Štev. 89.
V Ljubljani, u četrtek, dne 19. aprila 1906.
Leto xxxiu.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta ,, „ 13' — za četrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
LOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo J'e Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
.- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
Protestantizem in flounni.
Neprenehoma ponavljajo nasprotniki laž, da je katoličanstvo sovražno slovanski narodnosti. Zlasti odkar je pri nas izdal Aškerc svoje pesmi o Trubarju in svoje »Mučenike«
dva izdelka, ki jima mora vsak razsoden književnik odrekati pesniško in zgodovinsko vrednost se ta trditev tudi pri nas vedno razširja.
Vendar imajo ravno slavitelji luteranstva najmanj pravice govoriti o tem, da bi katoličanstvo bilo slovanstvu nasprotno. Ali ne govore Nemci ravno nasprotno. Saj je vsa gonja proti katoličanstvu med Nemci začela ravno s pretvezo, da je katoliška cerkev glavna zavora, da ne morejo Slovanov po-nemčiti. Nemci so izdali geslo, da je katolicizem preveč slovanski in da je le luteranstvo prava »nemška vera«.
Zgodovina pa nas uči, da je katolicizem po sebi nasproten vsakemu iznarodovanju, ker sprejme vsako narodnost tako, kakoršna je in jo čuva, blaži in vzgaja do prave kulture. Na Nemškem so propadli gcritianizaciji do malega vsi Slovani, ki so se poluteranili. Katoliški Poljaki pa pričajo, da imajo ravno v katolicizmu pogoj svojega narodnega obstanka, in tudi majhna peščica lužiških Srbov mora reči, da ima svoje najzaneslivejše narodne vodnike v vrstah katoliških duhovnikov.
Da je tako tudi s Cehi, nam priča izborna nova knjiga »Protestantstvi v Cechach«, ki jo je spisal dr. Fr. X. Kryštufek, vseučiliški profesor v Pragi. ')V tej knjigi popisuje razvoj Iuteranskega gibanja na Češkem do bitke na Beli gori, ki se je končala s porazom lu-teranov. Protestantje so postavili načelo »Cu-jus regio, illius religio« — kdor ima zemljo, ukazuje vero, in na to njihovo geslo se je opiral Ferdinand II., ko je dal povelje, da naj vsi njegovi podložniki sprejmejo katoliško vero. S kako krutostjo so protestantovski knezi silili svoje podložnike v luteranstvo, je znano, o dogodkih na Češkem pa piše dr. Kryštufek:
»Poraz kralja Friderika in upornih pro-testantovskih stanov na Beli gori po zakonitem kralju Ferdinandu II. in obnovljenje katoliškega bogoslužja na Češkem je obvarovalo Cehe pri njihovi narodnosti, da so danes Cehi Slovani. Ko bi se bili Cehi poluteranili, bi bili danes Nemci. Protestantstvo je silovito širilo ponemčevanje po Češkem. Dobro pravi naš zgodovinar Tomek:
»Na deželi (izven Prage) se je nemška narodnost utrjevala zlasti z nagibanjem Cehov k protestantovskeniu nauku, katerega zibelka je bila Nemčija. Kajti proti zakonom, po katerih je bilo od starodavnih časov inozemcem za-branjeno imeti zemljišča na Češkem, dovoljevali so tedaj (pred belogorsko bitko) mnogim protestantovskim gospodom z Nemškega, zlasti Saksoncem, da so si nakupovali posestva v obmejnih krajih. ') Friderik Falcki, zimski kralj, je pripeljal seboj na tisoče Nemcev in ves njegov dvor je bil nemški. Ko bi bil v vojski zmagal, bi bil Cehom usilil svoje kalvin-stvo in svoje nemštvo. Ko bi se bili Cehi hoteli obdržati, bi sc bili morali naslanjati na protes-tantovske Nemce in se ponemčiti. Roparski kralj pruski Friderik II.. je mislil, ko je vdrl na Češko, da najde tam vse polno tajnih protestantov, ki ga bodo sprejeli kot svojega osvoboditelja, in z njihovo pomočjo se je nadejal uropati Češko, kakor je storil s Slczijo. A motil se je: Katoliški Cehi niso hoteli ni-
') P r o t e s t a n t s t v i v C c c h a c h a ž d o b i t v y B e 1 o h o r s k e (1517—1620). Sep-sal dr. F r. X Kryštufek, c. k r. dvorni rada, c. kr. universitni professor cirkevnih dejin. VPrazc 1906. Nakladem Dedictvi sv. Prokopa.
O Tomek: Deje Kralovstvi českehe. 1885. str. 263.
česar slišati o njemu in o Braniborcih, ostali so zvesti svoji kraljici in se niso dali premotiti, skrivnih protestantov pa tudi ni bilo mnogo. Mišljenje protestantov pa ie bilo veleizda-jalsko ... V prvih mesecih vlade cesarja Jožefa II. so se obrnili češki protestantje kot izdajalci cesarja in domovine pismeno do pruskega kralja Friderika II., kateremu so hoteli izdati češko kraljestvo. V tem pismu prosijo pruskega kralja, naj »vstane kakor silni Ge-deon« in naj »z oboroženo roko udari po sovražniku Boga in prave vere, k čemur mi vsi ponudimo vso svojo pomoč in tvegamo svoje življenje.« Slednjič prosijo pruskega kralja: »Ah, veliki krali, pridi vendar, pridi kmalu; pa zapojemo s svojimi osvobojenimi brati po vseh cerkvah veseli hosana in ne nehamo moliti, da bi veliki Bog Vašemu kraljevemu Veličanstvu in najvišjemu žezlu Vašemu podvrgel celo češko kraljestvo«.
Tako so pisali češki protestantje pred sto-indvajsetimi leti pruskemu kralju. Proč od Rima je bil v resnici tedaj tudi Proč od Avstrije, a ne Ic to: bil ie tudi Proč od Slovanstva, kajti to jc jasno, da bi bili Pru§i vsilili češkemu ljudstvu pruske pastorje, ki bi bili tedaj gernianizirali ob zgornji Labi ravno tako, kakor so ob spodnji.
Zato pravi Kryštufek: »Ako bi se bila protestantovska politika na Češkem kdaj posrečila, bi bilo slavno češko kraljestvo danes nemška provincija s pbhemčenim prebivalstvom. Da je pa to slavno kraljestvo ostalo češko, zato se ima zahvaliti katoliški cerkvi, temu, da so Cehi katoličani. Kaj bi bilo s Cehi danes pod prusko vlado, vidimo jasno v Šleziji in na Poznanjskem.
Nasprotniki trdijo, da je katoliška proti-reformacija ponemčevala. A to ni res. Kry-štufck dokazuje z neovrgljivimi dejstvi, da se je češki jezik spoštoval v dobi protirefor-macije, germanizacija se je začela šele v »pro-svitijeni dobi« Marije Terezije in Jožefa II.
Tako govori resna zgodovina. In kaj bi bilo s Slovenci, če bi se bile izpolnile želje naših Aškerčev in drugih oboževateljev »slovenskih heretikov«? Ko bi bil protestantizem zavladal po avstrijskih alpskih deželah, bi bila slovenska domovina kmalu preplavljena z nemškimi predikanti. Ker jc protestantizem tudi v verskih stvareh podložen posvetni oblasti, bi bila nemška birokracija v cerkveni organizaciji dobila najboljše orodje, da ger-manizira vse slovenske dežele.
Slepi so oni naši rojaki, ki tega ne iz-previdijo. Fanatično sovraštvo do katolicizma jih je oslepilo, da ne vidijo tega, kar je resnemu zgodovinarju jasno kot beli dan. Ce danes Aškerc v svojih slabih verzih trdi nasprotno, če »Narod« v umazanih člankih ob-rekuje katoliško cerkev, če »Soča« pre-mleva spise nemških luterancev, je to le znamenje, da ti ljudje nimajo pojma o resničnem položaju, v katerem se je nahajal slovenski narod v prošlih stoletjih, silna narodno-ohra-njujoča in oživljajoča moč katolicizma jim je pa neznana stvar.
Kar oni klevetajo, to je bilo rešilno za slovenski narod. Zgodovina naša to izpričuje.
Velikanski potres v San Frančišku.
Komaj je ponehal strahoviti izbruh Vezuva, že poročamo o novi veliki katastrofi, ki so jo povzročile notranje zemeljske sile. Kaže se, kakor bi se zemlja ne hotela umiriti. Upanje, da bo po močnem izbruhu Vezuva zemlja umirjena, se, kakor kaže strahovita katastrofa v San Frančišku v Ameriki, ni izpolnilo. Čudili smo sc, ko jc novomeški potresni opazovalec predvčerajšnjim nam naznanjal po ve-zuvovi katastrofi še večjo potresno katastrofo. a njegovega poročila nismo priobčili, ker deloma nismo hoteli strašiti ljudi, deloma pa nismo mogli verjeti.
Tudi v ljubljanski potresni opazovalnici so kazali vsi aparati tri minute trajajoč, silno močan potres v daljavi, smer jugovzhod.
Včeraj zvečer okolu 9. ure je dobil »S I o-venec« v Ljubljani prvo vest o strašni potresni katastrofi v San Frančišku. Kmalu se je vest razširila po Ljubljani. Za nas Slovence je ta vest tem občutnejša, ker je v San Frančišku tudi znatna slovenska.delavska kolonija in ker poročila pravijo, da je bil po potresu posebno prizadet tovarniški del mesta, ni izključeno, da je med žrtvami tudi ka.i naših rojakov. Med Slovenci v San Frančišku ie največ Belokranj-cev.
V naslednjem podajamo poročila, kakor so nam prihajala.
N c w Y o r k , 1<S. aprila. Kmalu po peti uri zjutraj je pretresel mesto San Franci-s k o strahovit potres, ki je trajal tri minute. Na tisoče poslopij jc poškodovanih, deloma popolnoma razrušenih. Na raznih krajih mesta je pričelo goreti. Število mrtvih je nad tisoč. Trgovski del mesta je skoro popolnoma razrušen. V okrajih cenenih stanovanj je bilo na stotine ljudij ubitih. Odličnejši deli mesta so manj poškodovani.
N e \v Y o r k , 18. aprila. Potresna katastrofa .ic v San Frančišku zahtevala mnogo človeških žrtev. Vse brzojavne zveze, izvzemši ene, so uničene. Potres jc bil tako silen, da so se zlomile cevi vodovoda in cevi za plin. Na raznih krajih .ic mesto pričelo goreti. Ogenj se .ie širil skozi Market ulico. Magistrat, katerega zgradba .ie veljala sedem milijonov dolarjev, je v razvalinah.
N c \v Y o r k , 18. aprila. Strah in razburjenje, ki vladata v San Frančišku, sta nepopisna. Prebivalci so planili iz hiš v nočnih oblekah. Poslopja so se nakrat pričela tresti ter so sc hipoma podrla iu zagrebla prebivalce nod razvalinami. V hotelih v notranjem delu mesta je nastalo nepopisno razburjenje. Najbolj so poškodovana poslopja južno od Market ulice. Položaj je tem strašnejši, ker so uničene vse naprave za plin in elektriko. Ker je manjkalo vode, so mnogo hiš razstrelili v zrak da so ustavili ogen.i. Cele ceste leže v razvalinah.
N e \v Y o r k , 18. aprila. Brzojavka iz Sacramenta javlja, da se ie tri milje dolga železniška proga med Suisunom iu Banizo po-greznila. P o t r e s j e u n i č i 1 v S a n F r a n-c i s c u o s c m hišnih blokov tovarni-š k e g a d e 1 a m e s t a. V ostalih delih mesta je manj škode. Hiši časopisov »Call« in »Exa-mineur« sta razrušeni. Na stotine smrtnih slučajev se javlja iz onih delov mesta, ki so sla-bejše zidani. Najnovejša poročila javljajo, da so v San Frančišku celi deli mesta v razvalinah in da je opustošenje še hujše, kot so sc glasile pi«vc vesti.
N c \v York, 18. aprila. (1. uri pop.) Zadnje došle vesti iz San Frančiška poročajo, da se požar povzročen po potresu vedno bolj širi. Bati se je, da bo uničen ves trgovski del mesta.
N e w Y o r k, 18. aprila. Potres, ki je danes zjutraj obiskal San Francisko ,so ga čutili tudi po vse.i državi N e v a d a. »Ne\v York Postal and Telegraph Company« .ie malo pred 11. uro poročala, da je potres v San Frančišku uničil šest do osem cestnih oddelkov v trgovskem delu mesta. Tudi v bančnem delu mesta je napravil mnogo škode.
San Francisko, 18. aprila. Kmalu po 8. uri zjutraj je bil tu drugi potresni sunek, ki je paniko šc povečal. Prebivalci so bežali. Drugi potres je trajal manj časa.
S točk ton (Kalifornija), 18. aprila. Tudi tu je bil danes potres. Železniški most čez reko San loaguin se je ponižal.
W a s h i n g t o n, 18. aprila. Potres, ki je obiskal San Francisko, se je raztezal, kakor kažejo seismografični aparati tukajšnje opazovalnice, čez celo Zemljino. Aparati so se tresli šc opoldne ter s tem kazali, da potres šc ni ponehal.
C h i c a g o, 18. aprila. Družba »Union Pacific Rail\vay-Road Company« naznanja, da so njene brzojavne zveze zahodno od Ogdena (država Utah) pretrgane. Prostor, ki ga jc zadel potres, meri gotovo več sto kvadratnih milj.
Danes dopoldne »Slovencu« došla poročila se glase:
San Francisko, 19. aprila. Ogenj, ki ga jc povzročil potres, se vedno bolj razširja. Včeraj ob polu 12. uri popoludne j e b i I v plamenu ves oni del mesta, k a t e-re g a s c v i d i z m o r j a. Ako ne nastopi zahodni veter, bati sc ic, da bo žrtev požara celo mesto.
San Francisko, 19. aprila. Pet nadstropij velik hotel se jc podrl ter pokril pod razvalinami 70 oseb. Trije hoteli so zgoreli. Neka velika hiša se je podrla. 80 oseb je ubitih
pod njenimi razvalinami . Hotel »Palače« je pogorel. V južnem delu mesta je eksplodiral neki gazometer ter provzročil nov požar. Po mestu hodijo vojaške patrulje, ki imajo povelje vsakega, ki ga zasačijo pri tatvini, takoj ustreliti.
N c \v York, 19. aprila. Zadnja poročila iz San Frančiška pravijo, tla se po potresu povzročeni požar tako širi, da se je bati, da bo žrtev požara ves trgovski del mesta.
C i u c i n a t i, 19. aprila. Neki tukajšnji list zabeležuje vest. da se je vsled potresa amerikansko brodovje, ki je bilo vkrcano v zalivu San Francisko, p o t o p i 1 o.
N e \v Y o r k, 19. aprila. Lahki potresni sunki so se včeraj v San Frančišku dopolu-dne iu popoldne ves čas ponavljali. Dve 1 a-d j i, ki sta bili u k r c a n i v zalivu S a 11 Francisko, sta se potopili. Pet tisoč poslopij je porušenih, število človeških žrtev jc veliko, posebno v lahko zidanih najemninskih hišah. Na oni strani mesta, ki leži proti vodi, se je podrla velikanska hiša na bližnje skladišče, 200 osob, ki so bile v skladišču, je ubitih. P o ž a r j e ž c uničil ves trgovski del mesta San Frančiška ter se razširja sedaj tudi na e I eg a n 111 c j š i del mesta.
Pariz, 19. aprila. Tukajšnji listi poročajo o strahovitem potresu v San Frančišku: Vsled porušenih hiš in eksplozij jc nastal velikanski požar, ki se je v nočnih urah širil s silno naglico. Žrtve so bile še pomnožene s plinovimi eksplozijami. Plinove cevi je vsled eksplozij vrglo iz zemlje visoko v zrak, Ognjegasci. ki so se trudili omejiti požar, so delovali s pravim zatajevanjem smrti. Mnogo ognjegascev je bilo pri rešilnih delih ranjenih. Da bi omejili požar, so mnogo hiš razstrelili z dinamitom. Do 10. ure zvečer so našli 420 mrtvecev. Število 200(1 mrtvecev ni previsoko računjeno, ranjencev je pa okolu 5000. Poleg veličastne magistratne palače jč razrušenih tudi mnogo drugih večnadstropnih hiš, palač ter zasebnih hiš. Prizori so bili nepopisno strašni. Vsled požara je mnogo ranjencev, ki se niso mogli rešiti izpod razvalin, zgorelo ter so našli potem njihova sežgana trupla.
Pariz, 19. aprila. Tukajšnjim umetniškim krogom je prišla vest, da v San Frančišku pogrešajo družbo laškega tenorista Ca-russa, obstoječo iz 250 oseb. Skoro gotovo so pokopani med razvalinami nekega hotela.
SAN FRANCISKO.
S a 11 F r a 11 c i s k o je največje mesto severno ameriške države Kalifornija. Mesto leži na zahodni strani zaliva San Frančiška, ki je le po ozkem prelivu, takozvanih »Zlatih vratih«, zvezan s Tihim morjem. To jc eno naj-krasnejših pristanišč na svetu. Mesto leži na več gričih, visokih po 1 K) m, ki so jih pa zadnji čas izravnali. S tem pridobljeno zemljo so pa nasuli v zaliv in ga tako deloma napolnili. Mesto ima dolge, široke in popolnoma ravne ccste, ki leže deloma vsporedno med seboj, deloma pa se pravokotno sečejo; nadalje ima mesto krasne javne prostore in velikanske hotele. Velik .ie trgovski oddelek mesta, ravno tako bančni oddelek na cesti Cali-fornia Street. Na južni strani mesta leži edini, a uprav velikanski park »Golden Gate Park«, velik 421 hektarov. V središču mesta so kitajska bivališča z glediščem, buddhističnimi templi, igralskimi luknjami in kletmi za opij. Prebivalcev je 350.000, med temi mnogo Ircev, Kitajcev, Nemcev in Slovanov. Mesto je deloma industrijsko, največ pa trgovsko. Ima mnogo dobrodelnih zavodov, med temi mornariško bolnišnico, Magdalenski azil, po-boljševalnico, sirotišnice. Nadalje so v mestu 3 gimnazije, katerih 2 vodijo jezuiti, 2 medicinski šoli in umetniško šolo. V mestu jc več gledališč iu mnogo knjižnic.
Mesto San Francisko ni staro. Prvo evropsko naselbino v tem kraju so napravili frančiškani leta 1776. (Od tod ime San Francisko.) Njihov »misijon« šc danes obstoji na južni strani mesta. Skoro ob istem času jc bila na tem mestu postavljena vojaška straža (presidio) in sezidanih več hiš, ki so bile znane pod imenom Yerba Buena (»dobro zelišče«). Od leta 1833 pa je misijonska postaja propadla pač pa je naselbina privabila več ameriških pustolovcev, tako da jc naselbina štela leta 1848, ko so v Kaliforniji prvič našli zlato, že 1000 prebivalcev. Prebivalstvo jc naglo naraščalo. L. 1852 je štelo mesto že 34.776 pre-
bivalcev (med temi pa ie 5245 žensk). Izpo-četka je bilo mesto gnjezdo hudobije, pozneje na so meščani napravili red in danes je mesto eno najbolje upravljenih mest v severni Ameriki. Mesto je večkrat pokončal požar (1849, 1850, 1851), posebno, ker so bile hiše večinoma lesene.
V	San Fracisko so se naselili prvi Slovenci pred 18. leti. Sedaj iih jc nad 100, med temi 20 družin. Došli so večinoma od Metlike in Dragatuša na Dolenjskem in delajo po stro-jarnah in raznih tovarnah za zaslužek po en dolar 75 centov in več za 10-urno delo. Novinci dobe poleti delo, tudi ženske po kavarnah in tovarnah za izdelovanje plehastih posod ter zaslužijo po en dolar 25 centov na dan. Tudi pri družinah dobe ženske dela, ako so vešče angleščine, ter služijo po 20 dolarjev izvežbane kuharice tudi po 25 dolarjev na mesec. Cerkve nimajo slovenske, ampak hodijo v cerkev, kjer je nameščen dalmatinski duhovnik. Slovenski duhovnik v San Frančišku je od leta 1903 č. g. J. Turk. Imajo tudi tri slovenska podporna društva.
Kalifornija.
Gornja Kalifornija meji severno na Ore-gon, vzhodno na Nevado in Arizono, južno na Mehiko, zapadno na Tihi Ocean in meri 408.-737 km2. Zemlja se deli na tri dele: dolina Sakramento in San Yoaquin s postranskimi dolinami, Primorje in notranji kraji, ki leže onstran Sierre Nevade. Po dolinah Sakramento in San Yoaquin tečeta reki istega imena. Dolina Sakramento je plodna, a San Yoaquin močvirnata. Te dve dolini loči od notranjih krajev pogorje Sierra Nevada, katerega najvišji vrh Moimt Whitney meri 4404 m. Primorje obsega zapadni del t. z. pogorje Obrežne verige (Coast Range), ki se loči od Sierre Nevade in jo deli zaliv San Frančiška na dva dela in se razteza potem pod novim imenom južnovzhodno do spodnjega Kolorada. Pogorje šteje več višjih vrhov, od katerih najvišji je San Bernardino (2590 m). Zemlja je rodovitna, obala skalovita in revna na zalivih. Najlepši je zaliv San Frančiška, ki se prišteva med najboljša svetovna pristanišča. Primorju nasproti leži par nerodovitnih otokov. Onstran Sierre Nevade ležeča notranja zemlja je pusta in prehaja na jugu v puščavo Mohave. Vse reke se izgube v jezerih; morja ne doseže nobena. Vzhodna stran Sierre Nevade je zaraščena iu šteje nekaj zelo plodovitih dolin. Na severu jc povprečna višina gor 1700 m, na jugu 900 m. Tu se nahajajo tudi kraji, ki leže pod morsko gladino, kakor n. pr. Dcath Balley.
V	geološkem oziru so tla zelo vulkanska, zlasti v severni Kaliforniji. Delujočih ognjenikov sicer ni. vendar so taki, ki so v prejšnjih časih bljuvali kakor n. pr. Sliasta. Tudi se nahajajo široka polja lave in več vročih studencev. Sierra Nevada obstoja večinoma iz granita z malimi primesmi. V gorskih plasteh nahaja zlata ruda in živo srebro. Podnebje je različno. Spomladi pade mnogo dežja. Sneg in led sta redka. Poletna vročina je velika. Na jugu razsajajo ob deževnem vremenu hudi viharji. Dež ne pade vedno v enakih množinah, zato trpi cesto zemlja na suši. Po vrhovih Sierre leži po zimi in spomladi sneg, ki se poleti stopi. Tako priteče v doline mnogo vode, ki je velike koristi. Srednja letna temperatura v San Frančišku znaša 12". Prebivalcev šteje Kalifornija 864.694. Po plemenu so zamorci, Indijanci, Kitajci, in ipešani in seveda jc tudi največ tujcev. Javne šole obiskuje 173.801 otrok. Višjih šol je 11.
Splošno je Kalifornija zelo rodovitna. V njej cvete rudarstvo, poljedelstvo in trgovina. Posamezna poljedelska posestva so silno obširna. Ena sama kmetija v dolini San Yoa-quin pridela letno 523.700 lil pšenice, ki jo kmetje tam sejejo v največjej množini. Nadalje prideljujejo koruzo, ječmen, oves, rž, hmelj itd. in v majhnih množinah tudi tobak. Sadje irzpeva kar najboljše. Oranže, limone, smo-kve in mandlji rasto po celem obrežju. Velike važnosti je vinoreja, ki so jo vpeljali misijonarji. L. 1884. se je pridelalo 360.000 hI. vina v vrednosti pet milijonov dolarjev. Pridelujejo nadalje iz repe sladkor, izdelujejo volno, zlasti svilo, sade čajevo rastlino, velikega pomena pa so zopet gozdovi, v katerih se dobe drevesa s silnimi debli. Važna ie živinoreja. Rede največ ovac razne vrste. Pečajo se tudi z ri-barstvom in love kite, ki se v tamošnjem morju pogosto nahajajo.
Slavnoznano je rudarstvo Kalifornije. Zlato se nahaja do zdaj na 31 krajih in srebro na 12. Prvi ga je kopal Sutter iz Švice. L. 1885 so prodali zlata za 736 milijonov dolarjev. Kopljejo tudi bakrene rude, železne, svinčene, platino, cinober, živo srebro, premog, kameno olje in asfalt. Štiri železnične proge pospešujejo promet po suhem in po morju 900 ladij.
Volilno pravico ima vsak, ki je spolhil 21 leto, samo Indijanci iu Kitajci so izvzeti. Izvr-ševalno oblast ima v rokah guverner, ki ga voli ljudstvo na štiri leta. Istotako voli tudi druge njemu podložne uradnike. Postave vpeljuje poseben senat, ki šteje 40 članov.
Druge slovenske naselbine v Kaliforniji.
V	P o r t c r s v i I I c, 200 milj od San Frančiška, biva tudi nekaj Slovencev, ki sc pečajo s poljedelstvom. - O a t 11 i 11 jc mala naselbina ,30-tih Slovencev, ki so prišli tje pred desetimi leti od Metlike. Delajo v topilnicah za srebro ter zaslužijo po dva dolarja za 10-urno delo. Semkaj pride po enkrat na mesec slovenski duhovnik ter daruje službo božjo v privatni hiši, kamor sc zbero poleg Slovencev tudi Hrvatje.
Crockctt, Kal. — Pred petnajstimi leti je bilo ustanovljeno to mesto, ki preživlja kakih 50 Slovcnccv, došlih sem pred devetimi leti od Scmiča. Med temi jc 12 družin z zemljiščem, nekateri pa delajo v tovarni za sladkor ter zaslužijo po en dolar 80 centov na dan za 10-urno delo. Drugi delajo v topilnicah za
zlato in srebro ter zaslužijo po dva dolarja na dan. Delo je tu težko dobiti. V cerkev zahajajo v angleško katoliško.
V S u 1 p h u r B a n k, K a 1., od San Fran-cisko 120 milj severno ležečem mestu, živi izza zadnjih 23 let nekaj Slovencev, ki imajo svoje kmetije ter rede živino in prideljujejo precej pšenice. Ako se hoče tu kdo naseliti, dobi zemlje aker po 100 dolarjev.
A nge los Ca m p, Kal., je kraj, kjer dela nekaj Slovencev v zlatih rudnikih.
Krščanstvo v Kaliforniji.
Kalifornijo so odkrili od Mehike sem, in zato so tudi misijonarji prihajali od one strani. Dolgo časa sc krščanstvo ni moglo ukoreni-niti, dokler sc ni posrečilo jezuitu p. Salva-tierra leta 1697 pridobiti si zaupanje Indijancev. Že leta 1717 so jezuitje ustanovili v Stari Kaliforniji 17 naselbin. V deželi so bila tedaj 4 misijonska okrožja s 30 indijanskimi krščanskimi vasmi. Od leta 1744 je krščanstvo vsled velikega truda jezuitov hitro napredovalo. Skoro vsako leto so ustanovili kako novo krščansko vas. Jezuitje so zidali Indijancem hiše, jih učili poljedelstva in živinoreje, so jim ustanovili dobre šole in jim sploh donesli vse pridobitve evropske kulture. Divji Indijanci so pa napadali krščanske naselbine, in zato so jih obdali z utrdbami, ki jih je izvedla španska vlada. Ko so pa framasoni začeli boj proti jezuitskemu redu, je vlada leta 1767 izgnala jezuite tudi iz Kalifornije. Tedaj so bili že skoro vsi prebivalci (okoli 16.000) katoličani. Misijonsko delo so potem vspešno nadaljevali tudi v sosednih krajih frančiškani. Mchikanska revolucija je pa izgnala misijonarje in skoro uničila njihovo delo. Ker so iz celega sveta prihajali v Kalifornijo predrzni klativitezi, ki so imeli edini namen, tam hitro obogateti, je bilo misijonsko delo sploh težavno. V zadnjem času se zopet mnogo dela za povzdigo krščanskega življenja. Do 1838 jc imela Kalifornija apostolskega prefekta, leta 1840 je postala škofija, in od leta 1848 je spojena z Združenimi državami. Glede vprašanja, ali naj bo Kalifornija suženjska ali prosta država, jc ljudsko glasovanje odločilo za svobodno državo.
Razgovor našega poročevalca z vodjo tukajšnje potresne opazovalnice.
Naš poročevalec sc je danes opoldne oglasil pri vodji tukajšnje potresne opazovalnice gosp. prof. B e 1 a r j u, ki je na polju potresnih opazovanj priznana avtoriteta. Gosp. profesor je bil toliko prijazen, da je našemu poročevalcu pokazal zaznamovanja potresnega valovanja, kakor ga je opazovala tukajšnja potresna opazovalnica od 20. marca dalje in ki je posebno izrazovito pred izbruhom Vezuva. Maksimum valovanja se kaže 16. t. m., drugi jako opasen maksimum 17. t. ni., in 18. t. m. se je dogodila potresna katastrofa v San Frančišku. Aparati tukajšnje opazovalnice so bili včeraj cel popoldne iako nemirni in so kazali na 10.000 kilometrov oddaljeni potres, katerega so zaznamovali za še strašnejšega, nego je bil na Formozi. G. profesor je opozarjal na to, da so bile tekoči tncscc posebno velike in sumljive solnčne pege in na solncu izredne razmere, kar skoro gotovo vpliva na zadnje dogodke na naši zemlji. Ni izključeno, da je katastrofa v San Frančišku v zvezi z izbruhom Vezuva. Naš poročevalec je vprašal gosp. profesorja, ali je morda tudi predvčerajšnji lahek potresni sunek bil v kaki zvezi s katastrofo v San Frančišku. Gosp. profesor je dejal, da ie bilo to lokalno tresenje i n da je to dokaz, da Ljubljana stoji na jako solidnih tleh, ker sicer bi bili sedanje silovito valp-vanje v notranjosti zemlje gotovo občutili na jako neliub način. Nevarnosti ni n i-k a k e. Danes ie potresna opazovalnica zabeležila, da je nemirje s ploh* pop o 1-n o m a prenehalo.
NOTRANJE - POLITIČNI POLOŽAJ.
»Narodni listi« sodijo, da je sedanji položaj za Gautscha po končani krizi na Ogrskem neugoden. Gautscheva in državna korist bi bila, da poizkusi skleniti s Cehi in Poljaki tak mir, ki bi ne povzročil nemške obstrukcije, oziroma opozicije. Gautscheva želja je, da opuste Cehi svoje sedanje opozicionalno stališče in se udeleže aktivno in pozitivno agend države. Gautsch se želi približati zbornični večini, na katero bi se lahko upiralo parlamentarno ministrstvo.
Velike demonstracije so bile predvčerajšnjim v Ašu. Odvetnik dr. Baxa hoče v Ašu povzročiti češko sodnijsko razpravo. Kakih 3000 oseb je prikorakalo predvčerajšnjim na čelu s črno-rdeče-zlatimi zastavami pred sodnijsko poslopje, kjer je nagovoril dr. Trost množico in rekel, da v aškem sodnijskem poslopju Nemci nc bodo trpeli čeških razprav. Pozval ic demonstrante, naj sc udeleže v velikem številu razprave. BOJ PROTI NERAZDRUŽLJIVOSTI KATOLIŠKEGA ZAKONA.
Žalostni vspehi protikatoliške gonje ua Francoskem nc dajo miru sovražnikom katoliške vere v Avsriji. Znano je, da delajo osobito zadnji čas z vso silo proti nerazdruž-ljivosti zakonske zveze. V tej zadevi je izdal šenthipolitski škof dr. Rossler času primeren pastirski list, v katerem obravnava o stremljenjih proti nerazdružljivosti katoliškega zakona. Škof priznava, da je mnogokrat res težko vztrajati do konca življenja v skupnem zakonu. Medenim tednom sledi trpljenje in razočaranje. A dolžnosti nc smejo prenehati, dasi so težke, ker jih izpremeniti ne moremo. Nerazdružljivost zakona je božja naredba. A potrebna jc zvestoba obeh zakonskih. Zakonski mir traja toliko časa, kakor zakonska zvestoba. A s strastjo se obudi tudi želja po ločitvi in odpre se globok prepad, v katerega padejo starši in otroci. Nc samo zve-
stoba, tudi dolžnost do otrok zahteva neloč-Ijivost zakona. Dasi zamre morebiti sčasoma medsebojna ljubezen med možem in ženo, vendar zahteva skrb za blagor in vzgojo otrok neločljivost zakona. Življenje zakonskih je tudi last njunih otrok. Za vzgojo otrok sta pa potrebni materinska ljubezen, kakor tudi očetova resnost in strogost. Nadalje kaže škof v zgodovini poganskega Rima nravni propad, ki sledi zakonski ločitvi, ter končuje: Ločitev ni zdravilo za strast, ampak je grozen strup za družbo. Število zakonskih ločitev se množi s propadom krščanskega duha in krščanskega mišljenja.
TROZVEZA SE KRHA.
»Berliner N. N.« razlagajo brzojavko italijanskega kralja Viktorja Emanuela z ozirom na vezuvsko nesrečo tako, da pomenja prikrito demonstracijo proti nemškemu cesarju Viljemu. »Daily Čhronicle« piše, da je pokazala brzojavka nemškega cesarja italijanskemu kralju celemu svetu, kako sta si odtujili Italija in Nemčija. Trozveza je že zdavnaj zrahljana in ne bo prenesla zadnjega udarca. Pariški dopisnik londonskega lista »Daily Mail« piše, da se pripravlja nova trozveza, v kateri bodo Angleška, Francoska in Italija. Novi italijanski poslanik v Londonu Tittoni ima nalogo, da pospešuje dobre od-nošaie med Angleško in Italijo. Zbližanje se uresniči v najkrajšem času in privede najbrže do aliance. Izključena ni tudi čvetero-zveza, v kateri bi bile Angleška, Francoska, Italija in Rusija. »Popolo Romano« pa piše, da je Nemčija prepričana o lojalnosti v Alge-cirasu. Sedanje nezaupanje je le trenutno ne-sporazumljenje.
HRVAŠKI SABOR.
Včeraj se jc zopet sešel hrvaški sabor. Značilna je bila v včerajšnji seji interpelacija poslanca čiste stranke prava Tomaca, ki je in-terpe.liral radi na Francoskem izišlc Larous-sove enciklopedije, v kateri se čita, da je »Hrvaška mala provincije Ogrske«. Peštansko ministrstvo je poslalo službeno poročilo za Hrvaško uredniku enciklopedije!
STAVKE.
V	\Veissenfclsu (Nemčija) stavka izmed 15.600 delavcev 4300 mož. V Mannshciinu so pričeli stavkati v Walhofovi tovarni. »Ham-burg-Amerika-Line« poroča, da »Hamburška mornariška zveza« ni dosegla svojega namena, da bi bila preprečila pravočasno vožnjo brzoparnika »Deutschland«, ki je odplul včeraj opoldne s polno posadko 560 mož.
Stavkujoči pariški poštni uslužbenci so imeli shod, na katerem se je predlagalo, naj poškodujejo poštne nabiralnike. Policija je zato dobila strog ukaz, naj z vso strogostjo nadzoruje poštne nabiralnike. Vojaštvo straži od včeraj opoldne tudi podzemske brzojavne in telefonične žice. ker se boje, da jih prere-žejo stavkujoči poštni uslužbenci. V Parizu je pričelo stavkati tudi 3500 delavcev pri tiskar-niških strojih. Zahtevajo zvišanje plač in de, veturno delo. V 40 tiskarnah pa ne stavkajo, ker so delavcem dovolili, kar so zahtevali. V Lillc, Gambais in Valencienes stavkajo tiskarji
V	Lensu so napadli stavkujoči rudarji železniški vlak, v katerem so sc vozili oni rudarji, ki so se udeleževali rešilnih del v Billy Montignyškem rovu št. II. Na kavalerijo, ki je posredovala, so metali kamenje. V Ličvinu so pa včeraj opoldne oplenili trg za živila. Kakih tisoč stavkajočih rudarjev iz Ličvina je napadlo včeraj popoldne vrtno hišo rudniškega ravnatelja Reumauxa, ki pa je bil ta čas v Parizu. Njegovi ženi se je posrečilo, da je ušla. Stavkujoči so vse razbili, kar so dobili v hiši. Vojaki so razkropili stavkujoče rudarje. Stavkujoči so umorili v Lensu nekega častnika, ki je poveljeval oddelku, ki je stražil vhod v jamo.
Stepli so se včeraj stavkujoči in nestav-kujoči delavci v voironskili svilotkalnicah. Posredovali so vojaki in orožniki. Ranjen je bil neki orožnik in več delavcev. Stavkujoči so hodili po mestu in peli revolucionarne pesmi. Število stavkujočih delavcev je naraslo v Voironu na 4000.
PAPEŽ iN FRANCIJA.
Na Veliki petek jc priobčil »Temps«, ki ima jako dobre zveze z vladnimi krogi članek, ki obravnava po »Figaru« napovedano papeževo prepoved verskih družb in izvaja: «Ako bi hotel papež, imamo jutri pravo versko vojsko na vsem Francoskem, ki bi je nihče ne zadržal. Zveza z apostolsko stolico je bila pretrgana, ko je bila najbolj potrebna. Enostransko se jc odpravila medsebojna pogodba. Zakon o ločitvi cerkve od države se je sklenil tako, kakor da bi ne bilo papeževe avktoritete čez toliko milijonov francoskih katoličanov. Brezobzirna fanatična Combova politika nas je privedla v zagato. Boljše bi bilo, da bi izvedli ločitev ccrkve od države na Francoskem v sporazumu s papežem. Sklenjen je sicer zakon o ločitvi cerkve od države, nikakor pa še ni prepozno za pogajanja, ki bi omilila upo-labo postave. Apostoljska stolica nima navade, da bi odklanjala trdovratno pogajanja in odvisno je lc od francoske vlade, da prepreči z vljudnim nastopom vladi preteče neugodne posledice.
KATOLIČANI IN PRAVOSLAVNI NA LITVI.
V	več krajih na Litvi jc prišlo do prepirov med katoličani in pravoslavnimi zaradi cerkva. Kakor znano, se jc prej država polastila mnogih katoliških cerkva, da bi prisilila katoličane k razkolu. Zdaj jih zahtevajo katoličani nazaj. Marsikje jc pravoslavni duhovnik skoro sam s svojo cerkvijo sredi katoliškega prebivalstva. Pri nemirih jc nekaj takih pravoslavnih popov zbežalo in so pustili katoličanom cerkev. Pred Antoleptski ženski samostan jc prišla množica katoličanov, ki jc zahtevala izročitev samostana. Vojaška sila
jih je razgnala. V Vilni se je ustanovilo društvo, katerega namen je, študirati zgodovino cerkva in zahtevati, da se vrnejo katoličanom ugrabljene cerkve. Med te spada tudi Troicki samostan, ki je bil prvotno uniatski. Pravoslavnih popov, ki jih usiljuje vlada v katoliške kraje, katoličani več ne puščajo na mnogih krajih v sela. Ker pravoslavni še vedno upajo, da bodo dalje prodirali s pomočjo vlade, bo tudi odpor vedno hujši.
UPOR NA PORTUGALSKIH BOJNIH LADJAH.
Iz Lizbone poročajo: Brzojavna poročila so podvržena zelo strogi cenzuri. Policija je prepovedala listom, da bi priobčevali podrobnosti o uporu na oklopnicah »Don Carlos« in »Vasco de Gama«. Zanesljiva poročila trde. da je povzročila prevelika strogost pri manjših prestopkih upor. Pet ladij je zasidranih pred Tajo tako, da jih lahko obstreljujejo iz utrdb. V vojašnicah je konsigniranih približno 1400 mornarjev.
VSTAJA V MAROKU.
»Morning post« poroča iz Arasa, da so se uprli Maročani v južnem delu države proti, sultanu. Uporu so se pridružili tudi puščavni-ški rodovi. Uporniki so proglasili za maroškega sultana nekega mladega sultanovega sorodnika. Angleški listi trde, da postane v Maroku splošna vstaja, ako uvedejo evropsko policijo, dasi le po pristaniških mestih. Nikakor ni izključeno, da posredujejo velevlasti.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
V	Nuanu so se zopet pojavili resni bok-serski nemiri, ki so razširjeni po več provin-cijalnih okrajih in jc naperjeno pred vsem proti tujcem in pa proti Mandžu vladarski rodbini. Vladne kroge vstaško gibanje precej skrbi. V pobunjene pokrajine pošiljajo močne vojaške čete.
SRBIJA.
Z odstopom Grujičevega ministrstva se je zelo poostril politični položaj v Srbiji. Sodijo, da bodo le nove volitve pojasnile položaj in da so voljni stari radikalci izvesti volitve. Razširjene so tudi govorice, da namerava kralj imenovati neparlamentarno ministrstvo, kar bi izzvalo politične boje, a resni politiki dvomijo, da zvrše ta poizkus. Dejstvo, da so zbrali v Belgradu 200 orožnikov, opravičujejo s tem, da preprečijo morebitne zo-petne spopade. Kralj želi, naj sestavijo novo srbsko vlado neodvisni radikalci, ki naj bi opustili zahtevo za rešitev zarotniškega vprašanja in izvedli sporazumljenje z Avstro-Ogr-sko. Neodvisni radikalci pa niso voljni, da prevzamejo vlado. Zmerni radikalci so pa pripravljeni, da se pogajajo s kraljem o sestavi nove srbske vlade.
RUSKE HOMATIJE.
Popa Gapona pogrešajo že cel teden. Sumijo, da so ga umorili vstaši.
V	Bukarešti! so prijeli mornarja Matu-šenka, ki je poveljeval upornikom na »Potem-kinu«. Ruskim oblastim izroči rumunska vlada več ruskih revolucionarjev.
Na velikonočno nedeljo so nameravali v Genevi napasti revolucionarji ruske aristo-krate, ki se nahajajo v Genevi. Med službo božjo so poizkusili vdreti k velikemu oltarju, a je to preprečila policija, ki je prijela deset oseb. Pred cerkvijo so nameravali oprostiti prijete osebe in vnel se je boj med policisti in revolucionarji. Na obeh so streljali iz revolverjev in jc bilo ranjenih več oseb. Boj je trajal eno uro. Prijeli so 20 oseb. Policija noče dati še nobenih pojasnil.
Dnevne novice.
+ Še dalje se prijemlje »Edinost« za glavo. Ni ji pomagati. Vendar poizkusimo. Očita nam, da se identifikujemo z vladno predlogo. A to ni res, saj jc bilo že stokrat jasno povedano, da stoji »S. L. S.« na stališču splošne in enake volilne pravice. A če vlada reče, da je za deželni zbor ne privoli, kaj potem? Cc vlada smatra to kot načelno stališče za vse deželne zbore, kaj naj storimo? Ali naj napovemo vojsko? Ko je »S. L. S.« obstruirala za splošno in enako volilno pravico, je bila »Edinost« ogorčena, zdaj pa zmerja, zakaj da bi »S. L. S.«, zato da bi se vrnile redne razmere v deželno zbornico, glasovala tudi za vladno predlogo, ki znatno razširja zastopstvo slovenskega ljudstva na Kranjskem. Zakaj se pa »Edinost« ne bori v Trstu za splošno in enako volilno pravico? Tam je nje polje, a tam ne dela nič, le zaradi Kranjske se prijemlje za glavo. To pa mora vsakdo poznati, da z ozirom nasedanje razmere pomeni vladna predloga velik korak naprej, in kdor tega koraka neče storiti, jc nazadnjak in tudi izdajalec slovenske narodnosti. Kajti sedaj so Nemci gospodarji deželnega zbora, ker so liberalci ž njimi v zvezi. Ta zveza, ki daje vso moč v nemške roke, bi prišla ob svojo veljavo, če bi sc slovenskemu ljudstvu odprla vrata v zbornico. Ustvarjena bi bila slovenska večina, katero mora zahtevati vsak pošten Slovenec. A »Edinost« tega neče. Ona hoče, da bi bilo po starem še sto let naprej, toliko časa, da bi splošna in enaka volilna pravica enkrat sama prišla v kranjski deželni zbor. To pa sc more, kakor uče sedanje izkušnje, izvršiti lc polagoma, in gotovo jc, da se bo mnogo prej izvedlo, ako sc sedaj vsako rajširjenje ljudske pravice sprejme iu izrabi. Šteti do 47 »Edinost« v resni;i nc zna, kajti
drugače bi bila morala priznati, da je 36 slovenskih glasov, izmed 47 za Slovence mnogo več vredno, nego 26 izmed 37, ako je od teh deset v zvezi z Nemci, ki tvorijo večino proti ljudstvu. Kajti, da obstoji nemško-slovenska zveza še dalje, to bi morala »Edinost« vendar vedeti, kakor tudi, da je »S. L. S.« še vedno obstrukcijska stranka, ki edina vodi boj za pravice slovenskega ljudstva v Kranjski deželi. Kdor tega ne uvidi, more biti samo idiot ali pa izdajalec.
+ Načelo liberalne stranke glede volilne reforme je izrekel včeraj »Slov. Narod« v besedah : »Liberalci smo sami sebi najbližji«. To je enkrat odkrita beseda. Vse pisanje o »prodanih Korošcih in Štajercih«, o »izdanih obrtnikih in delavcih«, o »potlačenem meščanstvu« itd. je le pesek v oči. »Mi liberalci smo sami sebi najbližji«, to je edino njihovo načelo, kakor je »Narod« pred časom pisal, da jc boljše, da h----vzame vse, kakor pa da bi »klerikalci« zmagali. Edino le sebičnost jih vodi. čuta za slovenstvo pa nimajo prav nič. Naj pove »Edinost«, če je pošteno, potegovati se za tako stranko!
+ Volitev župana v Sodražici se je vršila dne 17. t. m. Za župana je bil izvoljen s 15 glasovi g. Bartol. Zanimivo je, da so liberalci glasovali za župnika, ki je dobil 8 glasov. Obširneje poročilo objavimo jutri.
+ Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani je te dni razposlalo vsem občinskim odborom na Slovenskem sledečo prošnjo: Tujejezični listi očitajo semintje »Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, da zna biti gibčna. Nam je tupri-lično taista pohvalna gibčnost pripoznati društvu »Stidmarki« in pa enemu nemških srenj-skih odborov. V novinah beremo namreč, da je 23. februarija t. 1. občinski odbor mesta Spi-tal ob Dravi ugodil prošnjam »Siidmarke« ter dovolil imenovanemu društvu vsakoletnih 50 kron podpore. Obenem je sklenil, da ko-lekuje zanaprej slednje uradno pismo in listino — ki pojde čez prag občin, hiše — z »Wehr-schutzmarkami«; t. j. znamkami tega nem-škonarodnega društva. Prepričani o Vaši domoljubni volji Vas prav uljudno prosimo, da posnemate gibčnost naroda, ki se mu je za svoj obstanek bati prav tako malo, kakor se nam je semtertje bati prav zelo. Dosedaj ste nas obvestili dve slovenski srenji, da vsled naše že enkratne prošnje do vseh slovenskih županstev kolekujeti svoje listine z našim narodnim kolekom. V ime domovinske stvari in pa, da svetite svojim podanikom vabljivim zgledom, prosimo Vas povodom ponovljenega sklepa naše 170. vodstvene seje izza 21. marca 1906, da bi prav kmalu sklenili v prid naši slovenski narodnosti to isto, kar je špitalska občina ukreniti znala v hasek nemškemu rodu. Mi ne zahtevamo od slovenskih srenj, da bi čez noč postale češke srenje, kojim je »Osrednja češka matica« ljuba punčica v narodnem očesu in koje ne prezira menda niti ena izmed njih. A to si pa usojamo beležiti Vam v tem pisanju, da bodimo vsaj na nevtralnih slovenskih tleh naše družbe kar jemoč gibčni in kar ie moč energični. Te gibčnosti in te energije tudi naši narodni nasprotniki pričakujejo od nas in nas v notranjem cenijo tem bolj, kolikor bolj se bližamo imenovanima lastno-stima. Slavni srenjski odbor! Udcjstvimo svojim neprijateljem to njihovo opravičeno pričakovanje.
+ Poročil se je c. kr. gozdarski elev gospod Vladimir Šuklje, sin državnega in deželnega poslanca g. Frana Šukljeja, z gdč. Gizelo Golia, hčerko c. kr. višjega de-čelnosodnega svetnika g. Ludovika Golia. — Iskrene čestitke!
—	Poroka. Včeraj se je poročil gospod Ignacij Muren, c. kr. finančni nadstražnik, z gdč. Matildo Svobodo. Naše čestitke!
—	Smrtna kosa. Dne 15. t. m. je umrla v Solkanu gospa Ana D o 1 j a k o v a, rojena Čičigoj.
—	»Društvo slovenskih profesorjev« ima
svoj ustanovni shod dne 22. t. m. ob 10. uri predpoldnem v mali dvorani ljubljanskega »Narodnega doma«.
- Vsa županstva in druge interesente vipavskega okraja vabim, radi prireditve vinskega semnja in vinske pokušnje v postojnski iami, na pogovor v nedeljo, dne 22. t. m. popoldne ob pol 4. uri. Sestanek v hotelu »Adrja« v Vipavi. Nameravani semenj se bo ršil, kakor že določeno, prvo nedeljo v maju, j. 6. maja popoldne. Ker sc kaže že sedaj vseh krogih veliko zanimanje za to pri-~dbo, je dolžnost vsakega vipavskega vinskega producenta, da skuša vsak po svojih močeh povzdigniti ugled vipavskemu vinstvu.
Fr. Gombač.
—i Umrl ie v Rimu general jezuitov pater Martin.
—	Detomorilka oproščena. Pred tržaškimi porotniki jc bila oproščena 23 let stara, na Krasu rojena dekla Ivana Furlan, ki je
morila svojega otroka. Pred porotniki jc nor priznala iu pristavila, da je bila vsa mešana. Državni pravdnik sc ie pritožil, rurlanovo so obdržali v zaporu.
—	Žrtev pretepa na parniku. Na parniku »Epulo«, ki je peljal tržaške izletnike nazaj iz Milj, je nastal velikonočno nedeljo zvečer pretep. Priče pripovedujejo, da so pri tem vrgli nekega moža v morje. Sedaj so našli blizu št.-andrejskega kolodvora v Trstu na morju truplo Antona Artemisija. Domnevajo, da je on tisti, ki so ga vrgli iz »Epula«.
—	Strela je udarila na velikonočni ponedeljek v kočo Margarete Kern v Bregu, občina Nasoviče. Osrenj je kočo upepelil.
—	Proti draginji v mesnici. Te dni je "sklical župan v Gradišču ob Soči vse tamkajšnje mesarje ter jim položil na srce, naj znižajo cene mesu primerno kakor v Cervinjanu, dru gače otvori občina mesnico v svoji režiji.
—	Pobegnila je od doma 171etna Alojzija Florjančič, hči gostilničarja Florjančiča v St. Petru pri Novem mestu. Proti očetovi volji hoče v Ameriko. Policija jo zasleduje.
—	Živa zgorela. Pri naši včerajšnji no tiči o neki zgoreli ženski v Gorici je pomota v imenu. Dotična gospa se piše Julija R u-z i s c k a. Nesreča je nastala najbrž vsled tega, da so se ji vneli lasje, ki jih je mazala s petrolejem.
—	Največja avstrijska vojna ladja. Letos se udeleži vaj avstrijske mornarice tudi največja avstrijska vojna ladja »Nadvojvoda Karol« kot adtniralna ladja. Ladja »Nadvojvoda Karol« je dolga 118, široka 22 metrov, in se potopi v morje 7 in pol metra, deplacement pa iznaša 10.600 ton. Oklop meri 210 milimetrov in obdaja ladjo 1.45 metrov pod in 1.2 m. nad morjem. Oklopi, ki zavarujejo topove, merijo 120 do 240 milimetrov, in tehta vse oklopje 3000 ton. Sredi ladje se dviga kase-mata, ki jo obdajajo štirje premikalni stolpi, v katerih so štirje 24 cm. brzostrelni topovi, ki telita vsak 28 ton. Iz teh topov mečejo 215 kg. težke kroglje 16 km. daleč. Poleg teh štirih topov jc pa še 12, in sicer 12 ton težki 19 cm. brzostrelni topovi, ki ustrele na minuto štirikrat 90 kg. težke kroglje. Poleg teh topov je pa 14 brzostrelnih topov malega kalibra in 16 mitraljez. Ladja je stala s topovi 26 milijonov.
Ljubljanske noulce.
lj Ljubljanske občinske volive. Na naš poziv, naj danes pri v.olitvi drugega razreda pride na volišče vse,, kar se strinja z magistratnim terorizmom, sc jc od 1391 volivcev drugega razreda odzvalo 341 volilcev, in so dobili: inženir Hanuš 320 glasov, uradnik Mayer 336 glasov,^ ravnatelj Senekovič 308 glasov, ravnatelj Šubic 324 glasov,notar Plantan 5 glasov. Po 1 gjas so dobili: Drmota, dr. Oražen, dr. Stare; Žužek.
lj Umrla je gospa Pavla F u n t e k , rojena Pfeifer, soproga gospoda profesorja Antona Eunteka. Naše iskreno sožalje! Umrla je v Verhovčevih ulicah gospa Ad. Ccrnc, rojena Kirschner, stara 34 let.
lj Slovensko planinsko društvo. Redni občni zbor tega društva se bo vršil v soboto, dne 21. aprila t. I. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«, po sledečem sporedu: Pozdrav načelnikov. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) računskih pregledovalcev. Dopolnilna volitev enega odbornika. Predlogi. K obilni udeležbi vabi osrednji odbor »Slov. planin, društva« v Ljubljan.
lj Meščanski večer jc danes v hotelu /»Union«.
lj Senzačna znamenitost za Ljubljano.
Kakor čujemo, je spored za obe predstavi gledišča takoimenovanih živih slik g. Davorina Rovšek-a prav izbran in zelo zanimiv. Mnogo zabave nudile bodo obiskovalcem tega gledišča žive slike, med temi posebno na morju plavajoči parnik, visoko pluskajoči valovi, skubenje perja, kepanje s snegom, od muhe nadlegovanj gost itd. itd. Občudovanje bodo vzbujale zračne, skioptične slike, katerih ni zamenjati z drugimi podobnimi, ker se bodo kazale v velikosti in dovršenosti, v katerih jih do sedaj še ni bilo videti. Pri otvoritveni predstavi, katera se bode vršila v hotelu »Union« v soboto, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer, divili se bodemo 60 interesantnim mestnim slikam Petrograda in Moskve. Nele največje in najlepše stavbe, mostovi in sohe, temveč tudi prekrasni vrtovi Petrovega dvora s svojimi vodometi zadostili bodo v visoki meri radovednosti občinstva. Predstavilo se nam bode Carskoje-Selo, z obširnim cesarskim gradom, v katerem bodemo videli veliko plesno dvorano, priprosto opremljeno carjevo delavnico, orožarno z dragocenim orožjem vseh časov in narodov, videli bodemo krasni park s slavoloki, spomeniki, podzemeljskimi jamami, umetnimi razvalinami, kakor tudi ča-robe polno jezero. Druga predstava, ki je določena na nedeljo, dne 22. t. m., kazala nam bode razun interesantnega vsporeda živih slik 60 zračnih skioptičnih slik iz še malo poznate Avstralije. Tu bodemo imeli priliko, seznaniti se z domačini tega kontinenta, z mesti, živalmi in rastlinami. Iz teli slik sklepali bodemo, da se Avstralija čudovito razvija. Priporočamo podjetje g. Rovšek-a ter pričakujemo, da bode občinstvo to podjetje vsestransko podpiralo, posebno ker so vstopne cene zmerno nastavljene.
li Nakup Mayerjeve hiše. Kakor sc nam poroča, hiša lekarnarja g. Mayerja šc ni prodana tržaški »Generali«. Pogajanja za nakup se vrše, kupčija pa še ni definitivno sklenjena.
li Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti jc nocoj od pol 8. do pol 10. ure.
lj Mleko v vozovih za smeti. Piše sc nam: Hvalevredno je, da sc zahteva na trgu od mesarjev in mlekaric snažnost, čeravno je posebno v zadnjem času bila strogost mestnih uslužbencev večkrat pretirana. Človek bi torej od mesta pričakoval vsaj toliko snažnosti, kolikor jo zahteva od prodajalcev. Gospodje gotovo menijo, da morajo snažnost zahtevati
le od mlekaric, a sami lahko delajo, kar ho čejo. Nemški pregovor pravi: »Was der Mei-ster macht, ist wohl gethan, wcnn man's auch nicht brauchen kann.« Mleko, ki ga prodaja magistrat, dovaža se namreč v vozeh za smeti. Res je, da so posode dobro zaprte, toda okusno to vendar ni in mleko se pozneje tudi preliva iz posod. Torej malo več snažnosti želimo tudi pri mleku magistratovih gospodov. Radovedni smo, kako zadovoljni bi bili gospodje, ki se na magistratu pečajo z mlekom, ko bi mlekarice po magistratovem vzgledu začele voziti mleko v gnojnih koših.
lj Izgubljeno. Podpisani je dne 14. t. m. izgubil zlat prstan 14karatnega zlata z opal-nim kamenom. Pošteni najditelj se prosi proti dobri nagradi ga oddati na Radeckega cesto št. 2. Franc Ogrin, Ljubljana.
lj Lifkov kinematograf v Lattermano-^ vem drevoredu je pričel s predstavami, tako-; zvanih „predstav za gospode" pa ne sme več/ prirejati.	>
lj Zgradba salezijanske cerkve na Rakovniku se bode nadaljevala in so pri prave ter dovažanje materijala v tiru.
Štajerske noulce.
š Nevarno je zbolel v začetku tega meseca č. g. Ivan Nep. Simonič, župnik v St. Janžu na Dravskem polju. Sobratom se priporoča v molitev.
š Katoliško politično društvo za vranski okraj bo imelo v št. Juriju ob Taboru v cerkveni hiši v soboto 21. aprila, ob 3. uri popoldne shod. Predmet bo o kandidatu za državni zbor namesto umrlega Žičkarja.
š Poročil se je gospod Franc Kresnik, nadučitelj v Brežicah, z gospico Olgo Ranner, hčerko okrajnega šolskega nadzornika, dne 16. t. m.
š Huda nesreča. Na veliki ponedeljek se je vozil nekdo od Rogatca po strmi cesti. K nesreči sc je kočijaž preveč napil. Na nekem strmem klancu je konj padel in obležal mrtev; kočijaž je odletel z kozla in obležal za vedno. Popotnik, neki dimnikarski mojster, si je zlomil nogo, žena pa več reber. To pa vse radi tega, ker je kočijaž preveč pil.
Koroike noulce.
k Ustrelil se je v torek v Celovcu zjutraj domobranec Benedit iz Radovljice. Vzrok je menda ta, ker je bil prevečkrat kaznovan.
k Strela je udarila veliko nedeljo opoldne ob pol dveh v streho slaščičarja Stockla v Pli-berku. Ogenj so sosedje takoj pogasili.
k Stepli so se na veliki ponedeljek ponoči v Celovcu fantje od 17. polka v kavarni »Sclii-berth«. Izkupil jo je tudi natakar, ki je miril.
Razne stvari.
Najnovejše.
Umrl je v New Yorku imejitelj cirkusa Barnum & Bailey, Mr. Bailey.
Mater, očeta in sebe je ustrelil v Chiassi polslepi sin šolskega ravnatelja L. Barbierija.
Stavka pismonoš v Parizu je po najnovejših poročilih takorekoč končana.
Samoumor s t o 111 i k a. Jaroslav, 17. aprila. Tti se je ustrelil stotnik Ludovik Fromen.
Poneverjenje. Iz Krakova poročajo, da je poneveril v mestni hranilnici v Niepo-lemici blagajnik 80.000 kron in zbežal.
Nadvojvoda Jožef potuje danes v Budimpešto, kjer ostane stalno.
Kralj Karol pride iz Romunije 25. t. m. v Opatijo, kjer ostane dalje časa.
Dohodki berolinskih zdravnikov. Bero-linska zdravniška zbornica je obelodanila nedavno zanimivih podatkov o dohodkih berolinskih zdravnikov. Povprečni letni dohodek berolinskega zdravnika znaša 9000 mark, toda v Berolinu je 1322 zdravnikov, ki služijo na leto manje nego 5000 mark. V višjih krogih zdravniškega poklica jih 48 služi na leto 50.000 mark in tudi še več. Petnajst jih služi po 60.000, trinajst po 78.000, trinajst po 78.000, trije po 80.000, šest po 90.000, štirje po 120.000 in pet po 180.000 mark. Eden služi 260.000, eden 330.000 mark.
Opero poslušali na 600 milj. Na sestanku električarja, ki se je vršil nedavno v Salt Lake-City (Utah) jc bilo lahko čuti predstavo opere »Faust«, ki so jo prestavljali v gledišču v Cheyene, ki je oddaljeno 600 angleških milj. To vse so dosegli s pomočjo telefona.
Umori otrok na Angleškem. Angleška policija zasleduje dvoje žensk, ki sta imeli svoje otroke pri domačih zajcih in kozah in jih z njimi enako redili. Otroci so bili suhi, kakor okostniki, živeli v silnem smradu in zanemarjenosti in bi bili v kratkem času pomrli od lakote. V zadnjem času se detomori po Angleškem silno množe.
Strah pred anarhistom. Iz Nev Jorka poročajo, da jc odpuščen letos iz ječe znani anarhist Berkman, ki jc skušal pred 14 leti usmrtiti kralja železnic milijonarja Fricka. Kakor jc razvidno, sc Frick šc vedno boji Berkmana. Pogodil sc je namreč z društvom detektivov, ki bodo zasledovali Berknlana na vseh njegovih potih. V ta namen jim bo plačal milijonar letno 60.000 kron.
VEZUV.
VSan Anastasii, Ottajanu in Cercolu je prenehal padati pepelnati dež. Veztivovo blu-vanje ponehuje. Včeraj jc padal pepelnati dež le še v Somma-Vezuviani.
NESREČA NA MORJU. L o n d o n. Iz Malte poročajo, da je zadel med nočnimi vajami 18. t. m. torpedni
rušilec »Ardent« v torpedovko št. 84., ki se je potopila. Ranjen je bil ob tej priliki neki top-ničar, ki je umrl kmalu nato.
ADMIRAL ROŽDESTVENSKI PRIDE PRED SODNIJO
Kakor je zvedela »Peterburgskaja Ga-zeta«, se po Veliki noči prične sodna preiskava proti admiralu Roždestvenskemu. Pred sodnijo ne bo pozvan le admiral in ves njegov štab, ampak tudi poveljništvo torpe-dovke »Bjedovi«, na katerem se je izvršila kapitulacija.
Telefonska in brzojavna porotna.
VELIKANSKI POTRES V KALIFORNIJI.
(Glej poročilo na prvi strani lista.)
San Francisko, 19. aprila. Površina po kateri divja požar, obsega osem kvadratnih milj. Skoda znaša nizko cenjena 100 milijonov dolarjev. Tudi v San Jose je bil strahovit potres, ki je razrušil mnogo hiš, ostale hiše je pa ogenj uničil. Mnogo je žrtev.
V	Agnevu pri San Jose se je podrla norišnica ter podsula pod razvalinami mnogo blaznih. Tudi v Oaklandu nasproti San Frančiška je poškodovano mnogo poslopij, veliko hiš je tudi ondi uničil ogenj. Pet oseb je mrtvih. Tudi v Salino južno od San Frančiška je nekaj hiš razrušenih.
San Francisko, 19. aprila. Poslopja ki meje na Market cesto, so vsa žrtev plamena. Ta poslopja so bila najimenitnejša. Kar ni poslokpij uničil ogenj, jih je pa potres poškodoval. Brzojavne družbe so zapustile San Francisko in se naselile nasproti v Oaklandu.
V	San Francisko sta došla dva polka vojakov, da branita imetje prebivalstva, ki znaša na milijone in katerega je občinstvo razpostavilo kar po trgih in ulicah. Župan je uvedel rešilno akcijo in zapovedal pekom in mlekarjem, naj dele med občinstvo živež. Osemdeset zavarovalnih družb je sklenilo svojim zavarovancem v San Frančišku izplačati polno zavarovalnino in ne delati nikakih razlik med škodo povzročeno po ognju ali po potresu.
N e w Y o r k , 19. aprila. Pri včerajšnjem potresu, ki je zabobnel ob 5. uri 13 minut zjutraj, je bila sreča, da je prebivalstvo, ko je bilo vzbujeno iz spanja, bežalo hitro na ulice in trge. Komaj je bilo prebivalstvo zunaj, je za-gromel drugi potresni sunek, ob katerem so se hiše podrle in je hipoma iz razvalin bruhnil ogenj. Od morja sem je vlil morski naval v spodnje mesto. K sreči ondi nihče ne spi. Od morja oddaljeni kraji so manj trpeli, kraji pri morju, posebno pri nabrežju, pa največ. Pri nabrežju je odtrgalo ladje in vrglo ob nabrežje. V San Frančišku manjka vode, elektrike itd.
O a k I a n d , 19. aprila. »Praesidenc' hotel« v San Frančišku je pogorel. Vsled neke prezgodnje eksplozijez dinamitom pri omejevanju ognja je bilo ubitih 15 oseb. Tudi izde-lovalnica zlatega denarja je pogorela. Število mrtvih cenijo na 5000 do 7000, ranjenih na 10.000, brez strehe 20.000. V provizo-rično napravljene mrtvašnice neprenehoma donašajo žrtve. Tamiu hotel se je podrl.
Madrid, 19. aprila. Na otoku Malorka je pričel bruhati vulkan, o katerem so mislili, da je že ugasnil. Prebivalstvo beži. Tudi v sosedstvu se je odprlo vulkansko žrelo.
Washington, 19. aprila. Potresni sunek, ki je napravil v San Frančišku toliko nesreče, so čutili tudi tu. »Mornariški urad« je uvedel brzojavljenje z iskrami. V Oaklandu je porušenih mnogo hiš, kar jih ni požar uničil, jih je pa pokončal ogenj. V vseh delih Kalifornije se je začela pomožna akcija.
Dunaj, 19. aprila. Včeraj po 2. uri popoldne so razne potresne opazovalnice zabeležile tri minute trajajoč oddaljen potres. (Tudi ljubljanska opazovalnica je to zabeležila. Ur.)
Zagreb, 19. aprila. Včeraj ob 2. uri popoldne je tukajšnja potresna opazovalnica zabeležila potres, ki ima svoje središče skoro gotovo v vzhodni Aziji.
G o 11 i 11 g e n, 19. aprila. Danes ob 5. uri 6 min. je tukajšnja potresna opazovalnica zabeležila potres, ki ima skoro gotovo središče na severnem obrežju Afrike.
Rim, 19. aprila. Del mesta Pozzulo, stara grška Dikociarhia v neapoljskem zalivu, je v nevarnosti, da se tekom časa pogrezne v morje.
Anton Funtek naznanja zase in v imenu svojega sina Leona kakor tudi vseh sorodnikov, da je njegova * ^ soproga, gospa
Pavla Funtek roj. Pfeifer
včeraj popoldne ob 4. uri po dolgoletni, mučni bolezni blaženo zaspala v Gospodu.
Pogreb bo jutri, v petek, 20. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Rimski cesti št. 9.
Sv. maše zadušnice sc bodo služile v župni cerkvi v Trnovem.
Mila pokojnica bodi priporočena v pobožen spomin!	871
V L j u b lj a n i, dne 19. apr. 190G.
JTa zeljo se vene! hvaležno odklanjajo.
Mesto rsaeega posebnega obvestili.
mi H4
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja
vsa vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devlt.
fromese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000--. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamemavu In ebukotukitule	)*'.)<• i<r«»tii|m«- «» vr«*<lno*uir p.-.nt rje.
Izžrebane vrednostne papirje iti vnovčuje Zsnaruj« »rob ke proti kursni rapatc kupone	izgubi.
Vlnkulule In davlnkululo vo|aHkt> zenltrtlnake kavoll«,
MT Bakonipt id lnku» meulo	jjar Soma > u&r»6llb, ItM-
Podružnica v S P L J E T U.
Onamti vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrustim Vloženi denar obrestuje od dno vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki ln nakaznicami.
Preklic.
S tem prekličem vse, kar sem govoril 14. t. m. zoper gosp. Fran Certanca. Stvar je bila izmišljena.
865 i-i	Ivan Novak.
Kupujte
narodni
Vabilo
867 1—t
na
VIII. reflni oljčni zlior
Kmetijskega društva Podkorenom
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vršil
v nedeljo dne 6. maja 1906 ob 4. uri popoldne
v zadružni hiši.
Dnevni red:
1.	Poročilo o računu za leto 1905.
2.	Odobritev računa.
3.	Volitev tretjine odbornikov.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Morebitni nasveti.
6.	Premembe pravil.
Načelstvo.
V slučaju, da bi prvi zbor ne bil sklepčen, se skliče vsled g 36. pravil drugi občni zbor ob 5. uri z istim vsporedom.
V abilo
4
na
VIII. redni občni zbor
Kmetjskeoa društva v Leskovici
registrovane zadruge z omejeno zavezo
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 13. maja 1906 ob 4. uri popoldne
v prostorih Kmetijskega društva.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905.
3.	Dopolnilna volitev 2 izstopivših članov
načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Volitev razsodišča.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	862 l-l
Načelstvo.
Vabilo
861 1-1
na
VIII. reflni iMii zlor
Hranilnice in posojilnice v Leskovici
registrovane zadruge z omejeno zavezo
kateri se vrši
v nedeljo dne 13. moja 1906 ob 4. uri popoldne
v prostorih Kmetijskega društva.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1905.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Foročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Preyzetje tovarniške restavracije
v Vevčah.
Usojam si naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel s I. aprilom letos
tovarniško restavracijo v Vevčah.
Potrudil se bom, da si z izborno, ceno kuhinjo, zajamčeno pristnimi vini ter nsjbolj renomiranim Goškim marčnim pivom pridobim najpopolnejše zaupanje velecenjenih svojih gostov.
Pričakujoč številnega obiska bilježim velespoštovanjem
Josip Manhardt,
805 6-4
restavrater.
iRTOnflBORBOHSiHSOE
Redka prilika!
V konkurzno maso Antona Tratar, Marije Terezije cesta štev. 11. spadajoče specerljsko blago, oprava (stelaže, dve postelji postlani), kuhinjska posoda emajlirana, svetilke vsake vrste, razglednice, vino, žganje, laneno olje, pelinkovee, zaboji in drugo
se le še do 25. t. m., na drobno tudi pod cenilno vrednostjo, od tega dne naprej pa do 28. t. m. samo še na debelo največ ponujajočemu in sicer v sledečem redu :
26.	aprlia: specerljsko blago, obuvalo, obleko itd.;
27.	aprila: kuhinska posola, sodi, pipe itd.;
23. aprila: oprava, stojala (stenderjl) za olje mast itd.
Odvetniška pisarna:
Dr. Fran Poček.
874 2-1
Olbja^a.
V letu 1906 se bode~prodalo v državnem gozdu llovca približno 2000 m3 in v državnem gozdu Radeče približno 1200 m 3
lesa za žaganje ia celuloznega lesa
v gozdu na lici mesta.
Les za žaganje ima dolgost 4 m do 41 m, celulozni les je pa dolg 2 m do 6 m. Za les za žaganje je ponuditi po debelostnih vrstah od 20 do 26 cm naprej in za srednjo debelost od 27 cm naprej.
Za vsak državni gozd je staviti posebno ponudbo.
Na kuvert ponudbe je treba napisati: »ponudba za les iz državnega gozda Ilovica" ali pa „ponudba za les iz državnega gozda Radeče".
Ponudbe, kolkovane s kolkom za 1 K se morajo najpozneje do vštevše sobote, 5. majnika t. I. vložiti pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrb-ništvu v Radovljici in jim je za državni gozd Ilovica priložiti vadij 1000 K, za državni gozd Radeče pa vadij 600 K.
Pogoji se izvedo pri c. kr. gozdnem in domenakem oskrbništvu v Radovljici, kjer se dajo tudi vsa pojasnila.
C. kr. gozdno in domensko oskrbništvo v Radovljici,
dne 11. aprila 1906.
c. kr. gozdni oskrbnik:
866 1-1	Fr. Pirker s r.
u
ru 1
JI
"rf - . n baker, cink in me-S
Jtnro železo,®
denino jjjj
kupuje po najvišjih cenah ^
A Franc Stupica ft
^ trgovina z železnino ^ m! na Marije Terezije cesti M
n
>!i	rs
v Ljubljani. 863 i fl
Za službo
869 3—t
orglavca in cerkvenika
nekje na Gore« skem
se sprejemajo oglasi do dne 15. maja. Oženjeni imajo prednost. — Naslov pove upravništvo „Slovenca.
Organista *
dobi službo v frančiškanskem samostanu v Samoboru na Hr* vaškem.	872 3—i
Nastop takoj. — Plača po dogovoru.
Predstojništvo samostana.
Krepke ženske
za tovarniško delo se takoj sprejmejo v tovarni v Dolu pri Ljubljani in
naj se ravnotam oglasijo.	857
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno karamo". —o-
868
Od ne deli e 15. aprila do »J tete sobote Zl. aprila 1906:
T^asija
Dva ali trije izurjeni
stavbeni in pohištveni
mizarji
dobe trajno delo pri	849 3—2
Ivanu Raflfreider
miz. mojstru Brlxen a. E. Južno Tirolsko.

Ženitbena ponudba.
Vdovec 3 dvema otrokoma v starosti 5 do tO let, posestni^, umetnik in trgovec s predmeti prav dobro idole obrti, se želi poroiiti 3 vdovo bre3 otrok alt Je bolj priletno, pridno gospodilno 3 nekoliko premoženja, k' Uv-be3en do otrok ter do prodajalne. — /fesne pismene ponudbe pod šifro ,, Si I a resničnost št. 1903" poste restante Celje, glavna pošta.	870 1—1
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žllkow, Husova ulica 37. Brno. Veliki tre; 10. Saden, Olavni trg 4. Ceika Upa, Ceika Kamnica, Moravski Zumberg, SchiTlerjeva cesta 3. Hodllng, Fran Josipa trg 9. Novi JIHn, Črna cesta 8. Piten in ntiut*.
Menjalnice na Dunaju:
Irasse 4, III. Ungargasse 6 dner Hauptstrasse 12, V. SchBnbrunnerstrasse 88 VIII Lerchenlelderstrasse Wihringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
I. Wollzeite 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (voeal Rennvega), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V. SchBnbrunnerstrasse 88 a, VTl. Mariahlferstrasse 76, VIII Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alserstrasse 32, X. Pavorltenstrasse 59, XVIII.
Menjalnična delniška družba 67 iso-38
MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 12,000.000. Beaer zaklad K 5,000.000.

Najkulantnejši
•T nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
mm- Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.