100. številka. Ljubljana, v sredo 2. maja. XVI. leto, 1883. Iihaja vsak dan iTe««r, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 1« gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jjden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ijjnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofliljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifli „Gledalifika stolba". D pravni St v u naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vb« administrativne stvari. Zaradi juteršnjega praznika izide prihodnji list v petek. \ LJubljani 2. maja. Znan je izrek, da je Ogerska pomanjšana Avstrija, Avstrija „en miniature", ker so v njej zastopane vse avstrijske narodnosti, znan je tudi drugi nič manj umestni izrek, da je Magvar Orzsag otok v slovanskem morji. Z ozirom na ta istiniti in nikakor posebno ugodni položaj bi vsakdo pričakoval, da bodo Magjari nemagjarskim narodnostim nasproti postopali pravični, da si bodo prizadevali pridobiti simpatij in prijateljev, in da ne bodo izzivali strasti in sovraštva mej narodi, živečimi pod krono sv. Štefana. A odkar je Darvinova teorija upeljana tudi v politično življenje, ravna se vse po načelu, da je prvi pogoj mof, brezozirna sila, daleč za njo pa sto-prav pravic« in slednja celo v magjarskih očeh samo za Arpadove sine, nikakor pa ne za inoplemenike. Očivestno jo n. pr., da uživajo Magjari veliko tiskovno svobodo, a ta svoboda je srmo za izvoljeni magjarski rod, nikakor pa ne za Slovaka, za Srba ali celo za Rumuna. Vse politične piidob'tve devetnajstega stoletja, ves parlamentarni razvoj služi jim jedino v to, iznenaroditi, pomagjariti druge narodnosti in tiko pomnožiti itak pičlo Število Arpadov-ccv. Tako početje pa ima vsekdar zle nasledke, kajti narod, kateremu se vzame narodnost in ki za skledico leče proda svoje prvorojenstvo, svoje na ravne pravice, prodal je tudi svojo nravnost ter za-pal skrajnej demoralizaciji. Da je temu tako, tega niti kdo ugovarjal ne bode, da pa naše mnenje ni osamljeno, bodi naveden Članek iz ruskega listu. O priliki umora Mnylnthovega piše namreč. „Oleskij Vjestnik" : „Zverski umor Mnvlatha, predsednika ogrske gospodske zbornice, vznemiril je silno duhove ne samo v prvostolnici Magjarije, nego po vsem svetu Bodi temu umoru značaj, kakeršen koli mu drag, vender kaže ta umor v vsakem slučaji v zvezi z drugimi simptomi, da je društveni organizem Mag jarske silno bolan. Nedavno zvršila se je jako drzovita tatvina v palači bivšega ministra vnanjih zadev, grofa Atidrassy-ja, pri katerej priliki so bili ukradeni vsi njegovi redi. Kdo ve, bi li ne bila zastopnika kvintesence magjarskega šovinizma zadela ista trpka osoda, kakor Majlatha, ako bi se bil on tedaj bavil doma ? Mi nesmo samo jedenkrat kazali na uzrok skrajne demoralizacije mej prebivalstvom Mag-jarske. Ta uzrok je — šovinistična politika Mag-jarov, njih nespametno poželjenje pomagjariti Slovane, Rumune in Nemce, ki žive v pokrajinah krone sv. Štefana. Ta politika vodi k temu, da se magjarska politika ne briga za nravstveni napredek prebivalstva, nego samo za to, kako pomagjariti Slovane, Runiuue in Nemce. Zaradi tega bavijo se šole v MflgjarBkej v prvej vrsti z narodno magjarsko propagando. V tem brezum Magjarov ne pozna nobene meje. Te dui čitali smo v listu „Karpati", da je veliki župan MarmnroSke županije, v katerej žive izključno Malorusi in Rumuni, obrnil se do eparhijal-nega predstojništva v Unghvaru z zahtevanjem, naj odpusti 24 narodnih učiteljev, ker ne znajo magjar-ski. Šovinistično magjarska vlada prezira, da s takim postopanjem škoduje ne le Slovanom in Rumunom, nego tudi samim Magjarom, razširjajoč demoralizacijo. V Mapjarskej more na avancement v službi raču nati le oni Slovan in Ruiuuu, kateri izda svojo na rodnost. S tega je očivestno, /»kaj više službe dobivajo večinoma ljudje „sans foi et loi", katerim je glavna briga, prilizovati se svojim fioviuisth uim predpostavljenim. Taka politika ne vodi k dobi emu in nje neugodni plod kaže se že zdaj". Prečitavši te vrste, bode vsakdo izvajal paralelo tudi glede naše ožje domovine in v njej se šo-pirujoče germanizacije. Kar velja o demoralizaciji v Magjarskej, to velja tudi pri nas, nravni nasledki so povsod jedni in isti. Če v očigled temu tužnemu položaju Magjari tarnajo, da je svoboda v nevarnosti, da bode nastopila temna noč reakcije in bi radi sebi reklamirali slavo prvoboriteljev za svobodo in prosveto, za napredek in blagostaaje ne samo prebivalstva pod krono sv. Štefana, temveč vseh avstrijskih narodov v obče, jih moramo odločno zavračati z zgodovinsko slavnim izrekom: „Qnia tulerit Gracchos de sodit ione quaerentes ?u Politični razgled. V L j u bi j a n i 2. maja. V obrtnem r k a w s k i je dejal, da je jako težko določiti, v katerej dobi se smejo otroci začeti pečati s tovarniškim delom. To zavisi od telesnega razvitka, ta pa zopet od klim;itrčn'h uplivov, načinu hranitve itd. Dr. Steidl je za to, da se pred 14. letom otroci sploh ne smejo puščati k rednemu težkemu delu, možki naj se varujejo pri delu do 18, ženske pa do 20. leta; delalna doba bodi le 8 ur na dan in ponočno delo v tem času bistveno skrajšano. Odrasli delavec zamore pri tečni .brani 10 ur delati na dan. V daljšem teku debato 'opo/.aia poslanec grof Ilarrach na škodljivosti pri [steklarski industriji, kjer ni pomagati ne z zdravstve-1 nega stnli-ča in ne s skrajšanjem delulne dobe. Go- LISTEK. Stotnikova hči. (Roman A. S. Puškina, poslovenil —r.) IX. Poglavje. Ločitev. (Dalje.) Starček v srebrom vezenem kaftanu izpil je urno tretjo časo čaja, v katero je prilil mnogo ruma, in odgovoril generalu: — Jaz mislim, vaša prevzvisenost, da ne smemo postopati ne ofenzivno, ne defenzivno. — Kako pa? gospod svetnik, drugega načina vojevanja ni, rekel je general začuden. Drugih sposobov ne pozna taktika, kakor ofenzivno in defenzivno gibanje . . — Vaša prevzvišenost, poskusite s podmi tenjem. — Ehe, vaša misel je dobra. Podkupovanje je v vojski tudi dovoljeno, hočemo porabiti vaš svet. Razpisali bomo na lazbojnikovo glavo . . . kakih sedemdeset ali sto rubljev ... in izplačali jih is tajnega zaklada. — In tedaj, pretrgal mu je besedo carinski ravnatelj: naj bom jas kirgiršlrf oven, ne pa carski svetnik, če ne prodajo roparji sami svojega vodjo, uklenenega na rokah in na nogah. — Mi bomo to še dobro preudarill in pogovorili se o tem, a vender moramo vsekako tudi pričeti vojevanje. Gospoda, povejte vsak svoje mnenje po postavnem redu. Vsa mnenja bila so mojemu protivna. Vsi uradniki govorili so, da vojakom ni zaupati, o nego tovosti uspeha, o previdnoti in podobnih stvareh. Vsi so mislili, da je bolje ostati v ti d n javi pod varstvom topov, za močnimi kamuatimi zidovi, nego na odprtem polji meriti se s sovražnikom. Ko je general zaslišal vsa mnenja, Btrkal je pepel iz pipe in začej sledeči govor: — Gospoda moja! povedati vam moram, da sem jaz z gospodom piaporščikom popolnem jedna-tih mislij, kajti njegovo mnenje osnovano je na vseh piuvilih zdrave pameti, ki skoraj vselej spoznava ofenzivno vojevanje za boljše od defenzivnega Tu je prenehal in ?ačel basati svojo pipo. Jaz sem bil ponosen na to in sem prevzetno gledal po civilnih uradnikih, ki so mej seboj šepetali nemirni in nezadovoljni. — No, gospoda moja, nadaljeval je in spustil iz ust gost oblak tobakovega dima : a jaz ne morem preva< ti tolike odgovornosti, ko gre za varnost od Njenega cesarskega veličanstvu, vsemilostljive cuice meni izročenih dežel. Tedaj se tudi pridružujem večini, ki je odloČila, da je punetnejše in varnejše počakati sovražnika v mestu, in odbijati ga s topovi, ter (če bo moč) napasti ga včasih na odkritem polji. Činovnik! so me zdaj porogljivo pogledovali. Sovet se je razšel. Nesem mogel, da bi se ne bil srdil na slabosti vrl ga vojak«, ki *e je proti lastni mu prepričanju udal mnenju neizkušenih in nevednih ljudi j. Čiz nekaj dnij po onem znamenitem vojnem svetu zvedeli smo, da se Pugačev veren svojemu obetanju bližH Orenburgu. Z mestnih zidov zagledal sem puntarsko vojsko. Zdelo se mi je, da se je v desetero povekŠala od poslednjega naskoka, kateremu sem bil jaz priča. Imeli so ti.pove, vzete v trdnjavah, katere je že podvrgel PugaČev. Ko sen; se spomnil, kaj je sklenil vojni svet, videl .^m pred seboj dolgo za-pretje v orenbui šV.ih zidovih, skoraj ?em plakal o I jeze. Ne bodem opisov: 1 oblegcvanja Orenburga, katero pripada zgodovini, a ne zgo h vinskim zapiskom. Povem samo, da je to oblegovanje radi nepre- vorila sta tutli vo inika delavcev Hdger in Peukert. Prvi upletal je v svoj govor vsakovrstne politične opombe, celo šolsko novelo, ter je napadal tudi levico. Peukert razvil je v velikih potezah program radikalne delavske stranke; po njegovih mislih bilo bi delavcem pomagano le z jedoakun ravnanjem proti vsem delavcem in pa z radikalnim preustrojem sedanjega sistema produkcije; ta sistem naj se spremeni v delitev pridobitka mej tistim, ki dado delati in ki del jo Avstrija bride pri moskovske m kronanji takole zHHiupaiiH : Kot izredni poslanik kronanja za- j stopal bode Nj. Veličanstvo cesarja Frana Josipa I avBtro-ogrski poslanik v Petrogradu grof W o I k e n | Btein. Spremljali ga bodo kot chevaliers d' houueur grofje B^la Szecbenvi, Aleksander Apponji, Ivan W i leze k in knez Dietricbstein. Vladarsko hišo bode zastopal nadvojvoda Karol Ludovik, kateri pojde s svojo soprogo nadvojvodinjo Marijo Terezijo v Moskvo, spremljan po prejšnjem po slaniku grofu Deym-u. Rizeu tega podala se bode tudi še vojaška deputacija k slavnostim kronanja v Moskvo. Pred dimajMkim deželnim sodiščem obsojen je bil urednik „Đentschtr Worte" Engelbert Per-nerstorfer, /.nani kričač in partizan Schonererjev, zaradi ta^žalitve Nj. Veličanstva, storjenega v zboru »nemškega društva", v trimesečno težko ječo, poostreno s postom dvakrat na mesec Poslanik ruski, knez Orlov, porodil je mairu v Nouartu, da je car Aleksander III. daroval 1000 frankov za spomenik generala Chan/y ja, kar se lahko smatra nekakim odgovorom na vesti o tri-pel-alijanci. — V Petrograjskein slovanskem dobrotvoriteljem komitetu l oustituiral se je nov od bor. Predsednikom bi je izvoljen general P. P. Dur-novo; njega namestnikom general M. A. Dom on toviČ; za soveta grof F. F. Keller in polkovnik N. P. Pizar«vsky. Kot članovi so se vzprejeli: grofica E. L Ignatjev, J. P. Novosileov, grof. A. F. Uevden, V. A. Grionko, V. N. Kunickij, M. V. Andrejevskij, N. M. Čijjarov in A. J. Čeroik. Sklenilo se je, da se ima povodom tiso'letnce Cirila in Metoda izdati životopis teh slovanskih apostolov v 100 000 izvodih, kateri se bode zastonj razdelil po Rusiji in izven nje. Omenjena slavnost obhajalo bode društvo jako slovesno, l/dajalo se bode tudi dru štveno glasilo „Izvestja slovanskega društva" pod uredništvom N. Strachov-a. Kakor se Čuje, namerava riimiiiiwli» vlada sporazumeti se z Avstro Ogrsko, da bi dognala spremembo ukrepov londonske konference. V ministerstvu vnanjih stvarij na Dunaji pa prevladuje misel, da je Avstrija z londonsko pogodb) ob vezana ter da ne dopu:ea prid monarhije, da bi se podala v jednake dogovore z Ku muni jo. — „N. Pr. Pr.u poroča iz Bukurešta, da se je Ru«om prilazni, bivši miuister Kogalniceano, načelirk sedanje opozicije, nekako kompromitoval ter podpira to trditev s tem, da ima ob besarabskej meji graščino, oddano v najem, kamor se je pa ipak večkrat poda jal ter shajal z ljudmi od onstran meje, to da je vrglo nanj sum in da so preiskovaje graščino ob njega odstotnosti našli zanimljiva p sina in obrise. Berolinska „Post"' sprožila je bila misel, da n8J bi se Iranci i-a pridružila t r i p e 1 - a 1 i j a n c i, kar pa ni smatrati resno. Pri tem mišljenji fran coskih politikov in francoskega prebivalstva ni misliti na uresničenje jednake ideje. Ta članek „Poste" je imel pač le ta namen, da se svetu dokaže, kako da je Nemčija radovoljno pripravljena podati Fran ciji roko v spravo in pomirenje. Izmej francoskih 1 stov zagovarjal je b;l jedini »Figaro" to idejo v članku, ki pa je spisal Francis Magnard. „Reforme", organ ministra Waldeck Rousseau, mu blizu tako-le odgovarja : „Sprava mej Francijo in Nemčijo, sprava mej zmagovalci iz 1. 1871. in zmaganimi! Zmagan, toda ponosen, potrpežljiv, toda strahovit ! Vedelo se je o tem v inozemstvu. Spoštovali so Francijo; moč njenega patrijotizma obledil je v očeh Evropa blesk nemških zmag. In sedaj pa pride človek, ki je bil nekdaj dvorjanik slaboumnega Napoleona III. Z Napoleonom kričal je: „V Berollnj" in zopet s Napoleonom: „Živio mir!4 Danes hoče ta dvorjanik še več, mir mu več ne zadostuje. Kdo si usoja tako govoriti, sramotiti premagane? Jeden nihče, neki gospod Magnard, neki Belgijance, glumač, zadnji izrnej časnikarskih pisačev." Do| našega predsednika so taiste že dejansko odstranjene; mrzi nam samo še nekoliko govorjenje nekaterih ošabnežev, ki nam to podjetje za hrbtom z besedo ovirati hočejo, toda njih seme pada na skalo in ga veter sproti odnese; dobili pa bomo vsled tega več pednjev zemlje zastonj, kot bi bila pri taistih za drag denar na prodaj. Nadaljno oskrbnidtvo tega „Narodnega doma" prevzel je radovoljno g. Žirov-nik, ki še vedno okrog udov hodeva za dejansko pomoč in se v tem poslu kaže jako veščega in neumornega. Vsled vseh teh prizadevanj upamo skoraj ata viti temeljni kamen, in predno mine leto in dan, gibati se hočemo v taistega obširnih prostorih, in gorje vsakemu, ki bi se tačas predrznil nam še kako zapreko pod noge staviti, — poteptan bo Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Lju bij ani 1. maja. Navzočnih je 25 odbornikov, od nemškutarskih le g. Doberlet. Predseduje podžupan g. Fortuna, kateri imenuje poverjenikoma zapisnika denaSnje seje gg. KuSur in dr. Mosche. Gospod podžupan naznani, da sta mestna odbornika gg. dr. Suppan in Josip Luckman odložila svoja mr.ndata. G. Hribar nasve-tuje, da se odpoved vzame na znanje in se obema gospodoma za njih uspešno delovanje v mestnem zboru izreče zahvala, čemur zbor jednoglasno pritrdi. Dr. Zar ni k poroča o dopolnilnih volitvah za mestni zbor in nasvetuje, naj se, ker ni bilo v postavno določenem obroku nobenega ugovora, odobre, Čemur zbor pritrdi. Na vrsto pride volitev podžupana. Predsedni-štvo prevzame starosta mestuih Gdboruikov g. J. N. H o rak. Odda se 25 listkov in s 24 glasovi izvo- )ISI. ■z €«orJan 1. maja. flzv. dop.] M nulo nedeljo priredilo je naše „Braluo društvo* zopet tombolo, katere čisti dohodek je jednako zadnjemu namenjen v napravo društvene zastave, katere v kratkem pričakujemo. Tombola razlikovala se je od zadnje v tem, da se je igralo prosto na dvorišči, ker je društvena soba mnogo premata; dobitki bili so večinoma darovi društvenikov, samo obilnejšega In vrednejšega obsega. Dalje so tudi pevci, 14 na Številu, prvikrat očitno nastopili, ter so pred začetkom in mej tombolo s kakimi desetimi pesni pokazali svojo že precejšnjo izurjenost. Ker je bila ta dan tudi prva nedelja po sv. Jurji, farnem patronu, torej sej m, bilo jo navzočnih tudi mnogo tujcev, ki 1 en je g. Franc Fortuna podžupanom, jedeu glas dobil je g. dr. Mosche. Gospod Fortuna izjavi, da volitve ne more v/prejeti. Voli se drugokrat. Od četek tombole možnarji nasnanjevali. Vsa zabava j 25 oddanih glasov je 23 glasov za g. Fortuuo, je-dala je čistega dohodka 5 5 gld. Še jedna taka, in den glaB za dr. Mosche-ta, jeden za dr. Zarnik-a. so se ravno tako zanimbli in udeleževali igre; tudi streliva se je nekoliko ve^ nabralo, tako da so pri - Gospod Horak izraža upauje, da bode gosp. Fortuna sedaj, ko mu je mestni zastop drugokrat izkazal tako sijajen dokaz zaupanja in ga skoro jednoglasno volil podžupanom, to častno mesto prevzel« Gospod Fortuna se zahvali za izredno zaupanje mestnega zbora, izjavi, da volitev vzprejme, (Dobro! dobro!) ter prevzame zopet predsedništvo. Izvoljeni so skoro z i sabtavo nam ostanu še „'ep'. Že zadnjič je bilo kakor danes omenjeno, da j nam primanjkuje prostora, posebno ko nam število j udov, domačih kakor tujih, šo vedno raste, torej i menimo si postaviti svojo hišo, in sicer tik šolskega vita, zaradi razgleda, na najlepšem pro- 'štoru v vasi; in kako se bo to strinjalo: obe izo- bratevalilči vštric, torej bode potem iz prostorov I Vrše se volitve v razne odseke teorije v one, kjer se ima duh praktično razvijati, jeduoglasno . kratek pot. K temu podjetju imamo že tudi z lastnoročnimi podpisi zagotovljenih okolu 350 gld. Za večino te svote plačilni d;iii je taisti, ko bo krov stavljen; za pričetek pa se bo moralo s tombolami na pomoč priti, vso drugo tvarino kakor les, apno, pesek itd. pa hočejo posestniki, ki so udje, brezplačno dati in na mesto postaviti. Zaradi selišča se nam jo sicer stavilo nekoliko zaprek, toda / natančno previdnostjo V magistratni odsek: Pod predsedstvom župana: dr. Papež, Fran Fortuna, Miha Pakič, Fran Peterca, Frau Žužek. V personalni in pravni odsek: Načelnik: dr. Zamik; namestnik: dr. Papež; dr. Dolenec, dr. Mosche, Ivan Murnik. V finančni odsek: Načeluik: dr. Mosche, namestnik: Vaso Petričič; Fran Fortuna, Ivan Hribar, Alfred Ledenik, Fran Ravnikar, Alojzij Bayer. vidnosti krajnih oblastij bilo jako pogubno za prebivalce, kateri so trpeli lakoto in vsemogoi-e bede. Lahko si mislite, da je življenje v Orenburgu bilo naravnost neznosno. Vsi so s strahom pričakovali, kako se bo izSlo; vsi so se pritoževali čez dragino, ki je res bila strašna. Prebivalci so se privadili kro-gelj, ki so letele v njih hiše; celo za naskoke Pu gačeva se n* so dosti zmenili. Jaz sem umiral od dolzega časa. Čas je tekel. Pisem iz Belogorske trdnjave neseni dobival. Vsa pota bila so odrezana. Da sem ločen od Mar je I.anovne, to me je mučio, tembolj, ker nesena ničesar slišal o njej. Moja jedina uteha b la so četovunja. Od Pugačeva dobil sem bil dobrega konju, s katerim sem delil svojo pičlo hrano; na njem jezdil sem vsak dan iz mesta, da sem se bil s sprednjim! sovražnikovimi stražami. V teh bojih zmagali so navadno sovražniki, ki so bili siti, p ijaui in so imeli dobre konje. Naša slaba m estna konjica jih ni mogla premagati; včasih šlo je iz trdnjave tudi naše lačno peštvo, pa debel sneg je je oviral uspešno delovati proti sovražniku. Naši topi so zastonj grmeli z visokega nasipa, če so jih pa peljali iz mesta, jih pa slabi konji neso mogli vleči. Tako bilo je nase vojevanje! To so imenovali orenburški uradniki previdnost in modroBt! Ko se nam je jedenkrat posrečilo pognati v beg precejino četo, došel sem kozaka, ki je zaostal za svojimi tovariši; hotel sem ga že udariti s turško sabljo, kar se mi je ta odkril in zakričal: „Na zdravje, Peter Andrej 16. Kako se kaj imate?" Ozrl sem se in spoznal našega narednika. Ne morem povedati, kako sem se gu zaveselil. — Na zdravje, Maksimič, rekel sem mu. Ali za dolgo nesi bil v Belogorskej trdnjavi? „Ni še dolgo, gospod Peter Audrejič: še le včeraj sem se vrnil od tam. Jaz imam pismo na vas". — Kje ga imaš? zavpil sem neizrečeno vesel. »Tukaj pri sebi,1' odgovoril je Maksimič in položil roko na žep. „Obljubil sem Palaški, da ga bodem vam oddal". In podal mi je zravnan list ter hitro oddirjal. Razgrnil sem list in trepetajoč prebral sledeče vrstice: „Bogu je dopadlo meni na jedenkrat vzeti očeta in mater: zdaj nemam na zemlji ne sorodnikov, ne pokroviteljev. Obračam se na vas, ker vem, da ste mi vselej le dobro želeli, in ste pripravljeni . pomoči vsakemu človeku. Boga prosim, da bi to pi-j smo kako prišlo vam v roke ! Maksimič je obetal, I da ga bo vam oddal. Palaška je zvedela od Maksi-miča, da vas večkrat vidi v prvih vrstah v boji, da se nič ne varujete in nič ne mislite na te, ki za vas vsak dan s solzami Boga molijo. Jaz sem dolgo bila bolua, ko sein pa ozdravela, je Aleksej Ivano-vič, ki je zdaj trdnjavin poveljnik namesto mojega pokojnega očeta, prisilil očeta Gerasima, da me je njemu izročil; strašil ga je s Pugačevom. Zdaj sem zaprta v našej hiši. Aleksej Ivanovič me sili, da bi ga vzela. Govori mi, da mi je otel življenje, ker ni izdal zvijače Akuline Pamfilovne, ki je rekla razbojnikom, da sem njena sestričina. A jaz rajše umrjein, kakor bi pa bila žena tacega človeka, ka-keršen je Aleksej Ivanovič. Z menoj ravna on jako grdo, grozi mi, če se ne premislim in ga ne vzamem, da me pošlje v tabor k Pugačevu, da se z menoj zgodi ravno to, kar se je z Lizo Harlovo. Prosila sem Alekseja Ivanoviča odloga za premišljevanje. In dal mi je tri dni časa, in če ga čez tri dni ne vzamem, mi nikakor ne prizanese. Gospod Peter Andrejič! vi ste moj jedini pokrovitelj, potegnite se za me. Poprosite generala in vse poveljnike, da k nam bitro pošljejo pomoči; pridite sami, če morete. Ostanem vam udana uboga sirota Marija Miranovna". (Dalje puli.) V stavbeni odsek: Načr-lnik: Fran Žužek, namestnik: Ivan Murnik; Fran Goršič. Fran Kollman, Mba Pakič, Vaso Petričič, Josip Tomek. Odsek za uboge: Pod predsedstvom županovim: Fran Doberlet, Ivan Horak, Anton Klein, Miroslav Križnar, Ignacij Stupica. Policijski odsek: Načelnik: dr. Karol JBleivveis vitez Trsteniški; namestnik: dr, Derč; Fran Doberlet, Anton Klein, Alfred Ledenik, Ignacij Stupica, Fran Peterca. Šolski odsek: Načelnik: Fran Šuklje, na mestnik: Miroslav Križnar; dr. DerČ, dr. Dolenec, dr. Bleivveis vitez Trsteniški, Josip Kušar, dr. Zarnik. Odsek za oleplavanje mesta: Načel• nik: Ivan Hribar; namestnik: Fran Ravnikar; Fran Kolman, Josip Kušar, dr. Mosche, Fran Šuklje, Josip Tomek, Alojzij Bayer. Ko so se izvršile volitve odsekov, se seja sklene. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je farnej cerkvi v Sežani za napravo zvonov 300 gld. — (Definitivni program o prihodu Nj. Veličanstva) za dolenje Štajersko je naslednji: Presvitli cesar pride 9. julija dopoludne ob Vali. uri v Radgono, ob Va2 uri v Strass, ob uri v Spielfeld, ob 1/a6. uri zvečer v Maribor. V 10. dan julija je ob lJ37. uri zjutraj pregled garni-zije, ob ValO\ uri avdijence, ob l/9l. uri popoludue odhod na Ptuj, ob 1I22. uri prihod v H«jdin in potem takoj revue 4. batalijona 87. pešpolka in mosta preko Drave, kateri bodo izvoli pijouirji. Ob 4. uri popoludne odhod v Poljčane, ob 6. uri prihod na Slatino. Vil. d*tn julija zjutraj ogled toplic, ob 8. uri odhod, ob Vgll. uri dopoludne prihod v Celje, tam „revueM. ob 1/91. uri opoludne odhod, ob il22. uri prihod v Terbovlje, ugled rudnika, ob 3. uri po poludne odhod v Ljubljano. — (Odbor „Sokola") je v svoji zadnji seji sklenil, da se udeleži društvo v dan 20. maja t. 1. slavnosti blagoslovljenja zastave narodne požarne brambe v b m arij i na Dolenjskem. — Dalje napravi „Sokol" v nedeljo dne 10. junija t. I., spremijevan od mestne godbe, za \es dan izlet v Mengeš, kamor povabi tudi Čitalnico in pevsko društvo „Lira" iz Kamnika iu sploh kamniške rodoljube, meseca julija pa se bode udeleževal slavnosti GOOletuice v Ljubljani. — „Sokoli", ki si še doslej neso oskrbeli društvene oprave, opozarjajo se, naj izvolijo to storiti pravočasuo. — Za slavuost GOOletnice pa bi se obračali posebno še do starejših članov „Sokola" s proinjo, naj bi si omislili opravo, da bode društvu mogoče slavnostne dni nastopiti v obilnejšem številu. — (Čitalniški ženski zbor) ima prihodnjo svojo vajo v petek ob 8. zv., ker vsled praznika odpade jutranja vaja. — (Priobčeni avanceraent) nam je dopolniti s tem, da sta imenovana častnikoma tudi kadeta: Jakob Razlag pri 17. pešpolku in Valentin Ruper pri 47. polku. — (Za obrtnijske šole) dovolil je naučni minister z odlokom dne 26. aprila t. 1. sledeče podpore za 1. 1883 in sicer na Kranjskem: Kočevje: 200 gld.; Ljubljana: 2000 gld.; Tržič: 150 gld.; Rudollovo: 400 gld. Na Spodnjem Štajerskem: Celje 200 gld.; Slovenji Gradec: 100 gld.; Maribor: 300 gold. Na Koroškem: Železna Kapla: 200 gld.; Borovlje: 400 gld.; Celovec: 530 gld.; Beljak: 250 gld.; Velikovec: 150 gld.; razen tega za kupčijsko Šolo v Celovcu 530 gld. in za napredovahu) dekliško šolo v Celovcu: G00 gld.; na Primorskem: v Gorici: 400 gld. — (Himen.) Predvčeranjem 30. aprila poročil se je g. dr. Stanko Strgat iz Logatca z ljubko gospico Antonijo Markočevo iz znane rodoljubne hiše v Trstu pri novem sv. Antonu. Razen sester ia bratov jima bili so drugovi gg. Bogdan Trnovec, Ignacij Grunta r, Viktor Dolenjec in Ivan Resman. Če stitamo od srca s prepričano nado, da bode nova zveza delala čast imenu in preklosti domoljubnih rodbin in koristila narodnej stvari. — (Čitalnična restavracija) oddala se je dosedanjemu gostilničarju pri „Kroni" v Gradišči gospodu Ignaciju KoroSecu. Po pripravah je soditi, da se narodna gostilna v milih dneh otvori. — (Občni zbor družbenikov meščanske vojašnice v Ljubljani) bode v nedeljo 6. maja t. 1. ob 11. uri dopoludne v magistratnej dvorani. Vrsta razgovorov je: 1. Letno sporočilo in sklep računa za 1. 1882; 2. Poročilo pregledoval-nega odbora; 3. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za 1. 1883; 4. Volitev petih članov vodstva, namesto letos po žrebu izstopivSih in 5. posamični nasveti. — (V kranjsko hranilnico) bilo je meseca aprila od 1611 strank uloženih 273.415 gold. Nazaj plačalo pa se je 2262 strankam 287 625 gl , tedaj so izplačila za 14 210 gld. viša, nego uloge. — (Iz Boštajna na Savi) piše se nam: Naši sosedje onkraj Save jako napredujejo. Notariat v Sevnici je že začel slovenski uradovati, to je direktni odgovor na tamkaj ustanovljeno nemško šolo, iz katere štirje zagrizeni nemškutarji nameravajo napraviti dvorazrednico; želeti bi bilo, da bi tudi tamošnja okrajna sodnija začela uradovati v domačem jeziku, kur bi bilo Uhko, kakor se čuje. Potem srečni naši štajerski bratje, in „Sevnica na Savi" bode izgled narodnega napredka. — (Velika beseda na prid „otročjim vrtom" v Gorici) zadnjo nedeljo izvraila seje na vse kraje za istino dovršeno. Priš.o je v njo nepričakovano mnogo izbranega narodi domačega in stranega. Lepa pomoč prirastla je matici blagega namena — okroglo 200 gld — Čast in slava Go-rieanom! — („Hrvatski Sokol") imel je preteklo nedeljo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo nad 80 članov. Vseskozi zanimljivomu zborovanju povzamemo, da je društvo koncem preteklega leta brojilo 5 častnih članov, 31 utemeljiteljev, 270 delujočih, 34G pa podpirajočih, vsega vkupe 05 2 članov. V blagajnici preostalo je Čistega imetka 2635 gld. 20 kr. — Za zgradbo telovadbe dovolila je deželna vlada hrvatska 15.000 gold. posojila, -/n ostalih 15O0O gld. pa bode skrbelo 80 članov iu to vsoto dobilo na svoj osobni kredit. Za pripravo in vodstvo zgradbe volii se je posebni odbor, v katerem so gg. Augustin, Antolec, dr. Fou, Hocbmann, Jakomini, Kondrat, Lenuz/.i, Mellcus, Seč, Šlosser-{lekovski, Stožir in Stiasnv. — („Sežansko-komensko učiteljsko društvo") ima svoj glavni zbor v 10 dan me-Beca maja t. I. ob 9 uri dopoludne v Sežani. Dnevni red: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Prebere se zapisnik miuolega zborovanja. 3. Poročilo ti»jni-kovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev treh pre-gledovalcev računov. 6. Rizgovor o bodočem društvenem delovanji. 7. Volitev volitvenega odbora. 8. Volitev novega odbora. 9. Občnemu zboru predložijo se po odseku spremenjena društvena pravila. 10. Razni nasveti. — (V Pod lak i) nad Batami je neki mož, ki se je b;l v hišo priženil, pogosto tožil, da mu tnšča in žena premalo soliti. Veliki teden se ie možu zopet jedenkrat zdelo, da je njegova kaša premalo slana. Ker neso imeli doma soli, je šel mož k sosedu po njo na posodo. Mej tem, ko je hodil, sti polomili žena in tašča glavice žveplenkam, sti stolkli nekoliko stekla in sti vse vkup zamešali v moževo jed. Ko se mož s soljo povrne, osoli in je* naprej. Kmalu začne čutiti velike bolečine v želodcu, na kar žučne jed u sebe metati in se reši tako smrti. Surovi ženski sti zaprti v kanalski okrajni ječi. „Soča". — (Razpisana je služba) okrajnega ra-nocelnika v Kostanjevici z letno remuneracijo 600 gl. Prošnje do 20. t. m. na c kr. okrajno glavarstvo v Krškem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 1. maja. Minister vnanjili zadev odgovoril je v senatu na Broglie-ovo interpelacijo o „Tripelallianc-i" : On ne razume vprašanja o dogodku, ki je še skrit v uajglobejšo tmino. Približanje treh vlastij ne uvede nobenega novega elementa v evropsko politiko; izjavi Mancini-ja in Tisze, da se ne misli napasti Francosko, smatra on odkritosrčnima. Francoska svoje politike ne bode premenila; Francoska ne bode iskala alijanc, z vsemi državami živela bode v dobrih odnošajih, kolikor se strinja z njeno Častjo. Vsled lojalitete Francoske premenile se bodo dispozicije inostran-stva. Mej tem pa mora Francoska biti oprezna. Dežela ni v skrbeh in debata bila bi brez basni. — Broglie z odgovorom ni bil zadovoljen. Pariz 1. maja. „Journal des Debats" meni, ako je „Tripclallianz" defenzivna, je popolnem nepotrebna, ker Francozka neče nikogar napasti. iMeteorologično poročilo. (l^i-ojfioiii 684 min. pod normalom, v nedojo opo-ludnc; razloček mej maksimom in ininimoin sploh je tedaj znaAal 17*15 mm. Največji razloček v stanji jednoga dnu, za 4'Hf« min., je imela sobota: nujmanjtii, za 151 inm., četrtek. Thermometer: Srednja temperatura pretočenega tedna je rmalala + :iu c, to je za i-2°c. pod aormalotn, tur jo bila samo v nedeljo nsdaormalna. Najvišja, m 8*2*0. pod normalom je bila srednja temperatura v nedeljo; najnižja, za G,'l° O pod norinulom; razloček mej maksimom in iiiint- uioui srednjega ■tanja je tedaj znašal 0*5° C. stanje sploh ju bilo Škrat nad-, tokrat pa podnorinalno, in sicer najvišje, za 78° ('. nad normalom, v nedeljo opiti mine; najnižje, za 7*2° O. poil normalom, v ponede\)ek zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je, tedaj znašal 150° O. Največji rasloček v stanji lednega dne, za 12 7° C, ju imel petek; najmanjši, za 1 „ 4o , l*nor. oblig. Ferdinandove sev. železnico 105 „ — B Kreditno srečke......100 tfld. — „ — „ liudolfove srečke..... 10 „ 19 „ — Akciji) unglo-avstr. banko . 120 „ 11'» , 25 „ Trammway-društ. volj. 170 tfld. a. v. . 215 „ 75 „ V Mokronogu so bode v Mre«l<». o. maja ol» it. url dopoludne zapuščina (pohištvo, orosje i. dr.) umrlega gospoda e. kr. okr. sodnika Ludovika Jenčiča prodala na (896—l) prostovoljni javni dražbi. Št. 8668! ~ ttazglos. Pri srečkanji 120 lo/.ov mestnega ljubljanskega posojila, ki so je po načrtu dno 2. maja 1888 viAiio, so bile Yzdignene: Št. 13.083 i dobitko 20.000 gld. „ 16 108 „ „ 1.500 „ n 51.001 „ „ 500 „ „ 03.093 „ „ 500 „ 6t 357, C24, 2G92, 4980, 5099, 5907, 0084, »5303, 037G, 0053, 7840, 8005, 8208, 8240, 8*53, 8728, 8738,9523, 10.212, 11.599, 12.084, 12.744, 12.832, 13.056, 15.266, 16.031, 16.560, 17 301, 18 411, 18.594, 19.661, 19.676, 20.050, 20 718, 20.793, 21.390, 21 743, 22 727, 23 472, 24 222, 25.560, 26.256, 28 254, 28.619, 28.793, 29.053, 29.685, 32.850, 33.826, 34.045, 34.349, 34413, 34.909, 35 302, 36.522, 36 873 37.167, 37 225, 38.005, 38.209, 38.502, 38 656, 38 848, 39.475, 39.904, 40 721, 41.089, 41 371, 41.471, 41.741, 42.116, 42 3f>2, 44.390, 44.515, 45.285, 45.710, 46.408, 46 574, 48 013, 49 414, 49 498, 50.217, 51.770, 52.016, 52.850, 53.073, 54.114, 54 714, 54.721, 55 442, 55 713, 58.149, 58 389, 58.906, 59.316, 59.656, 61 486, 61 746, 62.169, 62.657, 62.7lj2, 62.933, 63 301, 63.425, 63.874, 65 354, 65.841, 67.358, 67.803, 68.528. 68.976, 70.237, 72.744, 72.964, 73 252, 74.852, vsaka / dobitko 30 gld. Od do sedaj izžrebanih lozov št. 22861 z dobitko 15.000 gld., št. 27.083 z dobitko 2000 gld., St. 45.330 z dobitko 1500 gld., št. 26.163 z dobitko 600 gld., št. 13.037 z dob tko 500 gld., ftt. 33.724 z dobitko 500 gld. in St. 999. 1152, 1487, 2204, 2430. 2524, 3538, 2643, 2987. 3575, 3783, 4683, 5540, 7978, 8244, 9132, 9462, 10308, 10683, 10.835, 10.868, 11.205, 11.253, 11.785, Mr Javna zahvala „FMCIERI" Poštanski .mronlni dmžbi katera je po tukajšnjem glavnem zastopniku g. ITm-jviic l>roiillprit*a (stelaže itd.) tttUoj produ. — Natančneje o tem pove g, l,itm«»vvr. 1'rcd škofijo št. 10. Teč slo veder starega vina, lastni pridelek, J<» na prodni. Po čem, se izve pri Lenardn del Cott v Brežicah. (288) I£«,rol Deer, restavrater. Mineralna kopelj Toplice na Dolenjskem odpre s© k duom 1. mcijfi. Poštna in telegrafska postaja. Najbližnje železnične postaje: Ljubljana, Litija, Videm. Vožnja po pošti je zelo po ceni. Kopelj 80° R. velja samo <> in 15 kr. Soba 70 kr. in 1 gld. na dan. livilo vic, (268—8) topliški zdravnik in najemnik. Prodaja opeke in gline. Več nego trideset let obstoječa opekarna Antona Treo-ta v Brdu pri Vačah izdeluje kakor doslej pripoznano najboljše strešnike, žlebnike, opeke za robe ob zidih, tlak, zidanje in nezgorljive opeke v raznoterih oblikah in velikostih ter jih prodaje po naj-nižjej ceni za takojšno plačilo in na upanje proti obrokom. Ondukaj bo dobiva tudi najfinejša glina za Iou> I carje in kiparje. (262—3) 9i (275-2) ♦ ♦ ♦ Umetne (234—6) ♦ I zobe i n zobovja! ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J brez vsakih bolečin ter opravlja ploiitlmvauji« in vse zobu«* operaeije zobozdravnik A. Paichel, j poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. Povabilo k družbenikov meščauske vojašnice v X Ju !>ljn ni, kateri bode dne 6. maja 1883 dopoludne ob II. uri T veliki mestni dvorani. Vrata razgovorov: 1. Letno sporočilo in sklep računa za I. 1882. 2. Poročilo pregledov alnega odbora. 3. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za 1. 1883. 4. Volitev potih drnžnikov vodstva namesto letos vsled srečkanja izBtopivšib. Posamezni nasveti. V o <1h Ivo meščansko vojašnice v Ljubljani. 3ST- X-3I©ra!ls, Todju. Kinladung zar allgemeinenVersammlung dor Mitgiicder der hiirgrerl. Militiir-Kascinc in I^iibneli, wo1ohe am 6. Mai 1883 Vormittag um II Uhr im grossen stiidtischen Rathhans-Saale abgtilmltnn \verdon wird. Programm dor zum Vortrago komnienden Ocgonstiindo: 1. Jahrosbcricht und RechnungsabBcliltiss pro 1882. 2. Boricht des RevisionsauRsehusses. 3. Wahl oineB neuen Kevisionsausschusses zur Prlifung der Jahresrechnung von 1883. 4. "VVahl von fiinf in dieten Jahro durch das Los zum Austritte bcstimmtcn Direktions-Mitgliedcrn. 5. Andere allfallige besondere Antriige. IMrektion der biirgerl. MiHtiir-Kaserue in Laibacb. T. 3ST. ^lorak, Direktor. TiU< i: 1. maja. Pri Klonil: Langer z x Dunaja. — Kirsehbaumer iz OelOVOa. Pri Malici: Fischer z Dunaja. — Bichler iz Pešte. medicinska tovarna pastilj h parom In strojem lekarnarja „pri angelji", v Ljubljani na Dunajski cesti. Antikatarrhalične salicil-pastilje tVv7SSS5IS: draženost, dajo slino iu stapljajo slizo, proti kašlju, Eripavosti, bolečinam v pljučab, v prsih in vratu, na boljše obv»rovalno sredstvo proti diftoritidi. Jedna škatoljca 20 kr. (■Ulllllli-hoilbonS lo,fkr.k!l5li"' h,i'Jlvosi V ikateljoah po Bonboni iz sladnega ekstrakta i^SSS^đSS prebavljivi, točni, utelafo rasdraienost dajo slino in stapljajo slizo, proti kašlju, hripavuHti, bolečinam na pljučab, prsih iu v vratu. V škateljoaii po 10 kr. Pasi ilir i'/ nonrnvc nipip Ohranjajo rednoprebavljenje, X fl^llljl 1A |>U|M1>\< 111(1«. pospešujejo slast in so uspešno sredstvo proti slabostim in kivu v želodcu itd. itd. Nepogrešni so tudi za kadilce in za elegantno gospodo. Škateljce po lO kr. w f i i i *» u k!QninniiiAiii Vsaka pastilju ima 0 05 santonina. aSUlJI S santOnillOIII. Jed|no viti n^boUle sredstvo proti glistam ea otroke iu odralčeno. Skateljoa po 10 kr., posameznih 100 pastilj 70 kr., 1000 pastilj za gld. 6.50. I si i I i i' s wg nI || Imajo prijeten okus, krepijo oslabel želodec, po-l u^miiji rt rttJUU. B,„.a„jejii" prebavo, store * m škodljive preob le kisline prebavilnib organov. Jedna škatoljca 10 kr. *f4F* Ranprodajalol do e rabat. Naročila zvišujejo se točno po poštnem povzetji. (291_1) 5 J : : : z ♦ : 5 t ♦♦♦♦ %7. J. sBFaglae v E^j^feljas^i nu Turj naslcem trj^n At. *Y se priporoča v izdelovanje vseh dekoracij po oknih in hišnih pročeljih, ki bodo potrebna ob navzočnosti Nj. VeličauHtv« proSTttleg« cesarja, kakor tudi za pripravo zastav vseli -velilcostij, grlo o v, lanapijonov itd. po najntžjih cenah. Da se zamore jamčiti za pravočasno prireditev, prosi se, da se naročila izvedo vsaj do 15. juniju. (289—1) „|)rijeten in priročen lek za reišeenje." Prof. VA LENTA, Ljubljana. ,,ne prouzroča nobenih težav." Prof, gl BAMBERGjER, Dunaj. ,,je nspešnije, kakor dinge greiieice." Prof. LEIDESDOKF, Dnnsj, Zalite vaj se vedno izrecno: „FR AN-JOSIPOV A GRBNČtCA", WV Zaloge povsod. "^Hg (98—8) Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. FRAN Z J O S E F BITTER QUELLE C. in kr. najvišje priznanje Kopališče Gleichenberg Zlata kolajna Pariz 1818. Jedno uro vožnje od postaje FeldbacU ogerske zapadne žele-.nicc. Začetek sezije s 1. majem. (222-1) Mineralne vode Is (lleiehenherga in Juliannishrnnii-a in pa vreleevi izrudkt dobi-vajo se po vseb trgovinah z mineralnimi vodami, kakor tudi pri vodstvu (lleiehen-berike kopeli, kamor naj se tudi pošiljajo vprašanja in naročila stanovanj in voz. Izdatelj in odgovorni urednik MtakBO Armift. Lastnina in tisk - Narodne tiskarneu.