve olimpijske Igre pred 2831 leti so bile še čisto amaterske. Zmagovalci so dosegli najvišje časti, postavljali so jim kipe, toda dobili so le lovorov venec. Bile pa so še nekam aristokratske: nastopati so smali le svobodnjaki. V srednjem veku so smeli na turnirje tudi samo vitezi. Na današnjih športnih »turnirjih« pa pravica udeležbe ni omejena: edino vlogo ima kakovost.
Vsako športna prireditev je tudi neka predstava
Na zelenem odru igrišča nastopajo igralci-športniki te ali one panoge in gledalci hočejo od njih čim bolj dovršeno, hitro in spretno obvladanje njihove »igre«: hočejo videti gole, rekorde, senzacije. Plačali so vstopnino in zato hočejo tudi nekaj imeti od tega.
In za vsako predstavo je potreben denar: prostor, organizacija, priprave, tehnično osebje in nazadnje včasih tudi igTatei — nastopajoči športniki kaj dobijo. In naposled zakaj ne? Svoje poklicno delo so morali pustiti za nekaj dni, žrtvovati' toliko in toliko časa in od- nekod morajo pač dobiti nadomestilo, saj se od same èaeti ne da živete.
Tako smo pa tudi že zašli na tisto čudno vmesno področje, kjer ne vemo, kdaj smo še na amaterskem, kdaj pa že na profesionalnem ozemlju. V ostalem ni to problem dandanašnjih časov. Nekdanji grški športniki so se pripravljali na olimpiade v skupnih taboriščih, kjer so trenirali deset mesecev. Torej so že takrat imeli skupno športno taborišče, kakršna imajo tudi danes v nekaterih državah. Deset mesecev so torej živel: le za šport in od športa. Toda to Še ni pravi profesionalizem! Ta se je dejansko pojavil tudi v -Grčiji nekaj stoletij pozneje in ko Je Rim prevzel grško dediščino, se je .nekdanje patriotično in
atletsko praznovanje izrodilo v navadne karnevalske in cirkuške predstave.
Dva popolnoma različna obraza
Tudi danes, priznajmo pošteno, ima šport že dva, popolnoma različna obraza. Cisti amaterizem je ohranjen v tistem pravem, ljudskem športu, kjer gre še zmerom le za telesno razvedrilo, za sprostitev po delu, za življenje v naravi, za krepitev zdravja. Taki amaterji so vsi tisti nedeljski turisti, planinci, fantički;4 ki se pode za žogo na vaškem travniku, in sploh vsi tisti, ki jim je šport še sredstvo za oddih in za raz-gibanje.
Bazen tega pa je danes že zelo močan rekorderski, javni, spektakelski šport, ki je postal že sam sebi namen, je larpurlartističen in nima z utrjevanjem zdravja in z razvedrilom nobene zveze več. V tej ali drugi obliki je neogibno zapustil amaterske tradicije.
Nič novega ne bom povedal, če trdim, da so današnje norme v vseh športnih panogah tako visoke, da so skoraj nepristopne čistemu amaterju; zato ee je že večkrat postavilo celo čisto umestno vprašanje, ali imajo olimpijske igre danes sploh še svoj smisel. Olimpijski tekmovalec mora priseči, da je čisti amater in doslej uradno še noben • »amater« ni priznal, da ni amater, čeprav se je od začetka, to je od 1. 1896 zvrstilo na olimipiadah že več ko 30.000 športnikov.
PO IV. MEDNARODNEM LETALSKEM RAILLYJU V SVICI
Dobri navigatorji in sposobni piloti—med našimi
Na letošnjem IV. mednarodne m letalskem raillyju v Svici sta, kakor je znano, sodelovali tudi dve jugoslovanski letali tipa »Matajur«, ki so ju vodili naši prizna ni športni piloti Arpad Farkaš in Cedo Mokole ter Martin Poznič in Ivan Kocijančič. Jugoslovanska ekipa je kot celota zasedla četrto mesto, v posamičnem plasmaju pa sta se Poznič in Kocijančič uvrstila kot četrta, medtem ko je naše drugo letalo prišlo na šestn ajsto mesto.
Toda suhe številke z vrstnim redom nam o tem raillyju, njegovih nalogah ln težavnih pogojih, ki so jih morali premagati piloti, povedo kaj malo, kajti to tekmovanje je bilo spričo številnih iz-vidniških nalog, ki so od prve do zadnje terjale izredno dobrega navigatorja in sposobnega pilota, dalje spričo močne mednarodne udeležbe, komaj najboljših vremenskih razmer in terena, kjer prevladujejo nad 3000 m visoke gore ter številne druga drugi podobne vas: in kraji — sila težka preiskušnja za slehernega udeleženca. In vendar so naši letalci vse to prestali odlično, o čemer priča tudi pokal, ki ga je za najboljše uspehe v izvidniških in navigatorskih nalogah prejel Martin Poznič.
Ce bi hoteli vsaj približno opisati podrobnosti tekmovanja, bi morali imeti na voljo mnogo več prostora. Zato naj samo z nekaterimi drobci podpremo trditev, da je bil letošnji švicarski aero-railly prav gotovo ena najtežjih, pa tudi najkvalitetnejših letalskih prireditev, pri kateri so se razen spretnosti pilotiranja uveljavile tudi mnoge druge vrline, predvsem borbenost, vztrajnost in iznajdljivost ter ne nazadnje dobršna mera obvladanja orientacij« in navigacije.
Tekmovalci so morali med dragim v prvi etapi poiskati v razdalji med letališčem Alternrhein in Bodenskim jezerom štiri mostove (med več ko sto mostovi, ki vodijo čez reko). Za vsakega od teh so morali določiti, iz čeea je zgrajen, čemu služi, kakšne oblike je, koliko ima lokov itd. ter vse te podatke vpisati v skico. Na koncu pa je bilo treba še precizno pristati na določeni črti na letališču v Alternrheinu. Kakor izvidniške naloge, tako so zelo stiogo ocenjevali tudi pristanek na to črto in so pri tem nekaj dragocenih točk izgubili tudi naši pijoti, s katerimi bi bili sicer zasedli še boljša mesta.
V eni naslednjih nalog so morali piloti koordinati geografske dolžine in širine, na sečišču katerih je ležalo letališče in na njem puščica, k: je kazala otok na ZÜ-rlškem Jezeru (v njegovi neposredni bližini še dva otoka!), na katerem je bilo tieba prešteti vse stavbe. Pri nadaljnji nalogi Je bilo treba med petimi zasilnimi letališči ugotoviti iz zraka, katero med njimi je najboljše in katera smer je najbolj ugodna z» pristajanje nanj, določiti pravilno zaporedje osmih, med seboj zelo podobnih cerkvenih stolpov (Izmed ekrog 2» cerkva!), nate natanko ob določenem òamt preletet* sto ja prišteti o» fcteUMu Agno
Lugano, nadalje vnesti v karto točno situacijo, kakršno je predstavljal letalski posnetek in še kopico drugih težkih preizkušenj.
Toda dobra tehnična organizacija tekmovanja in sposobnosti tekmovalcev so pripomogle, da je aerorailly, čigar namen je — zbližati športne letalce vsega sveta — vsestransko odlično uspel in kljub že omenjenim težkim preizkušnjam niso utrpeli nobenih hujših poškodb.
Razveseljivo je, da so naše tekmovalce povsod v Švici sprejeli zelo prisrčno in z vidnim zadovoljstvom nad uspehi. Poveo d se
Poznič in Kocijančič ter Jugoslavija kot ekipa četrti
radi speminjajo našega športnega letalca, pokojnega Branka Ivanuša, ki je na prejšnjem aerorarllyu dosegel častno sedmo mesto in po osvoboditvi med prvimi začel dvigati sloves jugoslovanskega športnega letalstva v svetu.
S svojimi dosedanjimi uspehi doma in po svetu športni letalci ;nova in znova dokazujejo vrednost in sposobnost, da bi v bližnji prihodnosti podoben aerorailly z močno mednarodno udeležbo lahko dostojno izvedli tudi v Jugoslaviji, za kar so se v Švici navduševali vsi tuji tekmovalci, ki si želijo leteti nad našo domovino in pomeriti svoje sile s številnejšimi našimi piloti. Upajmo, da bodo za organizacijo take reprezentančne letalske prireditve čimprej ustvarjeni pogoji in bomo tedaj še določneje lahko precenili sposobnosti našega športnega letalstva.	-C-
RADIO
Za ženskim šamp ion atom v Celju je včeraj v Smederevu padel če zastor na mladinskem šahovskem prvenstvu Jugoslavije.
Kakor smo pričakovali, je Čiriča kot dosedanjega mladinskega prvaka zamenjal mojstrski kandidat Vukčevič (Srbija), favorit turnirja številka 1. Izgubil ni niti ene partije (kar je uspelo samo še Bujiovtču), medtem ko je kar 9 partij odločil v svojo korist, osemkrat pa je remiziral in tako prvi pretrgal vrvico na cilju z eno in pol točke prednosti pred drugoplasiranim Karanjcem.
Končni vrstni red: Vukčevič 13 točk, Karanj ac 11,5, Buljovič, Sav-kovič in Ostojič (vsi Srbija) 11, Bavdek 9,5, Draksler in črepnjak (vsi Slovenija) 9, Šestič (BiH) in Ivičevič (Hrvatska) 8. Studnička (Slovenija) 7,5, Babič (Srbija), Ziv-kovič (Cma gora), Kompič (Hrv.) in Panov (Mak.) 7, Vranešič (Hrv.) «, 'Sojadžljev (Makedonija) 5,5 in Bjefica (BiH) 6 točk.
Pr—> violino na turnirju ep igrali testopniki Srbije, И. or pra-pročijtvo osvojil; prvii pet meet.
Mimo uradno priznanih športni-koy-profesionalcev ali »neamaterjev«, kakor jih obzirno imenujemo pri nas, h katerim spadajo poklicni nogometaši, boksarji in podobni, imamo celo vrsto amaterjev, ki so v tej ali oni obliki neamaterji: zaradi daril, nagrad, odškodnin, materialnih priznanj vseh vrst, ipd.
V	vzhodnih državah načelno ne poznajo profesionalizma v športu ln vendar nekateri vrhunski športniki nimajo drugega dela, kakor da trenirajo v skupnih taboriščih. Tudi pri nas bi morda našli dva, tri klube, katerih člani samo trenirajo m nimajo drugega posla. Tak: športniki bodo seveda lahko dosegali’ Čisto drugačne rezultate kakor ostali, pa najsi bo to pri hokeju, plavanjuV veslanju ali kjer koli drugod.
V	zahodni Evropi pa imate zopet drugačne »amaterje«. Nekakšni bogataški sinovi nimajo nobenega drugega posla, kakor da ves dan trenirajo. Za svoje nastope in uspehe dejansko ne prejemajo nobene odškodnine, nagrade ali eelo plače, pa vendar niso amaterji.
Ljubši so revni, prizadevni športniki...
Na nedavni mednarodni regati na Bledu je predsednik Mednarodne veslaške zveze izjavil dobesedno:
»Ljubši so nam revni, prizadevni športniki, ki morda tu pa tam dobe kako denarno odškodnino, kot nekateri drugi, ki od nikoder nič ne dobe. pa vendar žiy* v takih razmerah, da imajo vsega na pretek in jim je šport pravzaprav edino delo.« isti visoki funkcionar je tudi odločno zanikal, da bi bilo mogoče v državah pod sovjetskim vplivom opaziti kakršne koli znake neama-terjzma.
Danes Imamo dejansko dva, tt-■to različna športa, ki se med seboj bistveno razlikujeta po značaju in nalegah. Kar je enemu namen, je drugemu le sredstvo in narobe. Zato se mi zdi odveč tu vsako sentimentaliziranije. Zakaj se je torej treba razburjati in naivno zavijati oč!, če se je Boari zazdelo, da mu bolj kaže v Crveno zvezdo. Vsak delavec ima danes pri nas pravico, da si premeni a delovno mesto, vsak igralec gre lahko v drugo gledališče, če dobi boljši angažma. Zakaj pa nogometnemu igralcu ne bi smeli priznati te pravice? Njegove noge so danes vredne na mednarodnem trgu 66 milijonov lir. na našem trgu pa tudi okoli pet milijonov dinarjev. Le zakaj torej ne bi izkoristil boljše ponudbe? Pri neamaterskem športu je ne» ogibno v veljavi tudi neamater-ska morala. Pri amaterjih lahko govorimo o zavednosti, pri. profesionalcih pa o plači.
Po vsej verjetnosti se bo ne-amaterizem še nadalje razvijal v smeri čistega profesionalizma; to bo poklic kot vsi drugi, igralci bodo morali na športnih »predstavah« poikazati vrhunske dosežke. Okoli tridesetega ali štiridesetega leta pa bodo dobili srčno napako, to ali drugo vnetje in končali bodo svojo »slavo« kot trenerji ali pisci spominov.
Zraven profesionalizma pa bo še naprej živel na igriščih, v telovadnicah m ob vodah pravi, ljudski šport, ki na zunaj ne bo dosegal nobenih zvenečih uspehov ali rekordov, pa bo vendar ohranil svojo plemenito nalogo: postati in ostati zdrav!
Nekoč je živel oče šport, ki je imel dva sina: eden je bil očetu čisto podoben in so mu tudi rekli šport. Drugi pa je šel čisto po drugi poti: postal je slaven, imel je točo denarja in imenoval, so ga kar teater, včasih celo cirkus.
Mirke Hrovat
SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00,	12.30,
15.00,	17.00, 19.30 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lor-beka; '7.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 7.30 Cicibanom — dober dan! 7.45—8.00 Melodije Richarda Rodgersa igra orkester Andre Ko-stelanetz; 12.00 Mario Lanza, Bing Crosby in Guy MitscheU pojo zabavne melodije ;	12.45 Zabavna
glasba, vmes reklame; 13.00 Kmetijski nasveti — Ali res nd krme za prašiče, b) Proizvodnja sira;
13.10	Spored simfonične glasbe Bedrich Smetan»: Vysehrad. simfonična pesnitev iz cikla »Moja domovina«, Franz Liszt: Koncert za kiavii in orkester št. 1 v Es-duru, Pavel Sivic: Medžimurska In kolo, Emeet Dohnany: Simfonične minute, Maurice Ravel: Trigone; 14.30 Nove knjige; 14.40 Slovenske narodne in umetne pesmi poje moški zbor tovarne »Indu-plati« iz Jarš p. v. Cirila Vrem-šaka; 15.15 Želela ste — poslušajte I
16.00	Utrinki iz literature — Petar Kočič: Novela »Vukov gaj«;
16.20	Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 77; 17.15 Plesna glasba, vmes reklame; 18.C0 Na straži:	Med
zmagovalci neba; 18.15 Z našimi solisti in skladatelji; 18.45 Radijska univerza — Rajko Pavlovec: Delovanje ledenikov v geološki zgodovini; 18.00 Zabavna glasba;
19.30	Radijski dnevnik; 20.00 Ritmi iz Latinske Amerike; 20.30 Kulturni pregled; 20.45 Posnetki festivala v Dubrovniku: Koncert komornega zbora ln komornega orkestra Radia Zagreb; 22.15—23.00 Spored plesne glasbe v izvedbi domačih ansamblov:	22.15—25.00
UKW program:	Nočni koncert;
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos Iz Zagreba).
PREDAVANJA
Zvez» inženirjev in tehnikov LRS priredi v torek, 30. avgusta, ob 18. uri v kinu-dvorani Gospodarskega razstavišča' v Ljubljani
»UlTlON«: amer. film »Začarani
otok«. Tednik: IV. svetovno pr-venstvo v kajak slalomu. Predstave ob 16, 18 in 20. V gL vlogi: John Hall in Frances Farmer. »KOMUNA«: franc, barvasti film »Imel sem sedem hčera«. Tednik. Predstave ob 16, 16 in 20.30. V gl. vlogi: Maurice Chavalier in Paolo Stoppa.
»SLOGA«: amer. film »Bed. Star-sova hčerka«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 1# matineja istega filma. V gl. vlogi: Georg Montgomery in Ruth Romen. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 14 dalje, za matinejo pa uro pred pričetkom predstave.
»VIC«: amer. film »Neumne sanje«. Tednik. Predstavi oh 18 in 20. V gl. vlogi: Ana Maria Fe-rero, Roseana Podesta.
»SOČA« : sovj. barvasti film »Arena pogumnih«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. V gl. vlogi: V. Peroietov in F. Firsov.
Prodaja vstopnic v obeh kinematografih samo od lo dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: franc, barvasti film »Imel sem sedem hčera«. Brez tednika. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
»JLA DOM«: angl. film »Človek v beli obleki«, ob 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
»SISKA«: amer. film »Usoda ljubezni«. V gl. vlogi: Kirk Douglas in D any Robin. Režija: Anatol Litvak. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
»TRIGLAV«: avstrijski film »Dva v avtu«. Tednik. V gl. vlogi: Hannerl Mazt, Wolf Albach-Ret-ty in Hans Moser. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
»LITOSTROJ«: franc, film »Farmska kartuzija«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK »DOM«: amer. barvasti film »Na konici meča«.
BLED: amer. barvasti film »Lahko je ljubiti«, ob 18 in 20.30. NOVO • MESTO »KRKA«:	ruski
film »Ana na vratu«.
KRANJ »STORŽIČ«:	angl. film
Tri korake od vešal«, ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat.
KRANJ »PARTIZAN«: amenädi barvasti film »Pas za pištolo«, ob 30.
KRANJ »SVOBODA« :	premiera
avstrijskega filma »Zasebna taj-ntq|«, ob 18 in 20.
JESENICE »RADIO«: amer. film »Slavolok zmage«. Predstavi ob 18 in 20. Danes zadnjič. JESENICE »PLAVŽ«: meh. film »En dan življenja«. Predstava ob 20.
JESENICE KOR. BELA: ame. film »Mladi ljubimci«. — Predstava ob 19.
največjo evropsko kemično tovarno Badische Anilin und Sodafabrik v Ludwigshafenu oh Renu. — Ostala dva barvasta filma, od katerih je poslednji dobil П. nagrado na lahkem Biennale v Benetkah, prikazujeta uspešno borbo sodobnih komičnih sredstev — hešbicidov - prptj,,-,plevelu in živ-
(Tltova cesta) predvajanje, slede- Jjenjski- razyoj. «naie listne uši Jer
člh kulturnik in .tehničnih filmov:
1.	»Gigant oh raki«;
2.	»Borba s plevelom«;
3.	»Listna uš — močno povečana«.
Prvi film prikazuje poznano
FINALE ZA DAVISOV POKAL
Forest Hills, 28. avgusta. V igri v dvoje sta včeraj Lewis Hoad in Rex Hartwig premagala ameriški par Trabert — Seixa« v petih nizih 12:14, 6:4, 6:3, 3:6, 7:5 in tako pridobila Avstraliji tretje točko ter praktično tudi že zmago v letošnjem finalu. Davisov pokal, ki so ga lani odnesli Američani, se bo tako letos vrnil v Avstralijo.
Izborno razpoloženi avstralski te-niški igralci so zaigrali v tej partiji odlično. Po ogorčeni borbi v prvem nizu, ki so ga izgubili 12:14, so dobili naslednja dva brez posebnega napora, potem pa so spet prepustili pobudo Rasprotnikn, dokler niso s petim nizom dobili dvoboja in z njim tudi dragoceni pokal.
njen boj za obstanek. Ti filmi ne bodo zanimali samo kemikov, agronomov in hiologov, temveč ttfdi širok krog naših naprednih kmetijcev in sadjarjev. Pbleg članov Slovenskega kemijskega društva in Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov LRS vabimo zato k cglediu filmov tudi vse ostale interesente. — Vstop je brezplačen.
MARIBOR
Umrl Je nai oče, stari oče, brat, tast in svak
LOJZE POLAJNAR
Pogreb bo v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 18.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: otroci Cene, Ana por. Obal, Lojze, Metod in Ciril z družinami in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Koper, Washington 28. avgusta 1958.
ponedeljek, 29. avgusta.
Dežurna lekarna: »Planinka* — glavni trg 20.
KINO
»PARTIZAN«: amer. barvasti film »Najboljši med najslabšimi« s tednikom, ob 15.30, 17.45 in 20. »UDARNIK«:	amer. film »Žan
Valžan« s tednikom, ob 15.30, 17.45 in 20.
»SOLA«: angl. film »Trentov poslednji slučaj« s tednikom, ob
20.15.
RADIO MARIBOR
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.00—8.i0 Domača poročila in objave. 8.10—8.30 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 12.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
UMRLI
Po dolgotrajni in raukapolni bolezni je nenadoma preminila moja ljubljena žena
AMALIJA OMERZA roj. DRENOVEC, članica ZKS, ZB in SZDL.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek dne 29. t. m. ob 16. url iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči mož Ivan Omerza in ostalo sorodstvo.
Pre odletom v Švico na ljubljanskem letališču (od Jev» proti desni): Svan Kocjančič, Martin Poznič, Cedo Makol» is Arpad Farkaš
Novi mladinski prvak se piše - Vukčevič
TRIJE SLOVENSKI MLADINCI MED ZMAGOVALCI
Že od prvih kol so se neprestano izmenjavali v vodstvu, dokler si ni Vukčevič s petimi zmagami zapored zagotovil odločilne prednosti.
Sele z razmakom dveh točk slede Bavdek (Kranj), Draksler (Celje) in Črepnjak (Maribor), Vsi trije so se sicer uvrstili med zmagovalce, tode že bežen pogled na tabelo kaže, da bi jih morali najti vsaj po številu točk više, če ... če ne bi bila Bavdek in Draksler v prvi polovici turnirja igrala premalo podjetno in samo remizirala in če ne bi bil Črepnjak edine štiri poraze utrpel prav s črnimi figurami in si tako pokvaril še boljši plasma. Četrti zastopnik Slovenije Studnička (Maribor) je za slovo izgubil proti Buljovčiču in Panovu ter tako zaostal na 11. mestu.
Kakor smo zabeležili že pred tednom dni, bodo morali šahovski kiubi posvetiti mladtnekemu šahu še več pozornosti, da bi se mogli nafti zastoptki že prihodnje leto uspešneje kosati s tekmeci iz drugih repubHk, zlasti pa iz Srbije.
Teran Zg. Šiška sporoča, da je dotrpela ln nas nenadoma zapustila
MUČI OMERZA
aktivistka «d I. 1941, članica ZKJ, SZDL, ZB NOV in Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« terena Zg. Šiška
Neumorno in delovnemu ljudstvu z vsem rrcem predano aktivistko bomo ohranili v trajnem spominu!
Pogreb pokojnice bo danes, 29. t. m. , ob 16. uri iz Frančiškove mrliške veže na Zalah.
Zveza komunistov	Socialistična zveza delov-
nih Hudi
Zveza borcev NOV
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda«
14Л1
Sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, tast in dedek
NIKOLAJ BATTESrm
višji inšpektor drž. žel. v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 30. avgusta ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške vežice. Prosimo za tiho sožalje.
Žalujoči:	žena Slava,
otroci Lucija, Mija, prof. Mirko, ing. Joško; snahi Heda in Ljubica; vnuki Radojka, Gorazd, Eva in ostalo sorodstvo.
■to»
»LES LJUBLJANA«	|
obvešča vse cenjene odjemalce, da je rovoma pohištva Neva Igrica s znižala cene svojim izdelkom od 8 do 12%.	§
POSLUŽITE SE UGODNEGA NAKUPA V NAŠIH TRGOVINAH ŠIROM PO	f
\
PO PTN
p 0 H l E V A L
TRETJI IN Z1DNJ1 D-ÄN TEKMOVANJA ZA PLAVALNO PRVENSTVO V KRŠKEM
Državno prvenstvo v skokih v vodo
žpk Liubijana je naša ma Pmj dan za Ljubljano, drugi za Zagreb
Na dragem in tretjem mestu sta dve odlični ekipi s podeželja, med katerima je Triglav (Kranj) za las močnejši od Kamnika — V spodnji hiši vedrijo Ilirija, Branik in Prešeren
KRŠKO, 28. avg. (Q našega posebnega dopisnika.) V kopališču Industrijskega podjetja Celuloze je bilo danes proti večeru zaključeno letošnje republiško prvenstvo v plavanju. Preden eo se dopoldne začela predtekmovanja, je sodniški zbor objavil izide včeraj razdeljene discipline 100 m cravl za moške, za katero je bil najprej odredil ponovitev — eno uro po končanem sporedu. Ka* kor smo že poročati, so proti tej odločitvi protestirali kar trije veliki klubi: Ljubljana, Ilirija m Kamnik. Vodstvo tekmovanja se Je naenkrat znašlo v neprijetni situaciji, ker je bil delegat PZS, ki bi moral reševati te pritožbe, službeno odsoten v Zagrebu. Položaj je Tešil službujoči zdravnik, ki je energično odsvetoval, ponoviti start prizadetih tekmovalcev ker so bili oni, kakor vsi drugi že deset ur brez tople hrane in bi bilo to zdravju škodljivo. Popravljeni izidi v tej disciplini, se glasijo zdaj takole:
1. Pirc (I) 1:02,9, 2. Goršič (Lj) 1.05, 3. Petrič (T) 1:05. 4. Kocmur (Br) 1:85, 5. Snahi (K) 1:05, 6. Ahac (P) 1:07,2.
S to disciplino je bilo zaključeno stanje točk po včerajšnjem dnevu naslednje:	%
Ljubljana 118, Kamnik 83. Trig;av 79, Ilirija 42, Branik 22, Pre-ieren 12.
Dopoldanski del tekmovanja
Dopoldanski del tekmovanja ni minil brez presenečenj, čeprav so bili izidi kvalitetno slabši kakor prva dva dnevà. Tekmovalcem se je bolj ali manj že poznala utrujenost. Pri bolj rutiniranih pa je bilo videti, da so v predtekmovanjih plavali samo za plasma in se varčevali za odločitve. Ta taktika bi se bila skoraj maščevala Gor-ftiču, ki Je v točki 400 m crawl kot sedmi komaj še prišel v finale. Prvo predtekmovanje se Je končalo takole:
400 m cravl, moški: Snabl (K) 5:22, Pirc (I) 5:22. Košnik (T) £29-6, Petrič (T) 5:31. Brinovec fD 5:31.8. Burgar (T) 5:39.2, Goril č (Lj) 5:47.6
Na 100 m cravl za ženske so šle
▼ finale: Koncilja (T) 1:19.6. Horvat (Lj) 1:22.5, Čebul (P) 1:23-5. Kit (Lj) 1:24.4, Auersperg (K) 1:24.5. Pelan (K) 1:24.7, Škofič (K) 1:27.8.
Sami finali — in konec
Pred začetkom popoldanskih finalnih tekmovanj je bilo za vse ostale že precej brezupno misliti, da bi dohiteli vodeče plavalce 2PK Ljubljane, zato pa je bilo tembolj napeto ozračje med ekipama Kamnika in Triglava, kamera od njiju bo zasedla drugo mette in postala tako neslužbeni plavalni prvak našega podeželja. Ljubljanska Ilirija je tako ali tako že zdrsnila v spodnjo hišo In se mora tolažiti pač s tem. da drži svoje pozicije izključno samo še s svojimi mladinskimi tekmovalci. V tem razpoloženju so se starterju javili prvi finalisti na progi.
■489 ш crawl za moške. Takoj od starta je Pirc močno poteenil in Goršič. Snabl si je zagotovil tretje nekaj časa mu je tesno sledil tudi mesto, medtem ko so štirje Trigla-vani lažirali na vsej progi, ker so imqli svoja mesta že dobljena Končni izidi: 1 Pirc (I) 5:10,2. 2. Goršič (Lj) 5:12.2. 3. Snabl (K) 6:25, 4 Košnik 6:27,5. 5. Petrič 6:32. 6. Burgar (vsi T) 6:32..-.
190 m crawl ženske. Plavalka Triglava Koncil jeva je tu vodila na vsej progi, njena najnevarnejša nasprotnica Pelanova na je plavala taktično in ji je na cilju usdpIo. da je z majhno -razliko osvojila d-ugo
ZAKLJUČEK EVROPSKEGA VESLAŠKEGA PRVENSTVA V GANDU
№rat tretii, enkrat četrti
Gand, 28. avg. Dva naša čolna sta se plasirala v finale evropskega šampionata v veslanju. Četverec brez krmarja Krka ln double scull Mornarja, ki sta včeraj zmagala v obeh polfinalih in se bosta sedaj v finalu borila za prva mesta. Četverec Krke je vodil od začetka do konca in z veliko prednostjo premagal finske, švicarske Id angleške veslače. Kljub temu, da sta imela Perica Vlašič in Nikola Lučin v svoji skupini močne nasprotnike, sta kljub temu zmagala pred veslači Belgije in Svice. Za vstop v finale se je potegoval tudi osemerec Mornarja, ki pa Je veslal včeraj veliko slabše kako» prvi dan. Mornarji so vodili do 1000 m, tam pa so jih prehiteli Rusi, pri 1500 m pa še Svedi. Izčrpan od prehitrega tempa v prvi polovic? je osmerec Mornarja nekaj sto metrov pred ciljem zelo popustil m privozil do cilja šele kot tretji.
DANES SO BILI NA VRSTI
SAMI FINALI
Rezultati finalnih srečanj so bili:
Četverec s krmarjem: 1. Argentina 6:36.4.	2 Švedska 6:40.0. 3
Finska. 4 Danska.
Dvojka brez krmarja:	1. SZ
6:59.1. 2 Belgija 7:00.1. 3 Argentina 7:06.0. 4 Italija 7:11,8.
Skiff: I. Kočerka (Poljska) 7:08.3. 2 Cukalov (SZ) 7:12.4. 3. Mestag (Nizozemska) 7:13.7. 4 Kelly'(ZDA) 7:15,6
Dvojka s krmarjem: 1. Švica 7:30. 2 Finska 7:32 2. 3 Francija 7:36.5
4.	Poljska 7:40,8.
Četverec brez krmarja: 1 Romunija 6:29 2. 2 Danska 6:21.4. 3 Finska 6:36.8. 4. Jugoslavija 6:39.8.
Double scull:	1 SZ 6:43.1.	2
CSR 6:45 8. 3. Jugoslavija 6:47,9. 4. Belgija 6:50.7
Osmerec: 1 SZ 5:59.7, 2. Švedska 6:01.0. 3. Nemčija 6:03,1. 4. Danska 6:07.7
V tekmovanju četvercev brez krmarja je Krka v prvi polovici proge vozila prehitro in tako njeni tekmovalci niso Imeli dovolj moči. da bi prednost, ki so si Jo pridobili-v prvih 500 metrih., obdržali do konca. Druga naša finalista pa sta bila člana Mornarja Vlašič in Lučin- v double scull. Po zelo hudi borbi sta zasedla tretje mesto, predvsem zaradi tega. ker za drugo polovico oroge nista Imela dovolj moči V splošnem pa lahko trdimo, da sta obe ekipi vozili 'taktično zelo slabo. Presenečenje na šampionatu ie bila zmaga Koča rke v skif fu. ker so v tej disciplini - nastopili najboljši svetovni skiffisti.
Po končanih individualnih disciplinah sta morali torej štafeti odločiti, kdo izmed Kamnika in Triglava bo drugi in tretji.
V	ženski štafeti 4x190 m mešano je Kamniku Pelanova prinesla precej naskoka, ki pa ga je Hribarjeva (T) delno izenačila. Tretja kranjska plavalka Vukičeva je dobila za Tri-rlav majhno vodstvo, v zadnjem deti pa je plavalka Kamnika Auerspergova skoraj dohitela Kitovo (L j). Triclav je ostal prvi. Končni izidi: 1. Triglav 6.09,1, 2 Ljubljana 6:09.1,
3.	Kamnik 6:09,5. 4. Branik 6:27,6,
5.	Ljubljana TL 6:29.8. 6. Prešeren 6:34.8.
Po tej disciplini je v borbi za dru-eo mesto vodil Triglav pred Kamnikom za tri točke.
V	zadnji štafeti na 4 x 200 m crawl za moške ie tekla še ena ogorčena
f.:
borba za boljše mesto med Kranjčani in Kamničani, ki jo je v silnem finišu kamniški plavalec Šnabl odločil v korist svojega kluba. Nepričakovano pa je prišla na tretje mesto štafeta Triglava 11., kar je bilo odločujoče za veliko borbo za drugo mesto v korist Kranja. Končni izidi: 1 Kamnik 10:06, 2. Triglav I. 10:07,4, 3. Triglav -II. 10:52,2, 4. Branik 10:52,8. 5. Ljubljana l 10:52,8.
6.	Ljubljana II. 11:20,8.
KONČNO STANJE TOČK: Ljub-ljana 186, Triglav 153, Kamnik 150. Ilirija 56. Branik 47, Prešeren 18.
Po končanem tèkmovanju ie delegat PZS tov Dobrota izročil zrna govalcem 2PK Ljubljani prehodni pokal in se zahvalil krajevnim faktorjem za vsestransko uspelo izvedbo tekmovanja.
Po igranja državne himne je najuspešnejši tekmovalec na prvenstvu Borut Pirc (Tlirija) snel državno zastavo, s čimer je bilo tudi simbolično zaključeno to lepo tekmovanje v nič manj lepem, novem pjavalnem bazenu v Krškem.	-šič
NOVI PRVAKI SO: DOBRIN (STOLP), NOVAK (DESKA), RUBINIČEVA (DESKA), PAUNOVICEVA (STOLP). — MED EKIPAMI JE PRVAK LJUBLJANSKA ILIRIJA PRED NAPRLIEDOM
Za disciplino 200 m metuljček moški so se kvalificirali za finale: Poljanšek (LJ) 2:56.7, Cerer 2:59.7, Zrimšek (oba K) 3:01.4. Pelc (Lj) 3:05.4, Turk (Lj) 3:07.5. Dobrovoljc (K) 3:08.4, Arnšek (T) 3:03.8.
Izmed kandidatov na 100 m hrbtno med moškimi so dobili vstop v finale: Goršič (Lj) 1:16.4, Brandner (Br) 1:17, Gašperin (Lj) 1:19.2, Bogataj (K) 1:10.5, Jarc (Lj) 1:23.7, Čolnar (T) 1:23.8, Lunder (I) 1:23.8.
V	štafet) 4X100 m mešano za ženske Je bilo najboljših Šest: Triglav 6:11.2. Kamnik 6:14.3, Ljubljana 6:18.3. Prešeren 6:28.6, Branik 6:33.2, Ljubljana П. 6:38.7, Ili-riia 6:41.5.
V	štaieti 4 X 200 m crawl za moške: so šle v finale: Kamnik 10:18. Triglav 10:20, Ljubljana I. 10:41,2, Triglav II. 10:57,2, Ljubljana II. 11:11.3. Branik 11:11.4, Ilirija 11:23.
KONČANO JE PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V STRELJANJU
Zmaga Slovenije na Titovi tarči
mesto. Končni izidi: 1. Koncilja (T) 1:19,4, 2. Pelau (K) 1:20,8, 3. Horvat (Lj) 1:21,1, 4. Auersperg (K) 1:21,7,
5.	Čebulj (P) 1:21,7, 6. Kit (Lj) 1:26,4.
Na 200 m metuljček za moške so
bili med prvimi šestimi samo tekmovalci Kamnika in Ljubljane, tako da še je Kamniku ponudila tu lepa priložnost, da bi dobil znaten naskok pred Triglavom. Na splošno začudenje pa se starterju ni prijavil Cerer,' ki je imel v predtekmovanju drugi najboljši čas. Kamničan Zrimšek se je sicer krepko držal favorita Poljanška (Lj) in ga celo v finišu dohitel, vendar je navsezadnje ostal za udarec roke krajši. Končni izidi: 1. Poljanšek (Li) 2:55,3, 2. Zrimšek (K) 2:55,3. 3. Pelc (Lj) 3:03, 4 Turk (Lj) 3:06,4, 5. Dobrovoljc (K) 3:08,5,
6.	Arnšek (T) 3:10,4.
V disciplini 100 m hrbtno ža moške je poskrbel za veliko presenečenje Mariborčan Brandner. ki je proti vsemu pričakovanju dosegel cilj tik pred Goršičcm. Končni izidi:	1.
Brandner (Br) 1:15,8, 2. .Goršič (Lj) 1:15,8, 3. Bogataj (K) *1:18.4, 4. Gašperin (L j) 1:18.°.	5. Čolnar (T)
!:?3, 6. Lunder (I) 1:24.6.
Stanje točk po zadnji plavalni disciplini posameznikov: Ljubljana 160, Kamnik 114, Triglav 101, Ilirija 56, Branik 35, Prešeren 14
Skoplje, 28. avg. Včeraj Je bilo končano X državno prvenstvo v streljanju. Zmagovalcem v posameznih disciplinah je bilo izročenih 35 lepih nagrad. Pokal in zlato ročno uro. darilo predsednika republike najboljši ekipi in zmagovalcu v disciplini Titova tarča je izročil odposlanec predsednika republike generalni major Popo-
igralke ZTK iz Zagreba in mariborskega Branika so se včeraj^ srečale v Zagrebu za ekipno državno prvenstvo. Zmagale so domače teniške igralke s 4:1.
Mednarodno boksarsko srečanje
med Regensburgom in Mariborom, ki je bilo v - soboto zvečer v Mariboru, se je končalo z zmago Mariborčanov 15:5.
V prijateljski košarkarski tekmi
je včeraj mladinska vrsta Branika premagala prvo ekino Radarja iz Tr bo vol j s 103:23 (47:9). _
Mladinsko moštvo Branika je v nedeljo v malem rokometu premagalo ekipo Maribora 27:23 (15:9).
Namiznoteniški igralci Semperita z Dunaja so v nedeljo gostovali v Mariboru in zmagali nad ojačeno sestavo Branika 7:2. Poraz je bil previsok, ker bi bila Pirc in Ahačič (gost iz Triglava) lahko pridobila poraženim še dve točki.
Nogometna reprezentanca gluhonemih Jugoslavije jè včeraj premagala v Zagrebfa reprezentanco C5R 8:3 (7:0)
Košarkarska tekma П. slovenske lige med postojnskim Partizan onn in Kovinarjem iz Štor se
je v Postojni končala z zmago Kovinarja 73:56 (48:29).
Subotica, 28. avg. Tukaj so gostovali odbojkarji Železničarja iz Beograda in z lahkoto premagali odbojkarje Spartaka 3:0	1(5:13.
15:8. 15:12).
vlč. Okrog 200 strelcev Je osvojilo 32 zlatih, 100 srebrnih in 99 bronastih medalj.
V	posameznih disciplinah so letošnji državni prvaki:
Titova tarča: Slovenija 2298 krogov, posameznik Vujovič (Crna gora) 475. volaška pištola: Hrvatska 2345 — Budlanovič (Hrvatska) 479, precizna pištola: Vuk (Hrvatska) 523 krogov, precizna puška malega kalibra:	Bogdan Jež (Slov.) 1153
krogov, precizna puška velikega kalibra: Bogdan Jež (S) 1048 kra-gov, vojaška puška za mladince: Hrvatska 1069 krogov — Milena Dimic (Slov.) 566 krogov, malokalibrska puška za ženske: Srbija 2707 krogov — Mira Dautovič (BiH) 564 krogov, .malokalibrska puška za pionirje: Srbija 1403 kroge --Janez Rebolj (Slov.) 287 krogov, volaška puška, hitro streljanje BiH 49/281 — Nikola Skori č (Hrv.) 10/71.
ZVEZNA KO* Л RK 4RSKA LIGA
Poraz Ljubljane...
V	prvih dveh tekmah zvezne ko-
šarkarske lige, ki se je pričela včeraj, smo Slovenci doživeli veliko neprijetnost, saj je Montažno v Zagrebu premagalo Ljubljano z visokim rezultatom 70:49	(38:28). Naj-
boljši v tem srečanju, je bil Pasarič (Montažno), ki je dosegel sam 25 košev.
Pred 1500 gl dalci sta se v Beogradu srečala domača rivala Crvena zvezda in BSK Zmagala je Crvena zvezda 62:58 (36:32). Največ košev za Crveno zvezdo sta dala Curčič 21 in Bjegojevič 18. za BSK pa Radovič 0 in Markovič 19.
Zenska ekipa Proleterja. iz Zre-njanina je na svojem igrišču v tekmovanju zvezne ženske lige premagala Lokomotivo iz Zagreba s 44:39 (15:17).
ZAGREB, 28. avg. Na plavali-šču Naprijeda na Salati se je za-, čelo včeraj VIII. državno prvenstvo v skokih v vodo, na katerem nastopa okrog 50 skakalcev obojega spola Iz 7 klubov, med njimi največ Slovencev. Sedemkrat do sedaj so vse prvenstvene naslove pobrali v Slovenijo in samo enkrat je prvenstvo v eni disciplini odšlo v Zagreb. Letošnja prireditev Je predvsem najbolj množična od vseh dosedanjih. Je pa tudi po kvaliteti na dostojni višini.
Slovenske tekmovalke letos niso Imele posebno težke naloge, ker sta obe najnevarnejši nasprotnici Zagreba (Brkičeva in Ibrikspva) oboleli, tako da je favoritinja in lanska prvakinja Rubiničeva (Ljubljana) brez težav znova dobila naslov prvakinje. Prijetno je presenetila mlada Kokotova iz Karlovca, ki je po enoletnem udejstvovanju že zasedla odlično
SVETOVNO KOLESARSKO
PRVENSTVO V RIMU
Petrovič - petnajsti
RIM. 28. avgusta V Kra>catiju blizu Rima «o bile včeraj dirke za kolesarska svetovno prvenstvo amaterjev na cesti Na dirkah je nastopilo okrog 140 kolesarjev in 23 držav, vozili so 189 km ali devet krogov po 21 km.
Cd starta ie prevzel vodstvo Danec Delgaard, ki so ga spremljali Bolgar Stojčev, Avstrijec Massa, Belgijec Schröder in Danec Bongsberg. Jugoslo\an Ješič je vozil 55 sekund za Delgaardom. Pozneje se je zbrala skupina devetih vozačev, ki so že bili v vodstvu od začetka, pridružili pa so se jim še trije drugi, vsi skupaj pa so v prvih treh krogih dosegli hitrost skoraj 34 km na uro. V petem krogu je odstopil Jugoslovan Vuksan. Po četrtem krogu je sam prevzel vodstvo Bolgar Stojčev, ki je imel po 94 km vožnje 1 minuto in 10 sekund prednosti. Stojčev ni mogel izdržati ostrega tempa, tako da se je na koncu spet sestala skupina 15 vozačev, ki so skupno prispeli pred tribuno. V šestem krogu je Jugoslovan Petrovič z odlično vožnjo dosegel prvo skupino, ki je vozila zdaj s hitrostjo skoraj 32 km na uro.
Zmagovalec te cestne dirke je bil Italijan Renuc-n, ki je progo prevozil v 5 urah 36 minutah in 9 sekundah s povprečno brzino 33.635 km na uro. Zmagovalce je v finišu pustil za seboj svojega rojaka Grassija, tretji pa je bil prav tako Italijan Bruni. Med prvimi enajstimi udeleženci ni nobenega Jugoslovana. Z- enakim časom Danca Andersena (5:39;03), ki je bil dvanajsti, so prispeli na cilj še Anglež Briten, Holandec Stoiker in Jugoslovan Petrovič.
tretje mesto. Med moškimi s stolpa je vidno prevladoval lanski prvak Dobrin (Ilirija), ki je im-stil svojega najresnejšega nasprotnika Kralja za več ko 20 točk za seboj.
IZIDI: ženske, deska: l. Rubinič (Lj) 96.17, 2. Tuta (II.) 81.81, 3. Kokot (2el., Karlovac) 74.88, 4. Keber (I) 73.79,	5. Lunaček (I)
66.15, 6. Vran (Lj) 62.63... 8. Kotnik (I) 50.19.
Moški, stolp: L Jože Dobrin (I) 132.06, 2. Kralj (Naprijed) 109.93, 3. Sink (Triglav) 108.39 ...» 5. Janko Dobrin (I) 89.88, 6. R. Košorok (Lj) 89.51. Skakalec Ljubljane Vrtačnik je bil diskvalificiran.
Na današnjem tekmovanju sta ostala oba naslova državnih prvakov v Zagrebu. Dobrin je izgubil naslov v skakanju s trimetrske
IL kolo v zvezni ligi
Težko je biti prvak...
HAJDUK IZGUBIL V ZAGREBU. — V VODSTVU PARTIZAN
Drugo kolo v zvezni ligi Je že pokazalo zobe... Najtrfe so prijeli Hajduka, ki je v Zagrebu izgubil proti Zagrebu. V številkah občutneje se je to primerilo Spartaku v Sarajevu, pa tudi Dinamo se ne vrača kaj zadovoljen iz Novega Sada. Prijeten ali neprijeten remi so morali skleniti BSK in Radnički ter Velež in (celo!) Crven j zvezda. Partizan je s tesno zmago v Titogradu prevzel vodstvo v tabeli.
Nekaj kratkih poročil naj pove še nekatere podrobnosti.
Proleter : željezničar
1:0 (0:0)
Osijek, 28. avgusta. Domače moštvo Proleterja je v Osijeku premagalo sarajevskega Željezničar ja 1:0 (0:0). Gol je dosegel Vekič v 65 minuti. Prava prvenstvena borba se je razvila šele po tem golu, medtem ko je bila prej mlačna igra v kateri pa so bili aomači v premoči in boljši. Čeprav je bil domač napad zelo slab, je - ostri strel Vekiča prinesel obe točki Osiječanom. Željezničar se ie мсрг zelo trudil, toda brez učinka.
Dinamo : Vojvodina 0:0
Novi Sad. 28 avgusta. Derby II. kola zvezne nogometne lige, ki je bil danes v Novem Sadn med Vojvodino in zagrebškim Dinamom ni bil na posebni višinh Obe moštvi sta igrali mlačno in brez volje.. Vojvodina je sicer močneje napadala in je imela tudi več ugodnih priložnosti za dosego gola. toda odlična brata Horvat in vratar Kralj so biK nepremagljivi. Neodločen rezultat 0.0 je rralen nrikaz igre. kakršna je bila.
čala neodločeno 2:2 (2:1). Gole sta dala za BSK Sovrović v 1. in Antič v 6. minuti, za Radničkega pa Ognja novic v 15. in Jezerkič v 54. minuti BSK je sicer lepo začel, toda njegovi igralci so postali po prvih dveh go lih zelo malodušm in so igrali brez vsakega elana, netočno podajali ter zelo slabo in redko streljali na vrata Radničkega. Nasprotno pa se je moštvo Radničkega zelo' trudilo, da bi izenačilo rezultat, kar je tudi Rad-ničkemu uspelo.
Sarajevo 7:1 (3:0)
Spartak
BSK : Radnički 2:2 (2:1)
Beograd, 28 avgusta. Pred 20.000 dedalei se fe ta zanimiva igra kon-
Sarajevo, 28. avgusta. Čeprav je bilo v tem srečanju precej golov, tekma ni bila lepa. Sarajevo je bilo boljše moštvo in je zasluženo zmagalo. Posebno dobro so bili razpoloženi napadalci odličen pa je bil Živkov. Todq Spartak ni^ imel tako podrejene vloge, kakor je razvidno iz rezultata. Igralci Subotice so se vso tekmo srčno borili, tpda povsod so imeli smolo. Na tekmi je bilo
12.000	navdušenih gledalcev.
Zagreb : Hajduk 3:1 (1:0)
Zagreb, 28. avgusta Danes je ▼ Zagrebu nogometni klub Zagreb nepričakovano' premagal državnega pr-
Crvena zvezda	2	1	0	0	4:2	3
Dinamo	2	1	0	0	1:0	3
Crvena zveada	2	1	0	0	1:2	3
Hajduk	2	1	0	1	7:3	2
Zagreb	2	1	0	1	4:3	2
Željezničar	2	1	0	1	3:2	2
Sarajevo	2	1	0	1	7:7	2
Radnički	2	0	2	0	4:4	2
Velež	2	0	2	0	3:3	2
BSK	2	0	1	1	2:3	2
Proleter	2	1	0	1	2:4	2
Suartak	2	1	0	1	5:8	2
Vojvodina	2	0	1	1	1:3	1
BudnČnost	2	0	0	2	3:6	0
deske,	Rubiničeva pa	v	skoku s
stolpa.
Rezultati; moški deska 3 m: 1. Novak (Naprijed) 130,40, 2. Dobrin	(Ilirija)	121.30,	3.	Porenta
(Ilirija) 119. 97. 4. Vrtačnik (Ljubljana)	104.29.	5. Sink	(Triglav)
104,71,	ostali	Slovenci	so dosegli
naslednja mesta: 7. Novak (Kamnik) 96 64 .	8 Hafne- (T.> 92.78,
9.	Košorok I. (Lj.) 88.81, 10. Košorok II. 85,33. 11. Janko Dobrin (I.) 83,11.
Zenske, stolp: 1. Paunovič (N.) 51.34. 2. Rubinič (Lj.) 49.41. 3. Tutta (I.) 44.99, 4. Keber (I.) 44,91. 5. Kuljiš (Lj.) 44,78. 6. Lunaček %(Lj.) 43.19, 7. Kotnik (I.) 33.30.
Končno stanje točk:	l. Ilirija
979.64.	2. Naprijed 739.0, 3. Ljubljana 619,0.	4. Triglav 304.88,
5.	Jadran (Zadar) 176,57. 6. Kamnik 96,64. 7. Železničar (Karlovac) 74,48.
DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLRTIKI
Številne iz Sarateva in Sente
vaka Hajduka. Zagreb je bil v obeh polčasih boljši in je tudi prvi polčas vodil z 1:0. Sele ko je Vuka s izenačil, je dobila tekma prvenstveno obliko. Obe moštvi sta se trudili, da bi prišli v vodstvo. Toda to je prej u snelo Zagrebu, ki je dosegel »še dva gola.
Crvena zvezda : Velež
1:1 (0:1)
Beograd, 28. avgusta. Pred 20.(k-gledalci se Je srečanje Crvene zvezde tn Veleža iz Mostarja končalo neodločeno 1:1 (0:1). Gol za Crv. zvezdo je dal Toplak v 85 min., za Velež pa je bil uspešen Selimotič v 38. minuti. Se štiri minute nred koncem so igralci Veleža vodili z 1:0 m Je že zelo kazalo, da se bo tekma končala z njihovo zmago Teda.1 je prišel do žoge Toplak in ukanil sicer odličnega vratarja Iroviča. Pri Veležu so bili naiboljši vratar Irovič ter Mujič, m Bolfek. Pri Crveni zvezdi pa so bili pod običajno formo.
Sodil 1e Damjani iz Zagreba.
Budimčnost : Partizan 2:3 (0:2)
Titograd, 28. avgusta. Pred 8000 gledalci 1e Budufnost zaradi neučinkovitosti svojega napada Izgubila srečanje s Partizanom.
LESTVICA
Sarajevo, 28. avg. Včeraj se Je v Sarajevu pričelo X. državno prvenstvo v atletiki za moške. Na tem tekmovanju nastopa okrog 170 atletov iz vse države. Včeraj ie bilo na sporedu tekmovanje prvih devet disciplin. V vseh so bili doseženi dobri rezultati, v metu krogle In kopja pa sta bila dosežena tudi dva republiška rekorda.
REZULTATI:
110 m zapreke: 1. Vucelič (Mladost) 15,4, 2. in 3. Petrušič (Sarajevo in Kovač (Kladivar) 15.6.
100 m: 1. Trifunovič (Partizan)
11.0,	2. Unger (Vojvodina) 11,0, 3. Benjak (C. z.) 11,1.
400 m: 1 Sabolovič 49,4, 2. Sarič
50.1,	3 Radulovič 50,2 (vsi Partizan).
1500 m: 1. Mugoša (Crv. z.) 3:48.6, 2 Radišič (Partizan) 3:49,2, 3. Futo (Spartak) 3:56.6.
10.000	m: 1. Mihalič (Part.) 31:02.6, 2 Toldi 32:17.6, 3. Skenderovič (oba Spartak) 33:54,6.
Met krogle:	1. Galin (Mladost)
14.81 (nov hrv. rekord), 2. Gavri-lovič Crv. z.) 14.69. 3. Radoševič (Sarajevo) 14.28.
Met kopja: 1. Pavlovič (Partizan) 69,78, 2. Miletič (Sarajevo) 65.81. 3. Kopitar (Kladivar) 63.93.
Skok v višino: 1. Marjanovič (P) 190, 2. Zečevič (Sarajevo) 190. 3. Boškovič (Partizan) 185.
Skoko v daljino: 1. Miler (Mladost) 7.03. 2 Kušec 6.74, 3. Pokov (oba C. z.) 5,69.
Drugi dan atletskega prvenstva Jugoslavije so zmagali v posameznih disciplinah tile atleti:
5000 m Štritof (P) 14:43,8, 800 m: Radišič (P) 1:53.4; 200 m: Trifunovič 21,9; disk: Krivokapič 48,65; kladivo: Račič 57,81: 400 m zapreke: 1. Radulovič 55,1, 2. Kopitar (Ki) 55,4; troskok:	Milovanovič
14,76:	palica; 1. Lukman 4,10,
2.	Lešek (KI) 4 m; štafeta 4x100: 1. Partizan, 2. Vojvodina, 3. JLA. » • •
Senta, 28. avg. Tukaj je bilo
danes XI. prvenstvo Jugoslavije v atletiki, na katerem je nastopilo 43 tekmovalk iz 8 klubov. Na tem tekmovanju niso nastopile tekmovalke Crvene zvezde iz Г'ograda, Odreda iz Ljubljane, Dinama iz Pančeva in Osijeka.
TEHNIČNI REZULTATI:
loom: Sikovec (KI) 13.0, Babović (MI) 13.0, Petauer (KI) 13.6;
60 m: Bedjanec (Ml) 8.5. Rein-holz (Senta) 8.6, Rajkov (Partizan) 8.7;
800 m: Slamnik 2:18.8. Grabar (obe Ki) 2:29.4. Knez (Br) 2:38.7;
višina: Panič (Senta) 153, Tuce (Sarajevo) 150, Starnilovič (Vojvodina) 147;
krogla: Petrovič (Senta) 11.94, Celesnik (KI) 11.51, Matej (Vojvodina) ll.ll;
200 m: Sikovec (KI) 26.5, Frank (Ml) 27.7, Baradič (P) 27.8;
kopje: Perovič (Senta) 33.64, Koska (Voj.) 63.40, Stajič (Senta) 30.05;
80 m‘zapreke: Babovič (Ml) 11.7, Tuce (Sarajevo) 12.3, Petauer (KI) 12.4;
daljina: Tuce (Sarajevo) 5.48, Majcen (KI) 5.02, Panič (Senta) 4.89;
disk: Matej (Voj.) 41.50, Hcmo-Ija (Ml) 41.25, Celesnik (K!) ЗЛ27;
štafeta 4X100 m:	Mladost (Za-
greb) 50.0, Kladivar (Celje) 59.4, Vojvodina (Novi Sad) 57.0.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Dve zmagi Branika
Beograd, 28. avg. V nadaljevanju državega prvenstva v dobojki je mariborski Branik včeraj in danes zmagal kar dvakrat. Sinoči je premagal Crveno zvezdo 3:2 (15:5. 6:15, 10:15, 18:16, 15:12), danes pa ekipo Novega Beograda 3:1 (12:15, 15:10, 15:2, 15:8).
DVA DNI NOGOMETA PRI KRIMU
Ljubljana, 28. avg. Včeraj In danes je bilo na nogometnem igrišču Krima živahno, kakor že zlepa ne. Pod pokroviteljstvom Zveze borcev terena Krim je bila včeraj popoldne pred več kot tisoč, gledalci prijateljska nogometna tekma med Odredom ih Krimom, katere čisti dobiček je prireditelj namenil za postavitev spomenika padlim borcem NOB.
Odred, ki je nastopil v najmočnejši postavi. Je takoj prevzel po. budo in ni trajalo dolgo, ko je dosegel vodstvo. Krimovci so potem ta naskok izenačili, vendar Je najbolj nespretnost Krimovega vratarja pripomogla Odredu še do treh zgoditkov v tej polovici igre.
Po odmoru moštvi nista zadovoljili več. Odred je Igral precej ležerno, Krimovci pa so se krčevito in včasih tudi preostro branil: njegovega pritiska. Obe enaj-storici bi bili lahko uresničili še več zgoditkov, so jih pa zapravljali, med njimi Odredovi napadalci največ. Malo pred koncem se je Krfmovemu napadu posrečilo zabiti edirii gol polčasa in postaviti končni rezultat 4:2 (4:1) v korist Odreda.
V predtekmi je druga garnitura Odreda porazila ustrezne, nasprotnike iz Krima 6:1 (5:1).
*
NK Krim Je danes na Istem Igrišču priredil svoj II. nogometni turnir za pionirje, na katerem so nastopila m'štva Ilirije, Grafi-čarja, Jadrana In Krima. Krim,
ki je veljal za favorita, Je z Ilirijo igral neodločeno 1:1, pr: enajstmetrovkah nato pa so bili uspešnejši Ili rij ani. Bili pa so zelo nedisciplinirani, kar velja posebno za izključenega Petriča. Jadran je poraeil Grafičarja 3:1 (2:1) ter prišel v finale, kjer je proti pričakovanju premagal še Ilirijo 1:0 (0:0), zasedel prvo mesto in prejel lep pokal, darilo tovarne Utensilije. V tekmi za tretje mesto je Krim dobil srečanje z Grafičarjem 9:1 (4:1) in tako nekoliko popravil slab vtis iz nrve tekme.
Vsa moštva so pokazala predvsem zelo živahno in požrtvovalno igro, tehnično najbolj izdelani pa so bili Krimovci. Videti je bilo, da vodstva ne posvečajo dovolj pažnje tehničnemu izpopolnjevanju igralcev, tako da je očitno preslabo obvladanje osnovnih elementov v nogometni igri. Tudi disciplina na turnirju ni bila kdo ve kaj prida.	N. D.
•
Prijateljsko in srečanje za trening med Kladivarjem in Branikom iz
Maribora, ki je bilo v Mariboru, se ie končalo z zmago Celjanov 4:2 (1:1).
Nogometaši kranjskega Triglava so premagali Rudarja iz Trbovelj 2:0 (1:0). Gole sta dala Brezar I. in Stular I.
Nogometna tekma med Ijubüansko Ilirijo in Bratstvom iz Hrastnika se je končala z visoko zmago Ilirije z 8:1 (4:1).
'VI te'
»Zato, ker se bore ,z vero v boga'!« je rekel starec porogljivo »Da, da, samo' oni imajo boga! Mi, partizani, komunisti, ga nimamo ... Da, oni si ga prisvajajo, njihov je!« .
»Da, vem to!« je rekel Jovo zmeden.
»Veš? In zakaj mi potem vsiljuješ boga?« je tokrat rekel resno starec in namignil Ivanu.
»Kar tako. to je zgolj beseda!...« se je opravičeval Jovo.
»Da, da, Jovo, izpodrsne se včasih človeku!« ga je pomirjeval Ivan, da bi ga spravil v dobro voljo.
»Seveda, dragi moj, izpodrsne se tudi najboljšemu komunistu Ni še s tem rečeno, da veruje v to, bog me varuj .« je rekel Jovo in se takoj udaril z dlanjo po ustih, ko je spoznal, da se je zopet zarekel. »Ta...« se je vznemiril, ne da bi vedel, kaj bi še rekel.
»Da, da!« ga je skušal Ivan izvleči iz zmede. »Nehote se tudi meni kdaj to pripeti!«
»Res je, dragi! Pripeti se včasih tudi samemu tovarišu Titu!« je pristavil Jovo.
»Oh, osel, to naj bi se pripetilo Titu!? Ti seveda veš! Nisi ga niti videl, pa govoriš!« ga je zavrnil starec zajedljivo.'
»Ih-h-h! Niti videl ga nisem? In ko je bil v Jasenici, a? ... V kozaračkem kolu se je prav mene oprijel. In ko «mo se razpustili iz kola. mu je nekdo povedal, da sem rudar. Potapljal me po ramenih: Tako, tako, tovariš! Delavski razred bo prinesel levorucijo na svojih ramenih!«
»Ih-h-h! Levorucijo! Levorucijo! Oho-ho-ho!« se je zakrohotal stric Nikola.
Ivan se je prijel za želodec v silnem smehu.
»No, prav, ptav, zmotil sem se! Kako se že reče, revo-, lucija,« je rekel Jovo negotovo. »Toda vedi, bilo je tako!« je prepričeval starca.
»Dobro, dobro, pusti me, hočem nekoliko zadremati!«
»Prav, stati!« je rekel Jovo zadovoljen s takim zaključkom.
Ivan je sedaj zaril obraz v roke, da bi se oddahnil in obenem prikril smeh.
Ko sta onadva utihnila, se je spomnil Cerima in tovarišev ter vsega, kar je davi razmišljal, ko je ležal nad sotesko. Mislil je na svoje tovariše, ženo in otroka Da bi vsaj že prišli, je razmišljal, čeprav brez razstreliva. Da bi vsaj že vedel, pri čem je!«... Potem bo od Cerima vsekakor nekaj zvedel o Zorki in malčku... Samo, da to prestane, pa bo zopet vse dobro... Zorka bo zopet, ako ne bo prišla semkaj, poučevala vaške otroke in poleg tega vzgajala njujinega dečka... In Cerim bo zopet šel z njim v akcijo... Kaj naj bi počel drugo? ... Ah, to bodo zopet leteli vlaki v zrak... s Švabi in ustaši! ... Te je kot Hrvat najbolj mrzil Ej, da bi mi bilo še dano, je pomislil Ivan, poslati jih k »bogu na odgovor«, kakor je imel navado reči Jovo. Spomnil se je Ivan lanske akcije. Čakali so na vlak z vstaši, ki bi imel priti na poti v Banjo Luko. Tedaj je bil ves odred z njimi. Ej, to je bila akcija, se je spominjal, ko se jim niti en vstaš izmaknil... Odred se je zbral nekje nad Dabrom. Morali so priti na banjaluško cesto nekje nad Sasino. Morali so iti čez Sanski most, v mestecu pa so bili vstaši. Prešli so ponoči čez Seno po plitvini proti cesti, ki je vodila v Ključ. Voda je na tem kraju precej drla Držali so drug drugega za pasove Trajalo je to precej dolgo in nazadnje so le prišli čez vodo Ko so se plazili čez cesto, se je polagoma začelo svitati. Noč je polagoma minevala Daleč na obzorju, nekje nad banjaluško cesto, se. je razblinjala gosta tema, h nje so silili rpodrikasti oblački, nebo je postajalo po malem jasnejše.
»Hitreje! Hitreje!« je vzklikal pridušeno komandant odreda, Milančič ■ »Moramo priti pred zoro tjakajl... Minerji! Kje so minerji?« je vprašal.
Ivan, Cerim in Batoe so bili na koncu kolone. Jovo in stric
Nikola sta šla s trenom, natovorjenim z razstrelivom in orodjem za miniranje.
Tren je bil v sredi, da bi laže zavarovali njegov prehod. »Ako bi nas odrezali,« jim je govoril komandant ob odhodu, »je tren z razstrelivom vsekakor treba prepeljati. Brez razstreliva se ne izplača preiti ceste!«
»Minerji, naprej!« so sporočali partizani drug drugemu po vrsti, dokler ni povelje prispelo do Ivana.
Poslovil se je naglo od nekih Banjalučanov, ki jih že dolgo ni videl in s katerimi je korakal v koloni, ter pozval tovariša:
»Cerim, Batos, pojdimo naprej!«
Pohiteli so in prehitevali partizane drugega za drugim v koloni, ki se je raztegnila na kilometer daleč. V Ivanovi glavi se je sedaj motala beseda »minerji«, ki jo je nekoliko prej slišal in ki mu je zvenela zasmehljivo in omalovažujoče. Razmišljal je. Da, je pomislil, sedaj v tej akciji je bila njegova skupina popolnoma v sestavu odreda Njihova naloga je bila nekakšno sodelovanje z odredom; dogodek, sicer važen, vendarle pa samo dogodek Sedaj niso bili to, kar bi bili drugače, ako bi sami izvajali akcijo Ne-bi se reklo: »Podgrmeški odred •je uničil vojaški transport na progi Sanski most—Prijedor. Ubitih je bilo toliko in ujetih toliko sovražnikovih vojakov. ... Ne, pač pa bi bilo takole: »Diverzantska skupina pod-grmeškega odreda je pognala v zrak vlak* sovražnikovih vojakov je bilo uničenih...« Dei, je pomislil Ivan, tako bi bilo. Sedaj pa njim diverzantom ne bo posvetil nihče pozomostL Odred je v tem primeru glavni... Zato seveda ima komandant prav, ako jih kliče za minerje Da, oni sedaj samo mine zakopavajo, da jih prižgo, kadar bo potrebno, ostalo bo opravil odred No, dobro je kdaj biti tudi z odredom Ako bodo borci odreda sami občutili vrednost njihovega dela, jih bodo bolje cenili. Prav je tudi tako, je pomislil Ivan, dobro bo, aio bo ler akcija uspela,, ,