25
invazija guRujev 
Zadnja leta v Evropi mrgoli gurujev. Guruji ("gu" - tema + "ru" - svetloba, znanje) 
so duhovni učitelji, ki kandidata vodijo k 
razsvetljenju. njihova gostovanja pridobivajo 
vse večjo spektakularnost. Eden izmed njih 
je Paramhans Swami Maheshwarananda. 
Rodil se je l. 1945 v Rajastanu v severozahodni 
indiji, zdaj pa že več kot 30 let živi na dunaju 
in je ustanovitelj sistema "Joga v vsakdanjem 
življenju". večkrat je obiskal Slovenijo, npr. 
leta 2007, ko je imel predavanje na temo 
"Duhovno prebujenje manipura čakre" v Can-
karjevem domu v Ljubljani. v Zagrebu ga je 
leta 1999 v prepolni kinodvorani pozdravil 
predstavnik indijskega veleposlaništva na 
Hrvaškem. Guru je imel nato predavanje o 
"skrivnostnih močeh v človeku". Leto kasneje 
je prav tako na Hrvaškem vodil mednarodni 
seminar joge, kjer je predaval o "Kundalini in 
energetskih centrih".
zgodovina 
Joga je pojem, ki se danes pogosto pojavlja v vseh javnih medijih, na radiu in televiziji, v 
časopisih in revijah, in je že sprejel mednaro-
dna merila. dejstvo je, da kljub njeni razšir-
jenosti mnogi o njej še vedno vedo zelo malo. 
od tod tudi tolikšni nesporazumi. nekateri jo 
imajo za religiozno tehniko, drugi jo praktici-
rajo kot terapevtski sistem. dilemo bi nekako 
mogel razrešiti pogled na njeno preteklost. 
Živimo v času vse večje dezorientacije. Tempo časa postaja uničujoč. Civilizacijski dosežki na 
vseh področjih niso izpolnili pričakovanj. Moderni človek ima kljub napredku v znanosti in 
tehniki še manj prostega časa in je še bolj kot njegovi predniki podložen raznim vrstam odvisno-
sti,. Stres in frustracije so postali bistven del vsakodnevnega slovarja. vedno bolj se uporablja 
sredstva za umirjanje, prakticirajo se antistresni programi bodisi v obliki opija, literature ali 
tehnik. Število tehnik za doseganje oz. ohranjanje "popolnega zdravja" je v vse večjem porastu. 
Tako se v današnjem času na našem prostoru pojavljajo Transcendentalna meditacija (TM), Sri 
Chinmoy meditacije, avtogeni treningi, razne borilne veščine, muzikoterapije, plesne sprostitve, med 
njimi tudi joga, o kateri bomo govorili v spodnjem prispevku.
BoŠTJAn HARi
Ali se sme kristjan ukvarjati z jogo?
TEOLOGIJA
26    TRETJI DAN    2016   3/4 
Joga se je razvila v indiji iz prastarih 
verskih predstav in z njimi povezanih vaj ter 
je starejša tako od ved kakor tudi brahma-
nizma, zato jo nekateri njeni zagovorniki 
predstavljajo kot nereligiozno tehniko, saj je 
obstajala pred samim hinduizmom. Čeprav 
brez temeljev gredo svamiji še dlje in trdijo, da 
so vse religije del joge oziroma da je joga "oče" 
vseh religij. Četudi stara, joga ni niti približno 
tako neodvisna disciplina, kot jo predstavljajo 
svamiji. Joga je v svojem teoretičnem nauku 
popolnoma odvisna od še starejšega filozof-
skega sistema, ki se imenuje Samkhya. 
v najzgodnejši dobi je bila joga usmerjena 
na tehnike koncentracije, ki so si pridobile 
oblast nad duhom in telesom, materijo, kot 
tudi nad skrivnim znanjem o človeku in 
vesoljem. katičić bi temu dodal, da se je filo-
zofija joge razvila na osnovah puščavniškega 
mučenja in da ima svoj globlji izvor v staro-
davnih čarovnijah. ni dvoma, da se je v jogo 
nakopičilo tudi izkustvo indijskih puščav-
nikov, ki so v človeku odkrili mnoge skrite 
možnosti, od katerih so nekatere sprejete v 
sodobni psihosomatski medicini. Joga je tudi 
pred vključitvijo v brahmansko pravovernost 
priznavala osebnega boga isvara.
Reči moremo, da je bila joga od svojih 
najzgodnejših začetkov, tudi pred vključe-
njem v hinduizem, teistična, kar pomeni da 
je poučevala praktično vprego človekovih 
duhovnih in telesnih moči z namenom 
doseganja osvoboditve (mokše). 
pojem
Jogo bi lahko na kratko definirali kot "pot zedinjenja z bogom". Je teistični sistem ozi-
roma tehnika osvoboditve iz ciklusa ponovnih 
rojstev (reinkarnacije) s ciljem "odstranje-
vanja stanj zavesti" oziroma razsvetljenja ali 
osvoboditve "mokše", kar je moč na koncu 
doseči samo z milostjo guruja. 
Papež Frančišek je rekel, da "nam tisoč 
tečajev duhovnosti, to je joge, zena in podob-
nega, ne bo dalo svobode Božjih otrok". 
Sama beseda ima dva pomena: 
1. jemanje jarma nase – kakor vol (sredstvo za 
doseganje cilja);
2. zedinjenje (cilj joge).
Joga torej istočasno označuje tako sredstvo 
(vpreganje in krotenje čutov) kot tudi cilj 
(povezanost individualne in absolutne duše; 
končno zedinjenje Atmana in Brahmana).
poti odRešenja v Hinduizmu in 
kRščanstvu
S površnim razmišljanjem je mogoče reči, da so vse religije samo različne poti do istega 
Boga, kar je na svojih predavanjih večkrat 
poudarjal Swami, vendar temu ni tako. Takšno 
je stališče hinduizma, ki pa ni združljivo z 
vsebino razodete religije. Med krščanstvom 
in hinduizmom obstaja temeljna razlika, ki jo 
tukaj želimo poudariti. Skupna lastnost religij 
je nauk o odrešenju. v religijah človek išče 
Boga, v razodeti religiji pa Bog išče človeka. 
Potem ko Adam greši, se skriva. Bog ga poišče 
in vpraša: "Adam, kje si?" v hinduizmu se po-
sameznik odrešuje sam (ali z milostjo guruja), 
medtem ko v krščanstvu Bog odrešuje človeka. 
v središču hinduizma je neka tehnika, v središču 
krščanstva pa je Božja milost. v hinduizmu je 
odrešenje individualni napor, v krščanstvu pa 
je poudarek na skupnosti (občestvu) – Cerkvi. 
"Že dva tisoč let je Cerkev kot jaslice, v katere 
Marija polaga Jezusa in ga izroča češčenju in 
v premišljevanje vsem narodom," pravi Janez 
Pavel ii. v dokumentu Skrivnost učlovečenja (št. 
11). Če vernik v hinduizmu želi komunicirati z 
Bogom, se mora sam vzdigniti do Boga. vernik 
se preobražuje, pobožanstvuje (sam postaja 
Bog!), da bi bil sposoben odnosa z božanskim – 
le-to označuje panteizem. "Joga sprejema oboje 
– verovanje v ustvarjalno moč vesolja ali v sveto 
osebo," trdi Swami. Sredstvi za to preobrazbo 
sta meditacija in tehnika. 
spoštovanje oz. čaščenje 
guRujev
v hinduizmu se skupaj s panteističnim bogom vedno slavi tudi guruja oziroma 
27
duhovnega učitelja, ki mu gre zahvala za 
religiozno znanje. Guru daje učencu mantro. 
Mantra ("man" – duh + "tra" – osvoboditev) je 
zlog ali verz v sanskrtskem jeziku, ki se poje 
z namenom doseganja osvoboditve in miru. 
"Meditacija brez mantre je kakor telo brez 
duše," pravi Swami in dodaja, da je "mantra 
brez učitelja kakor duša brez telesa". Medtem 
ko zagovarja svobodo od vsake religije, Swami 
zahteva celovito podložnost guruju. "Samou-
resničitev lahko dosežemo le pod vodstvom 
guruja ne glede na to, katero pot joge izberemo. 
obstajajo samo ena vrata, skozi katera vstopi-
mo v kraljestvo znanja – predanost učitelju." Še 
več, aspirant v jogi (pripravnik) bi moral brati 
tudi hindujske spise: priznana dela literature 
o jogi (na primer Bhagavad-Gito, Upanišade, 
Patanjalijeve Joga-Sutre, spise o vedanti, 
biografije velikih jogijev), da bi se ob njih 
navdihoval in učil. Priporočenemu pobožnemu 
branju indijske hagiografije moramo dodati, da 
imajo tudi nekatere od fizičnih vaj iz sistema 
"Joga v vsakdanjem življenju" (prvih 20 polo-
žajev iz niza "kHATU PRAnAM") religiozen 
značaj, izkazovanje kulta Satguruju ("pravemu 
duhovnemu učitelju"). 
kaj je Cilj joge?
Po besedah Paramhansa Swamija Mahe-shwaranande, začetnika sistema "Joga v 
vsakdanjem življenju", je "cilj joge duhovna 
in telesna osvoboditev – od karme in usode, 
ponovnega rojstva in smrti. Joga je edina 
duhovna pot, ki jo je sprejelo vse človeštvo." 
karma, ki so ji po hinduističnem verovanju vsi 
podložni, tudi bogovi, se prekine le s sistemom 
joge prek številnih ciklusov ponovnih uteleš-
enj. Jezusu kristusu kot edinemu odrešeniku 
sveta v filozofskem sistemu joge ne pripada 
pomembnejše mesto od katerega koli drugega 
guruja v hinduizmu. Terapevtski in drugi 
motivi, s katerimi se joga reklamira na Zahodu, 
prej ali slej končajo na njenih duhovnih osno-
vah, ki so primarne. Tudi joga je prispevala k 
temu, da po zadnjih statistikah 20 % kristjanov 
v Evropi veruje v reinkarnacijo. Po Swamiju je 
potrebno v jogi razlikovati tri bistvene (konsti-
tutivne) dele: fizični (ki je sestavljen iz telesnih 
vaj), mentalni (meditacija in dihalne vaje) in 
duhovni (osvoboditev iz ciklusa ponovnih 
rojstev oz. reinkarnacije, ki jo Swami imenuje 
"kozmični proces reciklaže"). Seveda pa sta 
prva dva vidika (fizični in mentalni) samo v 
službi tretjega, duhovnega.
Fizični del joge sestoji iz asana-vaj, ki služi-
jo razvoju telesa, in pranayame, to je dihalnih 
vaj. Te vaje so se med širšo populacijo neredko 
vrednotile kakor vsi ostali treningi za mišice, 
ki so jih imeli za nevtralne, kar pa vendarle 
zanikajo tudi same Swamijeve besede: "Te 
vaje niso gola gimnastika ali prijeten fizični 
trening. velika razlika je med joga-asanami, 
katerih končni cilj je duhovni razvoj, in 
gimnastiko, katere cilj je razvoj mišičevja." 
Tega ne bi smeli pozabiti.
"sveta eneRgija"
Pranayama, kar v prevodu pomeni upravlja-nje s prano, naj bi bila kozmična energija 
(bioenergija, ki, chi …), ki vse prežema. Počasi 
vstopamo v okultno anatomijo duha. Joga uči, 
da obstaja 72.000 nadijev (ali duhovnih insta-
lacij v okultnem telesu človeka, skozi katere 
teče "sveta" energija – prana). Med njimi so 
najpomembnejše tri: ida (kanal, ki izvira iz leve 
strani hrbtenice), pingala (prehaja skozi desno 
stran hrbtenice) in sushumna (centralna insta-
lacija v stebru hrbtenice), ki povezuje sedem 
energetskih vrtincev, ki se imenujejo "čakre". 
v jogi je "samouresničenje" doseženo, ko se 
ne glede na vrsto tehnike kundalini prebudi iz 
svojega ležišča, najnižjega energetskega centra, 
ki se imenuje muladhara čakra in se nahaja 
v spodnjem delu hrbtenice: "vročina v telesu 
tedaj postaja izredno močna. ko to začutiš, se 
kundalini prebudi iz svojega sna kakor kača, 
ki sika in se postavi pokonci, ko jo udarimo 
s palico. Tedaj vstopi v sushumno." ko ta 
grozna in nevarna moč, ki jo simbolizira kača, 
potuje skozi sushumno, odpira vseh sedem 
energetskih kanalov (čaker), povezanih s 
sedmimi ravnmi zavesti, in vstopa v možgane, 
TEOLOGIJA
28    TRETJI DAN    2016   3/4 
rezultat pa je samadhi (najvišje stanje zavesti, 
zedinjenje z božansko zavestjo, pri katerem 
znanje, poznavalec in objekt znanja postajajo 
eno). To izkustvo jogiji opisujejo kot bliskovit 
in vseobsežen blesk spoznanja. To je doživetje, 
v katerem se vsa bitja kopičijo v eno točko, 
kar je povezano s silnim doživljanjem luči. To 
izkustvo se imenuje tudi "samospoznanje", 
"samouresničenje", "osvoboditev" (od karme), 
"razsvetljenje", opisano pa je tudi kot stapljanje 
subjekta in objekta, Atmana (sebstva) z 
Brahmanom (dušo sveta). Jogi postane eno 
z vesoljem, pri čemer presega individualno 
zavest. Tedaj je praktikantu odprto okno v 
"nadzavest" in omogočen kontakt z onstranski-
mi bitji. Po Slavinskem ima vsaka od oriental-
skih hermetičnih metod, poleg tehnik, ki so 
vsem skupne, svojo lastno tehniko prebujanja 
kundalinija. Tako raja joga uporablja tehniko 
intenzivne koncentracije, jnana joga moč čiste 
zavesti, bhakti joga tehniko razvnete ljubezni, 
mantra joga spodbujevalne (stimulativne) 
zvočne vibracije v obliki formul, imenovanih 
mantre itd.
Pri tem moramo dodati, da tega stanja ne 
doseže vsak in tudi vsi tisti, ki ga dosežejo, 
ga ne uspejo trajno zadržati. Swami trdi, da 
"duhovnost zahteva mnogo življenj". iz tega 
sledi zaključek: "Če želite biti gotovi, da se 
boste rodili kot človek – vadite jogo." nujna 
je doživljenjska vadba. Šele "popolni človek" 
more po volji klicati stanje edinosti. Tak more 
prav tako določiti trenutek lastne smrti. 
vegetarijanstvo v jogi prav tako igra 
pomembno religiozno razsežnost. "na poti 
joge je uporaba mesa velika prepreka. kdor 
je meso, ne glede na to, kako intenzivno in 
kakšne tehnike vadi, ne more doseči najvišje 
zavesti (samadhi)," trdi Swami. Glede na to, da 
tudi Jezus ni varčeval z jagnjetino, je čudno, da 
se niso pritoževali.
"joga v vsakdanjem življenju" v 
sloveniji
Z večletno aktivnostjo in pogostimi obiski Swamija v naši domovini je sistem "Joga 
v vsakdanjem življenju" ("celovit sistem za 
razvoj telesnega, duševnega, družbenega 
in duhovnega zdravja sodobnega človeka") 
v Sloveniji svoje delovanje precej razširil. 
Razprostira se po vsej Sloveniji, doseči želi 
vsa obdobja (od predšolskih do upokojenih) 
kakor tudi vse vrste bolezni. Tako se ponujajo 
posebni tečaji joge za predšolsko in šolsko ob-
dobje, za upokojence, joga za hrbtenico, proti 
glavobolu, stresu, joga za moč, … Programi se 
odvijajo v otroških vrtcih, domovih za ostare-
le, osnovnih in srednjih šolah, fakultetah in 
njihovih športnih ter drugih centrih. 
zaključek 
Joga je predvsem hinduistična tehnika osvobajanja (samoodrešenja!) od SAMSARE 
(ciklusa stalnih inkarnacij – utelešenj). 
Po hinduizmu človeka v nenehni proces 
rojevanja veže kARMA – delovanje. iz tega 
sledi, da je joga religiozna tehnika. Joga je 
središčna os hinduizma. ni hinduizma brez 
joge in ni joge brez hinduizma. To potrjujejo 
učitelji, ki jogo prenašajo na Zahod, vključno 
s Swamijem, ki trdi ravno nasprotno. Učitelji 
joge namreč najprej prepričujejo udeležence, 
da gre za nereligiozno tehniko, a po svoji 
razlagi takoj nadaljujejo z naukom o karmi, 
reinkarnaciji in drugih hinduističnih pojmih 
kot o znanstvenih. ker se joga na Zahodu 
predstavlja kot "znanstvena" ali "terapevtska" 
tehnika, so si guruji zagotovili veliko bogastvo 
s poučevanjem le-te. Sedaj ko smo spregovo-
rili o resnični naravi joge, je pred nami zadnje 
vprašanje.
ali je joga (ne)spRejemljiva za 
kRistjana in zakaj?
najprej želimo spomniti, kako joga in podobne orientalske tehnike privlačijo 
večinoma tiste ljudi, ki znotraj lastne krščan-
ske skupnosti niso odkrili zaklada svoje vere 
in niso doživeli izkustva srečanja z živim 
Bogom. ker so bili nezadovoljni s samo formo 
(obliko), so se obrnili k omenjenim tehnikam. 
29
ob tem je potrebno dodati, da orientalske 
tehnike postajajo predvsem moda. Z naklo-
njenostjo (ali zapeljivostjo) do nekaterih služb 
želijo omenjene tehnike prodreti tudi v sam 
šolski sistem pod pretvezo "znanstvene", še 
posebej "terapevtske" osnovanosti.
Še preden so guruji začeli osvajati Zahod, 
je srečanje z jogo v misijonskih deželah 
spodbudilo k razmišljanju, ali je uporaba 
joge mogoča tudi v krščanski meditaciji. na 
to temo je kongregacija za nauk vere 15. 10. 
1989 izdala dokument z naslovom Nekateri 
vidiki krščanske meditacije. dokument govori 
o bogastvu krščanske meditacije in previdno 
daje napotke ter pogoje, pod katerimi bi se 
lahko krščanska molitev "obogatila z medita-
cijami, ki so nastale v kontekstu drugih religij 
in kultur". Če bi se orientalske tehnike, med 
njimi tudi joga, osvobodile svojih hermetičnih1 
in religioznih vsebin in bi se vanje vnesla 
krščanska vsebina (tedaj bi le-te prenehale biti 
joga!), bi mogle služiti kot izhodišče krščanski 
meditaciji. in nič več od tega. 
Z drugimi besedami, pod pogojem, da bi 
se orientalske tehnike, tudi joga, osvobodile 
svojih okultnih in religioznih vsebin (tedaj 
prenehajo biti joga!), bi mogle služiti krščan-
ski meditaciji samo kot izhodišče, saj je cilj 
krščanske meditacije srečanje z živim Troedi-
nim Bogom in odnos z njim. 
nič ni narobe, če bi se želel kristjan pred 
samo molitvijo malo raztegniti, nekajkrat 
vdihniti in izdihniti z namenom umiritve, saj 
nekatere psihofizične vaje najdemo znotraj 
mnogih kultur, filozofij in religij. Te povsem 
psihofizične vaje, brez religiozne vsebine in 
elementov, ne pripadajo izključno jogi in niso 
nobena joga, saj nam morejo "nekatere teles-
ne vaje avtomatično povzročiti občutek miru, 
sprostitve, potešenosti, morda celo pojav luči 
in toplote, kar je podobno duhovni tolažbi …, 
ki pa jih ne smemo enačiti s pristnimi sadovi 
duha, ki so značilni za mistično izkustvo. v 
nasprotnem primeru nas lahko privede do 
psihičnih motenj in včasih tudi do moralnih 
zablod," nas svari zgoraj omenjeni dokument.
ob tem je zelo dragoceno opozorilo papeža 
Janeza Pavla ii.: "Zato ni neumestno opozoriti 
tiste kristjane, ki se navdušeno odpirajo 
nekaterim predlogom, ki prihajajo iz dalj-
novzhodnih religioznih izročil, zadevajoč na 
primer tehnike in načine meditacije in askeze. 
Ponekod je to postala nekakšna moda, ki jo 
sprejemajo dokaj nekritično. najprej je treba 
dobro poznati lastno duhovno dediščino in 
premisliti, ali bi bilo pravično, če bi jo lahko-
miselno odrinili stran."
VIRI: 
Josip Blažević, Joga i kršćanstvo, Zagreb: Verbum, 2009. 
Josip Blažević, Nevarnosti new age-a, joge, bioenergije in rejkija, 
seminar v Bjelovarju.
https://www.bitno.net/vjera/smiju-li-se-krscani-baviti-yogom/
1. Skrivnih/okultnih.
TEOLOGIJA