201 flCTllRa. , 9 v umilnu, v geto 13. septemurn hzl leio w. Ishaja vsak dan popoldn«, Uvsaotil sadalia la praialka. •nsvrati s do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji Insera« petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prekllcl petit vrsta 3 O; poroke, zaroke velikost 15 vrst 3Q D; ženitae ponaJbs beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprei. — lnseratnl davck posebej. Vprašanjem glede inscratov naj se orilo ti znamka za odgovor UprarnlAtvo „8lov. Naroda' la „Naroda* tiskara«" Kaallova ollca »t 5, pritlićno. - Teltfon it. 304« Uredništvo „Slov. Nareda" Kaallov« nlloa M. I, L aadatrop|a T«U!on stav. 34. »opis* sprafana I« poiiiian* in lalostao traafcOTaae* ■3T Rokopisov •• na vrata. ~OT W Posamaina itevilks: *VB v Jugoslaviji navaiia d*i 75 par, nedelie 1 O v Inozemstvu na vadite d*l 1 O, neđelje 1*25 O Po St ni ft a platana v gotovini. „Slovsnskl Narod" vclfa v Ljuljani In po pošti: V Jugoslaviji: V lnosecastirj.: celoletno naprej plaćan . D 120*— celoletno......D 21 r- polletno......., 60*— po'letno.......1CS — 3 mesečno. ..... , 30*— 3 mesećr.o...... hV— 1 . ......10— 1 ........lb-— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dopMčTti. Novi naroćniki naj poSl-ejo v prviĆ naročnino veduo \T%f po nakaznim! N\i -amo pismena narobila brez poslatve denaria ss ne "moreino ozirnti. Politična kronika In drugo. (Pismo iz Nemčije.) 6. septembra. Letnf đnevl In politika, vse gre 1 polagoma na jesen. Po katoliških dnevih v Monakovem, ki so dali javnosti in tisku premnogo snovi za raz-motrivanje o razmerju med Bavarsko in Berlinom, se je razmotaval problem reparacij, moratorija in koncem koncev je prišla na vrsto usoda Gorenje Šlezije. Ta se je pri občem glasovanju v nedeljo, 3. t. m. Izrekla ne za avtonomijo, marveč za priključitev k Prusiji, kar beleži zla-sti severno nemško časopisje kot znak neomajne zvestobe Šlezije do one Nemčije, kateri je vojska »ugrabila« industrijska pljuča. Od strank so tačas najaktual-nejši socijalisti. Dne 24. t. m. se vrši v Niirnbergu veliki zbor većinskih in neodvisnih, na katerem priđe do unifikacije obeh struj. Nacrt za skupni delovni program v bodočnosti je že izdelan ter stoji na temelju demokratične nemške republike. Vpričo pogajanj za skupno nastopanje v pri-hodnosti so imeli »neodvisnu mnogo težje stališče od »većinskih«. Prvi so namreč morali opustiti vsako misel na diktaturo proletarijata, s katero so prejšnje čaše pri nerazsodni masi demagoški operirali. Podvrgli so se s tem činom v splošnem popolnoma principom evolutivnega razvoja. Od-ločilno besedo pri njihovi preorijentaciji sta imela sodruga Hilferding In pa zlasti dr. Levi, ki je pod vtisom poteka dogodkov v sodobni sovjetski Rusiji zadnje čaše krenil z leve precej na desno v spoznanju, da je le tako mogoče doseči nekaj uspeha za delavske mase. Hilferding In dr. Levi Imata najhujšega nasprotnika in opozicijonalca v Ledebourju, ki je že davno vnaprej Izjavil, da na unifikacijo strank ne postoja ter hoče vsled tega osnovati na lastno pest novo »neodvisno socijalno-demokra-tično stranko«, katera naj bi še za-naprej ribarila v kalnih vodah praznih fraz, o delavskem raju, doseerlji-vem edino posredstvom revolucijo-narnih udarcev. Toda vkljub vsemu Ledebour ne bo uspel, njegovo priza-devanje za ohrano socijalizma v levi smeri ne bo rodilo zrelega sadia, kvečjemu strančico z životarskim programom in pa Ledebourjem kot njenim osamljenim vrhovnim povelj-nikom na prazni rdeči barikadi. Berlinska vlada je podvzela že takoj po umoru Rathenaua korake proti raznim mladinskim organizaci- ] jam, ki so s svojimi akcijami zahrbt-no podpirale monarhistične tendence v državi. Sedaj je »Jungdeutscher Orden«, gnezdo reakcije, dejanski udušen. Vladna naredba tolmači njeno prepoved v tem smislu, da je društvo obstojalo sicer na temelju za-konov, ki so dovoljeni. da je pa delo-valo v znamenju monarhistično-na-zadnjaškega gibanja, vsled česar je podkopavalo republikanske temelje države. Mladi nemški strelci so s prepovedjo organizacije precej udar-jeni in potlačeni — sa je vlada z razpustom tega »Orden-a« zaprla enega največjih prezračnikov skrite reakcije. Med praktičnimi problemi vsak-danjega življenja pretresa drobovje javnosti največ eksistenčno vpraša-nje nemškega časopisja. Njegova sila je dosegla vrhunec. Stroški za papir in tisk so narasti! v ogromne svote, ki jih ne morejo kriti niti zalošni-Štva, niti odjemalcj. Draginjo časopisja povzroča v prvem redu porast cen časopisnega papirja. Iz neke stvarne tozadevne statistike Izhaja, da so se cene za časopisni papir razvijale po sledeči lestvici: avgusta meseca 1914. je stal vagon časopisnega papirja v Nemčiji 2000 mark. Letos v januarju je stala ista količina že 69.975 mark, v februarju 12 tisoč 975, v marcu 82.475, v aprilu 127.750, v maju 158.975, v juniju 166 tisoč, v juliju 200.000, v avgustu 279.000 mark. V septembru poskoči vagon papirja na 700 do 750 tisoč mark. Na ta način je produkcija nemškega tiska kajpada najresnejše ogrožena. Mnogo listov je sploh pre-nehalo izhajati, drugi so načeli na-znanjati svojo smrt. Toda njihova smrt ne bo pomenila izgube samo za javnost, marveč bo pahnila v grozno socijalno bedo na tisoče nem-ških duševnih delavcev, ki žive od peresa. Nemcem bo na ta način Iz-podrezana ena najmočnejših koren in izobrazbe in civilizacije — saj je vendar znano, da je časopis Nemcem prav toliko kakor vsakdanji kruh. — Padanje marke, ki se je končno nekoliko ustavilo, je torei izzvalo ne-nopisne posledice v socijalnem življu. S svojo plačo re more danes izhajati noben nemški uradnik. Država uvideva to, pa temu stanu kljitb vsemu ne more pomagati. Znto pose-ga izprva po zvišanih tarifah na če- leznici, pošti in podobnih ustanovah. Cene na železnicah skačejo rapidno in koma] se en povišek uveljavi, je že predviđeno novo zvišanje. Žalost-na zgodovina ta devalvacija nemške marke! In tuđi v finančnem pogledu drvi Berlin za Dunajem: po izdaji bankovca a 10.000 mark je prišel na vrsto papir za tisoč mark. Le malo časa tako naprej, in Berlin in Dunaj bosta lahko notirala skupno. V onemogli jezi in besu radi bednih denarstvenih prilik se Nemci obraćajo proti tujcem, katerim prid-no kurijo pod nogami. Morda je nekoliko resnice na tem, da se je ta ali oni inozemec hotel okoristiti na ra-Čun padca nemškega denarja ter v to svrho obiskal nemško državo. V splošnem pa je ta sodba enostranska in preiirana. Toda Nemci v tem slučaju ne vprašujejo po objektivnih dejstvih. Obsodili so pavsalno vse tujce, da so prišli k njim na »veliko licitacijo« jih s tega vidika obreme-njujejo na vseh koncih in krajih. Po-sledica te-^a nočctja je, da vse ostavlja Nemčijo in odnaša s seboj domov najnepriietncjše vtise o nemškem na-rodn in njegovi sodohni morali, ki je že izgubila vsako zaokroženost. V takern političnem, gospodar-skem in socijalnem položaju koraka Nemčija v jesen, ko se bodo na njenih tleh razvijale nove strasti in boji za obstoj republike ter njenega vrhovnega poglavarja. Eska. Znkzl n&% soisf nm C!sl-^? Marsikaterega rodoljuba boli v Časopisju mnogokrat obžalovano dejstvo, da nas daljni narodi tako malo ali nič ne poznajo in ne čislajo, Četudi smo priden, marljiv, nadarjen, pošten in napreden narod. Vzrok temu neveselemu pojavu moramo pa žalibog pripisovati zgolj sebi. Ali smo mi do danes sploh iskali stikov z zunanjim svetom, izvzemši morda Francoze in nekatere slovanske narode? Ali smo posetili kdaj medna-rodni kor.£rc-£- •# "^tvenikov, pacifi-stov in drugih po mednarodni kulturi stremečih? Ali smo poznali interparlamentarno unijo, ki obstoja že de-setletja? Nič o vsem tem! Naši so-sedi Madjari n. pr. pa nikakor in ni-kjer nišo manjkali, kadar je šio za medsebojno spoznavanje: udeleževa-li so se vsakega kongresa in bolj ali tuđi manj važne konference, Češ tu smo Madžari, mi smo radovoljno pripravljeni sodelovati za uresniče-nje idealov človeštva. Izgovarjati se na našo politično nesamostojnost, so prazne be^ede, ker se nesamostojni Čehi in Finci tuđi nišo odtegovali mednarodnih prireditev. Enaki rezerviranci kakor ml ni Hrvatje so bili že svobodni Srbi, do-čim so pošiljali Bolgari z vso jim prirojeno resnostjo svoje zastopni-ke na najrazličnejša internacionalna posvetovanja. Učinek tega zanimanja za napredek človeštva vidimo in ču-timo danes! Kako upoštevajo razne konference in kongresi nas in kako Bolgare in Madžare! Tužna nam rrajka, sele po polomu smo si, žal da brez vidnega uspeha, prizadevali, da bi svet kaj zvedel o nas, o našem številu, teritoriju in naši prosveti. | Preje smo se raje doma prekljali in i merili svet z domačega zvonika. I Kongres pacifistov n. pr. smo kvečjemu beležili kot kronisti, bilo bi, da smo se tem idealistom rovali in kovali nanje hudomušnice! V resnici pa na njih koneresih nišo nastopali morda kaki Iahkoživci. delamržni aristokrati in histerične ženske, marveč večinoma delaljubni znanst\reniki sve tovne era slovesa. Rad bi vedel, koliko SJovencev pozna fundamentalna dela sociologa-RiTsa Novikova, Avstrijca Goldscheida ter nemškega pravoslovca Wehberal nismo tako srevni kakor n. pr. Albanci, za katere ćq\-\-jo druii, ec tuđi iz neblagih nagibov. renome na svetu! Liubljsna in medzsvaniiiJki dtles^ti. Udeležniki invalid^kcga kon.^rč-sa so včeraj. v ponedeljek, s svojim obiskom počastili mestno hišo. \' mestni zbornici je došlece v imenu ljubljanske občine pozdravi! gospod dvorni svetnik dr. Senekovič v slovenskem jeziku, nakar je g. uni-verzitetni profesor dr. Pitnmic pozdrav tolmačil v francoščini ter rmt dodal še par epazk o politični zj^v dovinf našega mesta. Dr. Scnekovič je rekel sledeče: »iMnogokrat je ?c pozdravljal ljubljanski župan v tej častitljivi dvorani visoke goste, red-kokdaj pa je bila zastupniku ljuhljan-ske občine dana prilika pozdraviti j tako odlične In dra^e goste, kakor | so zbrani danes v tej dvorani. Z rvd-kritim veseljem in velikim zadosče-njem snio sprejeli vest. da se vrši VI. medzavezniški invalidski k.m-.q:rcs v naši državi; LjunUana pa si ste je še v prav posebno čast, da se ;e ta v socialnem pogledu t:>ko po-membni kongres otvori! na njenih tlch. Kot sedanj! zastopnik mestne občine si štejem v n rije ino uo-/;no^t, da v imenu mesta Ljubljane in :ije-noga n-ehivalsiva !;::jis!cre::cjc ^-_ zdravljam udelc^nike kon^rc^i, ki so bili toka Ijubcznjivi. "da so se ua-nes zbra li v te i dvorani. Ljuljana >e počašćena, da mora v svoji sredi prrdraviti zastopnike mcuVavczni-ških dr/av ter Vam, častita gospodr, po meni izreka najtoplcjšo zni'valn za Vaš obisk z iskreno zclio. da bi Vaša posvetovanja rodila obilo dobre ga sndu.« Temu pozdravu je "doČal sr. v.mv. profesor dr. P i t a m i c v velikem obrisu nekoliko nnjmarkantnejših" podatkov o vlogi, ki jo je itrralo me- L Zupančič; V Novo - Nikolajevsku sva se srečala. Sedel sem v smrdeči tem-nici, okrog so ležali živi okostnjaki, zrak je bil svinčen. Tupatam je za-stokal jetnik, obrnil se je, zašumela je cnila slama, pa je bilo zopet tiho. Zaškrtal je ključ, odprla so se težka vrata, pa so se zonet zaprla. Okostnjaki so dviimili glave, motne oči so se uprle v novo žrtev, ki jo je vrgla iz sebe svoboda, prikimali so z gla-vami, češ, saj smo vedeli, da boŠ tuđi ti med nami, pa so molčali. Priha-jajo in odhajajo, nekaterim sveti me-sečina na po ti v večnost, drugi gredo, da gnijo v novih temnicah z no-vimi okostnjaki. Mož. ki je priSel med okostnja-ke. je bil visoke postave, v vojaSkl obleki, na prsih je imel petoglafo zvezdo, simbol komunizma. Izrazit obraz, visoko čelo, iz oči mu je gledala resismacija. Ozrl se je na okost-njake, ozrl se je name, stopil je bliže, sel na gnilo slamo, pa mi je začel praviti: »Poveljnik sem broniranega vlaka »Ljenin«, ki stoji tu na postaji. To je vlak, ki je pomagal rdeči armadi do marsikatere zmasre. V boju pri Ufimsku sem bil odlikovan z največ-jim odlikovanjem. Prej sem bil student na moskovski univerzi. V ko-munfstični stranki sem že od leta 1905. Komunist sem, vse bi bilo le-po, ko bi le žganja ne bilo na svetu. Pijem ga radf kaj hoćemo, vsi smo Ijudje. Danes ponoči sem se ga na-pil, zjutraj so me aretirali in posadili v ječo. Moji rdečearmejci bi sicer ne pustili, da me vlačijo po jecah, pa priznam, da sem kriv, tore] moram biti kaznovan. Pogledal me je, kot đa se ho& prepričati, da ga sllslm, ker sem bil okostnjak med okostnjaki, pa je nadalje val: »Da, komunist sem, In mnogo je nas, šeststotisočna armada, kl vlada danes v Rusiji. Pa kaj je šeststotlsoč med sto milijoni? Kaplja v morje. Pa da bi bila vsaj ta Seststotisočna armada poštena, da bi bili komuni- sti vsaj res komunisti. Pa nišo. Tudl | jaz nisem. Ne. Poveljnik sem, imam vojake, ki so tuđi Ijudje. Imam avto-mobil, vozim se, vojaki pa hodijo peš po blatu. Imam slugo, ki mi čisti čevlje in obleko, voiaki jih pa čistijo sami. Vidite, nisem komunist. Seveda se ne moremo vsi voziti v avtomobi- lu, govorim o principu.« i i Zopet me je pogledal, podprl si je glavo z drugo roko, pa je nada-Ijeval: »Drugič pa še bolj nasprotujejo sami sebi. Imel sem na univerzi so-šolca, zdaj je komisar Moskve. Sre-čala sva se zadnjič na kolodvoru v Moskvi. Potoval je nekam, imel je ! na razpolago ceii vlak. Povabil me je seboj. V kupe je napisal llstek, izro- i čil ga je rdečearmejcu, kl se je od-peljal z avtomobilom v mesto, pa se je kmalu vrnil. Pripeljal je salam, $i- j ra, sađja, likerja, Šampanjca, kratko- | malo vse, kar se je dobilo včasih v ! prvovTstni delikatesni trgovini. V Moskvi pa Ijudje nišo imeli črnega kruha. Vprašal sem ga, kaj naj to pomeni, če je komunist če ve, da so ! Ijudje lačni. »Carpe diem, živi, do- i 1 kler so na svetu osli. ki te rede.« je odgovoril Iakonično, odprl steklcnico šampanca in pil na zdravje vseh oslov na zemlji. Vidite, to so pri nas komunisti.« Za hip je prenehal. ozrl se je na okostnjake, ki so ležali na gnili slami, kot da išče novih prič svoje iz-povedi. pa je znova spregovoril: »Najbolj žalostno pri nas komu-nistih pa je, da človek ne sme govoriti resnice. Jaz sem idealist, za re-snico sem pripravljen položiti glavo. 1. maja je bil v Novo-Nikolajevsku miting. Govoril sem s tribune, med drugim sem povedal tisočni množici resnico: da, imamo rdečo zastavo, znamenje III. internacionale, na našo sramoto pa se je to znamenje skopalo v krvi delavcev in kmetov. Besede so pale med množico, vrgle so med njo resnico, nosili so me na rokah, ker so vedeli, da živim in ču-tim ž njimi. Pozneje sem zvedeL da bi bil plačal to resnico z glavo, če bi ne imel za seboi močne opore — V. armade, ki me dobro pozna. »Kakšen, mislite, bo pa konec revolucije?« Bil je prvi in posle^dnji komunist ki je govoril objektivno. zato sem mu stavil to vprašanje. »Mi smo danes armada, ki srm izsrubili bitko. Umikamo se. Vzrokov našega poraza je več. Komunisti, « katerih sem vam pravkar pravit sn diskreditirali stranko v očeh ne samo ruskih, tcmveč tuđi inozemskih mas. Panes se stranka ne opira vcc ni. delavstvo in kmete, kot v začetku revolucije, opora ji je le teror, ki pa je kot vsak teror, že obsojen na smrt. Kak?en bo konce, je težko vo-vedatj, tuđi ne premišljnjem rad o tem. Izjrubil sem vsako vero v prr-stenost ljudi. Če so možje, kt rodijo šeststotisočno armađo, izurjeni strate sri, ie mocroče, da armada ne dožM poloma. Sicer pa ne vem. Vem pa, če priđe pri nas do prevrata, đa hodo komunisti, ki danes najbolj frriče o komunizmu, prvi, kl bođo Jfazali s prsti name, ceš. tale je komunist obesimo ga. Tn n? sile. ki b? unic?ik ta element, ki bo okužil še to, kar je zdravetra v stranki. Preveč jiH je, mi pa smo preslabi.« Povesil je tlavo, zamislil se je in ni več crovorit. Tuđi okostnjaki nišo, več siokali. Nastopiia je tu>č. Stran 2 •SLOVENSKI NAROD« dne 13- septembra i«T2 Stev. 207. $to Ljubljana v zgođovini. Omenil je začetek mesta v stari rimski naselbi-ni Emona in pri tej priliki poudarjal, da je že geografična situacija prede-stinirala to mesto za križišče prometa in za trgovski center. Najbolje je to spoznal genialni duh velikega Na-poleona, ki je izbral Ljubljano za prestolico svojih ilirskih provincij; te province pa so bile neka historifi-na anticipacija jugoslovenske kraljevine. Opozoril je dalje, da se je narodna zavest, vzbujena po veliki franeoski revoluciji najprej manifestirala leta 1848. in da so bili izza 1. 1870. zlasti tabori ona institucija, kl je to zavest bolj in bolj poglablja-la. Tuđi v tem pokretu zavzema Ljubljana častno mesto. 2e takrat se je pojavila zahteva po zjedinjenju Slovenije. Toda sele pol stoletja po-zneje se je ta zahteva, ki se je zlasti tekom sve tovne vojne ponavljala, uresničila v združitvi Slovencev v neodvisni državi z njihovimi brati Srbi in Hrvati. Končal je s tem, da je bila slovenska kultura, kateri prednjači Ljubljana, vedno dostopna sociainim težnjam in da je vedno stremila po najzvlšenejših idealih celokupnega človečanstva. Oporoka feralja Petra. V soboto popoldne so na sodiSču v Beogradu otvorili oporoko kralja Petra. Aktu otvoritve testamenta so poleg so-dnika Miloša Jovičića in zapisnikarja Isakovića prisostvovali zastopnik mini-strskega predsednika Košta Timotije-vić, pravosodni minister dr. Laza Marko vić in državni svetnik Ilija Djukano vić. Testament se glasi: »Moja volja? Začela se je vojna med Avstro-Ogr-sfco in našo domovino. Ker ne vem, kaj se mi lahko dogodi, določam o svojem imetju to-le: imam gotovino, vrednostne papirje in nepremičnine. Vso gotovino in vse vrednostne papirje zapuSčam kot đedščino v treh enakih delih mojima sinovoma kraljeviću Gjorgju, prestolo-nasledniku Aleksandru in hčeri prince-zinji Jeleni. Moje posestvo v Beogradu, Krunska ulica br. 9. zapuŠČam svojemu sinu prestolonasledniku Aleksandru s tem, da ga vsi moji otroci lahko vživajo. Svojo ustanovo »Cerkev na Oplencu pri Topoluc in posestvo okrog nje zapuščam v vživanje moji deci z določbo, da imajo vsl otroci pravico, da bodo pokopani v oplenski cerkvL Bolnico v Topoli zapuščam državi. V Kragujevcu, 8. avgusta 1914. Petef /.« Temu testamentu je priložen listfč, na katerem je kralj Peter odredil, da se naj njegovemu slugi Zdravku izpla-ča za zvesto službovanje darilo 5000 'dinari ev. Temu testamentu je kralj Peter neposredno, ko se je Potiorekova vojska že bližala Kragujevcu in se je kralj odločil, da se sam v strelskih jarkih udeleži usodepolne borbe, pridejal s*e ta-le dodatek: »Želim in zapuščam svoji deci kot svetinjo, da v vsem svojem Življenju žive v slogi in v bratski Iju-bezni. Peter I.« V kuverti, v kateri je bil kraljev testament, se je nahajalo zapečateno pismo, naslovljeno na pre-stolonaslednika sedanjega kralja Aleksandra. PbHfiffne mssit. = Razkol t RadtćeTl stranki? V hrvatski javnosti se živahno komentira udeležba radićevskega narodnega po-slanca dr. Karla Hauslerja na kongresu javnih radnika. Dr. Ha"usler je baš te dni priobčil v glasilu RadiĆeve stranke, izhajajočem v Koprivnici, veleznačilen članek pod naslovom: »Da se razu-,jnemoU Dr. Hausler, ki velja za ene-ga najvplivnejših voditeljev Radićeve stranke, odločno obsoja Radićevo politiko in navaja med drugim razlog, zakaj je vstopil v Radićevo stranko. Nastopa proti fetišismu pred Radićevo osebo in veli, da obstoia resna akcija proti dose-danji politični taktiki seljačke stranke, proti absolutizmu Radićevemu. Javlja dalje, da so glavni ustanovitelji seljačke stranke osnovali poseben odbor, ki ima nalogo napraviti v stranki red. Ta odbor je posial posebno resolucijo Radiću. To resolucijo je dr. HSusIer osebno Izročil Radiću, ki ga je ves ginjen ob-jel in začel jokati. Med seljačko stranko je resna struja, ki hoče, da sodehije y Narodni skupščinl = O sekrestrtranlh posestrlh. V ponedeljek, 11. t m. je pravosodni minister dr. Markovlć odpotoval na Češko. Na potu se ustavi na Dunaju, kjer bo imel v četrtek konferenco z avstrij-skim finančnim ministrom. Na tei kon-lerenci bosta ministra razpravljata o odpravi sekvestrov na posestvih iv-strijskih državljanov v Jugoslaviji. = Volltve t vsemskl »ovjet Sovjetska Rusiia se pripravl'a k volitvam v vrhovni organ boljSeviške vlade, vse-mski sovjet« ki se zbert i Moskvi J0. decembra. Vsaka protiboljSeviška agitacija je strogo prepovedana. Več kandidatov meSčanov, u radnik ov In delav-cev je vlada £e aretirala. Tudt letos so bodo volitve menda vršile po čisto boljševiški metodi, ki isključuje vsako svobodno voljo pri volltvah. Zanlmivo Pa je, đa letos boljševička vladm no ignorira pri volitvah menševlkov In socijalnih revolucijonarjev, ki jim je do-volila vsaj prilično svobodo. = Naborl ▼ rdečo armado. STO (Sovjet truda in obrambe) je poklical v aktivno službo letnik 1901. Zglasiti se morajo vsi delavci, brez iz je me, pa tuđi cni, ki jim je bil dovoljen začasni dopust. Nabor se začne 1. septembra in mora biti končan v dveh tednih. = Odkrita protiboljševlSka zarota. Državna politična uprava (prej vseru-ska črezvičajka) je odkrila protiboljše-viško organizacijo, ki je imela svojo mrežo po vseh večjih mestih Rusije, posebno v Moskvi. Aretiranih je mnogo ne samo delavcev in kmetov, temveč tuđi sovjetskih nameščencev in ćelo odgovornih uradnikov in raznih narodnih komisarijatov. = BolBevUu preganjajo rusko tn-tellgenco. Kakor poročajo iz Revalja, boljševiska vlada nadaljuje lzganjanje ruske inteligence iz Rusije. V zadnjih dneh je bilo izgnano 203 visokošolcev. Ogromno število inteligence je zaprto, dtjaški in domi literatov so uradno xs-tvorjeni. Vsi jetniki so obdolženi proti-boljševiškega mišljenja in prestopka. Rusija je izgubila za časa boljševičke vlade skoraj vso inteligenco, kl deloma hira v jecah, deloma strada v tujini. = Rusko - japonska konferenca. V Cang-Čunu se je začela konferenca med Japonijo, sovjetsko vlado in republiko Daljnjega Vzhoda. Japonija je končno pristala na to, da se konference udeleže titdi zastopniki sovjetske vlade. Sovjetsko vlado bosta zastopala Joffe in Jan-son. Po poročilih iz Tokija so japonsko čete že začele zapuščati Sibirijo. = Nemčlja in Rusija. 20. avgusta Je obiskal nemški zastopnik v Moskvi Karahana in mu izjavil v imenu svoje vlade sledeče: »Kcr so zastopniki nem-ških profesionalnih zvez 24. avgusta informirali kanelerja republike o nasto-pivšem težkem položaju v življenju delavcev vsled katastrofalnega padanja marke in izčrpanih denarnih sredstev, sedanja nemška vlada pa. ki je sicer storila vse mogoče, da olaiša krizo, ni v stanju tzboljšati položaja, smatra za neobhodno intervencijo in s tem name-nom prosi sovjetsko vlado, storiti potrebne korake, da se olajša težki položaj nemškega naroda.c Karahan je na-to odgovoril, da ne dvomi o sirnpatijah ruskega naroda za nemške delavce, ki se nahajajo v tako kritičnem položaju. Rappalski dogovor, sklenjen na temelju popolne ravnopravnosti, je brez dvoma gospodarsko zvezal Nemčiio s sovjetsko Rusijo in po tem dogovoru bosta našle Rusija s svojiaii naravnimi boga-stvi in Nemčija s svojo tehniko v sebi silo, da obnovita gospodarstvo in fi-nance obeh republik. i = Demonstracije v Carigradu. Ob ! priliki zavzetja Bruse so priredili Turki ' v Carigradu velike manifestacije Pran-ciji in demonstracije proti Angliji. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Ne glede na tursko in zavezniško žandarmerijo, ki je stražila vhod v kvartal Pera, je tolpa predrla kordon in skušala razbiti poslopje angleškega poslaništva. An-gleške čete so razpršile s pomočjo po-morščakov tolpo. V mestu je proglašeno obsedno stanje. = Položaj v Atenah je kritičan. Privrženci Venizeiosa pripravljajo revolucijo. Dobro informirani krogi sma-trajo, da vlada ne bo mogla preprečiti revolucije. 8. t m. so bile v mestu velike demonstracije proti kralju in vladi. Mase so zahtevale, da se izroči sodišču ves kabinet Stratosa. == Amerika za Evropo, PoroSajo, da je Amerika stopila v zvezo z ban-j kami radi saniranja gospodarskega 1 položaja Evrope. Za sedaj se Amerika pregovarja z ban kami onih držav, ki imajo dobro valuto in sicer z Angleško, Francosko, Italijo in Skandinavije = Financijska konferenca malo antante. »Journal de Dćbats« je izvedel , iz zanesijivega vira, da se zbero finan-j čnl ministri male antante na konferenco v Pragi, kjer bodo pretresali razna financijska vprašanja, predvsem pa ra«-pravljali o stabilizaciji valute. Dan konference še ni znan. DONAVSKA KONVENCIJA, — Pariz, 'J. sept Ha vas) U^i^r poročajo: Zasinrt.lV BcUihe. P^andje Velikobritanije. Orškc Irali.c. Romuniie JuKoslaviie in C-.'.o^Io/iiSke %o UroC?l ministru za zunanje zadeve rat:fikac!k svojih vlad glede donavske konvtr.clie Zastopniki NemČIje, Avstrlie, Br>Unri.i< In Ogrske so Izbavili svoje soglasie glede konvencije in predložili tnzadcvuc ratifikacijo tvojih vlad. NaSa kraljevska dvojica v Marijanskih Lažnih. Beogradski dopisnik partškega »Journala des Debats«, gosp. Albert Mousset piše svojemu listu iz Marijanskih Lažni: »Oni dan. ko je prišel tajnik ju-goslovenskeg^ poslanstva v Marijanske Lažni, da uredi vse potrebno za bivanje kralja Aleksandra in kraljice Marije, je bilo vse mesto raz-burjeno. »Ein grosser Tag fiir Ma-rienbadc so neprestano ponavljali hotelirji In trgovci, navdušeni videć, da se obnavlja tradicija, ki jim je dala klijentelo največjih monarhov Evrope pred vojno. Cerenje kraljev je ostala tu oblika patriotizma. Ravnatelj neke palače je odgovoril prošli teden Francozu na vprašanje, ali je daleč od hotela do golfa: »Njegovo Veličanstvo kralj čdvard VII. ni ra-bil nikoli več kot deset minut.« Sreč-na dežela, kjer vkljub blizini reakci-jonarne Bavarske vojna ni niti izbrisala spominov, niti poživila sovra-štva... Marijanske Lažni preživljajo se-da] težko krizo. Naglo naraščanje vrednostl češkoslovaške krone je preplaSilo bolnike in turiste. Stalni jrostje z Dunaja in Berlina so skoraj popolnoma izostali. Kolonada je izgubila živahnost prošlih ?et in aleje parka so precej raptiščene. Samo tujci iz držav z zdravo valuto in Čehi si danes morejo dovoliti zdravljenje v Marijanskih Lažnih. Cehl, kl tvorijo to leto večino preblvalstva, so porablli to priliko, da polagoma delujejo zoper germanizacijo mesta. Toda v tem oziru je treba še mnogo storiti; v Kaiser- j strasse so še trgovine, ki Javljajo na oknu svojih izložb: »Tu se govori češko«, kar je v češkoslovaškem mestu precej smešno. Prisotnost Jugoslovenske kraljeve dvojice, ki ima v hotelu »Wcimar« krasne prostore, Je v teh razmerah presrečen dogodek za malo mesto, ki 1 je znamenito vsled bivanja Goetheja. Kralj Aleksander in njegova graciozna soproga nlsta prišla v Marijanske Lažni iskat lekovltosti vrelca, temveč počitka v krasnem kraju, obdanem od gozdov in kot nalašč pripravljenem za tudzem. Na^la sta tam častitega predsednika Pašića, ki je zvest stalni goštTreuzbrunnen-a. Oospod Ber»e§ ga je poiskal dvakrat: prvič, da ugotovi način obnovljenja če§ko-jugo?lovenske pocroc-bc. dragič pa, da podpi^e to pogodbo. Tako «o po »tari tradfct.if počitnice dr7?\Tit-kov poletna faza njih diplomatskega delovanja. Marijanske Lažni In Karlovi vari ; nišo pustili v tem oziru prav dobrih spominov v zgođovini Srbov. V Karlovih varih je bila leta 1895. podpi-sana znana pogubna ureditev dolgov srbske države, kl se je naha?ala takrat v silno žalostnem financijHnern položaju. Leta 1900. je bil ekskralj Milan, ki se je ukloni! svojemu sinu Aleksandru Obrenoviću, kot povelj-niku aktivne armade, na dopustu v Karlovih varih, med tem ko je srbskl mfnlstrskf predsednfk Vladan DJor-djević prežlvljal ^voje počitnlce v Marijanskih Lažnih. Bila sta v pre-irovorih radi poroke kralja Aleksandra s prtncezlnjo Scbaumburg-Lippe, toda kralj Jih je prenite!: poro?U se Je z Hrago, in ta poroka je vedla di-i nastffo O^renovi(*ev v norniho. I Zadnjlč sem obudil te spomlne pri soarejl, kamor me Je bil povabll kralj in kateri so prisostvovali ju-! goslovenski ministri Pa?>ić, Ninčić, i Janković, praški poslanik Vošnjak in poljski zastopnik pri konferencah male antante, g. Crazem Piltz. Kraljica Je, smehljajoče se in vesela kot vedno, oživljala pogovor te resne družbe, ki je bila še pod vplivom političnih pogajanj zadnjih dn!. Tako vse kaže veliko razlfko med Srbijo pred dvajsetimi leti. ki je bila slabo vladana !n brez vpliva, In med novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, i katere kavalirski vladar vodi Življe-I nje izredne noblese In katerega žlv-1 Ijenjska energija je postala eden glavnih f?ktorjev evropskega miru. GlasUsn! vesfntk. — ▼ »ZtmI ator. ptnklh sboror« ?e dosedaf vClanfenih jft slovenskih pev^kfli druStev oilr pevsVfh rborov. Odbor »Zve-xe« Hm k posini v Irpolnftev vpra^aTnc pofe, potom katerth Želi Izvedetl nilh itf.wt fn f.cVe. 21 7horny Je Irpoln^cne pole vrnf-»o, ostale, kl Uh Se rlso. prosfmo uI'ttHho, da to nemtidoma »tnre. Pfv t*Vf» prosfmo v«e thnre. kl le t»No pnValt Č^n rlrte r$ leto 10?2 da 1o č!mnrc> npVije'o. N» T>^d-Insrl It^IKtlke. oo«nete Ir vnr?Snt"?'i pol h^ Zvrrln fulbnr v *v^\ prf^^^TiM sr'1 ^V1"p*> o pntrrhnlh itkrenlh m nnnrrđe^ delov^nia InnSIh pev^klh tbnrr v. Naslov: Zvrza s!ov pevskfh »borov, Lubljana, Olasbcn« Ma tfca. Dnevne vesti. V Lmbtjant. dru 12* septembra 1922. •*- Ufotovlt«v. Današnji »Slovenec« priobčuje »od svojega poročevalca v Parizu« »Diplomatična odkritja o vstopu Italije v svetovno vojno«. Usotavlja-mo, da je »Slovenski Narod« o teh diplomatskih odkritjih govoril obširno Že 8. t. m. in podal njih vsebino v uvodniku »Politika svetega egoizma«. — Ne delajte teiav naiim Ijudera! Iz Julijske krajine prihajajo sedaj števil-ni naši ljudje s svojo deco, ki io dajeio Šolati v Jugoslaviji. Razume se, da rno-rajo otroke preskrbeti s perilom. Clo-vek bi mislil, c!a bo to psrilo prosto vsa-ke carine, ker pač služi v osebno vpo-rabo dotičnih otrok, ki posečajo sole pri nas. Toda carinski uradi se postavliajo pa ozkosrčnu stališče, da je treba to pe-rilo zacariniti prav tako, kakor novo blago, ki ga uva~ajo trgovci, lako je te dni carinarnica v Đohinjski Bistrici pred-pisaia dvema gospodoma iz Julijske krajine, ki sta pripeliaia svojo deco v Ljubljano v solo, — enemu za 3 kg otroškega perila 207 Din, drugemu pa za 4 kg 35U gr perila 270 Din carine. To jo naravnost Skandal, zato pozivamo merodajne kroge naj poskrbe, da se ne bodo v bodoče delale take težkoče našim ljudem, ki iz patriotizma dajejo svojo deco v vzgojo našim šolain. Naj bi se za stvar zanimali zlasti naši poslanci. — Skandalozne razmere na državni meji. Potnike, ki prihajo čez Podrožčico-Jesenice v našo državo, čakajo silno neprijetna iznenađenja. V Podrožčici namreč, če pridejo z brzovlakom, ne dobe karte do Jese-nic, ampak karto za 50 km in teh 50 krn morajo plaćati najprvo v avstrij-skem denarju, to je 1700 n. a. kron (danes že trojno vsoto!) In nato v našem denarju namreč 17 dinarjev, torej je treba za 8 km dolgo progo Podrožčlca-Jesenice plaćati na ta način 100 km brzovlaške tarife! Na postaji v Podrožčici je kasirka odgovorila, da so Jugosloveni to najprvo uvedli na Jesenicah in so bili tti prisiljeni Isto storiti, postajenačelnik je to potrdil in na Jesenicah pri kasi, ko sem prosil razjašnjenja, se mi je odgovorilo: »Res je tako; ravno sedaj se za to pokajo.c Žalosten dokaz za naše razmere, da se v internacionalnih odnošajih še ćelo pri železni-ških voznih Hstkih »pokajo«. — Nato pa je takoj prišlo drujaro iznenađenje. Za carinsko revizijo spravijo potnike v čakalnico (!). zastražijo vrata z vojaki in vnjaki pod komando nekesra civillsta delajo revizijo. To so navadni prostak! bogzna odkod, od albanske ali makedonske meje, In tuđi čisto na ta način se vrši revizija. Vojaki so v umazanih stirih unlfor-mah, da se človeku grabi, eden ima pod hrMom dva opromna no.?a, ki mu štrlita daleč izpod razeapane Muze, in vrhu tega še bajonet. Drugi ima prepasan ogromen revolver. Človek misli, da je zabredel v na]-temnejše albansko gnezdo. V slabo razsvetljeni Čakalnici je natrpano polno. človek se ne more niti graniti. Otroci kričijo, dve ženski sta z do-jenčkl in veliko prtlja go, mesto da bi jih prvi odpravili, morajo čakati . . . Stara Srbkinja, belolasa, ki se vrača iz Amerike, milo prosi, naj ji prej pregledajo ,ker ne more stati, dobi surov odgovor, da ji bodo zadnji pregledali prtljago, ker se sili na-prej. O načinu, kako se je razmeta-vala vsebina kovčkov, raje ne govorim . . . Eno pa bi prosil merodajne oblasti, namreč, da naj se vrši pregled prtljage na obmejnlh postajali, kakor v vseh civiliziranih državah, ne po oboroženih prostakih, temveč po neoboroženih, snažno in lično uniformiranih carinskih uradnikih, in naj se zato izbere najbolj prijazne, uljudne in potrpežljive ljudi. Zaen-krat moramo konstatirati, da so obrne jn! carinski uradi najboljša anti-jngoslovenska propaganda v inozemstvu. — K!o ronio stanovale! barak hi SefezniSkfh toi* Barake pri klavnici, na Ambroževcm trza in Poljanski cesti 13 v Mestnem domu. — Baraka na Can-karjevem nabrežju na magistratu II. — Paraka na Pmlah v šentjakobskl soli IH. — Barake ob AškerČevi cesti v obrtni šoliV, istotam baraka ob Blel-we!sovi cesti št 6. — Barake ob Dunaj-ski eesti t gimnaziji VII. — Baraka ob Predlinicf na sodiSCn VIII. — Varonl na irlavnem kolodvoru in barake ob Rcslje-vi cesti na ucMte!jis*?ti IX. — Barake na rrt*Vov-ti vo'iio na Ledini X. — F?«ra-i-e o*» ^v. M^rMtia ce^ti fn vagoni pri 5v. Vr1*v r* vo^tt^^V^tti vo'^fu XI. — PflraVr ** ^po^rif ?."fV? vnHJo v ¥oH t n tttt rr,f , ?rW»m! M do Ž pa na vry vrt!Trit »-^o*?»rti. — ^*-«' wf-vf t »»m-vf ^r"1?"! ««t«Ti*v < vs*k* teto sv^'fn čbnom r?rtie knjige be-ktritttfiH« vtebln« ta pa koledar sa pri- hodnie leto. Za leto 1923. Izldclo sledeče knjige: 1.) Koledar. 2.) Zabavna kružnica. 3.) Sirahova knjiga. Koledar se odlikuje po bogati vseblni ter prinaša ravnovrstne slike naših krajev in iz delovanja in življenja naSlh rojakov v zasedenem ozemlju. Poleg te bogate vsebine ima Se posebno pri-logo zetnljevld ćele Julijske Krajine. Zabavno knjižnico je prlredU ugledni naš pesnik Alojzij Gradnik in !e v njej priobCil prevode nailepših hrvatskih povesti Scnoe in drugih pisatcljev. Siraho-vu knjigo pa je uredil dr. P a v 1 i c a. Za Jugoslavijo stane to izdanje 20 D in je je naročati z dopisnico pri založbi »Jug« v Ljubljani, Pred škofijo 211. Knjige dospejo v Ljubljano meseca novembra ter se bodo ta-koj potem razpošii-ale. Prosimo rojake v svobodni domovini, da podpirajo to pod-jetje naših bratov v zasedenem ozemlju ter obilno naročajo publikacije »GoriŠke Matice«. — \z mestnega šolskega sveta. O redni seji mes'.nesa šrlskega sveta z dne 2S. av-i gusta 1922 mm ]e došlo nastopno obvesti-; lo. Prcdsednik proglasi sklepCnost in otvori | sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kurencije , in pove kako so bfe reSene, kar se vz.trre na znanje. Spominja se v toplih besedah umr'e učiteljice Eme Zerjavove. V znak sožalja se člani dvisnejo raz sedeže, kar se zabeleži v zapisniku. Sklene se tuđi Izraziti svojcem po pokojni pismeno so-žalje mestnesa šolskega sveta. Zapisnik zadnje redne seje z dne 16. junlja 1922 se odobri brez ugovora. PoročlU o personall-jah in o Že dovoljenih dopustih izza zadnje upravne dobe, se odobrlta. O novih pro-šnjah za dovolitev daljših dopustov se predlože nasveti višjemu šolskemu svetu. Za razpisana učna mesta stalnega strokov-nega učiteljstva na I. in II. dekHSkl in pa na I. in II. deškl mesčanskl Soli v Ljubljani vsega skupaj 14 učnih mest se stavljo pred-logi viijemu šolskemu svetu. Za dve mesti se ni prljavil noben proslec Razpravlja ia sklepa se o imenovanju začasnega učiteljstva na javnh osnovnih šolah pro 1922/23. Na znan.'e se vzame poročila o nadzorova-nju mestne petrazređnice na Barju, II. mestne dekli^ke meščanske sole in pa zasebne deške osnovne sole v Marijanlsću, — vsa tri za Šolsko leto 1921/22 In se predlože višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Učitel'skemu zboru $ole v Marija-niš3u izreče se za odlične učne In vzgojne uspehe pohvala In priznanje mestnesa šolskega sveta. Razpravlja se o okrainl učiteljski konferenci učtteljstva ljubljanskih osnovnih In meščanskih šol za šolsko leto 1921 /22. Poročilo se vzame na znanje In predloži z vsemi nasveti poročevalčeviml višjemu žolskemu svetu v odobrenje. Glede postopanja z vnanjimi, zunaj Ljubljane stanujočimi otroci, ki pohajajo tukajSnje javne sole, se uveljavi poseben norrnale, ki ga je proglasiti vsem prizadetim Solsktra vodstvom v točno ravnanje. Z^stopnlkom učiteljstva v ocenjevalnl komisiii za uči-telistvo se Izvoli stalni strokovni učitelj Alojzii Novak, kot njegova namestnica pa stalna učiteljica Marija Sodnikova. Ko nadzornik pojasni na posebno vpraša-nje Se neko interno zadevo, zaključi pred-sednik sejo. — Nesramnost Prijatelj na§ega lista nam piše: Včeraj, dne 11. t. m., ob pol 6. zjutraj sem srečal na Cesti na južni kolodvor dva gospođica, eden je bil razoglav gojenec voiaške akademije ali kadetnice, sredi med njima pa je bila gospodična, oblečena v vojaško bluzo, na glavi pa je imela čepico omenjenega vojaškega gojenca. Pred kolodvorom je bilo polno ljudi, ki so se, naravno, zgražali nad očividno ne baš trezno družbo. Umevno je, da sem se tuđi jaz začuđeno ozrl, kdo naj bo ta bodoči jugosloven-ski č a s t n i k, ki mu služi vojaška uniforma kot nekako »maskeradno odeloc! Mladica sem oštro pogleda!, da se je čutil takoj prizadetega, a mesto da bi se zavedel svojega brezstiđnega deja-nja, me je nahrulil v nemškem jeziku, kričaje: »Frechheit!« KakŠen Častnik bo to? — Poiledice klerikalnega š čuvanja. Zdaj so se pričeli za napredno misleče uči-teljstvo na deželi, ki izvršuje vestno svoje službene dolžnostl, težki čaši. Kdor nazna-nl zanikrne roditelje zaradi neupravičenih Šolskih zamud njih otrok. mu kmet na komando iz Župnišča ne sme dati ne drv, ne mleka ne drugih potrebnih žlvll. Na ta te-rorizem opozarjamo v. Šolski svet. — Dunajskl in graški tiskarjl štraj-kajo še vedno. Do sedaj so imeli 160.000 kron mesečne plače, sedai pa zahteva-jo 440.000 K, čemur pa se protivijo la-stnikl tiskaren. Ako uvažujemo, da ie 440.000 av. kron enako našim 2200 K, je ta zahteva skromna. Na Dunaju so po kavamah razpoloženi samo inozemski listi. Te dni je prišel v Maribor neki Gradčan nalašč, kakor je sam priznal, da kupi »Marbuger Zeitungc in druge liste in iz njih izve. kaj se po svetu godi. — Ljubljanski trafikanti so dobili pre-tckli teden nove male kovinaste tablice v pravokotnl obllkl, nekako 3 dm dolge in 2 dm visoke, katerih temeljna barva le bel-kastosiva (kakor pri poštnfli.) Zgoraj nosijo v ćirilici, spodaj pa v latinici napis: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, v sredi Je utisn'cn državni orel pod orlom pa napis Prodaja duhana. — Tablice so premalo vidne ker so premajhne, sfeer pa dokaj drage 45 dlnnrev komad. -~ Velikodušnost. Tz Maribora nam pi-šelo: Neki protestant iz Ouštajna ie pripe-llal v Donedcl:ek v Maribor ćelo skladiSče doma nabranih gob prepričan, da jih dobro proda. Ali Marlborčani so vkUub dragloji štev. 207 »SLOVENSKI NAROD« dne 13. septembra 192*2. Stran 3 postali izbirčni, ni jlm bilo za sobe. Koro-5ec se je razsrdil in raje kot bi bil blago prodal pod ceno svojih stroSkov, jlh je dal na razpolag ' tržnemu nadzorstvu, kl je po-skrbelo, da so bile gobe v par mlnutah razprodane pogojno, đa mu vrnejo In dosta vijo na kolodvor prazne lično pletene koJa-re 15 po številu. — Poziv ¥sem zđravnikom. ki se na-meravajo udeležlti zdravniSkega kongresa in higijenske razstave dne 25. do 27. septembra t. 1. v Sarajevu, da to nemudoma javljo Zdravniškemu društvu v Ljubljani Udeležniki zdravniki in njih rodbinski članl plačajo polovično vožnjo na državnih že-leznlcah. Za južno žcleznico, kl nudi Iste ugodnosti, je treba označiti proso, po kate-ri se hoče potovati. — Naše Ženstvo In doma ča obrt Vedno boli razširjajoča draginja nam je prinesla hude Čaše, boj za vsakdanji koSček kruha je vedno težavnejši, zima je pred durmi In tople obleke in dobre obutve ni mogoče nabaviti ogromni večinl družin, ne na deželi in še manj v mestlh. Skrbne matere poši-Ijajo svoje hčere v raznovrstne Sole, a po končanih študljah čakajo razočarane na državne in privatne službe in ako je kje ka-ka služba prosta, preži na njo najmanj pet prosilk. Druge zopet pohajajo malomamo brez vsakega dela. Kara to vede, kažejo žalostne izkuSnje. Kje je rešltev in kdaj bo boljše? Le v poštenem in smotrenem đelu najde naše razumno ženstvo vir zadovolj-nosti in neokrnjene sreče v domačem kro-gu. Razne ženske tehnike domače obrti nudijo ženam in dekletom zabavno delo in primeren zaslužek, kateri jlm otajšuje bed-bo stanje in lzboljšuje življenske razmere. V Ljubljani imamo državni Osrednji zavod xa žensko domačo obrt na TurjaSkem trgu it. 6/TI., tam je prilika dana delavoljm'm *e-oam in dekletom, naučiti se do dobrega raznih tehnik: klekljanje in šivane čipke, toledo, belo In pisano vezenje, filet, biserna dela in lasne mrežice. Pouk je brezpla-čen in za potrebno tvorivo skrbi sam zavod. Učenke dobijo primerno delo proti plačtlu na dom, ko so dovol] izvežbane. Letos se bo poučevalo rodi čipkanje, spre-jemale se bodo novinke, druge pa Izpopol-njevale v novih boljših vzorcih in v všiva-nju platna v čipke. Vse naštete tehnike ženske domače obrti nudijo pridnim ro-kam pri]etno delo In dober, času primeren zaslužek. — OdernSrvo ▼ knfliuiiStTii. Prejell smo in objavljamo: Ko je moj sin, abituri-jent, te dni v »JugoslovanskI knjlgarnlc ko-poval neko leposlovno knjigo starejše izdaje »Slovenske Matice«, je ta knjigama za-htevala nezasliSano ceno 40, reci in piSi štirldeset dinarjev za omenjeno knjiga Naravno se mu je zdela knjiga predraga ter je ni vzeL Ravno isto knjigo, ravno Iste Izdaje pa je takoj nato dobil v Schwentner-jevi knjigarni za 12 dinarjev, kar je bfla vsekakor primerna cena. To je naravnost vnebovpijoče, posebno v teh krutih časih, ko ubogi uradnik komaj zmore najpotrebnije za svoje In svojcev skromno preživ-ljanje ter si mora dobesedno od ust odtr-gati vsako parof kl jo Izda v prosvetne In narodne svrhe, ki jih zmore kvečjemii 1« še kak verižnik. Znano pa ie, da verižnlkl še najmanj žrtvujejo v tft namene ter Ima zlastl slovenska knjiga prejkoslej ljubitelje in pospeševatelje pretežno v vrstah dlja-kov in uradnikov, kar mora vsakdo objektivno pripoznatl. Zato je na vsak način potrebno, da se tako brezobzimo izkorUČanfc po zasluženju ožigosa, čast in hvala pa onim knjigarnam, kl ne posnemajo sličnih zgledov povojnega oderuštva. — Urednik. — Iz Krškega nam poročajo: Poročfl se je naš župan posestnk Joško P f e I f e r z gospodično štefanijo Rnmpret, Iz spo-štovane meščanske rodbine Rumpretove. Gospod Joško Pfeifcr !c sin rajnkega Vflje-ma Pfeiferja, kl je bil nekako 30 let slovenski državni In deželni poslanec. Gospod župan ima visokofiolsko Izobrazbo, Je Iz-urien v denarnozadružnl stroki In đober glasbenlk. V politiko se ni vtlkal. Za župana je bil Izvoljen rudi z glasovi naše zmer-ne ljudske stranke, dasi Je bil v odbor !z-voljen od samostojne stranke. Od njega pričakujemo vsi, da bo prldno ln vestno vodil zavoženo občinsko gospodarstvo. — Špecijelno mestno gospodarstvo je doseda-rtj! mestni nastop dobro vodil; mesto Ima v hišah in zemlji lepo imetje, za kar gre za-sluRa zlasti prejšnjemu načelniku, rajnkemu županu Cesarju. Pa tudl sedanjl odbor Je bil vesten ln varčen. — Kaj |e t mlađinsko pobolHevalnleo v Mariboru? PiŠejo nam: Avstrlja je dala med vojno v Mariboru graditi veliko, moderno urejeno poboljševalnico za mladino kot poseben oddelek kaznllnlcc Dograjeni so bili temelji in cerkev vsled prevrata pa se je ćelo delo ustavilo In stoji še danes ter caka odrešitve. Kakor čujemo, z namerava-no poboljSevalnlco ne bo nVL Skoda pa \t dosedanje gradbe (cerkev se uporablja zt skladišče). Ker ima kaznflnlca nad polovico svojega osobja zunaj nastanjenega, deloma brez pravih itanovanj, bi bilo priporočljlvo, da se priče ta gradba preuredi v stanovanja za kaznilnisko osobje. — Ali |e res? Ptšejo nam: V Mariboru so dobili sluge to pazniki okrožnega sodišča nalog, da odslej ne smejo več sprejemati dt-Jakov na stanovanje, niti na hrano. Pri nlz-ki plači tega osobja je bti U dohodek do-zdaj edinl relelnl Izhod sa preilvljanl*. Druga pa: kam z đljakt, ko v Mariboru tako prlmanjkuje stanovanj? V pomlrjenje razburjenih duhov bi bilo potrebno, da bi se ta zadeva od pristojne strani pojasnila. — Smrtna kosa. Umri je včeraj ponoči *. fran Letnar, večletni izvršujoči član pevskega društva >Ljublj. Zvone. Dasi Je bil stla rahlega zdravja, ga ni manjkalo pri nobenem društvenem nastopu. Spomla-di se je šel leČIt v Oolnlk. toda brez us peha. Pred par tedni so ga prlpeljall domov v Ljubljano ln sedaj Je po hudem trpljenju podlegel zavratnl jetikL Pokojnik Je bil blag, značajen dečko, dober prijatelj ln iz-vrsten družabnlk. Njegovi tovariš! pevcl ga gotovo ohranijo v lepem spomlnu! Naj v miru počiva. — Smrtna nesreča na železnfci. Z ozirora na notico „Nesreča radi pre-napolnjenega vlaka", priobčeno v št. 190 našega lista, je nam poslala Južna železnica ta-le dopis: „Poizvedbe o nesreći Mlakar, fin. uradnik v Mariboru pri uvozu vlaka Jt. 48 dne 20. avg. 1922 v predor Črešnjevec med Slov. Bistrico in Pragerskim so ugo-tovile, da je krivda železnice ali nje osobja popolnoma fiključena. Vlak 48 onega dne je bil res močno zaseden, ne pa prenapolnjen — posledica ne-delje in obrtne razstsve v Celju. Družba Ml«kar — 15 do 20 gospodov — je vstopila v Celju v voz vrste Ce, v ka-terem je bilo še dovolj prostora. Vero-dostojne priče so izpovedale, da voz še tuđi po vstopu družbe ni bil prenapolnjen. Par gospodov od družbe je — iz kakšnega vzroka ne vemo — prestopalo iz njih voza v sosedni voz II. razreda. Ker so bila prehodna vrata obeh vozov po predpisih zaprta, so gospodje uporabljali stranska izhodna vrata in stopnjice za prehod. Brez-dvomno je Mlakar ob uvozu vlaka v omenjeni predor hotel v družbi še enega gospoda ta prestop izvršiti, pri tem ga je rob predora oplazil, da je izgubil ravnotežje in padel pod vlak. Člen 95 žel. obratnega reda taka dejanja od-ločno prepovedire". — Oosl ln purane —- za staro obleko In obntev prodajata po Ljubljani te dni dva Bošnjaka ln delata precej dobre kup-čije. —» Letina orefaov. Letos je po Gorenj-skem za orehe nenavađno bogata letina. Po nekod se je drevje vsled teže kar upo-snilo. Stari kmetje ne pomnijo že 50 let ta-ke letine za orebe. — Požar na VrtanlkL V nedeljo popold-ne med 15. In 16. uro se je vnel na do se-daj Se nepojasjen način na Vrhniki (v Hrl-bu) s slamo kriti kozolec posestnika Pr. TrSarja. Pretila je velika nevarnost, da se vnamejo okoll stoječa poslopja. ki so tam skoro na kupu. Vendar se je posrečflo do-mačlnom in na pomoč prihltellma gasilnima druStvoma z Vrhnlke in Iz Verda omejitl ogenj na goreči kozolec ln na v neposred-nji blizini se nahajočo strojarsko delavnico tvrdke TrSar & Turšič ter preprečiti tako razširjenje požara. Zlasti je pripomogla k doka] hitri udušlrvt ognja motorna brizgal-na verdsklh gasllcev, kl je črpala Iz mimo tekočega potoka vodo hkratl z kar več cevmi. Vsled požara nastala Skoda je ogromna, kaj ti pogorel ni popolnoma le kozolec, napolnjen 8 slamo in senom, ampak uničeni so bili skoro do malega rudi vozovi zategnjenl pod kozolcem, poSkodovana spredaj omenjena delavnlca In pokvarjene v njej shranjene potrebščine za strojenje kož, — Poitna zveza med Celjen ln Vran-sklm. S 1. septembrom je začei prevažati pošto od Sv. Pa vi a pri Preboldu, Sv. Jurl-ja ob Taboru, Gomilskega in Vranskega av-tomobfl, kl vozi med Ljubljano in Celjcm ter odhaja Iz Celja ob 13.30, pa prlhaja v Vransko ob 14.30, se vrača Iz Vranskega ob 16.40 ter prihaja v Celje ob 17.40. — Kje amo? Na ekspozituri carinarnice ▼ kolizejskem poslopju Imalo ta-le kltajskl pečat: »K. k. rinanzwach - Abtheilung in Knin*. AH se naj v fietrtem letu slovenske samostojnosti borimo javno za vsak pečat? — Sramotno Je to! — Iz braovlaka skočiL V ponede-ljck zjutraj je uradnik lesne družbe »Dravac (mlzarstvo Zbclovo) na postali Poljčane skočfl iz brzovlakt, čez en četrt ure ie Sel peS domov. — PorazdeUter voliifi. V svrho vsaj približncga zjednačenja Stevfla volilcev na posamnih votiščih Je bilo treba, da so se dosedanja volilna okolftča nekoliko spre-menila. Naj omenlmo samo najvažnejše spremembe. Od doseda] 1. volišča se Je priklopilo II. voliSču: Kopitarjeva ulica, Streliska ulica. Za gradom U. 9 in 11, Strmi pot. Na itolbi, Lončarska »teza, ves magi-stratni okoliš, ljubljanski grad ln Stari trg do It. 2a — Zadružna ulica spada k V. Pot v Rožno dolino pa v VI. voltšče. Aleksandrova cesta leva stran v VI., desna pa v VII. voliSče, Dunajska cesta leva stran v VII., desna pa v VIII. volISče. Kolodvorska ulica leva stran v VIII., desna pa v IX. voliSče, kl šega do Vidovdanske ceste. Sv. Martina cesta spada v XI. ali vodmatsko volisče. — Na novo obljudene vile na Mir-ju se bodo prldelile v bodoče IV. volišču. To pot pa ondotni preblvalcl volijo na onem volišču, kamor so spadali po svojem stano-vališču. kl so je imeli ob novem letu Sploh velja pravilo, da so merodajna stanovanja ob novem letu glede pripadnosti h kakemu volišču. — Kasneje objavimo podroben nacrt posamnih čest, ulic In trgov, ki spadajo k temu ali onemu volišču. — Jugoslovenskl profesorjt trsorskl akademlkl in novlnarll ▼ Mariboru. V sobo-to popoldne ie v Maribor dospelo 30 beogradskih profesorjev s svojimi soprogami. Na glavnem kolodvoru so jih pričakovall mariborski kolegi, med drugim!: cg. ravnatelji: dr. Strmšek, Pire dr. TominSek, Zupančič. V pomanjkanju voz so gosti pe5 odšll na razstavo, o kateri so se pohvalno Izrazili Zvečer so se zbrall k skupni ve-čerii v Grajskl kleti. V nedeljo so si ople-dali elektrarno na Fali, industrijo v RuŠah itd. — Z osebnim vlakom so za temi gosti dospeli gojenci trgovske akademije iz Su-botlce, 5 po Stevilu, v spremstvu treh pro-fesorjev. Na kolodvoru jih je spreicl ravnatelj slovenske trgovske Sole v Mariboru g. Dolenc. Tuđi ti gostje so si najprcie ogledali razstavo. Na dan otvorltve je iz Zagreba dospelo tudl neka! novinariev (gg. Lakotić. Pavlaković, Clvidlni), kl so si po otvorltvl v spremstvu mariborskega novi-narja Pirea z avtom, katerega jim je dala na razpolago lesna družba »Drava«, ogledali elektrarno na Pali. — O tvoritev Narodnega gledališta v Mariboru. Radi obrtne razstave se je sezona zgodneje pričela. Ze v soboto 9. septembra se je vršila otvoritev s sJavnostno predstavo: »Prodana neve-sta«. Ražen lož so bili prostori dobro razprodani. Vkljub spremembl smo opazili na odru, izvzemši gdč. Mezgečeve, večlnoma stare ljube znance: gdč. Šo-štarjevo, gg. Šimenca (kot gosta), Rum-pla (je žel posebne ovacije), Janka, No-bipova in dr. Igralo se ie dobro. Predstavo pa je zelo motil nered v poznem dohajanju obiskovalcev in prehudem prepihu. " ' — Kongres lagoslovensklfa medicinara, koji se imao održat krajem mjes. septembra n Zagrebu, nsled tehnlčnth I drugih po-teSkoča odlaže se za božične ferlje, o čemu čese pravodobno javiti. Ovim se daje nazna-n]e svima medlclnima a naročito delegatima kako ne bi uzaludno dolazili a Zagreb. —« Klub medicinara — Zagreb. — Drnštro stanovanjsklh nalemnlkoT za Slovenljo, opozarja, da se vrši prlhodnja javna odborova seja v sredo dne 13. t. m. ob 20. nri v veliki dvorani Mestnejra doma. Društvena pisama daje dnevno od 18. do 20. nre Informacije Sv. Petra cesta St. 12. pritličje, desno. Stalsolsfno. — Sokol L v Ljubljani naznanja svojemu člinstvu. da se vrši od srede 13. t. m. naprej telovadba Članov na realni gimnaziji. Pričctek ob 8. zvečer. Zdravo! Pred-njački zbor. Tiiriitlftii ln Sport« — Velika mednarođna tokma v Prag?. Praga, 11. septembra- (Izv.) Pri nedeljskl mednarodnl nogometni tekml ob števflni udeleŽbi obČinstva ft bil rezultat Sparta : Rapid 2:1. Rezultat je občinstvo pozdravilo z navduSe-njem. Borba med obema svetovnima tekmecema je bila srdita. Pofzoedbe. — Oseba, kl je 9. t m. pomotoma vzela v drogeriji »Adrlja« ravoj rezil, se naproša, da jih vrne v drogeriji »Adrija«, L|ubl|aiia» šelenburgovva ulica 5. — Dotična dama, katera Je pozabfla pretečenl mesec denarrtlco v damskens krojaikem salonu na) se Istottn zglasl. — Ant. Mlhaliček, damski krojač, Ungarjevi tdlca 2. nainouelša poreci?^ GRSKI PORAZ V MALI AZIJI IN NJEGA POSLED1CE. Revolucija na Grškem, odstop kralja Konstantina? — Beograd, 12. septembra. (Izv.) V vseh trgovskih, industrijskih in fi-nančnih krogih s posebno pazljivost-jo zasledujejo dogodke na maloazij-skem bojlsču. V političnih kročili živahno komentirajo poraz Grkov v Mali Aziji, razpravljajo o posledicah tega poraza, kakor tuđi o pogojili premirja, ki jih stavljajo Turki glasom cari.crrajskih poročil. V prvi vrsti gre za vprašanje Traklje ln Odrlna. Jugoslavija je interesirana glede Soluna. Pri ha ja jo vesti, da so v Solunu nastale velike težkoče in da Je treba za var ova ti Interese naših dr-žavljanov. NIso IzklluCeni Izgredi. V zunanjepolIHčnih zadevah dobro informirana »Tribuna« zahteva, da naša državn skrbno varuje Solun in m-glaša eventualnost Izbruha revolucije v GrčIiL — London, 9. septembra. (\Volff). »Daily Telegraph« poroča, da je bilo po neposrednih poročilili iz Smirnc rnesto le včeraj zvečer obknljero. Turska Ko-nienica je rasedla visine okolice, pehota napreduje. Turski aeroplani so »uctaH proklamacije v mesto. Izgleda, da ie zn-vzetje mesta vpra^anje neka.i ur. Kot poroča Isti list iz Carigrada. rrtfaKu-jejo, da bodo Smirno zasedli Turki danes. — Pariz, 9. septembra. (K. B.) Po poroČilu Havasa iz Carigrada vlada v tamkajšnjih nacijonalističnih kroglli pre-pričanje, da bo angorska vlada stavila sledeče pogoje za premirje: 1. Izprazni-tev Tracije in 2. neodložno Izpraznitev Carigrada. — Carigrad, 11. sept. (Havas.) Tursko prebivalstvo je povodom za-vzetja Smirne od strani kemalistič-nih čet priredilo proslavo zmage. Organiziran je bil tuđi sprevod po ulicah. Kljub Stevilnl poH-nc^! straži so demonstrante oo!enUi !n Izro-pall trsrovlne evropejskfh trgovcev v Peri. Pozneje se je policiji posrećilo vzpostaviti mir. Demolirano je bilo tuđi poslopje grške misije. KRALJ KONSTANTIN SE ODPO-VEDUJE PRESTOLU. — Beograd, 12 septembra. (Izv.) »Tribuna javlja iz Soluna, da je grški kralj Konstantin sklenil se odpove-dati prestolu na korist prestolona-slednika Jurija. Na Orškem pričaku-jejo radi porazov v Mali Aziji izbruh revolucije. Venizelos živahno agitira proti sedanjemu vladnemu režimu. — Beograd, 12 septembra. (Izv.) V političnih krogih, kakor je bilo že omenjeno, zelo živahno zasledujejo dogodke na maloazijskem bojišču. Poraz Grkov je velike važnosti za nadaljno politiko naše države na Balkanu, v glavnem je stremljenje, da mora naša vlada kot članica male antante vporabiti ves svoj vpliv, da se obrani na Balkanu sedanji status ouo. Dolžnost naše vlade je, tako na-glašajo vsi vodilni politični krogi, da se zavaruje odprta pot na Solun. Ne izključujejo revolucije na Orškem. V vsakem oziru je maloazijsko vprašanje za nas bolj gospodarske era kakor pa polltičnega značaja. Vlada mora biti na vsak način previdna in o pra-vem času varovati interese države. — Beograd, 12. septembra. (Izv.) V političnih krogih je vzbudil splošno pozornost članek na novo izhajajoče-ga »Preporoda«. Clanek je v ostrem tonu naperjen proti Stambolijskemu in veli med drugim, da skuša Bolgar-ska izrabiti položaj. MANIFEST GRŠKEGA KRALJA NARODU. —* Atene, 10. septembri. (Havas) Kralj je izdal na grSki narod manifest, v katerem pravi, da poraz grške arma-de, kl je bila zmagonosna deset let, Še ni rlomil njene moči. Grška naj prenese nesrečo junaSko in potrpežljivo. — Kralj bo dal, kot je obljubil, narodu ustavo kot io zaiitevaio interesi na« roda. ABDIKACIJA GRŠKEGA KRALJA KONSTANTINA. — London, 11. sept (\Voif.) ^Observcr« razmotriva vprašanje, če je potrebno, da se kralj Konstantin ob 11. uri odpove prestelu v ints-rebu države. \ sekakor upajo, da se kraljica ne bo upirala abdikaciji na korist prestolonasledniku. Pričaku-jejo tuđi, da se \enlzelos odzovc va-bilu, da priđe v Atene in to le v slučaju, če bo sledilo to vabilo od strani prcstolonaslcdnika, ki naj bi bil takoj proglašen za kralja. NOVA GRŠKA VLADA. — Ateno, 11. septomb. (Havas.) Kabinet Triantaphilinkosa je bil za-prisežen. Triantaphiliakos je poles: predsedstva prevzcl tud! portfelj mlnistrstva vojne in mornarice. K?I-loseropulos je prevzel zunanje in notranjs minlstrstvo. STAVKA JAVNIH NAMESCENCEV — Bcoprad, 12. septembra. (Izv.) Po poročilili iz Zagreba zalitcva hrvatsko uradništvo, da se priČne S stavko javnih namcSčcncev. Stavka je v prvi vrsti narrcnjenn. da si u radništvo izvojuje izbolj?anje CTnntnejra položaja. Na centralni odbor Udruženja javnih nameščencev prihajajo to-zadevno razne resolucijc in peticije. POSEBNA TRGOVINSKA POGODBA S CEŠKOSLOVAŠKO. — Beosrad, 12. septembra. (Izv.) Posebni deleeratje - strokovnjaki če-škoslovaške republike so včeraj pri-speli v Beograd, da vodijo pokajanja glede sklenitve posebne trgovinske pogodbe med obema državama. Kakor poročajo listi, se trgovinska pogodba glede našega izvoza vin ia sliv v Ceškoslovaško in glede uvoza češkesra piva tekom današnjega dne-va podpiše. NAŠ KRALJ V LONDONU. — Pariz, 11. septembra. (K. B.T Po poročllii »Petit Parisiena« Je Alo-ksander, kralj Jugoslavije, prispcl .▼ London. KRALJEVIĆ GJORGJE K4NDTDAT ZA NARODNO SKUPŠČINO. — Pariz, 11. septembra. (Wolf.V Po poročilih listov iz Beograda, na-merava kraljevič Ojogje nastopitf kot kan'didat opozicije za narodno skupščino. Njegova izvolitev je baje zagrotovljena. ODHOD MINTSTRA PRAVDE V PARIZ. — Beograd, 12. septembra. (Izv.) Minister pravde, dr. Laza Marko-vić je snoči odpotoval najpreje na Dunaj, kjer bo vodil pogajanja z av-strijsko vlado glede ukinjen.fa sekve-strov. Po končanih pogajanjih odpo-tuje minister pravde, dr. Laza Markovi ć, takoj v Pariz, kjer poroča kralju o notranji in zunanji polltičnf situaciji. Na Dunaju se minister dr. Markovlć sestane v pni vrsti z av-strijskim finančnim ministrom Se-gurjem. V Parizu pa poroča minister pravde kreliu o sporni zadevi glede kraljeviča Ojorgja. Borzna poročila. — Curih. 12. septembra. DanaSnfat predborza: Zagreb 1.70, Berlin 0.35, Dunafj 0.0073, Pr^ga 17.70, Mllan 22.70, Londo^ 23.53, Parfz 40.45, Newyork 5.2875. — Trst, 11. septembra. Beograd 27.10, Berlin 1.55, Praga 77.75, London 103.70y Curih 440.50, Pariz 177.60, Newyork 23.25;. — Carihi 11. septembra. (Direktno.)1 Zagreb 1.601, Berlin 0.341. Mllan 22.749y Praga 17.801. oLndon 23.511, Pariz 4039^ Newyork 5.2776. — Praga, 11. septembra. Beograd 37.50, Berlin 2.—t Milan 128.50, London 132.25, CurOi 565.—, Pariz 227.50, Naw-york 29.60. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSE& Odgovorni urednik;t Valentin Kopitar* U svrho molitve želi poštenega znanja z resnim, Izobra-2enim gospodom ali vdovcem izobra-5ena, v gospodinjstvu Izurjena, a ne-premožna gospodična srednjih let Alko-holiki izključeni. Le resni dopisi pod ,27—7526* na upravo SI. Nar. 7526 Akad. slikar FRANJO A. STERLE in IVANKA BAVDAŽ ZAROČENA Benetke, meseca septembra 1922 Zlata nra se proda. Naslov pore uprava Sfoven. Naroda._______________________7514 MaJhtMt tftgovski lokal se (Ke proti odSkodnlnl v najem. Po-nudbe na upravniStvo Skrv. Naroda pod »Odkupnfna 7486« gospodična liče d«la v kaki modni trgovini. Imr-jena šivilja. Poniidbc pod .Takoj 7532* na opravo Slov. Naroda. Stanovanje obstojeCe iz 2 velikih sob, kuhinje in pritiklin, se lamcnja aa stanovanje z več soba mi. Ponudbe na opravo Slov. Naroda sod .VaDobtt oUmti 7511* Ra npr. Proda se približno 8000 kg detelje nemSke 0u" cerne) prve kosnje. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7501 2 dijaka fprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7512 Srednješolec nižjih rarredov se sprejme na stanovanje in hrano. Kje, pove upr. SL Nar. JJIagajničarka I vcCjo prakso, obrtno Solo, ISče inesta v Ljub'jant. Sprejela bi tuđi mesto po> slovodkinje aii prodajalke v trgovini ali kaki pisarni. Ponudbe pod »PoStenje st Proda se skoraj nova bela otroSka posteljica. Poh^ irvre se v upravništvu Slov. Nar. 75fl4; Na hrano se sprejmejo 3 gospedje pri K- B. Dunajska cesta 10. 7528 Vila u pariborn sa 3 moderna stana prodaje se od sop-s tvom ka. po povoljnoj ceni. Naslov pove uprava Slov. Naroda. _______ 7&}3, gospodična želi poučcvatl na klavir. Ponudbe do 18. t. ju. pod *Učeitfe 749i£ 1» "Pff Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dn» 13. septembra 1922. štev. 207 I Pawahu drtiatvo ,,i-J«b I IJamakl Zt0nu naananja, da I je d«nM ponoći po dolgem trp-I ljenju ja veduo zatisnil oči nje-I gov vtčittni, ivtsti imSujoČi I tlan in a«vca, brat Franc Letnar I Pcgrcb dragoga nam pevca i I in prijatelja s« vrSi v sredo, I dna 15. septembra 1922 popol-I dne ob petih z Dunajskt ceste li 26 m pokopalii^e k Sv. Krilm. Udiitlimo at ga korporativno. BI a germi pevc« blag spomtn! proda se nekaj moSke obleke, p«rita in davijev. Rimska cetU °. U. nadstr. it. 16. 7493 prodam svoj iz vrstni gramofon r amoalmi pločami (opera, opereta, kup!6, valcek, humor) ter nar daaaakl alafto ii črnega pllla. Naslov v apravaiitva Slov. Naroda. 7619 gospoja ali dijaka vzamem na dobro brano in stanovanje, ako mi poiodl Ukoj 12.000 krofl Naslov pove uprava Si. Naroda. 7494 Kontoristinja x več'etno prakso, zmožna vseh pisar* niskih del, perfektna v strojepisju, želi premenlti mesto. Ponudbe pod .Vestna 7495• na upravo Slov. Naroda. 7495 Tužnim STcem javljamo vsem sorodnikom, prija-tđjem in znancem prežalostno vest, da je naš ljublje-i* sin, brat, stric in svak, gospod Franc Letnar po đolgotrajni mukepolni bolezni v 33. letn starosti mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega rajnika se vrši v sređo, dne 13. septembra 1.1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Đunajska cesta 25 na pokopališče k St. Križu. aVfufelfftna, dne 11. septembra 1922. Žatajafil ostali. |Q PORTLAMD CEHEHT statmatftnakJ prolsvod, satno na vagona pri tt. R. FGRESSPOSaER I DRUG, BAKAR. — DOBAVA TDĆBA Oraojanrti Forcmpohir Tolafost br. 14. I _ 1 • I Sf*w«jfcov ali ieikov 3—7 m dolžitte, 12—24 cm srednje debfellna kupi franko vagon fcrsnlsklf* postsj vsako množino: Sentianikl pramogovnSfe, Krmelj, Oolenfsko- „VESN&" Brsta Pobila & fcfrae?, tvornice vlasnic, kljakis 2a riatžld za čavljo ter đrnoih novosti, nar* paviljon s št. s@ ^^ Vil dopisi nm naslov Ljubljana E, pašta! p?eđal 12S. Manufakturna v&tete%Gmsia v Humani snrBlniB tnkoi sli iioznsls VIC sraRHia PRODAJJU.CEV sa na ćrotao, ¥£Č P3O OitJAaiCEV sa na đebolO* Merltemi fakega, ki je spreten v ca-rmenin in ipnesljivo BLA3ilJ^1^AS^91 kl zna aokoilko pro- dalafl* Obširne ponudbe na upravo Slov. Naroda po »Dobra plača 30/7521*. aj ^aa^ ^sfls ffp? aj v9 osestvo (hi$o m gospodarsko poslopie) v jako prometnem kraju Slovenije v rredn~.sti Din 1 000.000 — se iššče posojilo v znesku 400 000 Din proti Vr;n|i*bi na prvi prostor ter 14 od sto čistih obrestt. Ponnd-be pod .Posolilo 11—7427* n* ttnr.ivo Slcven. N'aroda. 74 11 natege (Strarge). bntde in vse druro vtvarsko blago prodaja po jako nfzkfS cenah E. Weincr, Vnkovar. Prerad-^vi-^cvn ulica. Zahtevajts cenike! 7^32 Samo 2 dal W\u eq vlsoliiti teo2li JlUlL UliifjlUb LWJl hotelTrataik, St. Petra cesti |f '"^^^"^s^^mfj i*^^^^^^jl^^^^^^^J ■ ^^^WBy»^aaw»Bajpfa>i aj ■aaaTJaVJam«JaVfla«a«aaaflaVJa^^ Kupi se rabljena ali pokvarjtna slaiaa za pakovanje v irsaki množini. Proda se večja množina praznih lasealb seri^T od terpentina, vazelina po nizki ceni. Ponudbe na J« Keber3 tvoraiaa kom. isalolko«, Taca« pri I-JeblJac?, mmmmmsmmmmmmmmmmmm Ratepi g. instruktor bi da jal btez plačne lastrukdie proti brez-• plačnemu stanovanju - — Naslov pove I uprava Slov. Naroda. 7505 ISčem stanovanje v novi gradnji. Poaredovalee dobt na-1 građo. Ponudbe pod nova stavba/7447 na upr. Slov. Naroda. 7447 Dijakinja •e apre)rae pri boljli rudbinl v oblilju lceja v popolno oskrbo. Klavir na raz-polago. Plača rx> dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 668( Gospodična 1*11 m«sta prodajalke. Ob tnem se razume dobro nt gospodinjitvo in fti-vanj. Kje tuđi v druge kraje Slovenije Ponudbe pod .A. J. 7469* na upiavo Slov. Naroda. 7469 Naslovi dobrih in zanesljivih stanovan] za dl jake O7tr. dijakinje se dobijo pri g. Likar, Poljanska ce&ta 57, »Vila Bergmari*. 7.^08 Proda se tepa, dobro obranjena plisasta garnitura in rx>polnoma nova termalna kopal (Kreurvfrnandt MOnchen, Wien) Poizve se: Dunajska cesta it. 10 spec Tgovna od 15. do 1S. 7o34 Pozor, lesa! trgovci! Prodam remijo in novo jigrajeno lupo pri tclernftktm tirii v Skofji Lok;, Vrč pove St OGRIN, stavbenik v Škofji Lokl. 7506 .TlaU« T8/24, .Laodaulet* in .Opel« 12 14, t dobrem stanju, se etno cro-dista. Poizve se v Sp. StSkl pri g. LAH, Celovška cesta 13. 7376 Enensdsfropna BtiŠa se takoj ugodno proda radi posebnih vzrokov. Pripravna je za vsakega obrt-nf'fa, posebno za kak vraotoč at! skls-dilč?. Stanovanje takoj prosto. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7500 Traži se (modistica), samostalna radnica 2a sve posiowc xa cd-rah. Hana 1 stan u kući, plaći po dogovoru. OlgA AuscHSrt-s!icP| Varaždin, Župni trg; 9. tx>68 Traži a© aiarljl •Kto-meliaDSčair za samostalno vodjenje zagrebačke ra-dfoii'.ce. Vješti Tokarskim radnjama ima-ču prednost. Stan u naravi na raspolaganje. Pismene ponude pod .Mehaničar H-D-52« na Interrekfant d. d., Zagreb. Ilica 21. 7o3l Gostiino vzamem v najem ali na račun v fcrajfh $Uofja Lo*a do Ljubljane ali Kranju in okolic/?h. RaEpola^am z vsem potrebnim rs j^ostilnisko obrt in sem dobra kuharica. Ponudbe na: Ivanka Telban. Skofja Loka, predm:*tje Karlovar li. 31 Bekovi pratri tsVelarjn Ia. 2 50 metra dolgl, ca. 15 vagonorv na prodat- Pismene ponudbe cena fco va^. južne Seleznice pod .Ta-kojfnja poiiljatcv 7520" na upravo SI. Naroda. 7530 ICupšm ataro ko6l|o9 koeseljne, konjake oprem«. Prodam paleo prapellčarko, nov prenošen šrediliik, plnov aparat in Icse za su-Jenje cvetja. Naslov pov« uprava Sov. Naroda. 7334 Vinfko nnsraflo v blagn ali denarju da }ugoslo\ran9ki dobrovoljce (trgovec) onemu, ki od.ia ali preskrbl eno ali 2 aobl a ksshlajo ali brer nje takoi Najemnini p^ d^>-govoru in se niača ti eno alt y«č let v naprej. Ponodbe pod .Dobrovoljce 7527# na uoravo Slov. Naroda. 7527 TBiliiT i vefletno prakso se Rte za rarkritje novega fcakrenpgt rudnika v Jugoslaviji. Nattop službe takoj. vse drugo po dogovoru. Ponudbd a potrebnimt po-datki dosedsnjega delovanja naj se vpoiljejo pod sltro .Jugorudnik 7491 • na upravo Slov. Narodi. 7491 TRGOVMI SOTUUDBla: 27 let star, Izurjen manufak arne, gala nt., Setez. in ipecenjske stroke, delo-vel do sed*i kot poslovodja v vetji tr-gov.ni ni deželi, feli primerne službe V bodisi koji gorenji stroki (na debelo ali na drobno) v mestn ali na deleli. Prpvzame tudf mesto aklatllafcnS1 a, potmks ali vodstvo kake podru?nict?. Obvcstia pod „Starejsa moč 7457" aa upravo Slov. Naroda. 74 7 Duki M i (Penianef), podioien s kožuhovmo in \ obiit a kunksom. se proda. Naslov pri upravi Slov. Na/oda. 7448 Boilia oseha iSče 1 do 2 piazni sobi pri boljšl rodbini. Plača postranska stvar Naslov pri upravi Slov. Naroda. 7414 prazno sobo vcČjo zračno, s posebnim vhodom. iščeta zakonska brez otrok. — Ponudbe rod .Mirna stianka 73.8" na upravo Slov Naroda. 737^ WST AJournl ~&&U šivalni stroj •e po ecni proda. Naslov pove uprav;* Slov. Naroda. 719G a^ar^flGgB fiti 3 h V-sU ST SSS^i ^aF as? ^av w ay^j a m ^» sp ^of # Maribor Aleksandrova cesta 57, telefon 88. Ve-latrgovlna sena, slame* drv, korute, ovta, aadja itd. Br/oj.i\. OSE i ANDkEj, Marsbor. 66-32 voz brak na olinatlh osch, dlro na peresih in vozno plahto« Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7465 Usu! pile trg. Mm bivll ^astnik, 26 let star, samec, tmo-len samostojme stenograflje, iSče primerne službe v banki ali večjern Inđu-strij kem podjetju. Ponudbe pod .Jako mailjiv 74"4* na upravo Slov. Naroda. zt promenidne in športne obleke v bogati izbiri NIHIMAX ročal gasila! aparat Generalno zastopstvo za S'ovenijo: Beluftlč, Ljubljanap Realjava ceata a. 7043 Industrijsko podjrtćc u Hrvatskoj tiaži 21 Ita tkortji na strip nekoliko potpuno vjtitih knjigovodstvo 1 dopisivanja u hrvatskom i njemačkom jezika. Ponude na Fii:n Fr51ich, Karlovac. 7419 ^Ha k-"- jflp ^B ^flL ^H &^3 I^B Ve ^H ^H stbfffni itcrilj. Tovar na Karlovac NsJboliJa streha, oajbolj trpe^na, naj-c;nejia. Pojasnila daje F. Hočovar, 2lrovni«a, Goren}s!ro. 6974 Svtomobile pneam&flko useli vrst olie - b@ncin in druge pttrabščlne Ima vedno i zalogi F. Flar'aačflć IijAkliana. Zaradi preselitve je v Dobrepoljah, Podgorc^ št 6, na prodaj v ztlo ugodni legi in dobro trrejrno. Obsfga okro^ 25 oralov. Polovica je dobrega fozđa, smrekovega in bukove-ga, letećega ob cesti oziromi dobri noti, odkoder se les s primeroma maj-hniml stro?ki srravi n* i^leznico. Drugo «o travniki in njive. Vse |e dobro obdelano in zagnojeno. Vrt j* zasa;en In ograjen i mr«?*o. "Travniki so zaaa-jeni z drtvjem. H U (vi!a), solidno zidana pred 30 leti. ima 6 sob pcleg drugih prostorov. Svinjaki in h«ev ie zidn-no kasne>c. Tuđi vodntak je prt ht5i. Na žHJo dv-»bi knrec ta<3i nrcmlčn^nn: krnve, preJKc, vosove, po'iako orod;c, mrvo in dr^ da takoj nidaljr obratuje. Gospfidsrjtvo ie nrejeno su mlckirstvo 3 pieMčerejo. Ktfcr tioče svoj d©-nar vamo nrlo^sti ćn »hraniti tos* ivesett paleg toaa zdravo In udolino stanovanje, naj se oglasi prt lastniku v Dobrćpolph. 7507 fldmlnistrallvnl teslnik v pokoji t5če primcmejj-» dela ali ilu-žbe. Vri* ital. in ntm. jezika. Ponudbe pod ,,Častnik/744r' na upi. Slov. Nar. _______^_________Uli Sprejme] o se 3 d'laki nižjih gimnazijskih ra/redov na .tanovanje in hrano k boljši druŽ ni, v sredini mesta. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7436 r>o ugodni ceni oprena za spalno 5obo iz trdega lesa in opr.-ma za kuhinjo iz mehkega lesa, ob<.-je Je popolnoma novo. Naslov pove upr. S'ov, 7479 2 visokošolca •Ščet.i za tako? mrblovano s^bo 7. dve*na postelramn ali 2posamezni sob*. Ponucihe pod .Nuino 7480# na upr. SI. Nar. 74>0 Rotlaršlii pomoćnih camostnlcn in preden, nrvovrstna rno^* dobi sta'no nameščenje in plaćo ro dr>-^ovoiu pri V'ekos!avu Polanu, kotlar u v Varaždinu, Župni trg 8. Hrvaško. 7167 išče meblirano sobo v mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod .Stalno 7496" na upravo Slov. Naroda. 7476 Priden Ia pošten delavec išče kakršnokoll službo, zmo5en vsakega dela. Event. tuđi kot konjsid hlapec. — Ponudbe pod .Dober računar 7475" n.i upravo Slov. Naroda. 7475 II£l MMM S 50 do 75 tlsoč dinari! za obsto]eč<-podjetie, kt se poveča. Jako dobičkano-sno. S sodelovanjem ali brez nje^a. Ponudbe na unr. Slovensk. Naroda pod „Dober uspeh,7440£ 7440 stare ga 15—17 let, sprejme Jesna družba v Ljubljani za takojšnji nastop. Nasiov pove uprava Slov. Naroda. 7306 Đ'. Bogdan lioval zdravnk-bakteriolog in specijalci za infekcijske bolezni ord. od 11. do 12. dopcldne in od 1. do 4. popoldne. — Keranlkova (Nova) ulica 5, L 70 i5 lepo, prostorno, 33 m dolgo, 9 m široko na Selu žt. 2^, se da v najem ali sp tuđi proda. Reflektanti naj se oglnsip v Ljubljani, Ambrozev trg 7. 7452 IS£e se gospa ali gospodična, katara ima pravico za Sreccrijsko trgovino. Lokal je nu razpolago, da bi obe skupaj imeli trgovino. Ponudbe pod .Skupno vodstvo 7451" na upravo Slov. Naroda. 7451 I66e se za tafeol dobra kuharica h gospodi na dcieli in deklica k majhnem otroku, katera zna tuđi ne-kaj šivati. Ponudbe na NlKola pl. Kicpach, veleposetnik Baiagovi dvori prt Samoboru, Hrvaško. 7477 raBBg^Sa^^eaiajUi^aff^1 • ft Mffij^ i-j.4 Pav^avBm S^^^Lav IH EI^^bVB laavlatfMnr za taste, gospođe In deco, oprema za DOvarofentUe pe niiliili mi eri: A. ŠINBOVIC nas!, K. Soss Ljnbllana. Westn; tr? 19. DOBI SE POVSCD GLRVNA ^a ^ *4 *»* zaloga F. SI5EMK- LJUBLJANA i-Astnlna tu Usk »Narodu« fiskarne«.