31. števhka. Izhaja vsak dan ta it ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob un zjutraj. »tatmezne številke m? pro.lajajo po 3 novč- (6 stocinki t jin >gih trtbakamaii v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, UHji. Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, žt. Petru, ^režani, Nabrežini. Novemmestu itd. O^L&se ln naročbe surejema uprava lista ..Edinost", m i* Mohn piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Oene f>ela*om 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći ogla* i po pogodbi. TELEFON Str. STO. Trst, v nedeljo dne 31. januvarija 1904. Tečaj XXIX Edinost Glasilo političnega društva „Edinost4- za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaia za vse leto kron, pol leta 12 Icrcn, 3 mesece 6 kroo. Na naročbe brez doposlane naročnine ae apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranksvaat pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torro btanca Stv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost", — Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. I a Jz ogrske zbornice. • Brzojavno poročilo BUDIMPEŠTA 3CL Zbornica je odklo-mla predlog posl. Smialovszkega, naj bi se v saniranje parlamentarnih odnošajev sklicala konferenca zastopnikov vseh strank. Za ta r>red»og g'asovali so pristaši grufa Apponvija, Košu tov ct, dlani ljiidske stranke in obstruk-eijonisti. O utemeljevanju svojega predloga je izjavil pos!. Smialovezkv, da se čudi, da vladna stranka ni zadovoljstvom pozdravila njegovega predloga g ede sklicanja konference v evrho vspostavljenja rednih parlamentarnih odnošajev, ko ae je vendar ponovno povdar-;a!a potreba spremembe poslovnega reda. Govornik se je na to bavil b predzgodovino obftrukeije, z državnopravni m i in gospodarskimi razmerami med Avstrijo in Ogrsko ter z armadnimi razmerami. Ministerski predsednik grof Tisza je iz* javil, da je bitstvo Smialovszkovega predloga nasprctao bitstvu parlamentarizma, ker ste vlada in veČina, ne pa stranke, odgovorni za vodstvo parlamenta. Vlada in večina da ete tak v posesti jasnega programa, katerega od o bruje večina prebivalstva, ki želi, naj bi m ne rabilo skrajno orožje. Ako bi vlada in večina h )teli izročiti to vodstvo strankam, hi se parlamentarno življenje povrnilo v prejšnjo zmešnjavo in bi prekinilo delovanje vlade in večine, ki se truditi, da bi odpravili ne«f»crazu mijenja. Zbornica je na tc nadaljevala razpravo o rekrutnej predlogi. Po kratkem odmoru je zbornica vspre-jela predsednikov predlog, naj se seje nadaljujejo še le po dovrftenju delegacijskih de. Na dnevnem redu prihodnje seje bo določitev na daljnega delovanja. Razpravljale so se na to še interpelacije, na kar je bila Beja zaključena. Odmevi iz Khuenove ere. BUDIMPEŠTA 30. (Ogrski bilo.) In-kcmpauttiliterni odsek ogrske poslanske zbor osee je dane% razpravljal v imuniteti grofa Kbuena v Zoltan Pappovi podkupovalnej aferi. Odsek je soglasno razsodil, da je tozadevno Olsvevo ovadbo odbiti, ker ta zadeva niti po zborničnem redu, niti po zakonu ne spada v odsekovo kompetenco. Položaj v vzhodni Aziji. Brzojavke.) TOULON 30. Križar »Sallj« je sinoči odp'ul proti vzhodni Aziji.*; Mnogoštevilna mtož.ca je aklamirala odhajajočim mornarjem. NEW-YORK 30. » Ass< ciated Press« poroča : Vnanjemu ministerstvu se poroča od imerik. poslaništva v Tok ju, da je angležko poslaništvo v Toki,u dobilo od angl. poslan. —w— PODLISTEK. v Petrogradr otivestilo, da bo rmki odgovor na japonsko vlado, kateri se izroči jutri, imel za Japonsko zadovoljiv značaj S >di se, da je Rusija, ako ta vest odgovarja resnici, dovolila Japonski g< t >ve koncesije in da Anglija pregovori Japonsko, naj se z istimi koncesi jami zadovolji. Teodora. Povest. Hrvatski frpi-al Evirenij Kamičič. prev«! J. n. Prvi del. Po reški ulici ^Corso« hitel je človek visoKe postave, širokih ramen, črnikastega lica, obraslega s kratko, polno brado. Hodil je Kakor da ni na trdem kraju; včasih se je nagnil na desno, včasih na levo, kakor je že prestopit s katero nogo. O tem se mu je majala zlata verižica, ki mu je visela ob vratu. Debeli vozal ovratnice je bil prehoden z iglo, na kateri je bliščal drag kamen, a na prsih rele srajce, polne pletic, sijali so mu trije debeli zlati gumbi. Bil je ves v črni obleki, kakor da je namenjen na sprevod. Dve de-aietei, črnih lasi in rdeči, st: zasopeli, idoči iako naglo zraven njega. Bilo je predpoludne, Krasen dan, začetkom junija; po »Corsu« je pihljala tiha sapica, na odprtih oknih je migljalo evetje, m zavese prodejahftie so se zibale na lahno nad lepim tlakom. Oni čle- Brzojavne vesti. Maeedonske reforme. DUNAJ 30. »Fremdenblatt« poroča is Soluna : Navzočnost civilnih agentov Avstio-Ogrske in Rusije, katera imata vsak dan večurne pogovore s Hilmi pašo, dovela je do ogledovanja ječe v Jedikule po Hiimi paši, na kar je isti takoj zavkazal ječo deloma izprazniti. V ječi je sedaj zaprtih 1500 oseb, kar je na škodo zdravstvenemu stanju in v nasprotju s humaniteto. Hilmi paša je bližnjo bolnišnici« dal pripraviti za namene ječe in v isto se tekom 14 dni prepelje polovico jetnikov. Ta odredba pa je tu napravila najslabši ntis, ker je spubtela nada, da bi se izvela obljubljena splošna amnistija, kar bo gotovo slabo upljivalo na razpoloženje bolgarskih krogov. Klubova seja češke parlamentarne komisije. DUNAJ 30. Predsednik češkega kluba je sklical klubovo parlamentarno komisijo na 4. febr. t. 1. pop. Štrajk poljedeljskih delavcev. ZETTE 30. Povodom štrajka poljedelskih delavcev v Florencu došlo je do spopadov, o čemer ja bilo ranjenih več cseb. Požar Aalesnnda. AALEStTND 30. Pod ruševinami upepeljenega mesta našli so ostanke trupel. Obletnica smrti prestolonaslednika Rudolfa BEROLIN 30. Tesar Viljelm je danes povodom obletnice cesarjeviča Rudolf* pose-til avstro-cgrškega poslanika Szogvenvja. Cesar je bil v uniformi avstro ogrskega maršala. Ustaja v jugozapadni nemški Afriki. HAMBURG 30. Parnik »Adolf Woer-mann« je odplul opo'udne s transportom čet v jugozapadno Afriko. Pogreb dessauskesa vojvode Friderika. DE3SAIT 30. V navzočnosti zastopnikov vseh nemških kneževskih hiš, med njimi princa Estela Friderika, kakor zastopnika cesarja Viijelma, je bilo danes popoludne truplo vojvode Friderika v kapeli manzo-lejskega parka svečano pokopano. Prijatelji miru. KOPENHAGEN 30. Glasom vesti lista »Pohtiken« sklenila je skupina francozke komore, ki je za mirovno razsodišče, povabiti vse prijatelje miru in mirovnega razsodišSa v državnih zborih Danske, Švedske in Nor-vežke, na kongres za mirovno razsodišče v Pariz. Namerava se vsprejeti zastopnike treh skandinavskih držav na način, kakor bo vsprejeli v preteklem letu angležke parlamentarce. Parnik »Sealion« se ni potopil. VIKTORIJA (Angležka Kolumbija) 30. Semkaj je prispela veat, da parnik »Sealion« s© ni*, potopil, kakor se je prej javilo, nego se je nepoškodovan povrnil. Ustaja Hererov. BEROLIN 30. Poveljnik topnjače »Ha-bicht« poroča, da je položaj v jugozapadnej Afriki nespremenjen. Hamburg Amerika proga napreduje. HAMBURG 30. Hamburg - Amerika proga je sklenila veliko število novih gradenj za svoje vzhodnoazijske, zapadnoindijske in južnoameriške proge. BEROLIN 30. Hamburg-Amerika proga je imela v preteklem poslovnem letu 20 milijonov mark dobička, t. j. 20°/o akcijskega kapitala. Občnemu zboru se ima predložiti, da se od dobička izplača takoj 6°/0 dividenda, a 14 milijonov mark da se uporabi na povišanje rezervnega zaklada. vek je držal obe dekletci za roki, ter ja je nekam vodil. Sive, velike oči je obračal sedaj na jedno sedaj na drugo. Oni sti ga pogledavali žalostno, on pa ja je vpraševal, da-li jima je vroče, morete-li še hoditi? Dekletci sti odgovarjali, da moreti. Obe sti bili jednako oblečeni od glave do pete. Bela slamnata klobuka, brez nakita, širokih in spuščenih perut, bila sta jima — kakor je pravil njiju oče — »zavarovani« proti vsaki burji z močno elastiko, ki se jima je utisnila v nežno kožico pod polnima bradama. Svetla, plava obleka, povsod preširoka, sesala jima jeakoro do čeveljčkov. Čim sti prišli na lisko, kupil je oče vsaki pas iz rumene kože. Obe roki sti jima bili goli do lakta, a okoli vrata ste imeli dolga, rudeča svilena robca, zvezana od zadaj, na zatiljku, ki sta sedaj frlela za njima. To jima je ugajalo. Gred oči tako, ne po tlaku, ampak po sredi »Cona«, krenili so skoro v neko uličico in se vstavili pred visoko hišo očrnelih in vlažnih zidov. Nad vratmi je bila neka tabla. Oče in dekletei so prečttali na tabli : > Viši dekliški tavod sester pl. Kornere. Te Dogodki na Hrvatskem uče! (Djpis iz hrvatskih krogov tržaških.) I. »Slov. Narod je v svoji številki od dne 23. januvarja priobčil Članek pod naslovom »Polom »sloge« na Hrvatskem«. Čutstvo, ki je nas tržaške Hrvate obvzelo po prečitanju tega članka, se daje označiti z besedama : skrajno osupne~je. Po vseh šolah, od tistega trenotka, ko smo prvič prestopili prag učilnice, so nas učili, da dva je več nege eden, da svota več združenih sil je jačja, nego pa eua sama sila. Olankar v »Slovenskem Narodu« pa nam dokaeuje nasprotno. On trdi, sklicevaje se na dogodke na Hrvatskem, da sloga na delu v obrambo naroda prinaša le »slabe posledice« : »tista hinavska in ničvredna Bprava «. Potrebno se mi zli, da meritorično, točko za točko, odgovorim člankarju v »Slovenskem Narodu« in mu dokažem, da dogodki na Hrvatskem uče ravno nasprotno od tega, kar bi hotel dokazati on. V ta namen naj mi dovoli potrebnega prostora cenjeno uredništvo »Edinosti«, ki se toli živo zanimlje za vse dogodke na Hrvatskem in ki s toliko vnemo in uzorno vstrajnostjo propagira idejo narodnega jedinstva med Hrvati in Slovenci. In res je »Edinost« v tem svojem plemenitem prizadevanju dosegla v T ritu že toli lepih vspehov, da je tu sploh nehalo diferenciranje : vsaka bol naroda hrvatskega je za tržaške Slovence tudi slovenska bol, in vsaka hrvatska radost je njim tudi slovenska radost. Čut iskrene hvaležnosti me sili v to konsta- besede so bile napisane v italijanskem jeziku. Oče je pogledal otroka, a otroka njega, pa ao vsi trije na enkrat tiho izustili : »Tukaj je !« Na to so vstopili v vežo, ki je bila prašna in vlažna. Oče je popravil dekletcam klobuka, suknjice in trakove, obrisal z rokavom suknje prah s svojega cilindra, zasukal kraBne brke, poravnal malo tudi svoje črne, goete in kodraste lase ter po gladil po licu dekletci, priporočujč jima, naj Be lepo pokloniti učiteljicam. Mlajša deklica ee je lasmehnila sestri, kakor da jej hoče reči, naj se ne boji ničesar, naj bo vesela. Po slabih stopnicah prišli so v prvo nadstropje, kjer so v mračnem hodniku našli vrata z istim napisom, kakor zunaj na tabli. Oče je potrkal, ali oglasil se ni ni kdo. Oi nekod se je Čul hrup in smeh, nekdo je vpil, kakor papiga kadar se jezi. Malo dalje bo Be naglo otvorila vrata, a na hodnik je izletela deklica; zvonko sme-joča ae. Deklica je opazila one tri pred vratmi »ravnateljstva«, je zarudela, ter se obrnila kakor vreteno in zbežala v sobo, iz katere je bila prišla. tacijo. Saj ravno mi tržaški Hrvatje, ki živimo notri med vami Slovenci, moremo nastopati kakor klasične priče, ki imamo ravno prilike, da sodelujemo na dogodkih vaaeega doe in vidimo o tem, kako se širi in poglablja med tržaškimi Slovenci čut bratstva do istokrvnih bratov hrvatskih. V imenu teh živih simpatij, ki }ih gojite do nas Hrvatov, prosim slavno uredništvo glasila tržaških Slovencev, naj mi dade priliko, da reagiram na gori omenjeni članek v »Slov. Narodu«. Najteaneji duševni kontakt med obema plemenoma je kardinalen pogoj za našo bodočnost. Velik eminenten naroden interes nam veleva torej, da ne dopuščamo, da bi se med Slovenci širilo tako povsem krivo umevanje Bedanjih dogodkov na Hrvatskem in njihovega pomena: te krepke, zdrave in rešilne evolucije v življenju naroda hrvatskega — kakor se je to taktično poskušalo v članku »Slov. Naroda«. Ali predno začnem z izpodbijanjem trditev in izvajanj v »Slovenskem Narodu«, naj zabeležim dejstvo, ki je jako značilno-za način, ki si ga je izvolil člankar v ljubljanskem listu, da je prišel do »dokaza«, da je sprava, to je koncentracija naših narodnih ail, »ničvredna« stvar. Da bi namreč pred slovenskim liberalnim občinstvom ž^ a priori diskreditira! one patrijotične elemente, ki ue trudijo za konsolidacjo razmer v hrvatski opoziciji, je zaklical, da tišti, ki vedno sanjarijo o spravi, prisegajo na to, da domovina bo rešena še le tedaj, »če bomo pope čestili, kakor bi bili čisti angelji z nebes« ! Sedaj ve ves liberalni svet iu rgražati se mora od groze ! Ne gre se /.a to, da bi narodu zacelili rane, ki so mu jih sekali sovražniki v minolosti; ne gre se za to, da bi v tem kritičnem psihologičnem momentu zbrali svoje sile, kolikor jih imamo, da si rešimo — življenje in bodočnost, ampak gre za to, da usužnjimo narod »popom«. Člankar v »Narodu« je torej napisal trditev, ki sicer ne odgovarja resnici, ki pa nikdar ne zgreši svojega etekta mei njimi, ki prisegajo na zastavo »liberalizma« ! Nič druzega ne treba, nego »popa« utakniti vmes, pa je stvar, proti kateri se izjavljamo, diskreditirana — »ničvredna«. No, jaz hočem — v zaključek za danes — pokazati na no. toriČnem dejBtvu, kolike, velja ozirom na dogodke na Hrvatskem strašilo s »popi« v »Slov. Narodu«. Med tem, ko poliva z lugom sarkazma VBe one, ki se pehajo za spravo, s čemer pa baje delajo le za »pope<, dviga člankar v »Narodu« Franka visoko na piedeatal, zatr-jevaje, da je vse smešno najivno, kar ne gleda z občudovanjem tja gori — na pie-destal I Ves liberalni slovenski svet mora verjeti, da, kdor je proti Franku, ta je za •a=====s==5s=» — Ona mala naznani, da smo tukaj. Sedaj je tiho v šoli. Bosti-li tudi ve tako kričali t — ju je vprašal oče. — Ne bomo, ne, ali pojdimo od tukaj, papa, kadar nam nočejo odpreti. Povrnemo se jutri. Kako je umazano v tej hiši! — je šepetala mlajša deklica. — Teodora, tiho ! Nekdo prihaja. Bodita pametni ! — ja je pokaral oče in pogledal milo. — Tukaj vse smrdi po polenovki, slanih srdelah in gnjilih pomarančah — njuhala je sestra z nosom in Btisnila b prsti. — Cici, lepše bi nam bilo pri teti v Knežicu ! Tam je morje, gojzd, tam ne smrdč gnjile pomaranče ! — je vzdihnila Teodora in se smešno namrgodila, zamašivši Bi lepi nosek. Nu dvorišSu te hiše je bilo skladišče polenovke in drugih rib, osušenih in osoljenih. Oče se je nasmtšil Teodori in jo je hotel pokarati, ali v tem so se odprla vrata! - (Pride še.) — »pope«! Kako absurdno pa je to, kar sugestijonira člankar v »Slovenskem Narodu« svojim čitateljem, t* d kazuje dejstvo, da ima dr. Frank ravno med duhovščino razmerno mnogo pri-ataše v, a med hrvatskimi nov i- z malo škode za društvo. Vseučiliščni pedel je našel ukradeno kaseto med nekimi vratnii na stopnjicah v drugo nadstropje vseučilišča. Od ukradenih 4000 K je manjkalo le 500 K. Lopovu je bila kaseta gotovo pretežka in prenerodna in odpreti je tudi ni mogel, ker narj i (iz-zemši seveda urednike Franko- je bila \Vertheimerica ; zato je vzel le onih vega »Prava«) je eden edini odločen 500 K, ki ao bili v priročni blagajni. Ka-Frankovec — a taje znani Pro- seto pa je skril, da bi morda kasneje prišel dan v Dalmaciji! A kaj je Prodan ponjo. Na srečo pa so jo drugi pred našli, po svojem poklicu? »Pop«! A kakovo mu Obžalujemo, da smo tndi mi posneli je politično mišljenje? Propagator je to radi- vest — prineslo jo je tudi »Hrv. pravo« — kalne -klerikalne struje ! Kako se kaj počuti Narodu« v tej družbi . . . člankar v »Slov. -popov« Dr. hrvatski sabor. Hrvatski sabor je dne 2y. t. m. nadaljeval razpravo o proračunu. Govoril je člen »narodne« vladne stranke, Karlo vic. No, priznati treba, da je govoril tako, da tudi onega, ki ne soglaša, ni izzival. Bilo je v njegovem govoru akordov, ki so simpatično zveneli tudi za opozicijo. Priznaval je n. pr., da nagodba z Ogrsko ni mojstersko delo, marveč da ima mnogo pomanjkljivosti. Priznal je, da premoč Madjarov in njihov šovinizem pomenjata nevarnost za Hrvatsko. Ali pred to nevarnostjo more čuvati vendar le nagodba, ki izreka državno skupnost proti državni skupnosti. Kultura in napredek sta temeljna pogoja za narodno skupnost. Po teh pogoj, h moramo stremiti, a nagodba daja dovolj jamstva za spopolnjenje naše kulture. Zato vsprejemlje vladni program in proračun. Zabeležiti treba de frazo govornikovo, da vladna stranka noei veliko odgovornost — ona da je reč la sedanjost. Će na tanko poslušate to frazo, vam ne zveni toliko kakor hvala, ampak bolj kakor opravičevanje. Je gotovo tudi v vladni stranki mož, ki se zavedajo, da je ta stranka mnogo mnogo grešila. Seveda jih je tudi nepoboljš jivcev a la glasoviti Kovačević. Ko je Karlovid govoril o državni 9kupncsti hrvatski, je posl. Kovačev <: — člen iste vla<1ne stranke — zbežal iz dvorane. A ko ga je pozneje poslanec Tuškan apostrufiral, da je bežal iz dvorane, ker noče niti čut: nič o hrvatski državi, je zakrčal Kovačeve po svojem znanem surovem i a "iničaem načinu : »Ker taka (hrvatska) država ne ekzist'ra in bi jo k večemu še le morali ustvariti!« Tu je bil torej fle-ten fnicr, ki ga je nudila v saboru narodna stranka. Jeden nje pristašev je slavil nagodbi , ker jamči državno ukupnost hrvatsko, drugi je o tem bežal iz dvorane, ker negira Hrvatski vsako pravo do državne samostoj-i»<>3ti ! Po tem dogodku je jasno, kake diference vladajo v resnici v vladni stranki sami v tumačenju nagodbe in nje vsebine ! Se pač nagi bije k zatonu s to »narodno stranko«. Opoziciji nalni poslanec dr. M a ž u r a -n i <• je nadovezal na govor pos1. Karlovića in je menil : »Ce že večina priznava, da nam groii nevarnost od strani Madjarov, potem mora biti ta nevarnost veliko veča, nego si u^ajo gospodje govoriti. Dve sli poti, po kateri se more narod ubraniti nevarnosti. Ali ee u tla v svojo usodo, ali jej stopi nasproti se silo. Gospodje :z večine so si izmislili še tretjo pot: nadejajo se, da se narod sčasoma ojači, ali da nasprotnik pride do pameti. Govornik ne goji t-e nade. Madjari hočejo priti do morja. Ali brez Hrvatov ne morejo do morja. Zato bi hoteli odpraviti to zapreko. Tu gre torej za ekzietenco Hrvatov, a na ob ram i* i ekzistence ne sme biti strank! (Ali ae bi hoteli gospoda v Ljubljani vzeti na znanje te rodoljubne resnice ?!) Govornik je uverjen. da mora priti do konflikta med Hrvati in Madjari. Gospodje iz večine tudi čutijo, ali ne upajo si izreči odkrito. Zadnji govornis, Vukmanovlć iz večine, je govoril precej odurneje proti opezi-eiji, nego prvi govornik ; vendar je priznaval tudi cu, da treba gojiti narodne i dejale, in ni odrekel opoziciji patrijotizma. Skupno treba delati za blaginjo naroda. Dovoljuje proračun, ker je uveden, da bo ban branil pra\>:» Hrvatske. Drobne hrvatske in srbske vesti. Tatvina v hrvatskem akademičnem društvu v Zagrebu je provzročila veliko razburjenje med vseučiliščniki in meščanstvom uploh. Osobito členi upravnega in zabavnega odbora so bili sitno razburjeni, ker oni nosijo odgovora st. No, na srečs se je stvar zasukala tako, da ostane brez nikake, ali le da je bil pravnik Jar.ć aretiran, ker da leti nanj sum radi tatvine. Jarić je bil pozvan na policijo le radi nekega pojasnila in so ga tamkaj pridržali. Tudi v Osieku so prelepo proslavili srbski narodni praznik sv. Save. Na slavnost je pridlo tudi hrvatsko pevsko društvo 9Lipa« pod vodstvom tajnika — - svečenika Ivanise-vića. V restavraciji je došlo do lepe manifestacije bratske sloge med hrvatskim in srbskim pevskim društvom. Od ene in druge strani so navdušeno napivali bratstvu med društvoma. To je bilo prvikrat, da sti se obe društvi tako približali eno drugemu. Odlični možje so s trezno besedo povdarjali potrebo skupnega dela Hrvatov in Srbov. Srbi so zapeli hrvatsko himno »Lepa naša domovinoc, Hrvatje pa srbsko »Onamo, onamo....« Reforme v Makedoniji in v Stari Srbiji. Glasilo radikalne stranke v kraljevini Srbiji, »Samouprava« pravi, da zdaj je čas tu, da reformna akcija, ki naj eboljša stanje v Makedoniji in v Stari Srbiji, preide iz faze diploma'skih pogajanj na polje praktičnih izvajanj odredeb, obseženih v nadi, ki se javlja kakor rezultat obstanka avstrijskega cesarja in ruskega carja v Miirzstegu. Oim bolj so bo odlašalo, tem maaja bo vera v vspeh. Narod, tolikokrat že prevarjen v svojih nadah, je itak že skeptičen nasproti tej akciji. Ko je v h.si ogenj, treba gasiti, da se isti ne razširi na okolico. Turki in oni, ki jim pomagajo, pravijo, da je bila letošnja ustaja kriva, da se reforme ni*o moglo izvajati. Resnica pa je ta, da so Turki načelni nasprotniki reform. Poleg tega pa prihajajo ovire še od druzih strani, to je: od zavisti med velikimi državami. Konflikt med Rusijo in Japonsko. 8 skrajnega Vzt jka ni nikakih vesti, po katerih bi bilo sklepati na kako spremembo položaja. To je naravno, ker Japonska čaka od Rusije odgovor na zadnjo noto. Ta odgovor je baje car že odobril. O vsebini te note bo ugibanja — ker govoriti se more le o ugibanjih — kontradiktorična, kakor običajno. Preko Londona javljajo, da je ruska nota sicer uljudno sestavljena, ali vendar taka, da bo morala Japonska morda z orož jem braniti svoj interes. Iz Petrograda javljajo, da je Rusija pripravljena dovoliti Japonski take koncesije, da bo celo Angležka svetovala Japoncem, naj se zadovolji! rani v jezikovnem pogledu vzlic dejstvu, da je skoro v vsakem razpisu državnih služeb v teh krajih med drugimi zahtevami tudi ta, da mora oniy ki hoče biti imenovan, vedS deželnim jezikom. In menda je tudi res ni bolj opravičene, bolj naravne zahteve, nego je ta, da država nastavlja take svoje organe, ki bodo mogli občevati z nje državljani. Ce pa je vzlic okolnosti, da se dosledno stavlja taka naravna zahteva, faktično stanje ravno nasprotno, je to le dokaz o stari notorični resnici, kako je po zaslugi znanega avstrijskega zistema v tej državi vbc prisiljeno, umetno vzdrževano in v večnem boju proti temu, kakor "bi moralo biti, ker je zahtevano od naravnih odno-dajev. No, jaz vas hočem opozoriti, da take abnormalnosti, kakoršne so državni organi, \ Radosti me, da Vam morem sporočiti o veselem in lepem narodnem napredku v Ko-perski okolici. Pri Pobegah v občini Koper, so pred 8 leti ustanovili narodno konsumno in posojilno društvo, katero že vseh osem let vodi tru-doljubni in požrtvovalni predsednik, g. Rudolf Pečarič. — Društvo je v tem kratkem času tako napredovalo, da si je v minoli jeseni sezidalo lastno hiša, pravi prvi narodni dom na Koperščini. Pos'opje je prav lepo in prostorno. Ima dve veliki dvorani, kuhinjo, klet, 6 lepih sob, pristranske prostore in dve veliki dvorišči. Stalo je poslopje nad 16 tisoč kron. Društvo Be preseli v svojo krasno hišo v soboto dne 30. t. m. ter priredi svojim članom in prijateljem društva zabaven večer. Dne 6. febr. pa se bo vršil redni občni ki niso vsposobljeni za občevanje z državljani,' zbor istega društva po običajnem dnevnem Dnevne novice. Idrijski župan odstopil. Idrijski župan gospod Dragotin L a p a j n e je dne 28. t. m. odložil to častno mesto. Kranjski de/, zbor. Te dni je krožila po listih govorica, da misli vlada razpustiti deželni zbor kranjski. »Slov. Narod« pa je prejel brzojavko z Dunaja, da je ta govorica popolnoma neosnovana. Ne klerikalni, ne liberalni ! — Na upravo našega lista je poslal preč. g. Josip Kompare, deželni zastopnik v Ospu K 19, katere je nabral za Dijaško podporno dru« štvo v Pazinu c mej duhovščino in učitelj-stvom, zbranim pri g. Šiško viču v Ćrnemkalu z geslom : Ne klerikalni, ne liberalni, ampak Slovani! Podajanja med avstrijskim Llovdom in nemško vshodno-afriško progo so do-sedaj dospela tako daleč, da je uprava L ovJa pismeno obvestila nemško parobrodno družbo, da ne more vsprejeti Woermannovih predlogov. Državni organi, ki ne nmeje obsevati z državljani! Pod tem naslovom tmo prejeli: V polni meri opravičeno je bilo, ko ste nedavno temu opozarjali v »Edinosti« na čuden in zagoneten pojav, ki je v tem, -da velika veČina drž. uradnikov niso kvalifici- ne nahajate le po raznih državnih uradih in pisarnah, ampak tudi po naših državnih ljudskih šolah. Država vzdržuje v Trstu blizu 50 oddelkov nemških nižih sol. Kakor bi bilo to umestno in opravičeno, se vendar nočem ešofirati tu z dokazovanjem, kako je to- vesti ! lika obilica nemških šol na državne troske v nenemškem mestu — eklatantan dokaz o pristranosti avstrijskega zistema in o njega zasuinjenju jednemu plemenu na škodo drugih. Nočem tega, ker namen mi je danes, da opozorim, kakor že gori rečeno. Fakt stoji, da otroci, ki obiskujejo v Trstu državne ljudske šole, so le po malo odstotkih nemške narodnosti. Ogromno večino sestavljajo slovenski in italijanski otroci. Šole so nemške, učni jezik je nemški celo tudi za veronauk! To sicer ni dobro ni prav, ali — pustimo za sedaj, da je dobro in prav. Ali nekaj drugega cdločno ni prav, ne sedaj, ne nikoli in ne nikjer na svetu. Osobito sedanji moderni šoli je vrhno pravilo za dosezanje vspehov v šoli: sodelovanje šule in doma. V to pa je potrebno ne-pretržno sporazumljenje, tesen kontakt med učitelji in starisi!! Iz te potrebe pa raste — prav tako, kakor iz zrna raste steblo — druga potreba : da učitelji, oziroma oni, ki imajo govoriti v imenu učiteljstva, voditelji šol, znajo občevati s starisi v njih jeziku, ki je izlasti pri nas v Trstu v premnogih slučajih sploh edini jezik katerega ti starisi govora in umejo ! Toda tej, ©d narave same zahtevani potrebi, ni nikakor ustreženo na naših državnih šolah. Tu vam prihaja skrbna mati, da bi kaj poizvedela o napredovanju in vedenju svojega otroka. Oaa umeje samo slovenski, ali samo italijanski, g. ravnatelj pa samo — nemški ! Kako naj ae sporazumeta, kako naj g. ravnatelj obvesti mater o dobrih in slabih straneh, opazovanih v šoli na nje otroka, in kako naj daje — kar je neizmerne važnosti za vzgojo — navodil za postopanje z otrokom v hiši domači ? ! Ne moreta sa direktno sporazumeti in često Be dogajajo slučaji, da treba klicati šolskega slugo, da vrši nalogo in interpreta. Vidite torej, da nedostatek, ki Bte ga grajali nedavno in ki je v neusposobljenosti državnih organov v jezikovnem pogledu — da ta nedostatek obstoji in provzroča zlo tudi na polju šolskem !• Kakor povsodi, tako noče naša državna uprava tudi na tem polju upoštevati faktičnih razmer in potreb ! Ona je zadovoljna, da ima le v Trstu toliko in toliko nemških šol, pa naj ima sicer njihova or ganizacija še toliko pomanjkljivosti! B >gu bodi potoženo' Zopet eden! Poštni uradnik Zorko redu, kateri se je pismeno dostavil zadružni kom. Veseleči se z vrlimi Pobežani na njih napredku, kličemo jim iz dna srca: Bog blagoslovi vaše delovanje v avrho gospodarskega osamoBVojenja in žive probuje narodne za- Se o svečeniku v Rovlnjskem Sela. Dosedaj smo doznali o njem, da odpravlja hrvatski jezik, ker Bog da umeje Bamo latinski. Sedaj pa doznajemo iz »Naše Sloge« še to zanimivo vest, da tudi — pozablja na popoludansko službo božjo. Neke nedelje je bil gospod povabljen nekam na obed, v večo družbo signorov, ljudje pa so ga zaBtonj čakali pred cerkvijo do 4. ure popoludne. Vsaj toliko obzira naj bi b.l imel. da bi bil zjutraj pri maši naznanil, da popoludne ne utegne, ker je zadržan po — važnejih opravk h ! Tako so pa ljudje godrnjali prav po vsej pravici. Najprimerneji odgovor je dala obSina kastavska novemu deželnemu glavarju za Istro, Ludoviku Rizziju, na njega samo italijansko pismo. Ker je novi deželni glavar, ta zaupnik c. k. vlade, pokazal s tem, da prezira jezik te občine in nje prebivalstvu, a s tem tudi jezik večine prebivalstva Istre, je občin-ki zastop kastavski sklenil enoglasno protest proti takemu postopanju, žalečemu najsveteja prava tsga prebivalstva in prebivalstva pokrajine, ter je odločil, da ne vsprej me na znanje onega dopisa. Gospod Koerber — primite se za nos Lichtenegger je premeščen iz Celja v Gradec. Tako jih odpravlja sedanji ziatem enega za drugim. Sioro ne bo več nobenega Slovenca na pošti v Celju ! Profesorji, sodni, davčni, poštni uradniki morajo jesti grenko zasluženi kruh v eksilu, mej tem ko tujci jedo kruh v slovenski domovini, žalijo narod in • mu kratijo pravice ! In ša jih je med zastopstvom naroda, ki se avstrijskemu zistemu pomagajo zgražati nad tzločinci v Belemgradu«. Zlato poroko bosta obhajala v krogu svojcev na Svečnico v Idriji na Kranjskem Urb*n in Marija Grom. Slavljenca so sta-riši g. Anteta Groma (c. kr. car. oficijala, in soproga vrle blagajničarica naše ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija) Ri-harda Groma, oba v Trstu. Zlatoporočen-cema in vsej čestiti družini najprisrčneje če stitke. Bog daj slavljencema še mnogo let v sreči in zadovoljstvu ! • Ugodna vest iz okoliee koperske. Iz Kopra dne 27. jan. 1904 : Znamenita slovenska zmaga na Koroškem. Slovenska zmaga na občinskih volitvah v Št. Jakobu v Rožni dolini je bila tudi v drugem in prvem razredu velesijajna. Skupen izid je torej tale: V III. razredu slovenskih glasov 205, nemških 48; v drugem slovenskih 51, nasprotuili 11, v prvem slovenskih 18, nasprotnih 8. To so številke, ki naravnost kri*e. Razlika med slovensko večino in nemško manjšino je tolika, da moremo videti v njej sijajno demonstrativno manifestacijo volje ob-činarjev. V teh številkah je tudi povedano posredovalca za vsakogar, kaka je bila volja občinarjev j v glasoviti šolski aferi ! Vlada, avstrijska vlada, Koerberjeva vlada, pa ni slušala te volje, ampak je slušala neznatno manjšino. Zato pa je za Slovence toli Bijajni izid volitev v Št. Jakobu v Rožni dolini moralna pljuska tudi za Koerberjevo vlado. Na tem sijajnem vspeh U pa ne smemo čestitati samo šentjakobškim Slovencem, ker pomen te zmage se vspenja preko lokalntga tamošnjega okvirja. Ta zmaga je velikega moralnega pomena za vse koroške Slovence ! Na okrajnem sodišču v Sežani je razpisano mesto pristava. Prošnje je predlo žiti predsedstvu deželnega sodišča v Trstu do dne 10. februvarija. Razpisana učiteljska služba Na dvo razredni mešani ljudski šoli v Dubašnici (Istra) s hrvatskim učnim jezikom je razpisano mcBto učitelja-voditelja. Prcšnje je uložiti predpisanim potom okrajnemu šolskemu svetu v Lošinju do dne 29. fdbr. 1904. Kongres balneologov v Opatiji. Osred nja zveza avstrijskih balneologov (preiskovalcev kopališč) je sklenila odsvati sa povabilu zdravilišča v Opatiji in prirediti tamkaj, v sredi meseca oktobra t. 1., svoj četrti znanstveni kongres. v Barkovljah bo terej danes veselica pevskega društva »Zarje« iz Rojana, z jako zabavnim razporedom, katerega smo že v listu objavili. Opozarjamo slavno občinstvo, da veselica začne ob 4. uri popoludne. ' Vstopnina je 50 st., sedeži po 20 at.; k plesu možki 1 K, ženske 60 su Opozarjamo, da ee bo v3s«lica vršila ob veakem vremenu. — Pokažimo Rojančanom danes, da smo tudi mi na njih strani, da bodo videli, da niso osamljeni. Tako jih spodbudimo in podpremo, da bodo pogumno vstrajali de nadalje na težavni poziciji evoji. freoTski ples. Prirejsvalni odsek raz po&ilja ta-le por v : Trst ne bi bil to, kar je, ne bi bil veliko bogato mesto, ako ne bi imel trgovine. Brez trgovine bi bil Trst pozabljeno ribiško mestece, za katero se ne bi zmenil uikdo. Kljubu temu imamo v velikem trgovskem -emporiju ob Adr.ji malo zakotoo mestece in to mestece sestavljamo ravno mi tržaški Slo-venc in Slovani sploh. Mi smo tu bili še prej, nego drugi narodi, vendar pa nam neprestano pravijo, da smo tujci. In zakaj ? .Žito, ker smo tujci po dubu. Vse okoli nas se nervozno giblje, peha in tekmuje, v zavesti, da živi v dobi elektrike, v velikem trgovinskem emporiju. Le tržaški Slovani, z malimi izjemami, gledajo topo in Bkoraj povsem brezbrižno na silni napredek, ki se ci-nematografično razvija pred njimi. Vzdramimo se! Skrajni čas je, da se po-primfmo pravega orožja, s katerim moramo braniti lastno eksistenco. In v Trstu je to jedino le trgovina. Vsa naša prizadevanja ostanejo brezvspešna, ako ne spoznamo, da je v Trstu le trgovec gospodar ! In trgovec — po kakovi poti naj hodi ? Dandanašnji je posebno v trgovini treba ogromne inteligence in eneržije, ako se noče podleČi konkurenci. Dj potrebne množine inteligence in eneržije pa je možno dospeti le potom združevanja. In ravno to nalogo postavilo si je naše društvo. Isto je v kratki dobi svojega obstanka doseglo že lepih vspe-hov, a še večje in boljše vspehe bo dosezalo, ako b » imelo zavesti, de so na njegovi strani simpatije vsega tržaškega Slovanstva in po cebn'> slovanskih trgovskih slojev. Te sim patije pridejo najprimernejše do izraza na »■-jajnem »Trgovskem plesu«, ki se ba vrš 1 dne 7. februvarija v gledališču ^Goldoni«. Lože se prodajajo v trgovinski kavarni ir. s«» v pritličju po K 8, I- vrste po K G, II. Vrate po K 4, III. vrste po K 2. Ker je to društvo res potrebno, ker nam rešuje in vspodbuju naš trgovski naraščaj, »i ne moremo kaj, da ne bi našemu občinstvu priporočali, da naj vsak žrtvuje, kar le mire in nai podpira hvalevredno in dobro stvar. /a »Kožienico« so darovali g. Anton Muha iz Lokve 5 K., g. Ivan Trost Slap pri Vipavi SO st, g.a Franetič 40 st. Zahvaljuje se nijprisrčnejše, pros še za kak prispevek, k; pa sprejme vedno s hvaležnostjo Msša Grom, bla(rajniČ8rioa ul. Foecolo 4. »Murskemu Sokola« v Ljutomeru • e d poslal veliki biskup Josip Juraj Stross-maver nastopno brzojavko : »Vama in vašim Soke a'-ima od svega srca zahvaljujem. Sve V9P pozdravljam i blagoslovljam. Strossmaver«. »Slovansko pevsko društvo« v Trstu vabi cenjene svoje članice in člane, kakor tudi pr^atelje domače zabave na društveni plesni venček, kateri bo v ponedeljek, dne 1. februvarja t. 1. v dvorani »Slovauske čitalnice« (ul. S. Francesco t?.) Zsčetek ob «*_ uri zvečer. K plesu svira orkester gosp. Majcena. Vstopnina /.a člane in dame — ne-pevke 40 novč., za nečlane 60 novč. Ako bi kateri ne dobil vabila, ga lahko dobi pri tajniku društva; s cer pa je vsak prijatelj zabave dobrodošel. Pevsko društvo »Hajdrih« na Proteku v&bi na pustno veee ico, katero priredi v torek, dne 2. februvarja v prostorih gostilne gcsp. Marina Luk&l na Prošeku. — V spored : 1. Parma: »Rokovnjači«, koračnica. 2. A. Foerster : »Planinska«, možki zbor. Titi: Slovensaa ouvertura. 4. F. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, možki zbor t-e samospevom baritona. 5. Parma: »Pozdrav <;..renj-ki«. valček. Eržen: »Dragocena ovratn ca«, veseloigra v 1 dejanju. «. Smetana: »Prodana nevesta«, fantazija. «S. * * »Predpustsa koračnica«, šaljivi možki zbor sprem!jevanjem orkestra. Jenko: »Naprej«. koračnica. 10. Ples, ki traja do 5. ure zjutraj- Z«če'ek veselice točno ob 5. uri popoludne. Lsi«»pnina na veselico 2b nč. Sedeži prve št ri vrste nč., ostale 10 nč. Uatop nioa k plesu za gospode 1 gld., gospice 30 nč. Na veselici in k plesu svira vojaški orkester pešp. št. 97. odbor. £ksekntira jugoslovanske soc. demo. j Vlak ga je ubil. Dne 20. t m. seje; k ral lene stranke nam je doposlala program < dogodila huda nesreča na železniSnem tiru j »velike slavnosti«, ki jo priredi dne 2. febr. v prostorih »Dei. doma«, ulica Boachetto 5. Na viporedu je 18, deloma pevskih — Ned-veda, Gerbića, Ipavca, Nenada, Zajca, Foer-sterja, Jenka —, deloma glasbenih toček. Po dovršenem vsporedu bo ples. Začetek ob 8, uri zvečer. iz Vrbanje proti Gunji (pkraj Gradačac, Bosna). Rečenega dne zvečer okolo 6. ure js del po rečeni železnici delavec Gjoko Gjaič. Naslednjega dne so ga našli na tiru ubitega. ; Oni večer je namreč bril oster veter-sever- j njak. Zato si je Gjaić — po bosanskem običaju — zamotal glavo in jo pripognil pred-se. Trgoiina sč zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 85 prašičev. — Prodalo sa je vse in sicer boljše vrste po kron 118.—, slabše pa od kron 100 —1 OS. Ukraden puran. — Včeraj popoludne Tako je šrl dalje po tiru, ne da bi bil videl je neki redar videl na trgu Sv. Katarine in čul, da se bliža vlak. Tako se je moglo nekega človeka, ki je nesel purana. Redar zgoditi, da ga je lokomotiva butnila v glavo je bil radoveden, od kje in kam, da oni b tako silo, da je ostal mrtev na mestu, človek nese onega purana. Približal se js — torej človeku s puranom in ga vprašal, kje da je dobil purana. Oni je odgovoril, da mu ga je dala neka žena na trgu Goldoni. Ker , se je pa redarju zdelo neverjetno, da bi bile na trgu Goldoni take žene, ki dajejo purane Trgovina. Borzna poročila dne 30. januvarja. Tržaška borza. , . . * | . * i - Napoleoni K 19.06—19.08, angležke lire K 23.93 zastonj, je velel onemu, naj mu sledi na po- do 23.98, Lond >n kratek tennim K 239.50—240.05, licijo, da bo dokazal resnico svoje trditve. Francija K 95.20—95.50, Italija K 95.10—95.35, .T ............ j , j v . - italijanski bankovci K 95.10—95.35. Nemčja K, Na policiji je mož povedal, da je 46-letni n^-i 17.20, nem&ki bankovci K J16 90-117.20, brezposelni mehanik Ivan Damiani iz ulice avstrijska ednotna renta K 100.50 -100.80, ogrska n j,ei i o ^ j *~ kronska renta K 98.80—99.20, italijanska renta K Punta del Forno št. 3, ter ponovil trditev, 102.00-102^0, kreditne akcije K 665.00-667.00, da mu je dala purana neka žena na trgu državne železuice K 666.00—669.00, Lombardi K „ . . „ „ . ,. _ „0 84.00- 86.00, Lloydove akcije K 737 00—743.00. — Goldon. Ker mu niso tega verjeli, 80 8a Srečke: Tisa K --- —.-, Kredit K -.- spravili pod ključ. Pozneje je pa redarstvena do —.—, Bod«nkredit 1880 K —.---.—, Bo- li , j« j • i -i i. . denkredit 1889 K —.--, Turške K —.— oblast zvedela da je bil puran, ki je vreden Jj™__Srbske 2% —.— do — .— od 4 do 5 kron, ukraden na trgu Goldoni Dunajska borza ob 2. uri popol.: prodajalki kuretine Josipini Babič, kateri je včeraj danes bil takoj vrnjen. Drt»™ J ffi" Nezgode na dela. 3tf-letni težak Na- Avstrijska renta v zlatu poleon Unzio iz ulice Giuliani st. 40. si je Avgtn investicijska" renU^v'i pohabil levo nogo. Ogrska renta v zlatu 4% — 32 letni težak Ivan Setina iz ulice " £ ^onah 4n,0 Torrente štev. H4, si je ranil palec leve Akcije nacijonalne banke roke Kreditne akcije 100.65 100.65 120.6% 100.65 93.20 119.10 99 — 90.90 1605.— 665.50 London, 10 Lstr. Oba sta dobila potrebno pomoč na 100 državnih mark zdravniskej postaj,. fQ Aretovan tat. 39 letni Maksimilijan 10 ital. lir Cesarski cekini 100.60 100.60 120.60 100.60 93.20 119 — 98.90 90.95 1601.— 665.75 239 57 V, 239 55 116.97l/, 116.92 V-23.42 23.42 19.05 19.05 95.20 95.20 11.32 11.32 ■r kavarno oddaja v najem „Tržaška posojilnica in hranilnica" (registrovana zadruga z omejenim poroštvom). v svoji hiši (JCar. dom) (Piazza Caserma št. 2) z dnem 24. avgusta 1904. -- Ponudbe se sprejemajo do 15. februvarja t. I. Eventuveliio se oddajo hotel, restavracija in kavarna tudi posebe. Prijave se sprejemajo v poso-jilnični pisarni (ulica S. Francesco št. 2, I. n., telefon št. 952), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.45, Halupk*, ki stanuje v ulici Erta it. 17, je ukradel včeraj predpoludoe Marku Bones- si-ju. ki prodaja |razno manufakturno blago 50/o italijanska renta' 102.30, španski exterieur 85.90 na ulici Mulin a vento, 4 pletenice ter ee akciJe otomanake banke 581 _ „ . „ . . < j• i Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice , 8pu9t;l v beg. Marko Bonesai mu je pa sledil Lombardi 89-r>0 unificirana tutška renta 8o.75 V *_ ____ 1___ 11_ \T -1.1 C.il i' aa nnlri manilAO O T Anrlftll *) \ 1 av<4triiaItr 7.lata renta w Ralllipn sprejme takoj Štefan Stekar UUM'vlI trgovec v Ajdo%š^tai, kniera bi imela veselje do 'leeuja inanifafciurne icr ceriake trgovine. in vpil za niim. V ulici del Salice je neki menjice na London 251.60, avstrijska zlata renta , . . TI , , j ,. . 102 50, ogrska 4°/0 zlata renta 100.90, Linderbank redar aretiral Halupko ter ga odpeljal na __ t=rfke „rečke parižka bank,i 11.03, policijo, kjer bo ea spravdi pod kl.uč. Ha italijanske m^ridijonalne akcije 121.—, akcije Rio , , . C-i i • i 1 ■ A Tinto 12.25. Mlačna. lupka je bil pa vrgel mej potjo pletenice od London. (Sklep) Konsolidiran dolg 87.^. Bebe in picer v ulici del Bosca, kjer jih je Lombardi 31'., srebro 25'v Spa iska renta 85—, ita- Marko BuDeasi pobrat. Pletenice 8o biie «do^i^o^", vredne 5 K 60 st. 144.000. Brezživijenjska. Velika tatvina. Delavnost vedno ne Tržna poročila 30. januvaria. /nanih tatOT. Preda nočnjim so neznani ta Budimpešta. Pženica za april K 7.8I> do tovi ulomili v blagajn šti urad okrajue bol- ^ -j - -O^ Tipril niske blagajne ter tam prevrtali blagajno na k 5.51 do 5.5*2, za maj iv —.— do —.—• Koruza vrhu in odneili ie iste denarja v zneBku za maj K 5.34 do 5.35. 9283 kron in srečko > Bodenkredit« št. 13 Punica: ponudbe srednje; povpraševanje: serije 5918. Čuvaj Silvester DorČiČ, ki stanuje, kakor Vreme: megla. ^ VI. zagrebškem vojaSko-pripravljalnem zavodu (šola in internat) Berialavičeva uiica štev. 12. se začenja 1. marca t. 1. 7 mesečni letni glavni tečaj \ > > > > za oue mladenče, koji žele zadobiti pravico za jednoletnega prof»tovo*jca. Program brezplačen. < c c < i IT— rezervirano, trdio — Prodaja 14.000 met. st. vzdržano; za nekaj stotink višje. Druga žita povoljneje. ih. A kako ne 3934,za sept. 4')1;i,za«lec.41l/2 vzlržaao; kava Rio na- 1 vaana loco 35—38, navadna reelna 30—41, navadna i vraia nelc-j dobra 42 ,45_ - i -i j H a vre. (Sklep.) Kava Santos good ave- vrbtar bolniške blagajne in en uradnik iste, ^ zft tek megec pQ 5Q kg 4S 2b frk> za marc v poslopju okrajne bolniške blagajne, je šil 4i?.75 frk. . uit -t,-x- , Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooJ včeraj v jutro okolo ure v pritličje poslopja.da ayerage za febru%ar Za marec 3iM/„ za maj tam pomete in počisti po urad je začudil, ko je našel odprta sobe, ki vo.ii v blagajniški urad in ki so na- HamDurg. (Sklep.) Sladkor za januvar —.—, vadno zaprta. V.«»pil je v oddelek, kjer -»^V^T, stoji blagajna in tam našal razmetane po tleh prjjetno. [papirje in knjižice, ki so bili vedno sestav- London. Sladkor iz repe surov 713;ir. Sh, lieni ua blagajni. Na vratih blagajne ni bilo Java 9.00- Sh. Mlačno. .... , . m S1 a d k or, tuzemski. Centrifugalpile, promptno opaz.ti ničesar nenavadoega, a pokrov bla- K ^ _ dQ za 9eptember K —- do — iraine ie bil prevrtan : v pokrov blagajne je jan.-avg. 64.25 do 65 75, Concass: in Melispile I f J ,.r , , , dromotno K 67 30 do 67 80, za sept. K —.— do bita napravljena okrogla 12 centimetrov široka prompmo iv^ ^ ^ ^ ^ luknja v gornji oddelek blagajne, v takozvani Kew-York. (Otvorenje). Kava Rio za bolove >trezor«. dobave. Vzdržano, 5 in 10 st. zvišanja. . ... . , . ... , Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25, rž za fe- Cuvaj Dorčic je takoj poklical vratarja br^r ^ ^ ^ marec.april i5.15, za marec-junij- in telefoničnim potom obvestil dra. Viginija, 15.15 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.20. i - -i . i it • i_ * j -7» februvar 21.20, za marec-april 21.25, za ma- tajnika bolniške blfgajne, kateri je cd avoje U}(trdno) _ Moka za tekoči me strani tudi telefoničaim p t >m obvestil o tat Hec 29.7d, za februvar 29.10, za marec-april . • j ti . 28 85. za marec-junij 2iS.»0 (mlačno). — Repično vini redarstveno oblast. ^ z& ^^ m 4J9 _ za februvar za Ko so prišli na lice mesta dr. Vigini, marec-april 48.75, za maj-avgust 49.25 (mirno) redaratveni faokeijouarji i. biagaj-.k, bla- av^s" S)- gajno odprli in konstatovali povedano gori Sladkor surov 88° uso no/211/«—•— 21 % (mirno), bel ... „ za tekoči mesec 24.37 V- za februvar 24 5o (mlaču.) slcoao. - - • za maj.aVtjust 25.50, za okt.-jaa. 26.62,/2 rafiniran, To je že nezael šano, kako se zadn e 56* t—57 ' a oblačno. čase v našem mestu množijo tatvine. A še bolj nezaslišano je pa, da tarovi, ki te tatvine izvršujejo, ostajajo vedno — neznani. ZOBOZDRAVNIK Univ. Med Dr. Maksa Brillant > v TRSTU nlica S. Antonio it. 9. II. nadstr. __ t ' t 4 Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom ^ srebrom in /.latonu ^ I-deluje posamezne umetne zobove kakor 'k tudi eelo zobovje. ORDINIRA od 9.—12 predp , 3.-5. popol n Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko pošlopje). Cene, da se ul bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela ludi po posebnih načrtih. Una tro van oenlk brezpladno in frank a Trgovski pomočnik dober prodajalec v manifakturni stroki, vešč slovenskega in italijanskega jezika, se vsprejme s 1. snscem t. 1. Kje pove npravništvo tepi lista. Razne vesti. Smrt najstarejšega avstrijskega gene- | rala. V B&denu je umrl te dni umirovljeni general-major Avgust Muller pl. \Vandau v 93. letu svoje dobe. Umirovljen je bil že 20 let. : Papeževa slika iz metuljih kril. Neki F red Kempel, umetnik v Muuankee, je papežu Piju X. doposlal v božični dar njega (papeževo) sliko, sestavljeno iz samih kril metuljev. Slika je visoka 36 palcev in umet-.nik porabil za oje sestavo 5000 metuljih kril. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom /. priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J yia dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerkve Sy. Petra y Diši MareHzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lieno, in sieer samo iz lesa, pošušenega v tovarniSki sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU. ŠPLJITU in A I, F. K S ANDRIJI (ORJENT). Zaloga izvorno-maroie (Ejtport-Marzen) in vležane (Lagrer) v rtodćfkih in v boteljkah, kakor tudi VELIKA ZALOGA APNENEGA KARBIDA prve vrste se vdobi pri tvrdki PAOLO PATRIZI, TRST iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. zaloga JVEattonijeve ({iesshabler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah P" ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Javna zahvala. Podpisani si štejem v prijetno dolžnost zahvaliti se narodnemu kle-sarju gospodu Josipu Negode kakor tudi gospodu Puricu, katera sta krasno izdelala nadrobni spomenik mojemu pokojnemu stricu gospodu Fran o Žitko. Priporočani ju narodnim krogom, ker to zaslužita v polni meri. Anton Žitko. Zastopnik tvrdke Teta čista, zaboj Via S. Lazzaro štev. 9. Societa anonima per 1' utilizzazione delle forze idrauliche della Dalmaiia. Zaboji od 50 klg\, ki se komadno od. irajo in zapirajo K 35.— za lOO klg. posameznih zabojih „ 34.— „ lOO. „ lOO zabojev 33.— „ lOO „ lOOO gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. — Plačno takoj ali povzetjem. Potniki v Ameriko! = CDNARD UME ^ Kocesijorovano društvo za kraljestva in dežele, zastopane na državnem zboru. prevaža potnike naravnost iz Trsta v Novi-York z brzim parobrodom „AURANIA" z 1200 mesti III. razreda in r. 300 ealon-meati II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 m'apoli, Algir in Gibraltar. V Potniki naj se z glasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne biljete ! Velik dohod snovij za možke in ženske obleke same novosti. Bogat izbor drobnarij za krojače Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti TRST Kiirriera veechia 13. O Svoji k sjojim! M. Al TE velika zaloga z manifakturnim blagom ul Nuova it. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico ul. S Lazzaro it. 5. p i dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in .*voje cenjene odjenmlce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodaja nicali dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moJke in ženske obleke, srajce, ovratnike, < vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in b. mbažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Vfliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, ra znovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij ?a narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake. Sprejema naročbe za moške obleke po meri. katere izvrši najtočnije in najnatančneje po cenah, da se ne boji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ne <*i ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakili za < Irsko v. Poskušati za se prepričati ! K K {S X »S X K K X K * X x K X X X X X o > Sr. a o S O S ^ o > en cs t» O u O a. zt O O > « •rt n CD O* Ivan Semulic v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalegi ima vsakovistno najtineje in drugih pohištva dobrega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v veaki množini, ('-ne s« zmerne in postrežba tečna in poštena. c3 09 c3 3? e x X X Varstven« znamka: SIDRO LINEMENT L CAPSCICOMP. { ) iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine ^ blažeče mazilo; dobiva se po / 80 »tou, 1.40 K in po 2 K po ^ vseh lekarnah. ^ Pri vkupovanju tega povsod pr- ^ ljubljenega domaćega zdravila na { se pazi edino le na originalni £ steklenice v zavitkih z našo var j atveno znamko „SIDRO" z \ Richterjeve lekarne in le tedaj je £ gotovo, da se sprejme originalni j izdelek c^^n \ Mterieu letina pri zlatem 1 m ? Prm Z. UlMbtOu« lllM ft. m dragotin vekjet (C. Vecchiet). TRST. Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zla tanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih nr. Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne. jfova mesnica na Opčinah. ===== se je odprla te dni v hiši g. Ivana Goriupa št. 176. A* istoj se prodaja izvrstno meso in sicer : Volovsko l>o 48, 52 in 5l> nvt;. k^. Teletina po 72, 80 nvč. k-. Prašičje po 64, 72 nvč. ku. Na zahtevo pošilja mešo na dom in vsprejema tudi mesečno plačevanje Naznanilo. Podpisana javljata cenjenemu občinstvu, da priredita v svoji gostilni ,.Alla Grotta" v ulici Tivarnella, danes .'»0. t. 111.. dne (>. tebruvarjii 111 zadnjo nedeljo pustnega časa od 9. ure zvečer pa. do 2. ure zjutraj, domačo zabavo s plesom in godbo. Za obilen obisk se priporočata z uda no.stjo M. Pajč in A. Krasna. Skoro v vseh krajih države poznana zaloga šivalnih strojev M. RUNDBAKIN, Dunaj, IX., Berggasse 3. ki pošilja šivalne stroje množini društvom, c. lir. voj-nistvu, ima v zalogi nove šivalne stroje, ki ne prov-zročajo nikakega šumenja ter se injimi lahko tlela. Ti stroji so jako elegantni in oprenj-Ijeni z vsom zboljšanjem sedaj nosti. Družinski Singerjev .šivalni stroj za goniti z nogami in s pokrovom K 50.—, Singer •kiiigschiff« s pokrovom K. 78.—. K tem strojem priletna priprava za pleteuje K. 4.— Veliki »RincschitT« za krojače in vojaštvo K. 95.—. Central liobbin z krasnim pokrovom K 90.—. Pošiljanje na" 5 letno jamstvo po poštnem povzetju, ali predplačilu K 15.— ter ostane tudi na povzetje. Zaboj prost. V novi prodajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirju in zreabr po konkurenčni ceni. ^indrej Wouk. Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianini) se vtupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne oboke (tmli na de/elo) nep«>-sedno tovansirju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg »t. 9. STCtovnii rastava v Parizu l'JO.i. najviije odllkovauje iv.iru-Ogerekc za glasoviije. 1 Zahtevajte r svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo v ;ivodili z varstveno znamko /.tpuka Kucippa in / »ii»«-»H.m Kathreiner ter se skrbn<» izoj;il»ajtc ▼ sch manj vrednih pusiicmKov. g»OOOOOQOQ Svoji k svojim ! < < 01 Martin Krže - Trst Trz S. Giovaiini št. 1. Priporoča svojo trgovino 8 kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje, emajla, kositarja. ali cinka, nadalje posamenterije, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krogle, zemljeno in stekleno posodo ra vino. Razpošilja na deželo. '•I Zaloga kuhinjskih in kletarskih po trebšum od lesa in pletenin, saafov, brent, čebrov in kad, todčekov, lopat, reser, sit i a veakovrstnih košev, jerbaso*' in mettl ter mno«;o drugih v to stroko »padajočih predmetov. Postrežba na dom. Cona zmorne. Hmška mlekarna pri Sv. Jakobu. ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giacomo naznanja cenjenemu občinstvu, da je prt*skrl>eh» r;u> ven pri Sv. Jakobu tudi za mesto dostavljenje mleka na dom. l'riporoća se vsled tega tadieenj. niestjiinuom z Imlvgohotno podporo Pcstreiuq točna. Mleko vedno sveže.