= Celje je prepevalo str. 12 V vojski iz domoljubja str. 41 90,6 95,1 95,5 100,3 ■o -r<"> im ;© ■r- Aleksandra Ferlež in Aleksander Vidovič po vrnitvi s Kosova Zaupate nam že 68 let Št. 20 / Leto 68 / Celje, 18. april 2013 / Cena 2,30 EUR caHe' {j (IZITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARM; 03/713-2666 S JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si Varčna okna EKOLIGHT v «F HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA NASA TEMA _ -v n- Obleka naredi Praznična Mozirje in Tabor človeka. Obiskali smo Loke pri Mozirju in nekdaj neuporabno močvaro v Taboru. V obeh Tudi če je stara? občinah dokazujejo, da se lahko evri za preživetje najdejo tudi v turizmu. str. 44-45 Odpuščeni delavci Plutona v tožbo str. 5 www.palma.si SVET JE CVET ZA 1. MAJ Berlin z avtobusom 4 dni, 26.4. Od 209€ Mali Lošinj Family hotel Vespera 4* 26.4. - 5.5., 5 x polpenzion od 176 € Do 7 let na 3. ležišču BREZPLAČNO! Celje 03/428 43 04 • Maribor 02/48 03 900 • Velenje 03/898 43 70 PREBOLD Očitki na račun šole str. 10 RADEČE Spomini na plemiško družino str. 13 Do polnega vozička brez mošnjička MM Ärr"' 0 Fotomontaža: ANDREJA BALJA, foto: SHERPA, GrupA, arhiv NT GOSTUJOČE MNENJE UTD - nobena ■ ■ v v ■ miloščina, VI 1 ■ v ■ samo čisti računi str. 46 Nazarje v drugo ligo str. 21 Pomoč na domu kot priložnost za preživetje? str. 34 —V Novem tedniku — novice iz 33 občin 2 AKTUALNO UVODNIK Prazna omara in še bolj prazen hladilnik Vprašali smo Durs Prepričanje mnogih je, da država z majhnimi dolžniki obračuna takoj, velikim pa gleda skozi prste ... TATJANA CVIRN Ko so bili otroci majhni, je bilo nekako samoumevno, da nismo kupovali vsakega kosa oblačila, ki ga je otrok prerasel. Kar dobro se je dalo shajati s podarjenimi, ki jih je odstopila prijateljica, ko je ugotovila, da ima dva otroka povsem dovolj. Potem so ta ista oblačila odromala naprej h kakšni drugi mami, ki je bila pav tako vesela še povsem lepih in uporabnih stvari. Otroci so rasli in nekaj časa so še veljala podarjena oblačila ali pa kakšno doma sešito, kmalu so se stvari začele zapletati. Naenkrat ni bilo več vseeno, katere kavbojke in majico bomo oblekli zjutraj in s katerim kosom bomo dopolnili garderobo. S takšnim po moji izbiri zagotovo ne! Morda je pri otroku vse skupaj povezano z uveljavljanjem lastne volje in željo, da je upoštevan in opažen. Ampak enkrat človek to obdobje preraste in domnevali bi, da se potem ne obremenjuje več z oblačili, ker ugotovi, da so v življenju druge stvari pomembnejše. A žal večinoma ni tako. Vsak si kdaj zaželi kakšen nov kos garderobe, tudi če si ga težko privošči in četudi je že zdavnaj pometel z navlako v stilu obleka naredi človeka. Morda zato, da se na nek način nagradi, saj si z vsakodnevnim trudom zasluži »darilo« v obliki nove majice? Če bi lahko v takšnem trenutku zavil v takšno trgovino, kamor bi nesel kakšen kos, ki se ga je naveličal, in ceneje kupil kaj drugega, bi se za tako potezo verjetno odločil marsikdo. Pa te možnosti tako rekoč ni. Nekaj poskusov trgovin z rabljenimi stvarmi ni imelo posebnega uspeha. Morda koncept ni bil pravi, saj so bile takšne trgovine bolj podobne ropotarnici kot privlačnemu nakupovalnemu prostoru. Ali pa je bilo krivo to, da večinoma še nismo prerasli miselnosti, da je dovolj dobro le novo, po možnosti z znano znamko. Se pa tudi tu stvari spreminjajo. Ne samo, da moramo biti dlje časa zadovoljni z garderobo iz preteklih let, mnogi niti te nimajo. Ko so na prvem mestu vprašanja, kako napolniti hladilnik in plačati položnice, so oblačila postranska stvar. Tako lahko na oglasnih deskah blokov vse pogosteje prebiramo obvestila o tem, kakšno pomoč ali storitve nam nudijo ljudje, ki bi očitno radi na ta način zaslužili kakšen evro. Eni znajo popraviti vse mogoče v stanovanju, drugi ponujajo pomoč ostarelim, tretji varstvo za otroke... Stroški, ki jih prinese prijavljena tovrstna dejavnost, večkrat presegajo zaslužek. Zato je očitno manj tvegano iskati delo na črno, čeprav se lahko na vratih pojavi inšpektor. Morda pa vsi ti računajo na nedelovanje države in njenih organov. V bistvu imajo kar prav. Ko razmišljamo o zadnji vroči temi - objavljenih davčnih dolžnikih - se upravičeno sprašujemo, kako je mogoče, da so zlasti pri nekaterih posameznikih zneski dolga tako visoki. Kakšni so bili postopki davčnih organov, da so se povzpeli v več tisoč in celo deset tisoč evrov? So ti uradniki res opravili svoje delo in imeli pri tem enak kriterij za vse? Ali pa so se dolžniki tako spretno izogibali plačilu? Nenazadnje, vsak posameznik ima gotovo kak dohodek ali premoženje. Zakaj sta potem plača in naše premoženje na udaru v trenutku, ko nekdo od nas zamuja pri plačilu katerega od davkov, pri nekaterih pa se ne zgodi nič? Morda bi bilo bolj spodbudno, če bi v prihodnje namesto seznamov dolžnikov objavljali podatke o učinkovitih izterjavah. Človek si zato na trenutke res zaželi odklop od vsega, kar ga obdaja. Ponekod po zgledu zahoda tudi pri nas že ponujajo neplačan službeni odklop za dlje časa, ki ga lahko porabite za svoje potrebe in interese. Služba vas v tem času počaka. Če ste siti šefa, verjetno vmes tudi on ne bo šel nikamor... Sicer krasna zamisel, ki pa ima za naše razmere le rahlo lepotno napako, na katero so v anketi opozorili tudi naši sogovorniki: kako brez plače preživeti tri mesece, če še z njo komaj shajaš, je vprašanje, ki ga bodo morali za širšo slovensko rabo rešiti pobudniki te ideje. Do takrat vam ostane redni dopust - če ga seveda glede na razmere v službi sploh še upate izkoristiti. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da se vaš dopust po sili razmer zavleče in potem ste naenkrat sredi odklopa. Neprostovoljnega in takega, ki ne traja samo tri mesece . ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA s S, 4 | 17 »KS »ID mm Če nič drugega, se je po objavi seznama dolžnikov državi v javnosti pojavilo veliko vprašanj, kako je pri Davčni upravi RS sploh mogoče pri-gospodariti tako visoke zneske. Sploh ker mnogi manjši s.p.-jevci opozarjajo, da so bili njihovi računi, če niso poravnali svojih obveznosti, kaj hitro blokirani. Kot pojasnjujejo v Dursu, lahko relativno visok dolg nastane iz zelo različnih razlogov, kot so na primer odlog obveznosti, ki po preteku odloga ni poravnana, inšpekcijske odločbe, ki določajo naknadno davčno obveznost postopka zaradi insolventnosti, in sicer zaradi naknadno podanih obračunov za preteklo obdobje. Velika podjetja, veliki zneski Na naše vprašanje, ki v javnosti po objavi spiska med ljudmi najbolj dviguje prah, torej od kod tako veliki dolgovi, so nam z Davčne uprave Republike Slovenije pojasnili še: »Ob tem bi opozorili na dejstvo, da večja podjetja praviloma poslujejo z višjimi zneski in da imajo navadno veliko več zaposlenih kot fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Po- Podatki Dursa o davčni izvršbi za obdobje od 1. 1. do 28. 2. 2013: - Pozivi po telefonu, poslani opomini in sklepi o davčni izvršbi: 88.992 (v celotnem letu 2012 jih je bilo 474.810). - Terjani dolg s pozivi po telefonu, opomini in sklepi: 274.254.300 evrov (lani 1.736.057.991 evrov). - Plačila na podlagi pozivov po telefonu, opominov in sklepov: 120.564.958 evrov (lani 544.244.052 evrov). Davčne obveznosti nastanejo zaradi različnih dogodkov (na podlagi obračunov, odločb, sklepov, plačilnih nalogov ...). zaradi ugotovljenih davčnih nepravilnosti, možna je tudi kakšna enkratna obdavčitev z visoko obveznostjo. Omenjajo še največje dolžnike, ki so že v insolventnem postopku. Njihov dolg namreč lahko drastično naraste tudi po začetku sledično to tudi pomeni večje davčne obveznosti in večje zneske obračunanih prispevkov za socialno varnost. V primeru neporavnanih obveznosti večjih podjetij je torej tudi nastali dolg neprimerno večji, kot lahko ta nastane v primeru neplačevanja obveznosti pri manjših podjetjih ali fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost.« Ni majhnih in velikih dolžnikov Sicer pa Durs ne ločuje med poslovnimi subjekti, ko se odloča o začetku davčne izvršbe. Ko so izpolnjeni pogoji za začetek davčne izvršbe, se ta začne, ne glede na status davčnega zavezanca (fizična oseba, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, pravna oseba). Empirični podatki kažejo, da so aktivnosti izterjave na Dursu vsako leto večje. Kljub temu je zelo težko zmanjše- vati davčni dolg, saj se mnogo davčnih zavezancev v trenutni gospodarski situaciji spopada z likvidnostnimi težavami, zaradi česar mnogokrat ne morejo izpolnjevati davčnih obveznosti. Davčna izvršba, ki sledi temu, pa je tudi v številnih primerih manj uspešna, kot bi bila sicer, saj zavezanci na svojih transakcijskih računih nimajo finančnih sredstev, ki bi se jih dalo izterjati. Durs v takšnih primerih seveda nadaljuje postopke davčne izvršbe na drugo premoženje (npr. premično premoženje), vendar pa so takšni postopki dolgotrajnejši. US Potrebujete službeni odklop? V tujini, predvsem v ZDA, je že dobro znan in tudi precej priljubljen tako imenovani službeni odklop. Potem ko ga tudi v Sloveniji uvaja ena od tujih trgovskih verig, se sprašujemo, kako bi ga sprejeli slovenski delavci. Da je službeni odklop, v tujini znan kot »sabbatical«, v Sloveniji še velika neznanka, smo se prepričali med pohodom po Celju, saj naključni mimoidoči zanj še niso slišali. In kaj torej je službeni odklop? Zaposlenim omogoča odsotnost z dela za daljše obdobje, bodisi za potovanje, izobraževanje, pomoč bolnemu sorodniku ali le za »napolnitev baterij«. Služba in delovno mesto ta čas zaposlenega čakata, kako dolg je ta dopust, kako pogosto ga je mogoče koristiti in ali je tudi plačan, pa je odvisno od posameznega podjetja in pravil, ki jih je uvedlo ob vzpostavitvi službenega odklopa. Da v Sloveniji še ni nobenega delodajalca, ki bi delavcem tudi formalno omogočal službeni odklop in jih k njemu celo spodbujal, ne upamo trditi, zagotovo pa je res, da jih ni veliko. So pa pravkar uvedli priložnost za službeni odklop zaposlenim v enem od tujih trgovskih podjetij pri nas. Enkrat na pet let si bodo lahko privoščili do največ tri mesece odsotnosti z dela. Plače v času odsotnosti sicer ne bodo dobili, jim bo pa podjetje plačalo vse prispevke za socialno varnost. V vodstvu podjetja pričakujejo, da si bodo zaposleni z veseljem vzeli čas zase, za svojo osebno rast in za uresničitev želja, ki so zaradi službe potisnjene na stranski tir. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA ANKETA Zagovorniki službenega odklopa trdijo, da je postavitev službe na stranski tir za nekaj časa dobrodošla ne le za delavca, temveč tudi za podjetje. Delavec se namreč med službenim odklopom napolni z energijo in se na delovno mesto vrne .... . spočit in pripravljen na nove izzive. Kako pa bi morebitno ponujeno priložnost za službeni Eni bi, drugi ne odklop izkoristili slovenski delavci? Nekatere ideja navdušuje, drugi so bolj zadržani. Irina Golec iz Celja: »Va-uuu! Katera pa so podjetja, ki to ponujajo? Sama bi, če bi moj delodajalec uvedel službeni odklop, to zagotovo izkoristila. Že zdaj grem vsako leto za mesec v svoj rodni kraj k družini in službeni odklop bi izkoristila za to, da bi lahko tam ostala še dlje. Tudi če ta dopust ne bi bil plačan, bi ga izkoristila. To me ne bi oviralo. Sicer pa glede na to, v kakšnih časih živimo, dvomim, da bi se slovenska podjetja odločala za tovrstne ugodnosti zaposlenim. Na žalost.« Samo Seničar iz Celja: »Delam v kulturi in moj delavnik je zelo razgiban, lahko sem prost ves dan, drugič ves dan delam. Zaenkrat mi to ustreza in ob takšnem delu, v katerem res uživam, ne potrebujem nekaj mesecev odklopa. Sicer si ne predstavljam, kako bi lahko imel službo z osemurnim dnevnim delavnikom, a če bi jo imel, bi pa verjetno prišel zelo prav takšen oddih.« Suzana Lužar iz Celja: »Ideja mi je všeč. Glede na to, v kako stresnem času živimo, bi takšen odklop z veseljem izkoristila. Bi prišel še kako prav, sploh ob majhnem otroku, izkoristila pa bi ga za predvsem družino. Šli bi na kakšen dopust, na deželo. Je pa res, da si lahko v tujini, kjer so boljše plače, verjetno več delavcev privošči takšen neplačan dopust kot pri nas. Glede na razmere v Sloveniji in naše plače večina ne more dovolj privarčevati, da bi lahko bila potem tri mesece brez plače, četudi so prispevki plačani.« Jure Jošovc iz Petrovč: »Tudi če bi imel na voljo takšen dolg dopust, mislim, da ga ne bi izkoristil. Na potovanje za tri mesece me ne vleče, ker se mi zdi to predolgo. Tudi za kakšne druge stvari vsaj trenutno ne vidim, da bi potreboval tako dolg dopust, menim, da je rednega dopusta dovolj. Če v času odsotnosti še plače ne dobiš, je pa še toliko težje, ker brez rednih prihodkov danes kar težko preživiš.« AKTUALNO 3 Eden prvih vtisov: roboti so naša prihodnost. Znanje na sejmih prihodnosti Med obiskovalci tudi zaposljivi kadri? Ob odprtju strokovnega sejemskega četverčka je najbolj bodla v oči številna populacija dijakov, ki so si z navdušenjem in tudi poznavanjem ogledovali razstavljene novosti na sejmih Forma tool, Plagkem, Graf&Pack in Livarstvo. Letošnje sejemsko dogajanje (na Celjskem sejmišču bodo sejmi na ogled še danes in jutri) je v znamenju prihodnosti, pravijo organizatorji, ki so v Celje privabili 589 razstavljavcev iz 27 držav. Njihovi izdelki, oprema in tehnologije so gonilo slovenskega in evropskega gospodarstva in po dveh letih razvoja od zadnjih sejmov v Celju imajo kaj pokazati. Prihodnost so po besedah izvršne direktorice družbe Celjski sejem Brede Obrez Preskar prinesla vsa tista domača in tuja podjetja, ki kljub nezavidljivim gospodarskim razmeram delajo naprej; razvijajo nova orodja, spoznavajo nove materiale in jih oblikujejo v vsako najmanjšo podrobnost našega vsakdanjega bivanja. Kot je dejal gospodarski minister Stanko Stepišnik, bo Slovenija v naslednji evropski finančni perspektivi 2014-2020 usmerjena v razvijanje dejavnosti, ki prinašajo dodano vrednost ter ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest. Po njegovi napovedi bo sofinanciranih manj projektov, a z večjimi vrednostmi in multiplikativ-nimi učinki za gospodarstvo in okolje. Stepišnik je tudi tokrat izpostavil potrebo po izobraževanju kakovostnih in zaposljivih kadrov, ki se bodo zmožni soočiti s sodobnimi trendi in jih tudi sami oblikovati. Celjski župan Bojan Šrot je poudaril, da so vse štiri panoge, ki se predstavljajo na sejmih, realni temelj za lepo prihodnost, saj gre za industrijske panoge z najvišjo dodano vrednostjo. Tako se na sejmišču predstavljajo vrhunski izdelki, ki jih bomo na slovenskih tleh videli neposredno po svetovnih premierah, pa tudi najnovejša orodja domačih orodjarn, ki so danes med vodilnimi v svetu. Med sejemskimi novostmi izpostavljajo Platformo znanja za prihodnost. kjer pet vrhunskih izobraževalnih in raziskovalnih institucij predstavlja svoje najboljše razi-skovalno-razvojne projekte ter aplikativne rešitve, ki zagotavljajo napredek naše družbe. US, foto: SHERPA Problemi Slovenije se odražajo v podjetjih »V Sloveniji bo treba ukrepati, ne pa samo sprejemati strategij in se igrati političnih iger,« so opozarjali savinjsko-ša-leški gospodarstveniki na seji upravnega odbora zbornice. Vprašanja, ki se v tujini porajajo glede finančne sposobnosti Slovenije, se namreč vse bolj odražajo tudi v podjetjih. Tako so predstavniki največjih podjetij, kot so Gorenje, BSH Hišni aparati Nazarje in KLS Ljubno, poudarjali, da jih tuji partnerji nenehno sprašujejo, kaj se dogaja in ali bodo sposobni izpolniti dogovore. Slišati je bilo zaskrbljenost zaradi dejstva, da se v tujini vse bolj širi nezaupanje v Slovenijo, in tudi poziv, naj država bolj pazi na svoj ugled. Ker so sejo zbornice pripravili v Gorenju, je predsednik uprave Gorenja Franjo Bo-binac predstavil poslovanje in načrte tega giganta. Med najbolj perečimi problemi, s katerimi se ubadajo slovenska podjetja, je izpostavil oteženo financiranje, togo delovnopravno zakonodajo, predrag javni sektor in potrebo po večjih infrastrukturnih projektih. Pri tem je opozoril na problem 3. razvojne osi, kjer so po letih načrtovanja in obljub očitno znova na začetku. Člani upravnega odbora so na slovensko politiko naslovili apel, naj končno začne delovati konstruktivno in v dobro gospodarstva. Gospodarstveniki pričakujejo, da bodo imeli odslej več vpliva pri oblikovanju zakonodaje, delovno mesto v Sloveniji pa mora znova postati vrednota - podobno kot etično poslovanje. Zahtevali so še, da vlada naj nemudoma pristopi k sanaciji bančnega sistema in s tem omogoči tekoče financiranje podjetij. US PREKLOPI NA ZELENO! POSTANI NOV UPORABNIK ZELENE JEKLENKE IN DO 30.6.2013 UNOVČI KUPON S POPUSTOM!* BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO PRI ROKI. Prodajna mesta Zelene jeklenke v vaši bližini Vojnik: B.I.N.Z0TTL TRADE • Šmarje pri Jelšah: ŠTRAUS TGT, SP ŠTRAUS; KGZ SLOGA, PE ŠMARJE PRI JELŠAH • Rogaška Slatina: AM-AM MESNICA; T0PLIŠEK D.O.O. • Podčetrtek: POLJE D.0.0., PE PODČETRTEK • Bistrica ob Sotli: TGT ŠTRAUS, PE BISTRICA OB S0TLI • Podsreda: TRGOVINA PRI ŠVAJGERJU M&A • Kozje: M & AŠVAJGER D.O.O. • Laško: TRGOVINA TOČKA: KZ LAŠKO, LAŠČANKA • Rimske Toplice: KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE • Radeče: KZ LAŠKO, RADEČANKA • PetruvCe: LILYTRG0VINA IN BAR • Gotovlje: TRGOVINA GOTOVLJE, NATALIJA PETERNELS.P. • Šempeter v Savinjski dolini: MA - PROF D.O.O.: FIJAVŽ ŠTEFAN S.P. • Prebold: NATALIJA PETERNEL S.P., TUŠ MARKET PREBOLD; TRGOVINA BAR - KULTURNI DOM ŠEŠČE, NATALIJAPETERNELS.P. • Braslovče: HMEZAD, KZ BRASLOVČE Z.0.0. • Velenje: OSMICA D.O.O. • Šoštanj: OSMICA D.O.O. • Nazarje: ERA KOPLAS D.O.O. • Ljubno: TRGOVINA LJUBNO, NATALIJA PETERNEL S.P. *Kupon s popustom velja do 30.6.2013 na navedenih prodajnih mestih, in sicer izključno ob prvem nakupu plina v Zeleni jeklenki (novi uporabniki}. Ostali popusti in ugodnosti se ne seštevajo. Ob odprtju so podelili 11 sejemskih priznanj, s katerimi tradicionalno nagradijo najboljše izdelke razstavljavcev. Med nagrajenci so tri nagrade odnesli v Gorenje Orodjarni, po eno pa Emo Orodjarna in Plastika Skaza, kar dokazuje, da je tudi na Celjskem izjemno veliko znanja za prihodnost. NE PREZRITE Obleka naredi človeka. Tudi če je stara? strani 44-45 Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto Zelena j'eklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Po njo lahko skočimo sami, mimogrede, saj nam je na voljo na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Celju, Vojniku, Laškem in še marsikje drugje. V vseh teh krajih, pa tudi v Slovenskih Konjicah, Zrečah, Vitanju, Vranskem in še marsikje drugje, jo lahko enostavno in hitro naročimo kar na dom na brezplačni številki 080 2005. Katerokoli pot že uberemo. Zelena jeklenka nas vselej prijetno nagradi. Zelene ugodnosti Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Ne samo, da dobimo pregledano in čisto jeklenko priročnih dimenzij, temveč si s tem zagotovimo tudi visoko kvaliteten plin, s katerim lahko pripravimo veliko okusnih kosil za vso družino. Če pa Zeleno uspešno priporočimo še komu, si lahko izberemo eno izmed petih priročnih daril. Kupon in vse o akciji Priporočaj zeleno tudi na: www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/. Z Zeleno kartico ugodnosti, ki jo lahko prejmemo vsi, ki Zeleno jeklenko naročamo prek dostave na dom, prejmemo plin v vsaki 11. Zeleni jeklenki brezplačno. (ZELENA KARTICA UGODNOSTI ) ENERGIJA BREZ SKRBI. Vedno pri roki, ko jo potrebujete. www. butan plin jI Udobna dostava na dom Naročiti Zeleno jeklenko je enostavno, njena dostava pa zanesljiva. Družba Butan plin ima odlično razvejano mrežo dostavljavcev ter omogoča naročanje dostave Zelene jeklenke vsak dan 24 ur na dan. Na brezplačni številki 080 2005 ali na spletni strani www.butanplin.si jo lahko naročimo kadar koli. Prijazni telefonisti nas dan pred dostavo pokličejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je že pri nas doma. Dostavljajo vsak delovni dan, pa tudi ob sobotah. Ko nam jeklenko dostavi pooblaščeni dostavljavec družbe Butan plin, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri napeljavo ter brezplačno zamenja varnostno tesnilo. Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si ali pa Zeleno jeklenko naročite kar na dom na 080 2005. 4 GOSPODARSTVO Med neplačniki država skoraj povsem pozablja na tiste, ki poslujejo povsem mimo državne blagajne. »Država naj v skladu z obstoječo zakonodajo, ki to že danes omogoča, poskrbi za izterjavo davkov ter sodno preganja davčne utajevalce,« zahtevajo v GZS in se zavzemajo za učinkovito pobiranje davkov in učinkovit nadzor davčnih zavezancev, pregon sive ekonomije in dela na črno, vendar s sredstvi, ki so primerna, in po zgledu vzornih držav. Neupravičen sramotilni steber? Delodajalci ogorčeni, sindikalisti javno objavo dolžnikov pozdravljajo Z javno objavo se ne strinjajo v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer trdijo, da Slovenija razkriva davčne dolžnike, utajevalci ostajajo na varnem. Objavljeni seznam pa pozdravljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer ga ocenjujejo kot prvi korak, ki vodi ne le k transparentnosti poslovanja, temveč tudi k temu, da bodo pristojne državne institucije poskrbele, da se zakoni v državi spoštujejo. Zato v zbornici pozivajo, naj država učinkoviteje pobira davke in prispevke ter kaznuje utajevalce in naklepne neplačni-ke, ne pa da z javno objavo kaznuje tiste. ki objektivno niso odgovorni. Poleg tega naj država raje poskrbi, da bodo poplačani podizvajalci številnih državnih projektov, ki so pošteno opravili svoje delo, zdaj pa so se znašli na seznamu davčnih dolžnikov, ker niso bili pošteno poplačani. Zbornica tudi poziva k boljšemu poplačilu upnikov v stečajnih postopkih, sprejemu insolvenč-ne zakonodaje ter vpeljavo učinkovitega sistema boja proti sivi ekonomiji in delu na črno. GZS je v zadnjih dneh opozarjala, da gre za neprimerno metodo, ki je ni zaslediti v zahodnoevropskih državah, kjer se bistveno bolj držijo osnovnih načel davčne tajnosti, obenem pa so bistveno bolj učinkoviti pri izterjavi davčnega dolga in v boju proti davčnim utajevalcem. Država naj zagotovi pošteno plačilo »Da je javna objava davčnih dolžnikov bolj politični marketing kot kaj drugega, kažejo prvi podatki o izplenu davčnih plačil v državno blagajno, ki je glede na velikost davčnega dolga minimalen. Pa še to le domneven. Zagotovo ne državi ne podjetjem ne bo prinesel posebne koristi. Prej veliko škode podjetjem, ki se bodo na seznamu znašla neupravičeno. Škodovala bo podjetjem, za katere davčni postopki sploh še niso pravnomočno končani,« trdijo v GZS in se sprašujejo, kaj bo država poleg sramotilnega stebra naredila, da bo pomagala podjetjem zagotoviti pravno varstvo poštenega plačila za pošteno opravljeno delo ali dobavljeno blago. O neizterljivih zneskih s seznama S sindikalisti na državni ravni se strinja tudi Vojko Korošec, sekretar Območne organizacije ZSSS Savinjska. Kot je opozoril, tudi javni sektor meni, da bi morala država izterjati visoke zneske, saj potem v javnem sektorju ne bi bilo potrebno tako rigoro-zno krčiti pravic. Po njegovem mnenju je seznam dokaz, da je država pokleknila, saj ni bila sposobna pobrati predpisanih davkov in s tem napolniti svoje blagajne. »Vendar se vseeno pojavljajo pomisleki, saj je pol seznama brezpredmetnega, ker zneski preprosto niso izterljivi. Zato bi bilo prav, da bi poskušali izterjati denar vsaj od tistih, kjer še lahko,« je omenil Korošec in dodal, da je zaradi imen neplačnikov s Celjskega kar nekaj razburjenja in vprašanj tudi med njihovimi člani. US Cesarju, kar je cesarjevega Javna objava državnih dolžnikov buri duhove - Med imeni tudi veliko podjetij s Celjskega Verjetno se bodo prepiri o tem, če je prav, da sta davčna in carinska uprava objavili seznam dolžnikov, odslej pojavljali vsak mesec, ko naj bi v obeh upravah ponovili postopek. Javna objava številk, koliko podjetja oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, dolgujejo državi, javnost razburja že dlje časa. Predlagala jo je prejšnja vlada, očitno pa je tudi novi v interesu, da se razkrijejo največji dolžniki. Davčna uprava RS (Durs) je na podlagi Zakona o davčnem postopku seznam davčnih dolžnikov, ki dolgujejo državi več kot 5 tisoč evrov že vsaj 90 dni, objavila že v ponedeljek. Vseh davčnih zavezancev z omenjenim dolgom in tistih, ki do 25. marca niso predložili obračunov davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za mesec januar, je 15.917, od tega je 4.476 pravnih in 11.441 fizičnih oseb. Skupaj dolgujejo milijardo evrov. Namen zakonodajalca je, da se z javno objavo krepi davčno kulturo, izboljša plačilno disciplino ter spodbuja k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti. Nov seznam bo na spletni strani Dursa objavljen enkrat mesečno, najpozneje do 10. v mesecu. Stari seznam se bo, ko bo objavljen novi, umaknil s spletnih strani. Od dvajset navzdol Največji neplačnik, ki državi dolguje več kot 20 milijonov evrov, je podjetje Maxicom, že v naslednjem razredu, kjer dolg državi znaša od 10 do 20 milijonov evrov, pa je poleg podjetja HCT DVA še velenjski Vegrad v stečaju. Če k temu dolgu prištejemo še dolgove hčerinskih družb, ki jih sicer najdemo v drugih razredih, je dolg Vegrada do države ogromen - in podobno kot v skoraj 40 odstotkih drugih primerov neizterljiv, saj je stečajne mase preprosto premalo. Na seznamu, vsaj med večjimi dolžniki, ki dolgujejo od enega do deset milijonov, je 79 podjetij. Med temi najdemo kar nekaj podjetij s Celjskega, ki so že končala v stečaju. Žalska Arka, celjske družbe Ceste mostovi Celje, Gradis, Lid, levški Maxijen, Rogaška les in Steklarska Nova Rogaška Slatina ... V tej kategoriji tako po obsegu dolga kot dejstvu, da je v stečajnem postopku, najdemo tudi družbo Rimske terme, za katero naj bi v Vegradu neupravičeno pridobili 3,5 milijona evrov evropskega denarja, ki ga bo država morala vrniti. V Gospodarski zbornici Slovenije v tem primeru trdijo, da država ni naredila nobenega koraka v smeri poravnave ali plačila, čeprav bi lahko to bilo povsem nesporno. Med naštetimi pod desetimi milijoni evrov najdemo tudi skupino Aha Secaplast s sedežem v Laškem, kjer je, kot je znano, skupina Aha vstopila v kapitalsko strukturo laškega proizvajalca pohištva Paron, sicer pa večina njenih težav verjetno izvira iz Mure. Raje za plače kot prispevke? Več podjetij, ki še delajo, najdemo na seznamu v kategoriji med 500 tisoč in milijon evrov dolga. Šentjurska Acer Furnirnica, žalski podjetji Ekoplan in International, velenjska Mel Bau in Mions NO1, Profi Grad, Ton Nazarje ... Neuradno smo slišali, da nekateri pač raje dajo plače delavcem kot državi poplačajo prispevke, vendar se zdi, da s tem sebi in zaposlenim delajo medvedjo uslugo. Omenimo še nekaj imen iz razreda dolžnikov od 100 do 300 tisoč evrov, kjer najdemo največ dolžnikov, žal tudi ogromno imen s Celjskega. Na seznamu je vranski Kiv, kjer zaposleni še vedno stavkajo in zahtevajo tudi izplačilo plač. Keros trgovina, Rednak proizvodnja, SG Kovač, podjetje Strašek, velenjski APS, AM Mobil ... V tem razredu je tudi podjetje Emprego, kjer je kot lastnica vpisana Tamara Se-nič, slednja pa je vpisana tudi kot lastnica delniške družbe Nivo Celje, ki ga zasledimo med večjimi dolžniki. Podobnih zgodb - torej lastništvo več podjetij, vsa po vrsti pa se očitno ne ozirajo na zakone - bi v seznamu s 16 tisoč dolžniki zagotovo našli preveč. URŠKA SELIŠNIK Za pojasnilo smo prosili tudi gostinca Zvoneta Štormana, ki pravi, da se kot podjetnik popolnoma zaveda, da je dolžnik in da je poplačilo dolgov njegova obveznost. Zagotavlja, da jo bo poplačal, ko bo zmogel, hkrati pa dodaja, da v teh časih ni lahko poravnati obveznosti za sto zaposlenih. NA KRATKO Študentska pomoč maturantom LJUBNO - Klub zgornjesavinjskih študentov, ki ga vodi Simon Koštrun, se je lotil projekta, ki je namenjen letošnjim maturantom. Študentje - ti so maturo seveda že opravili, mnogi pa so pri posameznih predmetih pridobili še dodatna znanja - bodo maturantom pomagali z individualnimi oblikami učnih pomoči pri glavnih predmetih, torej slovenščini, matematiki in angleščini. Študentje se zavedajo, da je matura dokaj stresno obdobje, potrebnega je veliko znanja, inštrukcije pa so precej drage in si jih v mnogih družinah ne morejo privoščiti. Priprave na maturo bodo zgornejsavinjski študentje organizirali ob sobotah v aprilu in maju od 10. do 14.30 v prostorih kluba nad kulturnim domom na Ljubnem ob Savinji. Snovi se bodo lotevali po sklopih, obvezna pa je prijava pri vodji projekta Katji Stradovnik. US Zgodovinski proračun RADEČE - Svetniki so na zadnji seji med drugim pregledali in sprejeli zaključni račun za leto 2012. Kot je dejala direktorica občinske uprave Brigita Stopar, je bil ta dokument zgodovinski, saj so razpolagali z največ sredstvi v zgodovini občine. Sredstva so na prihodkovni strani presegli za 33 odstotkov, na odhodkovni pa za 45 odstotkov. To pomeni, da so imeli za 4,3 milijona prihodkov in 5,7 milijona odhodkov. Pri tem so zadolženost ohranili na precej nizki ravni 1,3 milijona evrov. Proračun so realizirali v 75 odstotkih. Ker med letom ne sprejemajo rebalansa, je njihova običajna realizacija med 50 in 60 odstotki. Lanski proračun je bil tudi investicijsko revolucionaren, saj so v ta namen porabili več kot pol razpoložljivega denarja. StO Nagradili zaslužne meščane ŠENTJUR - S počastitvijo praznika mestne skupnosti so se v Šentjurju začele prireditve ob letošnjem Šentjurje-vem. Ob 23. obletnici pridobitve statusa mesta so pripravili svečano akademijo, na kateri so se zahvalili najbolj zaslužnim meščanom. Listino mesta Šentjur so prejeli Društvo starodobnikov večno mladi, vodja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Koleša in podjetnik Dejan Mulej. Kipca sv. Jurija letos niso podelili. Denarno nagrado za zlatega maturanta pa je prejela Lucija Arzenšek. Šentjurjeve prireditve se bodo nadaljevale v Galeriji Zgornji trg z odprtjem razstave Naravno je zdravo ter razglasitvijo najboljših šentjurskih vin in salam. Zadnji v vrsti številnih prireditev pod okriljem Šentjurjevega bo po prvomajskih praznikih etno koncert na Botričnici. StO Še fotografska sekcija TABOR - Likovna sekcija Mavrica s predsednico Julija-no Juhart ne čelu je ena od petih sekcij v okviru Kulturno umetniškega društva Ivana Cankarja Tabor. Vse od leta 2001 povezuje ljubitelje slikanja, trenutno pa v njej ustvarja dvanajst občanov v starostnem razponu od 20 do 80 let. Med njihovimi deli prevladujejo akvareli, akrili in nenazadnje oljne slike, na njih pa so najpogosteje upodobljeni motivi krajine in kmečkega življenja. Vsako leto se predstavijo na več razstavah, osrednjo pozornost namenijo predstavitvi ob občinskem prazniku. Letos pripravljajo še posebno presenečenje, saj se bo poleg njih predstavila še fotografska sekcija, ustanovljena v začetku letošnjega leta. ŠO Občina pokriva komunalni dolg GORNJI GRAD - V občini gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki izvaja koncesionar PUP Saubermacher, ki je lani zaradi nedelovanja zbirnega centra ustvaril 13 tisoč evrov izgube. V podjetju so zahtevali, da naj bi izgubo pokrila Občina Gornji Grad, kar pa so svetniki na zadnji seji zavrnili, strinjali pa so se s polovičnim pokritjem minusa. Svetniki so v zvezi z odvozom smeti izpostavili kar nekaj težav. Koncesionar napoveduje, da bo kljub odločitvi občinskega sveta občini izdal zahtevek za celotno pokritje izgube. Kot je pojasnil župan Stanko Ogradi, se pri urejanju dovoljenj za gradnjo zbirnega centra v Podhodmu zaradi poplavnega območja srečujejo s precejšnjimi težavami. GOSPODARSTVO 5 Gradbišče večnamenske dvorane v Braslovčah Pluton: zaposleni do inšpektorjev in v tožbo Če smo v teh dneh priča agoniji zaposlenih v družbi Kiv Vransko, ki še vedno stavkajo in čakajo na odrešilni stečaj podjetja, in če recimo z razumevanjem poskušamo sprejemati odpuščanje zaposlenih v podjetju Emo ETT, da bi vsaj polovici zaposlenih zagotovili nadaljnje delo, pa nikakor ne moremo razumeti ravnanja vodilnih v nekdaj šempetrskem, potem pa ljubljanskem gradbenem podjetju Pluton gradnje. Po neuradnih podatkih naj bi konec marca brez odpravnin odpustili večino, 110 zaposlenih, ki jim dolgujejo dve plači in regres. Znano je, da je direktor podjetja Pluton gradnje Darjo Pungartnik v začetku marca pojasnjeval, da se podjetje srečuje s po- dobnimi težavami kot drugi. Navajal je težave s financiranjem, z nelikvidnostjo trga, velikimi odpisi terjatev, s skoraj nikakršno prodajo nepremičnin ... in upal, da bodo težave uspeli obvladati. HTZ rešuje? Očitno se je obrnilo drugače, kot so upali vodilni v podjetju, in se v nekdanjem šempetrskem gradbincu soočajo s precejšnjimi težavami. Poročali smo o zapletih pri gradnji večnamenskega objekta v središču Braslovč, ko je investitor, podjetje Jagros, prekinil pogodbo s podjetjem Pluton gradnje. Lastnik Jagrosa Franc Jager je potrdil, da so za novega izvajalca izbrali hčerinsko družbo Premogovnika Ve- lenje HTZ. Pogodbo s spo-dnjesavinjskim gradbenim podjetjem so prekinili, ker Pluton gradbenih del ni izvajal po dogovoru. HTZ naj bi dela na gradbišču prevzel v teh dneh, še vedno pa ostaja enak terminski plan, in sicer, da naj bi gradnjo končali v začetku jeseni letos. Povsem neuradno naj bi HTZ Velenje reševal podjetje Pluton gradnje tudi pri gradnji nizkoenergijskega bloka s 130 stanovanji v Ljubljani. HTZ in Pluton naj bi bila partnerja pri projektu, s pomočjo katerega naj bi se gradbinec iz Savinjske doline izvil iz težav, vendar očitno ne gre. Velenjsko podjetje naj bi prevzelo tudi nekaj Plutonovih delavcev, podjetje Pluton gradnje pa še vedno ni v stečaju. Še eno izčrpavanje? Kot trdijo mnogi, naj bi v primeru Pluton gradnje šlo za klasično izčrpavanje podjetja in prenos več milijonov evrov vrednih nepremičnin. Podjetje Pluton naj bi pripojili oziroma naj bi lastnik Zvone Petek večinski delež prepustil podjetju Ker 12, katerega direktor je Branko Bradvica. Sicer naj bi imelo podjetje zaradi pravnomočnih izvršb blokirane vse transakcijske račune, upniki pa so že vložili na desetine tožb v skupni vrednosti vsaj 1,5 milijona evrov. Koliko premoženja je ostalo gradbincu, ni znano. URŠKA SELIŠNIK ŠPELA OŽIR Foto: TT Še zavoda niso »uspeli« obvestiti »Delavci Plutona prihajajo k nam iz različnih podjetij (Pluton gradnje Šempeter, Pluton gradnje Ankaran, Pluton gradnje Ljubljana). Od 1. januarja do 16. aprila se je v Sloveniji prijavilo 81 oseb (Pluton gradnje Ankaran), od tega se je 3 osebam iztekla pogodba za določen čas,« je pojasnila Alenka Rumbak, direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje. Na območni službi Celje je prijavljenih že preko 58 oseb, ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi odpovedi iz poslovnega razloga. Kot opozarja Rumbakova, delodajalec predhodno o nameravani odpovedi oziroma o prenehanju potrebe po delavcih ni obvestil zavoda za zaposlovanje (kakor to zahteva zakon o delovnih razmerjih), zato tudi nimajo zanesljivih podatkov o tem, koliko teh delavcev bo prešlo v odkrito brezposelnost. Večina teh delavcev je na Inšpektoratu RS za delo prijavila nepravilnosti pri delodajalcu in po njihovih izjavah pripravljajo skupinsko tožbo zoper delodajalca. Na zavodu za zaposlovanje rešujejo njihove vloge za denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, vsi so bili vključeni v Informativni seminar, kjer so jim predstavili pravice (denarno nadomestilo, zavarovanje, pomoč pri iskanju dela ...), obveznosti, ki se nanašajo na aktivno iskanje zaposlitve, in možnosti glede vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. »Glede na začetek sezone v gradbeništvu pa so naše aktivnosti usmerjene v iskanje odprtih potreb po delavcih, ki so primerne zanje,« poudarja Rumbakova. NA KRATKO Zaprto parkirišče ŠMARJE PRI JELŠAH - Začela se je gradnja parkirnih prostorov pri zdravstvenem domu. Do konca del, predvidoma do začetka julija, parkiranje pod zdravstvenim domom ni mogoče. Občina je pred časom na zemljišču pod zdravstvenim domom in lekarno uredila zasilno makadamsko parkirišče, na tem prostoru pa bo zdaj zraslo 58 novih parkirnih mest, 23 med njimi bo pokritih. Med gradnjo je parkirišče zaprto, tako da parkiranje v neposredni bližini zdravstvenega doma ni mogoče. Možen je le dostop do fizioterapije, ostali uporabniki morajo parkirati na ostalih urejenih javnih parkiriščih v kraju, ki so prav tako brezplačna. Dostop do bližnjih blokov je, z izjemo za stanovalce, prav tako onemogočen. AD Lenarčič znova pod nebo REČICA OB SAVINJI - Potem ko je pilot Matevž Lenarčič lani z ultralahkim avionom obletel svet, se bo predvidoma jutri v okviru projekta Green Light World Flight - North Pole 2013 podal čez severni tečaj. Pilot z Rečice ob Savinji se na Arktiko odpravlja z Pipi-strelovim ultra lahkim letalom, ki so ga malo dodelali in pripravili na ekstremne pogoje severnega tečaja pa tudi na nočno vožnjo. V osmih etapah bo izkušeni pilot poskusil preleteti več kot 15 tisoč kilometrov dolgo pot od Ljubljane, prek Danske, Norveške, severnega tečaja, Kanade in se prek Atlantskega oceana vrnil v Evropo na Irsko, nato pa priletel domov v Slovenijo. Seveda je vse odvisno od vremena. Na poti bo biolog seveda tudi fotografiral in opazoval arktični pol in podnebne spremembe na tem delu zemlje ter poskušal meriti črni ogljik nad velikimi predeli Arktičnega morja. US Smeti problem občanov, ne občine DOBJE - Svetniki so sprejeli sklep o ravnanju služb s komunalnimi odpadki. Na splošno je znano, da imajo podeželske občine z vključevanjem občanov v organiziran odvoz odpadkov bistveno več težav kot v urbanih okoljih. Tudi v Dobju je v sistem vključenih le dobra polovica občanov. V občini smeti odvaža podjetje Simbio in kot pravi župan, glede njihovega dela nimajo nobenih pripomb. Je pa trenutna vključenost tudi po njegovem prenizka. V občini se posledično še vedno ubadajo s številnimi črnimi odlagališči, ki jim niti s čistilnim akcijami ne pridejo do živega. Kot opažajo, se mnogim še vedno zdi primerno nadomestilo za lastno posodo kar smetiščni zabojnik na pokopališču. Kar občini povzroča dodatne stroške. Kot pravi Leskovšek, bodo morali proti kršiteljem v prihodnje tudi ukrepati. »Za to je pristojna medobčinska redarska služba in tisti, ki ne pravil ne upoštevajo, lahko pričakujejo tudi kakšne ukrepe.« StO Kdo je imel najlepše? DOBRNA - Na občnem zboru turističnega društva, ki je bil v soboto, so podelili priznanja za lepo urejeno okolje. V društvu so ga ocenjevali lani poleti, v soboto so nato podelili enajst priznanj ter tri zlate hrastove liste za dolgoletno lepo urejeno okolje. Zlate hrastove liste so prejeli Albina Rebernik z Dobrne, družina Švent iz Vrbe in družina Gorečan s Klanca. Turistično društvo si prizadeva za lepo urejeno okolje še s svojo cvetlično gredo ob vstopu na Dobrno, prav tako zadnja leta pripravljajo spomladansko čiščenje parka zapuščenega Novega gradu. Pripravljajo jo skupaj z varovanci zavoda za otroke s posebnimi potrebami. Poleg skrbi za lepo okolje društvo organizira prireditve, med njimi je koncert ljudskih pevk, ki delujejo kot njegova sekcija. Med prireditvami so lani pripravili še slikarsko počitniško ustvarjalno delavnico in cvetlični sejem ter poskrbeli za promocijo Dobrne v oddaji Moja Slovenija. BJ Denar za Lipo ŠTORE - Občini so odobrili evropsko sofinanciranje za gradnjo kanalizacije v blokovskem naselju Lipa. Z njo bo naselje Lipa priključeno na celjsko čistilno napravo. Gre za približno pol milijona evrov z razpisa za razvoj regij, ki jih bo občina izkoristila prihodnje leto, saj želijo letos dokončati večletno prenovo štorskega kulturnega doma. Vrednost naložbe v kanalizacijo na Lipi znaša sedemsto tisoč evrov, razpis za izvajalca nameravajo objaviti pred koncem leta. Zgradili bodo del nove kanalizacije, razbremenilni objekt ter povezavo z rajonskim zbiralnikom. 6 GOSPODARSTVO Kot je povedal direktor Emo ETT Janko Gorenšek, je vzrokov za propad celjskega proizvajalca posode več, na prvo mesto pa je postavil nekonkurenčnost, saj »preprosto nismo bili več sposobni toliko prodajati, in zato smo se odločili, da če ne bomo zagotovili pogojev za nadaljnje delo, je končni scenarij ukinitev proizvodnje«. Odpuščajo, da bi preživeli Reševanje nekdaj priljubljenih »Emovih posod«? Celjsko podjetje Emo ETT, naslednik nekdanje tovarne posod, se že nekaj časa ukvarja s precejšnjimi težavami. Do tega so jih v Emu ETT privedli nekonkurenčnost, draga država, nemogoči pogoji in to, da s poslom ustvarjajo izgubo. Problemi z likvidnostjo so pripeljali do kritičnega poslovanja, blokad računov, težav z izplačili plač in prispevkov ter vrnitvijo kreditov bankam in poplačili dobaviteljem. Lansko leto je Emo ETT zaključil s slabimi 600 tisoč evri izgube. Celotno dogajanje je povzročilo, da so minuli teden v Emu ETT 47 od skupno 98 zaposlenih obvestili, da je ni več potrebe po njihovem delu. Kljub napovedim, da naj bi zaposlene odpustili v petek, Direktor Janko Gorenšek so v vodstvu šele v torek s sindikatom uskladili program presežnih delavcev, ki so potem prejeli osnutke odpovedi delovnih razmerij. Odpovedi bodo veljavne, potem ko jih bodo zaposleni podpisali, in ko se bo iztekel odpovedni rok, kar v primeru nekaterih delavcev lahko traja tudi do konca maja. Soglasje z zaposlenimi Odločitev o odpuščanju so sprejeli s sindikatom in z zaposlenimi, ki so ugotavljali, da nima smisla nadaljevati agonije in da je bolje, če na »borzi« izkoristijo svoje pravice. Ob tem je direktor Emo ETT Janko Gorenšek poudaril: »Po moje je prav, da to naredimo zdaj, ko smo sposobni iz svojega premoženja, virov in zalog poravnati vse obveznosti. Če bi agonijo vlekli, bi bilo seveda vprašanje, če bi lahko poplačali svoje Danova kuharja z Gorenjem in Ansamblom Dori Danstudio Celje je minuli teden pripravil prav posebno kuharsko delavnico. Na njej so predstavljali prednosti Gorenjevih indukcijskih kuhališč, ki so do konca aprila v Danstudiu Celje na voljo po akcijskih cenah. Gre namreč za najhitrejši, najučinkovitejši in napreden način kuhanja, ki prihrani energijo in s tem tudi denar. Denis Kolman, predstavnik Gorenja, je poskrbel za raz-vajanje brbončic, ekipa glasbenikov z Ansamblom Dori na čelu pa za to, da so se zaužite kalorije hitro porabile. Danstudio Celje vam na kuhinje Danküchen v aprilu prizna kar 30-odstotni popust in nudi še brezplačni 3D-izris, izmere, dostavo in montažo. Danstudio Celje Emova posoda V Emu ETT so prejeli material, tako sedaj delavci lahko delajo, slišati pa je tudi obete o novih naročilih. Tako se zna zgoditi, da ne bodo odpuščeni vsi delavci, ki so sicer že pred dnevi prejeli obvestilo, da je prenehala potreba po njihovem delu. dolgove. Delavcem, ki bodo izgubili delo, bomo poplačali zaostale plače, tudi prispevke, kolikor jih nismo, in poskrbeli za odpravnine. Sicer se bomo seveda posebej dogovarjali za roke poplačila, vendar je želja in zahteva lastnika, da je treba dolgove poplačati, saj svojih zaposlenih ne namerava prinesti okoli.« Točnost in kakovost ne zadostujeta? Za naprej v Emu ETT napovedujejo, da bodo poskušali doseči reprogram dolgov in podaljšanje plačilnih rokov za zapadle obveznosti do dobaviteljev, izvesti ekološko in tehnološko sanacijo proizvodnje ter dobiti nova donosna naročila. »V gospodarstvu je veliko negativnih vplivov, ki jih je tež- ko spremeniti. Zagotovo bomo izkoristili vse možnosti, da bi zagotovili obstoj, vendar garancije ni nobene. Vidimo, kako se obnašajo banke in država, Celjski izdelovalec emaj-lirane posode je že 15 let v lasti družbe GNV, ta pa je last Janka Turnška, sicer lastnika kabelskega ponudnika Elektro Turnšek. Emo ETT večino proizvodnje izvozi. Že prejšnja leta so bila zanje težavna, število zaposlenih pa zmanjšujejo že od leta 2004. Zadnja leta so se reševali tudi s pomočjo Skupine Turnšek. Očitno je povsod manj kondicije in v Emu ETT so prepričani, da je bolje pravočasno nehati kot povzročati še večjo škodo. kupna moč je vse manjša, naš proizvod pa preprosto nekon-kurenčen in preobremenjen s stroški. Vedeti je treba, da so na zahodu že zdavnaj propadla vsa identična emajlirska podjetja, saj nas uvoz s Kitajske spravlja v zelo slab položaj,« trdi Gorenšek. V podjetju se zavedajo, da jim kupci priznavajo točnost izdobav, kakovost in fleksibilnost, vendar je to danes očitno premalo za obstoj na trgu. Če odpoved delovnega razmerja največ polovici delavcem in tudi drugi ukrepi ne bi zadostovali, bi celjski Emo ETT prenehal delati. Po besedah direktorja Gorenška naj bi bila dokončna usoda celjskega proizvajalca posode s 119-le-tno tradicijo znana v približno dveh mesecih. URŠKA SELIŠNIK NA KRATKO Ansambel Dori z gonilno dvojico Danstudia Celje - zakoncema Križnik in Goranom Kozjakom (drugi z leve), predstavnikom podjetja Danküchen za Slovenijo. Boris Razboršek (Ansambel Dori) je Denisu Kolmanu, predstavniku Gorenja, vseskozi gledal pod prste, pridobljeno kuharsko znanje pa kasneje delil s svojimi glasbenimi prijatelji. Ansamblu sta se v pesmi pridružila še Maja Šturm (Karavanke, Moonlightning orchestra) in Franci Podbrežnik (Happy band, Moonlightning orchestra). Krajnc ostaja na čelu VITANJE - V nedeljo je bil volilni občni zbor krajevne organizacije zveze borcev za vrednote NOB. Med njenimi tridesetimi člani je še devet udeležencev NOB, drugi so mlajši, saj organizacijo pomlajujejo. Predsednik krajevne organizacije ostaja Slavko Krajnc, nekdanji vitanjski župan, ki jo je vodil pretekla štiri leta. Zamenjalo se je le nekaj članov upravnega odbora. Lani in predlani so poskrbeli za obnovo vseh spomenikov in spominskih plošč na območju občine, lani so še odkrili spominsko ploščo veteranov vojne za Slovenijo, ki je pri spomeniku na pokopališču. Med glavnimi nalogami krajevne organizacije je priprava vsakoletne komemoracije, ki je 14. februarja v spomin na deset ustreljenih talcev. BJ Domači les namesto olja KOZJE - V občinskem središču se pripravljajo na postavitev skupne kurilne naprave na lesno biomaso. Njen investitor je podjetje Topko, v lasti domačina, ki trenutno pridobiva potrebna dovoljenja. Skupna kurilna naprava naj bi z energijo oskrbovala večji del občinskega središča, med njimi vse javne stavbe, za kar je občinski svet sprejel lani posebni sklep. Iz skupne kurilne naprave, ki bo postavljena v novi obrtno poslovni coni, naj bi prav tako ogrevali večnamenski center z dvorano, ki ga bo občina zgradila letos. Obstoječe ogrevanje javnih objektov je s pomočjo kurilnega olja, ogrevanje z lesno biomaso naj bi bilo precej cenejše. Gre za okoli milijon evrov vredno naložbo. BJ Čiščenje Šempetra BISTRICA OB SOTLI - Spomladansko čistilno akcijo so prvič pripravili v sodelovanju med občino in Mladinskim društvom Bistrica ob Sotli. Akcijo Očistimo Šempeter, imenovano po starem imenu kraja, je dolgo pripravljalo turistično društvo, nato jo je občina sama, letos so k soorganiziranju povabili še mladince. V petek so začeli čistiti vrtčevske sprehajalne poti. Sodelovali so tudi malčki, njihove vzgojiteljice ter nekaj mladincev. Sobotne akcije, ko so čistili nesnago ob cestah, se je udeležilo malo več kot dvajset občanov, ki so nabrali predvsem odvržene plastenke in pločevinke. BJ Koncesija spet v zraku Veselje zaradi pridobljene koncesije za Visoko gospodarsko šolo Celje je trajalo le slab mesec Odloči naj upravno sodišče CELJE - Skoraj natančno mesec po tistem, ko je Janševa vlada trem zasebnim visokošolskim zavodom podelila koncesije za izvajanje rednega študija v študijskem letu 2014/15, je vlada Alenke Bratušek v to odločitev močno podvomila. Še več, državnemu pravobranilstvu je naložila, naj sproži postopek pred upravnim sodiščem. Vlada je minulo sredo ugo- Prejšnja, Janševa vlada je med tovila, da je bila z zadnjimi odločbami o dodelitvi koncesije trem zasebnim zavodom storjena škoda javnemu interesu. Zato je od državnega pravobranilstva zahtevala, da pred upravnim sodiščem vloži tožbo za odpravo oziroma razveljavitev teh odločb. tremi zavodi koncesijo podelila tudi Visoki gospodarski šoli Celje (VGŠ) za študijski program sodobno proizvodno inženirstvo. Že takrat je bilo v javnosti veliko očitkov, saj je bil razpis zaključen v 14 dneh, pripravljen pa tako, da so se nanj lahko prijavili zgolj štirje zavodi. Najbolj so razburjala razpisna merila za družboslovni študij, saj je ministrstvo za prihajajoče študijsko leto za petino zmanjšalo število razpisanih vpisnih mest na javnih fakultetah. Ob Fakulteti za medije je bil drug zavod, ki je edini izpolnjeval razpisna merila, še novogoriška Fakulteta za znanosti o okolju. Med Fakulteto za industrijski inženiring Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto in VGŠ, ki sta izpolnjevali merila za podelitev tretje koncesije s področja tehnike, pa je vlada izbrala celjsko šolo, ker ima ta »boljše materialne in kadrovske razmere ter več neprora-čunskih virov financiranja za delovanje zavoda«. A kot zdaj opozarjajo v šolskem ministrstvu, vse tri programe, ki so dobili koncesijo za študijsko leto 2014/2015, izvajajo tudi v okviru javnih visokošolskih zavodov in gre zaradi tega za nesmotrno trošenje javnega denarja. O tem, ali bo VGŠ lahko oktobra prihodnje leto vpisala tudi redne študente, bo torej moralo odločiti upravno sodišče. Prispevek k dostopnosti študija Za vpis v 1. in 2. letnik visokošolskega študijskega programa sodobno proizvodno in-ženirstvo je letos predvidenih po 60 prostih mest za izredni študij, koncesija pa bi seveda vplivala na vpis študentov prihodnje leto. »Ker imamo zdaj med izrednimi študenti precej mladih, ki še niso zaposleni, S podelitvijo koncesij bi v letu 2014 VGŠ ter ljubljanska Fakulteta za medije in novogori-ška Fakulteta za znanosti o okolju skupaj prejele okrog 150 tisoč evrov proračunskega denarja. bi močno povečala dostopnost študija,« meni dekan VGŠ Celje docent dr. Gašper Gantar, ki ob tem še opozarja, da so študijski program sodobno proizvodno inženirstvo v Celju razvili prav na želje in potrebe domačega gospodarstva. IS Na eni izmed Minutk za pesem pred celjskim Narodnim domom so nastopili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Več izrednih denarnih pomoči CELJE - V Centru za socialno delo Celje so se po zapletih z enotnim informacijskim sistemom v lanskem letu zdaj razmere končno umirile. Kot pravi direktorica centra Olga Bezenšek Lalic, sproti rešujejo vse vloge za denarne socialne pomoči ter izredne denarne pomoči, prav tako tudi ni več zaostankov pri izdajanju odločb za dodelitev otroških dodatkov in državnih štipendij ter odločb o plačilu vrtca. Sicer pa v centru za socialno delo še ugotavljajo, da se je letos povečalo število izplačil rednih in izrednih denarnih pomoči tako po številu upravičencev kot tudi po višini izplačanih zneskov. Tako primerjava izplačil v lanskem septembru in letošnjem marcu pokaže, da je bilo letos izplačanih malo več kot 580 tisoč evrov oziroma 30 tisoč evrov več denarnih socialnih pomoči. IS 11 Prepevali na mestnih ulicah CELJE - Celjsko mestno središče prejšnji teden ni oživelo le zaradi nekoliko prijetnejših spomladanskih temperatur, temveč tudi zaradi mladih pevcev, ki so v knežje mesto s pesmijo prinesli prijeten vrvež. Zaradi odličnega odziva pred dvema letoma je tudi 30. mednarodni mladinski pevski festival spremljal projekt z naslovom Minutka za pesem, katerega namen je bil tudi letos glasbo prenesti izven dvoranskih meja na mestne ulice Celja. Organizatorji festivala so si Minutke za pesem, v sklopu katerih so zapeli številno domači in tuji zbori, zamislili kot napovedi osredjih festivalskih dogodkov, zato so jim Celjani lahko na ulicah prisluhnili petnajst minut pred dogodki, povezanimi s festivalom. V tem času so »pevsko oživeli« deli mestnega jedra, kot so ploščadi pred Narodnim domom, Mestnim kinom Metropol in pred Celjskim domom. ŠO Foto: GrupA Za pregled nad elektriko Vse bo v redu. triglav www.triglav.si CELJE - V Elektru Celje Energija so kot prvi dobavitelji električne energije predstavili mobilno aplikacijo za pametne telefone. Brezplačna aplikacija je splošno uporaben pripomoček, odjemalcu pa poleg splošnih funkcij omogoča javljanje stanja števca in preprost dostop do številnih informacij. Splošne funkcije so namenjene vsem lastnikom pametnih telefonov, saj omogočajo izračun porabe električnih naprav v gospodinjstvu, pregled lokacij polnilnic za električna vozila ter nudijo nasvete za zmanjšanje porabe. Sicer so v podjetju ECE, ki je hčerinska družba Elektra Celje, lani ustvarili dobrih 600 tisoč evrov dobička in 94 milijonov prometa, kar je 6 odstotkov več kot leto prej. Postali so tretji največji trgovec z električno energijo z nekaj več kot 14-odstotnim deležem na slovenskem trgu, saj so prodali 1,5 terawatne ure električne energije, od tega večino podjetjem. US Dobitniki letošnjih najvišjih občinskih nagrad z županom Bojanom Šrotom Vselej razlogi za optimizem »Ne iščimo vselej le slabih stvari, v našem življenju je tudi veliko lepega,« je Celjane ob prazniku nagovoril župan Bojan Šrot CELJE - Na praznični večer 11. aprila so se v knežjem mestu na osrednji slovesnosti poklonili vsem dobitnikom najvišjih občinskih priznanj. Župan Bojan Šrot, ki je ob tem nagovoril zbrane v veliki dvorani Narodnega doma in vse Celjane, je poudaril, da je za mestom dobrih dva tisoč let zgodovine, ki so jo ves čas soustvarjali izjemni ljudje. »V človekovi naravi je, da ga nekaj žene naprej in skuša za seboj pustiti sledi,« je ob tem dejal in izrazil upanje, da bodo tako ravnale tudi prihodnje generacije Celjanov. Kajti te, ki so živele doslej, in zdajšnja na čelu z letošnjimi dobitniki najvišjih občinskih priznanj v mestu puščajo neizbrisen pečat. Praznična slovesnost je bila tako v znamenju dobitnikov najvišjih občinskih priznanj. Med njimi so kristalne celjske grbe prejeli diplomantka sociologije Jasmina Šepetavc, menedž-menta Selma Duranovic in zobozdravnik Tine Malgaj, bronaste celjske grbe Janko Razgoršek za uspešno podjetniško pot ter vzgojo mladih v avtokleparski stroki ter dve kulturni ustanovi - Hiša kulture Celje in Galerija Plevnik-Kronkowska. Srebrna celjska grba sta prejela PGD Teharje in modelar Edi Zagozda ter kot najvišje priznanje zlati celjski grb nekdanji atlet in atletski trener ter arhitekt Jože Kopitar. Župan Šrot je spregovoril še o dveh največjih projektih, ki bosta tudi v prihodnjih letih zaznamovala Celje; o obnovi starega mestnega jedra in lokalnih ukrepih za poplavno varnost na porečju Savinje. Oba sta krepko podprta z evropskim denarjem, saj del v takšnem obsegu ne občina in ne država ne bi zmogli sami. Kljub temu, da gre za dela, ki so nujno potrebna in od katerih bodo imeli ljudje v prihodnje le koristi, bodo v prihodnjih mesecih pomenila tudi veliko motnjo v vsakdanjem življenju. Ljudje ju v veliki večini sicer sprejemajo pozitivno, a žal spet ne vsi. Vselej in povsod se namreč najdejo takšni, ki v še tako dobrih stvareh vidijo tudi slabe. Kot je še poudaril župan Šrot, je tako tudi sicer v življenju. In prav zato bi se morali bolj potruditi, da bi optimizem premagal pesimizem. V Sloveniji živimo bolje kot v večini preostalega sveta. Zdajšnja kriza ni ne prva ne zadnja, ki jo bomo preživeli, zato je župan Šrot Celjane pozval, da se skupaj potrudijo in naučijo uživati tudi v majhnih radostih življenja. IS, foto: SHERPA Med novim in starim direktorjem Kandidata naj bi imela tudi ustanoviteljica CELJE - Direktorju celjskega zdravstvenega doma Stanislavu Kajbi se bo maja iztekel štiriletni mandat na čelu javnega zavoda. Svet zavoda že išče novega vodjo, na razpis pa se lahko ponovno prijavi tudi Kajba. Javni razpis se bo iztekel jutri, v petek, zato še ni znano, koliko kandidatk in kandidatov se bo potegovalo za direktorski stol. Ker svet zdravstve- nega doma išče direktorja za polni delovni čas, je po naših informacijah malo verjetno, da bi se na razpis prijavil kdo od zdravnikov, zaposlenih v zdravstvenem domu, saj da se ne želijo odreči svojemu poklicu. Aktualni direktor prim. mag. Stanislav Kajba zdravstveni dom sicer prav tako vodi s polnim delovnim časom, kljub temu pa dvakrat tedensko dela v ambulanti dispanzerja za pljučne bolezni in alergologijo. Ali se bo potegoval za novi mandat, nam ni želel zaupati. »Naj do konca razpisa to ostane skrivnost,« je dejal, po hodnikih zdravstvenega doma pa je mogoče slišati govorice, da se od direktorskega stola poslavlja in da naj bi svojega kandidata predlagala Mestna občina Celje, ustanoviteljica zavoda. Zdravstveni dom Celje sicer zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo ne le za občane celjske občine, temveč tudi za občane občin Dobrna, Vojnik in Štore. Razpis kot primernega kandidata za direktorja med drugim predvideva človeka z vsaj sedmo stopnjo izobrazbe medicinske, ekonomske, pravne ali druge družboslovne smeri. AD NA KRATKO Spet čez Pavličevo sedlo SOLČAVA - Tudi letos je bil čez zimo zaprt mednarodni mejni prehod Pavličevo sedlo, ki so ga pred dnevi znova odprli za cestni promet. Na slovenski strani je bila cesta plužena in prevozna tudi pozimi, vendar je bil mejni prehod vseeno zaprt, saj cesta po avstrijski strani ni bila prevozna. Kljub odprtju mejnega prehoda opozarjajo na potrebno previdnost, saj so ponekod ob cesti še vedno večje količine snega. US Vključitev po treh letih ŠOŠTANJ - V združenju Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kjer so se odcepili od velenjske zveze, so se tri leta neuspešno trudili za vključitev v krovno slovensko organizacijo. Po statutu mora soglasje za vključitev podati tudi organizacija, od katere se odcepi nova zveza - v tem primeru je bilo to velenjsko združenje veteranov. Potem ko so šoštanjski svetniki pozvali velenjsko organizacijo, naj izda soglasje za enakopravno vključitev Šoštanja, so na nedavnem glavnem zboru Zveze veteranov vojne za Slovenijo v polnopravno članstvo sprejeli tudi šoštanjsko združenje. US MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 in 80/10 - ZUPUDPP) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97,50/98,28/99, 117/00, 108/01,70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje stem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javnih razgrnitvah dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Bežigrad - Bukovžlak in Vrhe I. Zupan Mestne občine Celje naznanja javno razgrnitev osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Bežigrad - Bukovžlak in Vrhe, ki ga je pod številko projekta 084/12 izdelalo podjetje Vizura - Vitez, d.o.o., iz Celja. Ureditveno območje zajema zemljišči s pare. št. 1047/18 in 1502/13, obe k o. Bukovžlak. II. Gradivo iz prve točke bo od 26. 4. 2013 do vključno 27. 5. 2013 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo. Sektorju za pro storsko načrtovanje in evropske zadeve. III. nadstropje. Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu KS Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje. III. Javna obravnava bo 8. 5. 2013 ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 27. 5. 2013 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo. Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si. pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »PUP Bežigrad - Bukovžlak«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/moc planiranje stalisca in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Zupan Mestne občine Celje Bojan Šrot NA KRATKO Odlično vino slabo tržijo PODČETRTEK - Kot se je izkazalo tudi na letošnjem ocenjevanju vina Društva vinogradnikov Virštanj - Kozjansko, imajo tamkajšnji vinogradniki odlična vina. Problem je, ker jih premalo učinkovito tržijo. O tem so se pogovarjali na ponedeljkovi razširjeni seji društva v Virštanju, kjer so poudarjali potrebo po skupnem nastopanju. Župan Podčetrtka Peter Misja, ki je tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, je na sestanku napovedal za maj okroglo mizo na temo trženja, ki bo za širše Obsotelje. Na njej naj bi opozorili na neizkoriščene možnosti trženja, predstavljala naj bi prvega od več različnih ukrepov. Na letošnjem ocenjevanju v Virštanju je bilo ocenjenih okoli sto vzorcev vina, njihove visoke ocene so se razlikovale le za dobre pol točke, gledano od najvišje do najnižje ocenjenega vzorca. Med belo zvrstjo in laškim rizlingom je dosegel najvišjo oceno vinogradnik Miloš Jug z Gostince, med chardonna-yem in sauvignonom Janez Ilek iz Verač ter med rumenim muškatom in modro frankinjo Boštjan Amon, ki je prav tako iz Verač. Društvo vinogradnikov Virštanj - Kozjansko ima od tega meseca novega predsednika, Slavka Topliška z Gostince. Toplišek tam kmetuje na vinogradniški turistični kmetiji, najširši javnosti je prav tako znan kot avtor knjig. BJ Slabša prometna varnost MOZIRJE - Lani so policisti na območju policijske postaje obravnavali 66 prometnih nesreč, kar je skoraj 30 odstotkov več kot v letu prej. Večina se jih je končala le z materialno škodo, 25 s telesnimi poškodbami, ena nesreča pa žal s smrtnim izidom. Kot opažajo policisti, je na tem območju v primerjavi z drugimi okoliši v Pu Celje najvišji delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč. Zaskrbljujoče je, da se je v prvih treh mesecih letošnjega leta prometna varnost občutno poslabšala. V tem obdobju so obravnavali 16 prometnih nesreč, lani 14, prav tako so tudi posledice teh nesreč precej hujše. US Prostorske spremembe LUČE - V občini je začel veljati spremenjen odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Luče. V občini so namreč pri pridobivanju gradbenih dovoljenj zaznali težave pri ureditvah komunalnega in energetskega omrežja in objektov. Te ureditve so osnova za razvoj infrastrukture, zato so morali spremeniti prostorsko ureditvene pogoje. Sprejete spremembe in dopolnitve PUP ne spreminjajo namenske rabe zemljišč, ta ostaja nespremenjena. Prav tako ne umeščajo v prostor novih objektov, ampak samo objekte, ki so predvideni že s sedanjim prostorskim planom in jih predvideva tudi veljavna zakonodaja. US »Ekofestovci« v novo sezono ŽALEC - Vsak prvi konec tedna v aprilu, maju, septembru in oktobru je v Žalcu in okolici že tradicionalno namenjen Ekofestu - sklopu prireditev, s katerimi želijo v občini spodbujati razvoj zelenega turizma, pospeševati javno-zasebno partnerstvo in utrjevati trajnostni razvoj. Aprilski Ekofest je zaznamovalo odprtje čebelarske razstave v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, postregel pa je tudi s predavanji na temo pikov čebel in žuželk ter z njimi povezanimi alergijskimi reakcijami. Na ribniku Vrbje so otroke zopet pričakali poniji in velika Ponirkova avantura, odrasli pa so lahko prisluhnili predstavitvi funkcionalne vadbe in analizi sestave telesa ter se seznanili z masažo s hmeljevim maslom. Nekaj obiskovalcev so pritegnili tudi nedeljska tržnica in sejem v Ekomuzeju ter degustacija vin savinjskih vinogradnikov v žalskem »Keudru«. ŠO Nezanemarljiva škoda BRASLOVČE - Naravne nesreče vse bolj ogrožajo naš planet. Prav nobena izjema ni občina Braslovče, ki sta jo lani poleti prizadela suša in novembra lani še poplave. Skupna ocenjena škoda zaradi zadnje suše je v občini nekaj več kot 3 milijone evrov, najbolj pa so jo občutili kmetovalci. Braslovčani se na drugi strani niso mogli izogniti niti novembrskim poplavam, ko je bilo najhuje v Letuški Gmajni in Malih Braslovčah. Pri tem je nastalo kar nekaj škode na infrastrukturi in kmetijskih ter gozdnih zemljiščih. Skupna ocenjena škoda znaša malo manj kot 170 tisoč evrov. ŠO Z varčnejšo razsvetljavo PREBOLD - Če ste se v zadnjem času ponoči sprehajali po preboldskih ulicah, ste morda za hip pomislili, da je z javno razsvetljavo nekaj narobe, saj so na prvi pogled ulice nekoliko slabše osvetljene. Stare, potratne ulične svetilke z razpršenim snopom svetlobe so Preboldčani namreč zamenjali z varčnejšimi natrijevi in led svetilkami, pri katerih je kot svetlobe veliko manjši, svetloba pa je usmerjena samo tja, kjer je zares potrebna. Projekt prenove javne razsvetljave, vreden 70 tisoč evrov, je pomemben z dveh vidikov - privarčevane električne energije in zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja okolja. Prvi prihranki so že opazni, kar pomeni, da bo investicija, kot je pojasnil podžupan Franc Škrabe, povrnjena približno v štirih letih. ŠO Varneje do vrtca ROGAŠKA SLATINA - Potem ko je občina lani obnovila del Ulice XIV. divizije, najstarejše ulice v mestu, se je letos lotila še posodobitve njenega preostanka. Dela bodo predvidoma končana do konca junija. Novo podobo bo v prihodnjih mesecih dobilo 228 metrov ulice, kjer je promet urejen enosmerno, projekt pa vključuje obnovo cestišča in dograditev pločnika. Za dela bo poskrbelo podjetje HPG iz Brežic, izbrano na javnem razpisu, župan mag. Branko Kidrič pa poudarja, da je naložba toliko pomembnejša, ker ulica med drugim vodi do vrtca. Občina letos za projekt namenja 105 tisoč evrov, lanska ureditev je prav tako stala okoli sto tisočakov. AD Izbrana nova ravnateljica POLZELA - Ker se dolgoletna ravnateljica Valerija Pukl zaradi upokojitve z majem poslavlja z mesta ravnateljice, je Svet zavoda Osnovne šole Polzela v začetku aprila izbral njeno najverjetnejšo naslednico. Na razpis za novega ravnatelja se je prijavilo deset kandidatov. Med njimi je svet zavoda za najprimernejšo kandidatko izbral Gotovljanko Bernardo Sopčič, učiteljico biologije in kemije v Osnovni šoli Šempeter. Sopčičevo mora zdaj potrditi še pristojen minister. ŠO O očitkih na račun preboldske šole Nezadovoljstvo svetnikov z Osnovno šolo Prebold PREBOLD - Nezadovoljstvo preboldskih svetnikov z osnovno šolo ima dolgo brado. Svetniki namreč na vsaki seji vedno znova izpostavljajo najrazličnejše očitke glede šole. Na zadnji seji so tako izpostavili dva največja problema. »Pred leti so preboldski učenci, ko so zapuščali osnovnošolsko izobraževanje, veljali za dobre športnike in uspešne srednješolce. Naše nezadovoljstvo se tako v prvi vrsti nanaša na športni del osnovnošolskega izobraževanja in slabe rezultate devetošolcev na nacionalnem preverjanju znanja,« je strnil pripombe svetnikov podžupan Franc Škrabe. Podpovprečen učni uspeh Preboldski devetošolci na nacionalnih preizkusih znanja namreč dosegajo v primerjavi z ostalimi slovenskimi osnovnošolci podpovprečne rezultate. Svetniki so prepričani, da so za to odgovorni učitelji z ravnateljem Otonom Račečičem na čelu, ki vodi preboldsko šolo pet let. »Rezultat ni nič slabši, kot je zadnjih deset let. Res pa je, da je pod povprečjem. Težavo imamo, ker uspeha naših osnovnošolcev ne moremo izboljšati,« pojasnjuje Račečič in dodaja, da v šoli izvajajo različne ukrepe, da bi izboljšali učni uspeh. Učitelji so tako zaostrili kriterije pri ocenjevanju in nenazadnje začeli poučevati bolj poglobljeno z najrazličnejšimi didaktičnimi metodami. Ravnatelj prav tako izpostavlja, da se je treba zavedati, da sta vzgoja in izobraževanje proces, ki traja vrsto let, zato rezultati ne morejo biti od danes do jutri. Slabo športno udejstvovanje Svetniki prav tako niso zadovoljni s šolskimi športnimi programi. Po njihovem mnenju je namreč športno udejstvovanje v Preboldu v zadnjih letih precej nazadovalo, kar se kaže tudi v slabih športnih uspehih njihovih krajanov. »Športni pedagogi bi lahko naredili več, če bi si zopet več upali. Pred leti je namreč sodišče razsodilo nekaj tožb, povezanih s poškodbami v okviru šolskih programov, v korist staršev. Učitelji so zato postali previdnejši, še posebej pri gimnastiki. Zaradi takšnega sistema je začela pešati športna vzgoja, kar se pozna na več ravneh in ne samo v naši šoli,« utemeljuje športno nazadovanje Račečič, ki so mu svetniki kljub temu, da se njihovi očitki vrstijo že kar nekaj časa, v začetku leta potrdili drugi mandat. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Je na šolskem igrišču vedno tako prazno, kot je bilo v času našega fotografiranja? Hišnika privarčevala 10 tisoč evrov Če se je še pred leti preboldska šola srečevala s finančnim primanjkljajem, v zadnjem času ni več tako, saj je porabo sredstev dodobra racionalizirala. Kot pojasnjuje ravnatelj Oton Račečič, so lani z zategovanjem pasu privarčevali kar 83 tisoč evrov. »Varčevali smo pri plačah zaposlenih, kar pomeni, da ni bilo napredovanj, zaposlovalni politiki, energentih in nenazadnje investicijskem vzdrževanju. Kot primer lahko navedem delo hišnikov, katerih delo nekateri neprestano kritizirajo. Ko smo naredili pregled delovanja, smo ugotovili, da sta opravila za več kot 10 tisoč evrov del, za katere smo ponavadi najeli zunanje izvajalce.« Osnovna šola Prebold je varčevala tudi pri prehrani in s tem obenem povečala tudi tudi njeno kakovost. Cilj šole je namreč, da čim več hrane pripravijo kuharice same, kar pomeni, da so Preboldčani kupovali le osnovna živila. Privarčevano vsoto bodo zdaj namenili za različna področja delovanja učencev oziroma obnovo nekaterih dotrajanih prostorov in napeljave. simblo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje SimbiOp d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0] 31 520385 I Fax: +386 (3] 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si www.radiocelje.com Čiščenje zimskih ostankov VELENJE - Delavci podjetja PUP Velenje, ki je koncesi-onar za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin, bodo v sklopu veljavne koncesije sanirali oziroma asfaltirali vse lokalne ceste v občini. V teh dneh obnavljajo staro državno cesto v središču Vinske Gore oziroma odsek lokalne ceste Dobrna-Vinska Gora, javno pot Avberšek-Zg. Peklenek v Krajevni skupnosti Paka in odcep »črpališče Šenbric« na Konovem. Ob omenjenih urejajo še nekaj krajših odsekov in opravljajo redna vzdrževalna dela na Cesti talcev, seveda pa odstranjujejo pesek in druge ostanke, ki jih je za sabo pustila dolga zima. Med izvajanjem del bodo morali delno zapirati tudi ceste, vendar bo dostop za krajane zagotovljen. US NA KRATKO Več mladih za poklice CELJE - Podatki o številu prijav za vpis v prve letnike srednjih šol za prihodnje šolsko leto kažejo, da je med mladimi v primerjavi s prejšnjimi leti občutno večje zanimanje za poklicno in strokovno izobraževanje. Številke niso končne, saj lahko devetošolci do 10. maja prijavnico za vpis prenesejo v drugo šolo oziroma program, če presodijo, da si bodo tako bolj verjetno zagotovili vpis. Prenose morajo šole upoštevati ne glede na število doslej prijavljenih novincev. Podatki za Slovenijo kažejo, da je več prijav v programe nižjega in srednjega poklicnega, zlasti pa srednjega strokovnega izobraževanja, kjer jih je kar 500 več, kot jih je bilo lani. Za približno toliko pa je upadel vpis v gimnazije. Zelo podobno je v Celju, kjer je v srednjem strokovnem izobraževanju spet največ zanimanja za programe zdravstvene šole ter šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Več prijav, kot je razpisanih mest, je tudi za programe elektrikar, tehnik računalništva in okoljevarstveni tehnik, zato pa je prišlo na 218 razpisanih mest za administratorje, prodajalce in ekonomske tehnike ter program ekonomske gimnazije le 75 prijav v Ekonomsko šolo Celje. V splošnih gimnazijah je približno toliko ali nekaj manj prijav, kot so razpisali prostih mest, le na razpisanih 140 mest v I. gimnaziji je prišlo kar 43 prijav več. A podatki se bodo do 10. maja še spreminjali. IS Pomoč čebelarjem NAZARJE - Na študentskem tekmovanju Microsoft Imagine Cup, kjer so v ospredju inovacije v podjetništvu, je ekipa Beezinga, v kateri je tudi Nazarčan Jernej Gračner, slavila s sistemom za analizo in zgodnje obveščanje o dogajanju v čebelnjaku. Sistem, ki so ga izdelali študentje s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, temelji na samodejnem pridobivanju podatkov iz panjev, pri čemer lahko čebelarji stanje preprosto spremljajo čez mobilno in spletno aplikacijo. Študentje so se za razvoj te rešitve odločili, ker so čebele eden najpomembnejših in tudi najbolj ogroženih akterjev v ekosistemu. Sistem čebelarjem omogoča, da ocenjujejo zdravstveno stanje v panju. Ne smemo namreč zanemariti dejstva, da je bila v zadnjih sedmih letih uničena tretjina čebeljih panjev. Ekipa študentov bo sistem predstavila julija v ruskem St. Peterburgu, kjer bo svetovno prvenstvo Image Cup. US Tudi iz Ljubljane nič novega LAŠKO - Laščani so se doslej že nekoliko navadili prometnega režima, ki je zaradi poškodovanega mostu v Ja-goče prinesel precej nevšečnosti. Kljub temu obljube o datumu dokončne obnove ostajajo v megli. Konec aprila, ko bi morali dela že končati, jih zares še niti začeli niso. V želji po jasnejših odgovorih so se predstavniki občine sestali s predstavniki direkcije za ceste. Izvedbeni načrti sanacijskih del poškodovane podpore so pripravljeni. Načrt del za obnovo poškodovane podpore predvideva dva meseca in pol. A kdaj bo ta rok začel teči, je največ odvisno do vremenskih razmer in višine vodostaja reke Savinje. Nepoškodovano podporo mostu bi lahko dolgoročno okrepili in zaščitili tudi po prepustitvi objekta v promet. Po drugi strani pa še ni znano, kakšne posledice je utrpela premostitvena prečna mostna konstrukcija. To se bo namreč vedelo šele ob dvigu oziroma izvedbi obremenilnega preizkusa. Čeprav je bil to osnovni namen sestanka, jasnega odgovora, kdaj bo most spet v uporabi, Laščani tudi tokrat niso dobili. Ostaja upanje, da bo most odprt vsaj do poletja, verjetno pa bo promet urejen izmenično enosmerno le za osebna vozila. StO os^rta s plinom in toploto Smrekaijeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si NA KRATKO Jabolčnik se vrača ZREČE - Na Skomarju so pripravili prvo ocenjevanje pohorskega jabolčnega mošta ter že drugo razstavo pohorske bunke. Jabolčni mošt, to je jabolčnik, je bil v starih časih glavna pijača Pohorcev, ki jo je začelo pozneje nadomeščati vino. V zadnjem obdobju doživlja jabolčnik preporod, saj na pohorskih kmetijah z njim znova postrežejo, še posebej na turističnih kmetijah. Na ocenjevanje so prinesli 21 vzorcev jabolčnika iz občin Zreče, Slovenske Konjice in Dravograd, med njimi jih je šest dobilo zlato priznanje, pet je bilo srebrnih ter deset bronastih. Najvišjo oceno je prejel jabolčnik Slavka Ločnikarja, zlato priznanje so še prejeli Oto Mikek, Peter Ločnikar, Jurij Kovše, Konrad Arbajter ter KUD Jurija Vodovnika, ki je prav tako prispevalo svoj vzorec. Vsi prejemniki zlatih priznanj so s Skomarja. Od dveh najvišje ocenjenih lastnikov bodo jabolčnik odkupili, ga ustekleničili ter predstavljali kot protokolarno pijačo. V Skomarju, tik pod Roglo, se letos spominjajo 700-letnice prve pisne omembe te pohorske vasi. BJ Poplavni stroški na plečih občine ŠMARTNO OB PAKI - Med bolj prizadetimi območjih v lanskih novembrskih poplavah je bila tudi občina Šmartno ob Paki, kjer je vodna ujma povzročila za 1,8 milijona evrov škode. Za izvedbo najnujnejših ukrepov v poplavah je lokalna skupnost iz občinskega proračuna porabila skoraj 60 tisoč evrov, država pa jim je priznala samo 12 tisoč evrov stroškov. Ker pa ta sredstva niso presegla vsote, ki mora biti v proračunu namenjena za rezerve za odpravo posledic naravnih nesreč, občina ni upravičena niti do teh 12 tisoč evrov. Tako zdaj občina za odpravo škode po poplavah ni dobila niti centa. So pa v občini na državo prijavili sanacije treh objektov, ki so bili lani najbolj poškodovani, in sicer brv v Rečici ob Paki, most na Hudem potoku v Rečici in del občinske javne ceste. Po oceni projektantov znaša bruto vrednost sanacije omenjenih objektov skoraj 260 tisoč evrov. V občini upajo, da se bo v državni sanacijski program uvrstil vsaj ena od nujno potrebnih obnov. US Bo dnevno varstvo zaživelo? SLOVENSKE KONJICE - »Moj cilj je, da obdržimo vse, kar je dobro, čeprav je v teh časih nujno varčno obnašanje,« pravi nova direktorica Lambrechtovega doma za starejše občane Irena Vozlič, ki je začela petletni mandat. Oboje bo skušala kar najbolj združiti. Nova direktorica omenja, da namerava vzpostaviti dnevno varstvo starejših, saj imajo v domu v ta namen dovolj prostora. Storitev dnevnega varstva so namreč želeli uvesti v preteklosti, vendar zanjo ni bilo dovolj zanimanja. Nova direktorica meni, da je med vzroki tudi to, da so občani s to obliko na splošno premalo seznanjeni, zato si bo prizadevala za večjo prepoznavnost. Vozličeva, ki je diplomirana medicinska sestra, je delala zadnjih šestnajst let v domačem zdravstvenem domu, kjer je imela na skrbi področje vzgoje in preventive. Z domom je sodelovala že na prejšnjem delovnem mestu, prav tako je občinska svetnica. Prejšnja direktorica Valerija Lesjak, ki je glasno opozarjala na hude tehnične napake v novogradnji Lambre-chtovega doma, po objavi razpisa za direktorja soglasja ministrstva ni dobila, čeprav so ji ga dali tako občinski svet kot svet zavoda. Zdaj je v domu zaposlena v finančni službi. BJ _ V ■ V V I Za varčnejšo šolo ROGATEC - Tamkajšnja osnovna šola bo postala energetsko varčnejša. Občina jo bo obnovila s pomočjo evropskega denarja. Medtem ko je športna dvorana pri Osnovni šoli Rogatec sodobna in energetsko varčna, je šolska stavba energijsko precej potratna. Da je energetska prenova upravičena in nujna, se je strinjalo tudi ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je občini na razpisu za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti dodelilo sofinanciranje iz kohezijskega sklada Evropske unije. Šola bo dobila novo fasado ter nova okna in vrata, vgradili bodo tudi toplotno črpalko. Dela ne bodo motila pouka, saj je obnova, ocenjena na okoli 450 tisoč evrov, predvidena med šolskimi počitnicami. Občina upa, da bo v prihodnje lahko poskrbela tudi za boljšo energetsko učinkovitost podružnične osnovne šole v Dobovcu. Projekt je prijavila na razpis, rezultat pa še ni znan. AD Rogisti so praznovali VOJNIK - Štajerski rogisti iz Nove Cerkve, ki nastopajo z lovskimi rogovi, so obeležili 20-letnico. V soboto so v domačem kraju pripravili slavnostni koncert. Štajerski rogisti so kot prvi v Sloveniji začeli igrati v es-iz-vedbi. »Med igranjem v Nemčiji so nas opozorili, da igramo dobro, vendar da nismo bili v koraku s časom. Igrali smo namreč v be-izvedbi. Takoj sem se odločil za es-izvedbo, saj smo tako imeli več možnosti za igranje zahtevnejših skladb,« se spominja ustanovitelj ter predsednik Štajerskih rogistov Viktor Kovač. Uspešni so tako doma kot na tujem, kjer so prejeli za svoje igranje tudi zlata in srebrna priznanja. Najbolj ponosni so na svoj nastop med obiskom papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, kjer so igrali budnico ter med mašo. Na njihovem sobotnem koncertu so med številnimi nastopajočimi bili na odru tudi Križevski, Domžalski in Prekmurski rogisti. BJ Stopili skupaj VRANSKO - Ker delavci Kiv Vransko zaradi težav v podjetju že nekaj časa niso prejeli plač in si zaradi tega težko privoščijo osnovne življenjske potrebščine, so se Vranščani s podžupanom Aleksandrom Reberškom na čelu odločili priskočiti na pomoč. Reberšek je tako podžupansko plačo namenil nakupu sedemdesetih paketov pomoči z nujnimi življenjskimi potrebščinami, ki jih je razdelil med delavce, ki so v podjetju še ostali. Prav tako je organiziral akcijo zbiranja živil v samopostrežni trgovini na Vranskem, kjer so Vranščani od srede do nedelje z živili napolnili dva nakupovalna vozička. K akciji sta se s paketi pomoči pridružili tudi humanitarni organizaciji Karitas Vransko in Rdeči križ. Seveda je slednje le obliž na trenutno socialno stanje, zato si na občini že prizadevajo najti brezposelnim nova delovna mesta. ŠO 14. april-5. maj Sentjurjevo * 2013 HtjcncijH, % M 11.4. do &E. >91*1 «latboi! = H9t ■IJlfcUl . iMI [rt a i,dol» . ...__.SIUI «iis.doja__>5ni DdUtdoBIO.__jHI ' EGIPT KfllZAfiJENJE IN POCFTNKE 7 DM XfllfrR&KJE PO MILU + 7 DNI POČITNIC II HOTELU S* | 141 mi wuoiw+n »rami. oeuw mtodlU.----itai I m»* 17, ULJ-kl OT. odhod 21L& v* mw jt^ J. .M H.^ITl^^lItelH fc. a T mMl.l.i^ i I TURČIJA - ALANYA FELAI KWSH0T&BUIUIII11MEi'i'ttmrwwM. J i JU. BUliyn tTI t Vi EJI«IBU ail Udu SI hDdJS.il 17. J. =S5Sf M 01 »17. KM lil «mi« 679 t HtlTilnUl >.h| t ___ ____1 iMI ■ ... od i Ji mu.m...........*mt AMnUimid^peMti'ApWunlaH m UEwraw* m KI:S s» sta? | I ROJU WIE MU ilMKTM RE5RW i iia»:n) ITI m TnuiiKLir luitBtUt^nBnmnuiit I M 11I.4SÄA in ml Hi do Hi = «9 «MUU_■ tu DdUdcSU.___.«71 nd!57*1Jl •< usajLiniia .1 MlUttl.VL_.! HI UMt - RE5KT t HZ 5* nt« ti i u rrrffja. ■ mu wfjj&tTi riUinUUilllCLIEIVEtTT t v*. d11Add2U ■ra/ ISi no»? in Od i H. dosti ■ ost M17. Alt* >M( ti ZDA dO -6 -. * Tf 434«-?»............... SCIJ9 dollO 7" v* KH/flt u, pGpme n cep liajfcikjMiVfUiiWirwMiaar f mmiiimniF nagwwa J lili MCUBIYEUIEKT + n t >*"-B od 17* rfcSi.5 h od 15. ta m» a4**t od TU do 1.7, h al 2GÜ. de !U ««Bil 0d17.Mt57.«iM19B «761 cW( «1 lir »o Ü7. n ni ili. »o iS s -5iit 0dS.7*lZ£____. S2IC Hoitri Hi« *om m NU« r. I TU n m« » 71 nu>Bzin * TT t masiju i7A * s aw.» srn ■ m * dSUfe1.7.tad2BJLdbH. = *»[ «1.7 M15191®ilS - sier ud 117 * 217. m« lli ■> 1M. T 5Z» t Ml 22.7.49 111_ = 3361 C BUnEHLh III bia It. ljfl.lil NlUlffillEmHHEtMtf r.nmiMuiiitfw 1 Ti JU UM.TT»*»-. nEDSIMHIIVSAHBMf^ fllHUUU, t*rt=V*t al 1.7.Al 1.7. ..............JVfzlllI 17. Al 111 JNtf-SOf «isinoM.______lm*< o4ieAdozt__iHfimi «HL3fcW-HrfiHII _ ■ECGIBM KMURfililAl BMUGARIJA RCIJAI ŠPANIJA HHCKUU 5 EACH MtWH*' lUntjururiiL Jj WSIZ]^l«.^TT■.*,•,■ odl^.6.^oI^l_____m Ot I ddHlttU. ........ ■«[ «11 J. do lit. h Mill do si -4711 «w.ftiu______»4M( ac" MJW«W - 441 c Hnlel P0TUUH BEACH 3' ■ initiSEITin ■ 41 mmn+IT «uun E tust* «tod 17.1 do 41---------= J»£ m ŠPANIJA ■ COSTA BRAVA | Kotni GH FLAMINGO d" .ikntiurniu l.-il «57 Al 11!. h od Mi rta M S MHJ.aaffiJ. ■«( BfiSAlUB.............. -34tt I-. ^-__ | lawt.Tilf m MutMio^ibÖatfqluliDfl U£Ö3ÖUII Ikl rtlifir 3in-3ll | ' - POCITNICE NA JADRANU tudi v mesecu aprilu DO 10% CENEJE! OTOK KRKI hotel PARK PUNAT 3* DO 48 EUR PO OSEBI CENEJE) crN: no oiedi v eub TERM k TFRMIU 'TJimim TTHUIN lniM rnuiN RUM illMItf VHfnHH U U ■U JU ni 11 J.T.-Bi ai ii « dol« PMliPIHUTJ' arucisuTiss" miafniMisn-m 37B J«-=3IJ >Ml-= <71 J44T--40» itatafUKNur a- 1-2TKE rSiTIVuf itftimmtHT. ' na vnr ■>>.■ > umi rn 1 t b ii m ««mm nWtu»» gnsd U oa It tu ■«•> wtKu llfi Ml HmMmnhh bin I HWUCU J>1J I .m run HI d»i na™ UMIDIII m» «DKfln üniWixii» ntim>j niMau^sixIiimmilinniiiHiiiM» OBtEnreasEUVBn IÜHJ.IJ :muiN IEHW Ih TIHMIII itn MIN flUH Mt imitiv 1 31 br -Ki 111 n rtHj HÜBIBHWInW riCUWU' KS™CTS*7TVStrF5.KL 7iFOj>Himi-n SOJi 125 JH'i 473 _M3'- 3H FJIUENITDKA huttl TlfEIIVM J' nnuBDMtll JW=JK £ßt~= US füJtaSTHia MHITKEUM 4* miWCgUT^TTYsBlFSH. Ttiuflm^n «9 ■ 47» sm -' sis; J»->S7> 679-r sia NUEKnm wnEitwi iriimtStftVHlFSKl. 7nHVBUl>t7T 59T =334 695 = 415 176 = 473 «95 = 413 597 = 334 1 nranmi>3L>iaPDutaiini£n j j s.i' z i. ■ rti käfe un cm id ri* id m JJT= Jli . .. Ii1L fj u JM 19t | dauautZiTI t,iaE1JHmdHiimhbc«l*tri 17da 1* nDSfilHnionABnAJMildEUt«« ■ Sdo—E iMHm prvn^o rioumi 'OTOK Ji PAN I hotel ŠIPAN 3* DO 243 EUR PO OSEBI CENEJE] CENE SO PO OSEBI V EUR nuEn :__ftl* TWG T SAT TV S F KL ■ Hmn i.'7(nSnr Str HSfti-jura» 1/J1WCP73<(riVSrKl.-dEsc in ure MTW s m tm« TOMIN TEBW1N IEHMIH J. in IL .! jer = 4» J» = 469 J6T " 549 -693" • 4» J4 kaznivega dejanja v Vegradu namreč kadrovska direktorica. Je pa v torek na sodišču še dejala, da se z denarjem iz blagajne vzajemne pomoči ni nikoli okoristila, in še enkrat Tovšakove. Tožilec Stanislav Pintar je zanjo predlagal 18 mesecev zapora s preiskusno dobo treh let, čemur je sodišče tudi sledilo. Tovšakova in Gabrijelova bosta i_ Branka Gabrijel je s priznanjem krivde sledila Hildi Tovšak. Se je pa izognila zaporni kazni. zdaj morali kriti stroške sodnega postopka, škode, ki je bila s kaznivim dejanjem storjena, pa jima ne bo treba vrniti. Ker se obramba Gabrijelove na izrečeno kazen ne bo pritožila, je ta že postala pravnomočna. SŠol, foto: SHERPA RADIO, KI GA BEREMO 23 90.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. KRAJCARJI: Četudi majhni smo 2. OKROGLI MUZIKANTI: Francoski poljubček 3. ANS. MLADIKA: Ko srečam ga z drugo 4. FANTJE Z VASI: Kriška gora naša 5. ANS. BITENC: Jecljava polka 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. IT'S A BEAUTIFUL DAY -MICHAEL BUBLE (2) 2. JUST GIVE ME A REASON - P!NK FT. NATE RUESS (4) 3. MERMAID - TRAIN (3) 4. ON IRA - ZAZ (3) 5. FEEL THIS MOMENT - PITBULL FEAT. CHRISTINA AGUILERA (2) 6. ONE WAY OR ANOTHER (TEENAGE KICKS) - ONE DIRECTION (7) 7. ARMY OF TWO - OLLY MURS (6) 8. MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE (4) 9. PLAY HARD - GUETTA DAVID FEAT. NE-YO & AKON (1) 10. INVINCIBLE - LEMAR (1) DOMAČA LESTVICA 1. TATOO - NINA PUŠLAR (4) 2. NOV DAN - DA PHENOMENA (5) 3. ŠE EN DAN - MI2 (7) 4. VSE JE V GLAVI - COVERLOVER(3) 5. WINDOW - ELVIS JACKSON (3) 6. NOR SIGURNO NE - BIG FOOT MAMA (2) 7. DINAMIT - DAVID GROM (1) 8. MESTO ŽELJA - LOMBARDO (2) 9. NAJ SIJE V OČEH (OZZYLEETIGER MUFFIN MIX) - MUFF (4) 10. ČE SVET ME PUŠČA V DVOMIH - LADYBIRD (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: PEOPLE LIKE US - KELLY CLARKSON SO YOURS - DARIN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ROŽICE - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE SIVO NEBO - ANDREJ IKICA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Nara Petrovič, (f)ekolog Bil je dovolj pogumen, da je izbral pot, ki ga osebno osrečuje, četudi je to daleč od družbenih standardov uspeha. Kot pravi, ljudje svoj čas in talente zelo poceni prodajamo v prevari stoletja. In tiste ovce na robu črede imajo boljši razgled. Nara Petrovič je ekolog, ki sam sebe v šali imenuje kar fekolog. Ljudje se do svojih lastnih telesnih odpadkov obnašamo tako kot do vseh ostalih smeti. V trenutku, ko jih odvržemo, za nas ne obstajajo več. A vendar nas vsaka stvar prej ali slej udari v obraz. Z akcijo Očistimo Slovenijo smo v nekaj letih pospravili ogromno smeti. A kot pravi Nara Petrovič, je to še vedno praskanje po površini. Z njim se bo Saška T. Ocvirk v oddaji Znanci pred mikrofonom pogovarjala to nedeljo po 10. uri. »f radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Zakaj darujemo? V Sloveniji obstajajo številne humanitarne organizacije, s katerimi Slovenci vedno znova dokažemo, da imamo velik čut za pomoč soljudem. Tokrat bomo v Odmevu govorili predvsem o zbiranju oblačil in opreme, ki jo ljudje več ne potrebujemo in jo oddamo, da bi nekomu drugemu olajšali življenje. Toda, kaj vse ljudje da- rujemo, ali gre res za stvari, ki so še uporabne, ali darujemo kdaj tudi samo zato, da se rešimo nepotrebnih stvari? Kam gre vse to in na kakšen način te stvari organizacije podarijo tistim, ki jih potrebujejo. V Celju lahko poleg ustaljenih dobrodelnih društev in ustanov, ki jih poznamo vsi, v zadnjem času opazite tudi posebne za- bojnike, ki so last mednarodne organizacije Humana. Zbirajo rabljena oblačila, ki jih nato prodajo. Medtem ko je denar od prodaje do zdaj šel v tujino, bodo letos prvič del dobička namenili tudi za ljudi v stiski v Sloveniji. V Odmevu se bomo pogovarjali tudi s prostovoljcem ter predstavniki Rdečega križa in Karitasa. VSAK ČETRTEK ob 12.15 ■ VbAK bCIKICrVOE d me v r radiocelje POGLEDI jlieJlS www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz Vaše mnenje šteje Ker na Radiu Celje cenimo mnenje poslušalcev, dajemo poseben poudarek tudi kontaktnim oddajam. Tako lahko vsako jutro med 6.30 in 6.45 v oddaji Vaše mnenje šteje razpravljate o najrazličnejših aktualnih temah. Od čisto vsakdanjih, kot je vreme, do bolj zapletenih, ki odmevajo v javnosti in odpirajo razna vprašanja. Bodite z nami tudi jutri in delite z nami svoje mnenje. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 18. april_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 19. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 20. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 21. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Nara Petrovič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 22. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom- Nara Petrovič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 23. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 24. april Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) 24 RADI DOBRO JEMO S Franjo Centrih, direktorico UPI - Ljudske univerze Žalec smo v kuharski oddaji na Radiu Celje resnično veliko »kuhali«. Lazanja, najljubša jed njenega sina, enčilade, ki ne smejo manjkati na mizi, kadar pogosti kakšno družbo, in nekaj sladkega na koncu. Vmes je Centrihova predlagala še okusne prigrizke, ki jim lahko rečemo kar minipice. Zanje toast narežemo na trikotnike in jih premažemo z nadevom. Tega pripravimo iz naribane posebne salame in sira (razmerje 1:1), primešamo kislo smetano in začinimo z origanom. Popečemo v vroči pečici, da se sir stopi, in ponudimo s kečapom ali brez. Veliko užitkov pri kuhi ali peki in dober tek! „ NE ZAMUDITE! "KRIZA BAR" ODPIRA VRATA V soboto, 20.4., ob 18. uri na Ložniri nri MESNA LAZANJA Sestavine: Nadev: 700 g mletega junečjega mesa, 1 čebula, česen, 1-2 korenčka, peteršilj, paradižnik (iz konzerve ali svež ali mezga), testenine za lazanjo, nariban sir Bešamel: 70 g masla, 70 g moke, % 1 mlačnega mleka, sol, poper, muškatni orešček Priprava: Na olju svetlo prepražimo čebulo, dodamo korenček (narezan na koščke ali nariban) in na hitro popražimo. Dodamo meso, začimbe (sol, poper, origano), paradižnik, česen in peteršilj ter vse skupaj prepražimo. Med praženjem zalivamo in kuhamo približno 30 minut. Za bešamel raztopljenemu maslu dodamo moko in gladko zmešamo (lahko si pomagamo s paličnim mešalnikom). Med mešanjem počasi prilivamo mlačno mleko, začinimo in še 5 minut kuhamo pri nižji temperaturi. Namaščeno posodo prelijemo najprej s tanko plastjo bešamela, nato položimo plast testenin (suhih ali kuhanih), jih premažemo s plastjo bešamela in plastjo mesne omake, prekrijemo s plastjo testenin in to še enkrat (ali dvakrat) ponovimo. Končamo s plastjo testenin, ki jih potresemo z naribanim sirom (lahko več vrst: parmezan, edamec, mocarela). Pečemo 25 minut pri 200 ENCILADE Sestavine: tortilje (narejene doma ali kupljene) ali palačinke, 1/2 1 mleka, mast ali olje za pečenje, poper, rdeča paprika, čilijev prah, 700 g mletega mesa, 1 čebula, 1 strok česna, nasekljan peteršilj, 6 paradižnikov, 1 velika žlica kečapa, kajenski poper, majaron, 100 g topljenega sira v kockah / čardaš (pikantni sir Zdenka) Priprava: Mleko stepemo z enim jajcem in s soljo, dobro začinimo in obarvamo s poprom, papriko in čilije-vim prahom. Po tej mešanici povaljamo pripravljene tortilje ali palačinke in jih še enkrat na hitro zapeče-mo. Mleto meso prepražimo na čebuli, dodamo strt česen, peteršilj, narezan paradižnik in kečap ter vse skupaj dušimo. Zmes začinimo s soljo, kajenskim poprom in z majaronom. Nadev namažemo na palačinke, jih zvijemo, damo v posodo, obložimo s sirom, ki smo ga narezali v tanke pramene, ter pečemo, dokler se sir kremasto ne razleze. Postrežemo jih vroče s solato. / - - ZELENJAVNA LAZANJA Sestavine: 2 beli čebuli (približno 300 g), 200 g bučk, 200 g jajčevca, 200 g korenčka, 250 g koruznih zrn (iz pločevinke), šopek mlade čebule, en rdeč čili, 3 stroki česna, 2 jedilni žlici olja, 500 g paradižnika, 3 jedilne žlice kečapa, sol, poper, ščepec sladkorja, 200 g gaude (rezine), 3 lončki kisle smetane, 12 listov testenin za lazanjo, (lahko izpustimo mlado čebulo in čili; paradižnik damo bolj po občutku, ne preveč) Priprava: Čebulo olupimo in narežemo na majhne kocke. Korenček očistimo in narežemo na rezine. Jajčevec narežemo na rezine/kocke. Koruzo splaknemo in odcedimo. Čili očistimo, operemo, odstranimo semenje in drobno nasekljamo. Česen olupimo in drobno nasekljamo. Paradižnik križno zarežemo, hitro potopimo v vrelo vodo, splaknemo s hladno vodo, olupimo in narežemo na velike kocke. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Na vročem olju dušimo čebulo in korenček, dodamo bučke, jajčevec, česen, mlado čebulo in čili ter vse skupaj dušimo približno 5 minut. Nato dodamo paradižnik, kečap in koruzo; kuhamo okoli 5 minut; začinimo s soljo, poprom in sladkorjem. Dno pomaščenega modela za narastek premažemo s 4 žlicami kisle smetane. Izmenično zložimo v model v plasteh liste lazanje, zelenjavo in sir (tudi kislo smetano); končamo z zelenjavo. Po površini porazdelimo ostalo kislo smetano in sir. Pečemo v pečici približno 35 minut. V__/ TRIKOTNIKI Z OREHI Sestavine: Testo: 300 g moke, Vi pecilnega praška, 200 g sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 2 jajci, 100 g masla, 1-2 žlici marelične marmelade Nadev: 150 g masla, 150 g sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 3 žlice mleka, 350 g orehov (lahko uporabimo tudi lešnike) Obliv: Jedilno čokolado raztopimo v sladki smetani Moko presejemo s pecilnim praškom na desko. Naredimo vdolbinico, dodamo sladkor, vanilijev sladkor, jajca, koščke masla in zamesimo gladko testo. Za nadev stopimo maslo, primešamo sladkor, vanilijev sladkor, mleko in pustimo, da zavre. Dodamo zmlete orehe (ali lešnike). Testo razvaljamo po pomaščenem pekaču, ga premažemo z žlico marelične marmelade in nato z nadevom. Pečemo 25 do 30 minut pri temperaturi 180 stopinj Celzija. Ko je sladica pečena, jo razrežemo na trikotnike in vogalčke premažemo s čokoladno glazuro. NL DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA Gostilna pri. Ito PRI^ Stop če 31,; A H AC U Tel.: 03/ 74 rg^ gostilnama POHAN PIŠČANEC (1,6 KG) GOSt^mpreno*^ Iftl," Bohorč " jftg. OOJ^A KUHINJ^, MIKt, mit, KOSILA, ma cam., crnaiiMG: Sp^knwno mršila „ vtQtt*MWw^tbt Mlrfsn tp.r BiiJjiv) JCvtdri 44, 3430 krUJur prt Ctllu Tel.: ++386 {0)3 746 1* 30, Mobil«: ++38(, (0)41 «6 Iti KOSILO GRATIS Ob nakupu treh kosil KUPON AKCIJA VELJA DO KONCA MESECA APRILA 2013 Rezervacije so priporofljive. Prosim, da vzamete kupon s sabo. MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 UD©W MML Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA ▼ d.O. fEjlTJUR C.leono Dobrotin'ka (7 Roga/ha ce/ta 16 imniuc C/o3) 746 11QO| Več ko,S® let z vami. MOTORNA VOZILA PRODAm KUPim RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju kupim z gotovino. Prepis, gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047. 545 RABLJENO vozilo ali skuter 50 ccm, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 97 STROJI KUPim TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 409 TRAKTOR Imt, Zetor, Deutz, Univerzal, Štore, Tomo Vinkovič ter ostale priključke, lahko v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130. p ZEMELJSKO frezo, širina 1 m, za TV 420, kupim. Telefon 041 511-304. 1275 ODDAm RENAULT 5 diesel, dobro ohranjen, malo vožen, 5 vrat, registriran, prodam. Telefon 031 415-589. 1197 OPEL corso 1,2 twinport, letnik 2006, prevoženih 110.000 km, prvi lastnik, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 400-386. 1280 DVA motorja: Skuter, 50 ccm, brez vozniške, tablice in čelade in Hondo 125 čbr, oba lepo ohranjena, prevožena približno 2.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 707-365, Tona. 1246 VW polo, letnik 2003, 5 vrat, 75 KM, nepoškodovan, garažiran, nekadilski, malo vožen, prvi lastnik - upokojenec, prodam Cena: 3.500 EUR. Telefon 040 891-578. p Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekami do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana V ŠTORAH oddam 60 m2 prostorov za skladišče ali delavnico. Telefon 041 697-247. 1250 ISTRA, Fažana, kamp Pineta. Oddam hiško, bližina plaže, od 10. 5. naprej. Telefon 041 736-229. 1262 MANJŠO stanovanjsko hišo oddam v okolici Šmarja pri Jelšah. Telefon 031 520-288. 1321 ENOSOBNO stanovanje, 200 EUR/mesečno + stroški, oddam. Telefon 041 763-219. 1307 ZAMENJAm STANOVANJE, last Nepremičnin, 39 m2, pritličje, balkon, zamenjam za večje. Telefon 031 565-741. 1203 ODKUP Celje: 031508 526 [stanovanje delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja prodam prodam GORSKO samonakladalko Pottinger 10 m3, brezhibno, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 969- 423. 1234 MOLZNI stroj Virovitica prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 210-520. 1244 KOSILNICO Bcs, Acme motor, bencin petrolej, starejši model, širina kose 127 cm, ugodno prodam. Telefon 051 203-305. 1263 DVODELNO klinasto brano, novo, pocinkano, prodam. Telefon 041 511-304. 1275 TROSILEC hlevskega gnoja Sip 27, gorski, dva pokončna valja, lepo ohranjen, prodam za 1.550 EUR. Telefon 040 241-355. 1291 MULTIKULTIVATOR Honda, gumijasta kolesca, s priključki freza, obračalnik Tajfun, novi jermeni in tridelne klinaste brane, prodam. Telefon 041 983-800. 1298 KOSILNICO Alpina prodam. Telefon 041 710-193. 1308 SAMONAKLADALKO Sip, 25 m2, 6 nožev, hidravlični dvig grebena, luči in kardan, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 295-239. 1315 uri. KUPIM PRODAM POSEST DVOSOBNO stanovanje, 60 m2, z vsemi priključki, na Ljubljanski cesti v Celju, 1.050 EUR/m2, prodam. Telefon 041 940-635. 1129 ENOSOBNO stanovanje na Hudinji, 5. nadstropje, dvigalo, obnovljeno, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 314-910. 1143 zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje GARAŽA oDDAm GARAŽO v Celju oddam v najem. Telefon 051 210-405. p ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje, hiša letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine in cela podkletena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539. BIVALNI vikend s sadovnjakom v okolici Planine in gradbeno parcelo v okolici Vojnika, 1.000 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 1245 SMER Šempeter, Polzela. Prodam obnovljeno hišo, 120 m2 stanovanjske površine, obnovljeno 2011, nova oprema, priključek na avtocesto 600 m. V račun vzamem stanovanje, cena po dogovoru. Telefon 031 493-944. 1260 m mm astrologinja BI0TERAPIJE PRoDAm 6SM 041404 935 1132 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja HLADINIK, pralni stroj, štedilnik, zamrzovalno omaro in ostalo belo tehniko prodam. Telefon 040 869-481. 1289 ODDAM MANJŠE stanovanje v Celju oddam. Tele- fon 041 479-586. 1236 PRODAM Do 36 nesecev na ohom OD, pokojnin § PE CELJE, UL XIV. dhtal|e 14, "J 03/4257000 Sž 02/2341000 S »tinrt« Romihih 1«. 02/521-3000 E: BONAFIN PLUS d.o.o. | Slovenska 27,1000 IjuMjana i VRSTNO hišo na Hudinji prodam. Informacije po telefonu 041 557-207. 1274 BRUNARICO (vrtno uto) iz masivnega lesa (polbruna) pokrito s kritino Bramac, primerno tudi za vikend, velikost 2,55 m x 3,30 m, z napuščem 2,10 x 2,00 m, prodam za 1.500 EUR. Informacije po telefonu 041 835-287. p VIKEND, hišico, 6,30 * 3,10 m, železne konstrukcije, izolirano zunaj, bruna znotraj, ladijski pod, 10 cm s tervolom, prodam. Telefon (03) 5716-331, po 19. Jirunr™ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR 02. po caniku vaäsga operateija STANOVANJE, 50 m2, oddam samski osebi ali mirnemu paru. Eno parkirno mesto. Telefon 041 364-140. 1249 STANOVANJE, takoj vseljivo, hodnik, kopalnica, dve sobi, kuhinja, posebni vhod, bližina Celja, 3 km, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 070 707-365, Tona. 1246 MANJŠE, delno opremljeno stanovanje v bližini Starega gradu oddam v zameno za pomoč pri delu v vinogradu ali na domačiji. Telefon 041 983-114. 1293 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Telefon (03) 5739-391. 1214 NA kmetiji Reberšak prodamo bele piščance za nadaljnjo rejo, možna dostava, možna je dobava enodnevnih piščancev. Informacije po telefonu 031 858087. 12 2 5 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam za 500 EUR. Telefon (03) 5778509. 1278 OVCO za zakol prodam. Telefon 5735054. L 53 MINI poni, rad je v družbi otrok, star eno leto, ugodno prodam. Telefon 041 794444. 1292 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodamo. Telefon 031 497-410. 2185 BIKCA, rj/lim, težkega 130 kg, za 510 EUR in kravo s teličko, ls, prodam. Telefon 051 235-747. l 59 MLADO kravo simentalko, s svežim mlekom, brez številke, pašno, prodam. Telefon 041 983-800. 1298 TELIČKO simentalko, težko približno 150 kg, prodam. Telefon 041 318-144. 1312 TELICO sivko, brejo 3 mesece, prodam. Telefon (03) 5763-258. 1317 PRAŠIČE, težke 25 do 40 kg in dva po 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, lahko tudi prevoz, prodam. Telefon 041 295239. 1315 KUPIm NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice, mlade ter bele težke piščance za dopitanje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg in 400 kg telico simentalko, bš, prodam. Kupim krave in telice za zakol. Telefon 031 423-297. 954 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, možne polovice, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p PONI žrebička poceni prodam. Telefon 041 264-132. L 50 DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol ter krave in telice iz ekološke reje, za nadaljnjo rejo, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p TELIČKO, po možnosti brez številke, mesni tip, težko od 100 kg naprej in bikca, kupim. Telefon (03) 573-8086.1300 AKUSTIKA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko ugodno prodam za 150 EUR ali menjam po dogovoru za drva, pujska, zajčke. Telefon 031 779-776. 1294 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold www.drva.info tel.: 051 359 555 Ingles d.o.o., Proseniško 53,3230 Šentjur PRODAM CIPRESE, navadne in smaragd ter pušpan, ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 1185 SEMENSKI in jedilni krompir, žganje, rdeče vino in mast z ocvirki prodam. Telefon 031 318-430. 1252 SUHO seno v okroglih balah prodam. Telefon 070 364-288. 1243 SLAMO v kockah prodam. Telefon 031 249-835. Š 101 SUHO seno in otavo v rinfuzi prodam ali zamenjam za hlevski gnoj. Telefon 041 518-421. 1281 SILAŽNE bale prodam. Telefon 041 249929. L 58 KOCKE sena in otavo, 5 silažnih bal, prodam. Telefon 031 207-444. 1297 KRMO v rinfuzi, okolica Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 031 245-239, zvečer. 1313 CIPRESE, velike 30 do 40 cm, za živo mejo, prodam. Telefon (03) 5763-258. 1317 OSTALO PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg in breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Prodam tudi silažne bale. Andrejeva kmetija iz Jazbine, telefon 031 509-061. 841 SUHE deske, 2 cm, 10 m3, dolžina 1 do 4 m, prodam. Telefon 031 649-201. 1125 BIKCA, čb, 180 kg, zelo lepega in dvo- ali 4-vretenski pajek Fahr za obračanje sena, dolžina 4,5 m, prodam. Telefon 031 866-924. 1140 1296 UREJENO stavbno zemljišče, 1.350 m2, v Kulturniški ulici v Celju, prodam. Cena 50 EUR/m2. Vse informacije in ogled dokumentacije: Janez Cerovšek, Pega-zov dom, soba 25/1 a, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina, po 15. uri.1309 MANJŠO hišo z vrtom, še v dobrem stanju, v ožji okolici Celja, kupim po ugodni ceni. Telefon (03) 5774-169. 1273 ZAZIDLJIVO parcelo ali parcelo za vikend: Šentjur, Šmarje, Štore kupim. Telefon 041 870-750. 1283 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROČILNICA [naročilnica IME IN PRIIMEK: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra. : DATUM ROJSTVA: : Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev m Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika. 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE Vsak dan si delal in garal, potarnati pa nisi znal. Le delo te krepilo je, ti dalo novo upanje. A ko bolezen je prišla, je bitka izgubljena bila. Čeprav te več med nami ni, boš v naših srcih vedno ti. (P. Frece) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat ALOJZ OBREZA (4. 5. 1940 - 7. 4. 2013) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, maše, sveče in izrečena sožalja. Zahvala gre tudi sosedom in prijateljem iz Dobja, prav tako sosedom iz Šentruperta nad Laškim. Hvala pogrebni službi Komunale Laško in pogrebni službi Žalujka. Hvala tudi gospodu Darku Bezenšku za besede slovesa in gospodu Čonču za opravljen cerkveni obred. Hvala pevskemu zboru iz Šentruperta, gospodu Marku Mastnaku in Leonu Polancu za odigrano žalostinko. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji TRAKTOR Stayer 540, 40 KM in diatonično harmoniko Resnik, B, Es, As, trivrstno, prodam. Telefon 041 783-347. 1134 ELEKTRIČNO kolo, skoraj nič prevoženo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 548-769. 1141 TELICO, 220 kg, možno brez številke in enofazni šrotar koruze, prodam. Telefon 041 812-961. 1226 CISTERNI za kurilno olje, 2.500 l, kovinsko in 1.000 l, plastično, prodam. Telefon 031 276-086. 1256 NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo jarkice na začetku nesnosti: rjave, črne, grahaste, sive, jerebičaste, beli susex, leghorn in rjave jarkice, težke pasme, za meso in jajca. V prodaji tudi enoletne rjave in bele kokoši za nesnost ali zakol. Po naročilu jih tudi očistimo. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske bele piščance za dopitanje. V prodaji vsak delavnik tudi vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca. Telefon (03) 700-1446. 1239 MEŠANA drva, 36 m, prodam. Telefon 031 835-178. 1264 MOTORNO kolo Honda hornet, 900 cm3, letnik 2002 in kravo, prodam. Telefon 041 587-985. Š 105 MODELE za vlivanje kaminov peči, zunanjih, železnih, prodam, Cena ob ogledu. Telefon 070 707-365, Tona. 1246 CEPILEC na sveder, malo rabljen in seno v rinfuzi, prodam. Telefon (03) 5739270. 1301 SENO, silažne bale in drva prodam. Telefon 5738-181, 031 273-205. 1303 TELIČKO simentalko, 300 kg, neoštevilče-no, bikca, 200 kg in jelenove salame prodam. Telefon 5778-415. 1323 KUPIM HLODOVINO iglavcev na panju ali kami-nonski cesti in celulozni les kupim. Telefon 031 649-201. 1125 HLODOVINO smreke, jelke odkupujemo. Telefon (03) 838-8516. 1232 BUKOVA drva, suha ali sveža, kupim. Dostava v Letuš. Telefon 041 289-228. 1258 nm Prazen je dom, dvorišče naše, oko zaman te išče. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši, zdaj mirno spiš in čakaš na nas. Rože le tvoj tihi dom krasijo, lučke ti v pozdrav gorijo. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi naše drage žene, mame in babice AMALIJE HRASTNIK iz Vojnika (22. 5. 1954 - 5. 4. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali sveče in cvetje. Žalujoči vsi njeni 56-letni vdovec, samski, s podeželja, iskren, pošten, delaven, s svojo lastno hišo želim spoznati žensko podobnega značaja, staro do 53 let, iz okolice Celja. Pokličite samo resne, telefon (03) 5773-339. 1259 ZAPOSLITEV IŠČEMO voznika v mednarodni špediciji, vožnja z polpriklopnim hladilnim vozilom, 5 let delovnih izkušenj, kategorija C + E, NPK. Telefon 031 703-122, (03) 492-1421. Frigotransport Pišek & HSF d. o. o., Lopata 17, Celje. p IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pospravljanje, pomoč starejšim na njihovem domu. Telefon 041 857-309. 1267 IŠČEM delo: čiščenje likanje, pospravljanje, pomoč starejšim osebam na njihovem domu. Telefon 031 308-894. 1268 IŠČEM delo: pomoč na domu v gospodinjstvu ali varstvo otrok ali starejših na vašem domu. Telefon 070 705-565. 1282 ZAPOSLIMO prodajalko/ca v trgovini z živili Braslovčah. Zaželene so izkušnje. Telefon (03) 705-9000; pauer@siol. net. n IŠČEM delo: pomoč starejšim in invalidnim osebam, pomoč pri osebni negi in gospodinjstvu, pripeljem iz trgovine, spremstvo k zdravniku, kratkotrajna varstva itd. Telefon 031 264-071, Celje. 1319 A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče JOŽEFE TAUSES iz Jagoč pri Laškem (12. 3. 1932 - 8. 4. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvaležni smo vsem, ki ste bolečino in žalost delili z nami ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Žalujoči vsi njeni SKROMEN, odkritosrčen, uspešen podeželski fant si želi trajne ljubezni. Telefon 041 240-403. 1215 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n GRADITELJI, pozor! Izdelujemo strojne omete, tlake, vse vrste fasad. Konkurenčne cene, dolgoletne izkušnje. Telefon 031 623-000. Omes gradbeništvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica. 983 IZVAJAMO parketarska, keramičarska in soboslikarska dela. Bojan Ribar, s. p., Migojnice 73 a, Griže, telefon 041 522035. 1069 IZVAJAMO različna gradbena dela (vzdrževalna na objektih, škarpe, tlakovanje, asfaltiranje ...) dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, čistilne naprave, kronsko vrtanje ...). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 1076 IŠČEMO mojstra za popravilo usnjene sedežne garniture. Pokličite (03) 5414910. 1279 Poroke Žalec Poročila sta se: Arnela PROŠIC iz Žalca in Sašo VER-DEV iz Kasaz. Mozirje Poročila sta se: Natalija OŠLEP in Matjaž KRIVEC, oba iz Podolševe. Smrti Celje Umrli so: Srečko POKEL-ŠEK iz Celja, 63 let, Slavka PENŠEK iz Velenja, 85 let, Boštjan RAKUN z Rečice ob V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE I 24 UR OBISK NA DOMLj| GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1219 ZELO kakovostno belo vino ugodno prodam. Kupim »vejanco« za prečiščenje žita. Telefon 030 637-342. 1288 Savinji, 44 let, Simon GOLUB iz Kasaz, 40 let, Ivan SIKOV-ŠEK iz Ojstrega, 72 let, Jožef VERDEL iz Zavrha pri Galiciji, 76 let, Marija BORŠIČ iz Celja, 84 let, Marija KROPEČ iz Celja, 81 let, Milena REMŠKAR iz Vojnika, 60 let, Terezija ULAGA iz Celja, 93 let, Zvonko MLAKAR iz Šmi-klavža pri Škofji vasi, 45 let, Milan LESKOVŠEK iz Celja, 78 let, Emilija GOMZE iz Celja, 54 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: August GOTLIN iz Sv. Florjana, 78 let, Alojz ROŽENCVET iz Bodreža, 79 let, Ernest ŽIBRET iz Doro-polja, 84 let, Stanislava PE-NIČ iz Pokleka pri Podsredi, 80 let, Sašo TACER iz Mesti-nja, 88 let, Janez PECIGOS iz Loga, 54 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marjan VOLA-SKO iz Večjega Brda, 47 let, Jožefa TAUSES iz Jagoč, 81 let, Marija VEBER iz Stopč, 92 let, Marija STRAŽE z Rif-nika, 98 let. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zahvala Ob izgubi naše ljube mame, tašče, babice in prababice MARIJE VEBER (10. 7. 1920 - 8. 4. 2013) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu OŠ Hruševec in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, maše in darove za cerkev sv. Ahaca. Hvala dr. Podgorškovi in zdravstvenemu osebju ZD Šentjur za pomoč. Hvala g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen pogrebni obred, sosedu g. Ljubeju za ganljive besede, pevcem cerkvenega zbora za lepo odpete pesmi, pevcem za odpete pesmi pri grobu, trobentaču za odigrano pesem in pogrebni službi Zagajšek Šentjur. Še enkrat hvala vsem za spoštovanje, ki ste ga izrazili naši ljubi mami. Žalujoči: hčerka Milenka z možem, vnuk Sandi z ženo Tanjo ter pravnuka Blaž in Luka ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in tete HEDVIKE HORJAK se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ji več let nesebično pomagali. Zahvala velja tudi g. župniku, pevcem, govorniku in vsem ostalim, ki ste kakor koli sodelovali pri obredu. Sin Miran z družino Vpomladnem jutru med nami mirno si zaspala, pošle so še zadnje ti moči, v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage DANICE DRAKSLER iz Tremerij 15 (19. 1. 1941 - 9. 4. 2013) izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za izrečena sožalja ter cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Podbregarjevi, pogrebni službi Komunale Laško, trobentaču Marku Mastnaku, pevcem MPD Pod gradom, cvetličarki Sonji, bratu gospodu Marjanu, sosedom Majdi, Ani in Radu, še posebej pa bratu gospodu Pavletu za sočutno opravljen cerkveni obred in njegove tople besede ob slovesu. Žalujoči vsi njeni Žalec Umrla sta: Franc OGLAJ-NER iz Petrovč, 92 let, Ana KLANČNIK iz Zg. Grušovelj, 90 let. Velenje Umrli so: Jožef GRAČNAR iz Šentjurja, 83 let, Martin ŠARNER s Polzele, 75 let Ivanka FLORJAN iz Vele- nja, 64 let, Oto ŠVENER iz Šmartnega ob Paki, 81 let, Matilda LOVRENČIČ iz Slovenskih Konjic, 83 let, Marija POHAR iz Radeč, 89 let, Angela BLAZNIK iz Šempetra v Savinjski dolini, 83 let, Marija VIDEMŠEK iz Šoštanja, 59 let Zmago KLADNIK iz Pernovega, 75 let. 251 INFORMACIJE 27 Leta hitijo, čas beži, a spomin nate, dragi Mišo, z nami živi. V~S POMIN 17. aprila 2013 je minilo 5 let, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, očim, sin, brat in stric VIKTOR LIKOVIC MIŠO iz Miklošičeve ulice 11 a v Celju (17. 4. 2008 - 17. 4. 2013) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Pogrešamo te - tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta in dedka MILANA LESKOVŠKA iz Celja, Ljubljanska cesta 62 (8. 1. 1935 - 6. 4. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in sveto mašo. Žalujoči: žena Mira, sinova Gregor in Oliver z družinama, sestra Dragica in ostalo sorodstvo Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Lučke na grobu ne bo upihnil vihar, tudi v naših srcih ne bo ugasnila nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega atija, sina in brata ZVONKA MLAKARJA iz Šmiklavža pri Škofji vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, tolažbo in pomoč. Hvala pevcem za odpete žalostinke in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo. % Koliko dni in noči srce joče in trpi, oh, Mojca naša, kako daleč, daleč si. V SPOMIN 15. aprila je minilo 15 let, kar je prenehalo biti zlato srce naše ljube MOJCE FRANK Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni, ki jo imamo radi. V SPOMIN MARJANU MIKLAVCU (15. 6. 1976 - 13. 4. 2004) Življenje je kot blisk, oba hitro mineta. Tvoje življenje je mnogo prehitro minilo, a v naših srcih še vedno živiš. Pogrešamo te! Vsi tvoji ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, babica, prababica, teta in botra MARIJA ŠUMLJAK iz Vodruža (19. 5. 1924 - 3. 4. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala dr. Iličevi, patronažnim sestram iz Šentjurja, posebej sestri Olgi za skrb in pomoč na domu. Hvala gospodu župniku, pevcem in govorniku za slovo ob grobu in pogrebni službi Žalujka. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN ROZALIJI POLŠAK iz Zagorja (20. 12. 1925 - 15. 4. 2012) Kako boli, ko tebe, draga mama, na vrtu in v hiši več ni. A nedaleč stran na grobu svečka ti gori, z nami vedno si. Vsi tvoji Kje je fantič zdaj vesel, ki vedno je prepeval, da bi še enkrat zapel, kratek čas meni delal? Minilo je leto dni, kar si odšel tja, kjer ni več gorja. Jože, pridi pome in me odpelji tja, kjer si sedaj doma, da bova večno skupaj. V SPOMIN JOŽETU ŠOLINCU iz Celja, Zatišje 17 (6. 3. 1934 - 9. 4. 2012) Žalujoča žena Jerica V SPOMIN ALOJZ LAH ( 20. 4. 2012 - 20. 4. 2013) Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte. Nisem tukaj. Ne spim. Sem tisoč vetrov, ki bučijo; sem diamantni lesk snega, sem sončni žarek na zrelem klasju, sem jesenski dež. Ko se zbudite v jutranji tihoti, sem veseli ščebet ptic, ki krožijo v noči. Mineva žalostno leto, kar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi, a ko je najbolj hudo, pridemo k tebi na kraj tišine in ti izjočemo svoje srčne bolečine. Tolažimo se z mislijo, da nas čakaš tam, kjer se bomo nekoč zopet srečali. Do takrat pa naj te čuvajo angeli! Žena Marija in otroci z družinami Ne moremo dojeti, kaj šele sprejeti, da med nami več te ni, ko bi vedel, kako v srcih naših to boli. ZAHVALA V 48. letu je tragično nehalo biti srce ljubečega moža, atija, dragega sina, brata, svaka, strica, nečaka, zeta in prijatelja MARJANA VOLASKA z Večjega Brda 15 a, Dobje pri Planini (27. 11. 1965 - 27. 3. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, kolektivom podjetij in društvom, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam drugače pomagali, z nami delili globoko bolečino in žalost v teh težkih trenutkih. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen poslovilni obred, dobjanskemu zboru in članom KD Grič za odpete in odigrane žalostinke, vsem govornikom za besede slovesa in pogrebni službi Žalujka. Še posebej se zahvaljujemo kolektivoma podjetij Hrib, Ekopak in PGD Dobje. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi prezgodnji zadnji poti. Kdor živi v srcih svojih dragih, ni mrtev. Žalujoči: žena Helena, hči Jasmina z Mitjo, sin Aljaž z Anjo, ata, mama, brata Drago in Branko, sestra Minka z družinami ter ostalo sorodstvo In tja - v kraj vseh krajev, na rožne poljane, kjer boš, naš dragi Simon, našel vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj, ti - hvaležni, da smo lahko bili del tvojega sveta, zdaj - čeprav neradi in strtega srca - moramo pustiti oditi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, atija, brata in sina SIMONA GOLUBA iz Kasaz 77 se iz vsega srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Frutaroma Etola, njegovim sodelavcem, ki so mu stali ob strani, sosedom in sovaščanom ter učiteljem, učencem in njihovim staršem OŠ Petrovče za vse tople besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvaležni smo vam, da ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in Simona pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, njegovo pomoč in dobrosrčnost, pogrebni službi Ropotar, pevcem iz Trebnjega in Andreju za poslovilne besede. Žalujoči: žena Sonja, sinova Leon in Tilen, brat Darko z družino, mama in Lado 1316 n 1318 1322 n 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VARILEC - KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVLJANJE IN VARJENJE STROJNIH DELOV, NEDOLOČEN ČAS, 30.4.2013; TPS-TURBINE, DRUŽBA ZA TEHNIČNO PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE, D.O.O., ULICA XIV. DIVIZIJE 14, 3000 CELJE KERAMIK POLAGANJE KERAMIKE - DELOVNO MESTO V NEMČIJI - M/Ž; POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, NEDOLOČEN ČAS, 21.4.2013; ADNATEH, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., POD PROGO 20, 8333 SEMIČ ZIDAR ZIDAR - DELO V SLOVENIJI - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, IZOLACIJE FASAD, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 23.4.2013; GRADNJE ME-MAJ, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KERŠOVA ULICA 3, 3212 VOJNIK MESAR MESAR, MESAR KLAVEC - M/Ž; ZAKOL ŽIVINE, IZKOŠČEVANJE MESA, PAKIRANJE MESA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2013; CELJSKE MESNINE D.D. CELJE, CESTA V TRNOVLJE 17, 3000 CELJE PLESKAR PLESKAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; PLESKAR, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 18.4.2013; GALONA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CESTA NA OSTROŽNO 10, 3000 CELJE NATAKAR VODJA RESTAVRACIJE - M/Ž; SKRB ZA RESTAVRACIJO IN CELOSTNO PODOBO PODJETJA, SKRB ZA RESTAVRACIJO ( OPREMLJENOST, VIDEZ, ZAPOSLENI), UREJANJE SPLETNE STRANI, SKRB ZA OGLAŠEVANJE, ORGANIZACIJA RAZLIČNIH DOGODKOV, UVEDBA IN PREDLAGA INOVITET, SPOZNAVANJE NA HRANO, KOMUNICIRANJE Z OSEBJEM IN STRANKAMI ..., NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI V SLAŠČIČARNI, DOLOČEN ČAS 30.9.2013, 21.4.2013; SLAŠČIČARNA IN OKREPČEVALNICA "JAGODA" ŠENAZI IBRAHIMI S.P., DOBRNA 25, 3204 DOBRNA STROJNI TEHNIK OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; PREVZEMA DOKUMENTACIJO (OPERACIJSKI LIST) IN IZVAJA PROGRAM OBDELAVE NA CNC STROJU GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM. NASTAVLJA CNC STROJE, ORODJA IN PRIPRAVE ZA DELO. NADZORUJE DELOVANJE CNC STROJA IPD, NEDOLOČEN ČAS, 22.4.2013; KOVIS-LIVAR-NA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE UE LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ZIDAR - M/Ž; ZIDAR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.4.2013; RVZ 1917, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO TESARJI - M/Ž; TESAR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.4.2013; RVZ 1917, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO KRIVILEC ARMATURE - ŽELEZOKRIVEC - M/ Ž; KRIVILEC ARMATURE - DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC KRIJE STROŠKE PREVOZA IN NASTANITVE V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.4.2013; RVZ 1917, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA KOZMETIČARKA - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 27.4.2013; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) SLIKOPLESKAR/FASADER - M/Ž; FASADER-SKA IN SLIKOPLESKARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 26.4.2013; C E N C MARJAN CENC S.P., ZBELOVSKA GORA 43, 3215 LOČE STROJNI TEHNIK DELOVODJA - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT OZIROMA KANDIDATKA SE BO PRI SVOJEM DELU SREČAL/A Z OPERATIVNIM VODENJEM IN NADZIRANJEM DELOVNEGA PROCESA S POUDARKOM NA VODENJU LJUDI, OPRE-RATIVNIM USKLAJEVANJEM PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI, ZAGOTAVLJANJEM TEHNOLOŠKE IN DELOVNE DISCIPLINE IN UKREPANJEM, DNEVNIM POENTIRANJEM IN MESEČNIM ZAKLJUČEVANJEM PODATKOV NA DELOVNEM MESTU TER DRUGE AKTIVNOSTI V SKLADU S POOBLASTILI, OPREDELJENIMI V AKTIH O POOBLASTILIH. OD NOVEGA SODELAVCA ALI SODELAVKE PRIČAKUJEMO TUDI VOLJO IN ŽELJO DO PRIDOBIVANJA NOVIH ZNANJ IN IZKUŠENJ TER NJIHOV PRENOS NA DRUGE SODELAVCE. NEDOLOČEN ČAS, 18.4.2013; SWATYCO-MET, UMETNI BRUSI IN NEKOVINE, D.O.O., TITOVA CESTA 60, 2000 MARIBOR UE ŠENTJUR PRI CELJU SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU (NEMČIJA, AVSTRIJA, ŠVICA, BELGIJA, HOLANDIJA), NEDOLOČEN ČAS, 18.4.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CE- VI INOX,MONTAŽA NA TERENU IZOMETRI-JA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.4.2013; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZIDAR ZIDAR (DELO V TUJINI) - M/Ž; GRADNJA ZIDOV, TEMELJEV, NOSILNIH PLOŠČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.4.2013; MB - MONTING MONTAŽA, STORITVE, INŽENIRING D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 35, 3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOSERVISER AVTOSERVISER - M/Ž; POPRAVILO IN SERVISIRANJE VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 18.4.2013; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA OBDELOVALEC KOVIN KOVINOSTRUGAR - REZKALEC - M/Ž; ZAHTEVNO REZKANJE IN STRUŽENJE DELOV, ELEMENTOV IN SPECIALNIH PRIPOMOČKOV NA KLASIČNIH STROJIH PRIPRAVA ORODIJ, MATERIALOV IN STROJA ZA STRUŽENJE IN REZKANJE MANJŠA VZDRŽEVALNA DELA NA STROJU ČIŠČENJE STROJEV IN DELOVNEGA OKOLJA TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2013; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DELOVODJA - PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI - M/Ž; VODENJE SKUPINE PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59,3257 PODSREDA STROJNI TEHNIK NABAVA IN SVETOVANJE PRI PRODAJI - M/ Ž; NABAVA IN SVETOVANJE PRI PRODAJI, NEDOLOČEN ČAS, 20.4.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOLOG STROJNEGA VZDRŽEVANJA - M/Ž; SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE STROJEV, NAPRAV, STROJNIH DELOV TER OSTALIH KONSTRUKCIJ ZA POTREBE PROIZVODNJE IZDELAVA 3D MODELOV KONSTRUKCIJ IN DVODIMENZIONALNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVANJA PROIZVODNJE IN SODELOVANJE PRI IZVAJANJU DEL PROGRAMIRANJE CNC STROJEV SPREMLJANJE STANJA STROJEV, NAPRAV IN KRMILNIH SISTEMOV TER ODPRAVLJANJE NAPAK ORGANIZIRANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA, VODENJE RAZNIH EVIDENC SKRB ZA PRIPRAVO REZERVNIH DELOV ZA POTREBE NEMOTENEGA DELOVANJA STROJEV IN NAPRAV TER KOORDINACIJA MED ODDELKI OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA; NEDOLOČEN ČAS, 19.4.2013; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 20.4.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ŽELEZOKRIVEC V NEMČIJI - M/Ž; DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.4.2013; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE TESAR - DELO NA TERENU V SLOVENIJI IN V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE GRADBENI DELAVEC, VOZNIK B IN C KATEGORIJE TER STROJNIK TGM - M/Ž; GRADBENA DELA, VOŽNJA Z B IN C KATEGORIJO, STROJNIK TGM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.5.2013; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE POSAMEZNIH ELEMENTOV ZGRADBE IN POVEZOVANJE LE-TEH V TRDNO IN STABILNO KONSTRUKCIJO, GRADNJA TEMELJEV, ZIDOV, STEBROV, STROPOV, MOSTOV, NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2013; SPLOŠNO GRADBENIŠTVO, HUSEIN HODŽIC, S.P., ŠLANDROVA CESTA 30, 3320 VELENJE TESAR TESAR - M/Ž; IZVAJA TESARSKA DELA, IZDELUJE IN MONTIRA TER DEMONTIRA OPAŽE, IZDELUJE ENOSTAVNE LESNE ZVEZI, IZVAJA MONTAŽO LAHKIH LESENIH ODROV, POMAGA PRI OSTALIH GRADBENIH DELIH. NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2013; SPLOŠNO GRADBENIŠTVO, HUSEIN HODŽIC, S.P., ŠLANDROVA CESTA 30, 3320 VELENJE KUHAR KUHAR - PICOPEK - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HLADNIH ALI TOPLIH JEDI. PRIPRAVA IN PEKA VSEH VRST PIC. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; GOSTILNA "PRI BRIGITI", GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., SELO 19 A, 3320 VELENJE UEŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.5.2013; AVTOPREVOZNIK BO-RISLAV STOJAKOVIC S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA GREDERIST - M/Ž; GREDIRANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.4.2013; PREVOZI IN SPLOŠNA GRADBENA DELA, EMIL GROBEL-NIK S.P., PERNOVO 17 A, 3310 ŽALEC KINO Spored od 18. 4. - 24. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Film, da te kap 5 - grozljivka, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 19.10, 20.30 petek: 16.10, 19.10, 20.30, 22.25 sobota: 14.10, 16.10, 19.10, 20.30, 22.25 nedelja: 14.10, 16.10, 19.10, 20.30 G. I. Joe 2 - akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.25, 20.40 petek, sobota: 18.25, 20.40, 23.05 Jack, morilec velikanov - akcijski, avantura, 3D od četrtka do srede: 16.05 Krudovi - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00, 17.05 sobota, nedelja: 13.05, 15.00, 17.05 Krudovi - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00 sobota, nedelja: 11.50, 13.55, 18.00 Ljubimci nad oblaki - komedija od četrtka do srede: 18.30 Mogočni Oz - akcijski, avantura sobota, nedelja: 12.10 Padec Olimpa - akcijski triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.05, 20.35 petek: 16.05, 20.35, 23.00 sobota: 13.15, 16.05, 20.35, 23.00 nedelja: 13.15, 16.05, 20.35 Polnih 21 - komedija petek, sobota: 22.45 Pozaba - avantura, znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.20, 20.10, 21.10 petek, sobota: 19.20, 20.10, 21.10, 22.00 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija sobota, nedelja: 13.10 Srečen za umret - drama, komedija od četrtka do srede: 16.50 Za dežjem posije sonce - komedija od četrtka do srede: 21.20 Zambezija - animirana komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.50 sobota, nedelja: 12.00, 13.00, 14.50, 16.50, 18.50 Zambezija - animirana komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 16.00, 17.15 sobota, nedelja: 11.30, 13.20, 15.20, 16.00, 17.15 Zavetje - drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 19.00, 20.50 petek, sobota: 18.10, 19.00, 20.50, 23.15 Mednarodni festival gorniškega filma (četrtek, petek) ČETRTEK 18.00 Iz osrčja Balkana - V iskanju risa 18.00 Življenje je 20.00 Težave v venezuelski džungli 20.00 Honnold 3.0 PETEK 18.00 Ubijajoča lepota 18.00 Peščenjak 18.00 Potovanje 20.00 Odisejada stare smeri 20.00 Autana SOBOTA 17.00 in 20.00 Atlas oblakov NEDELJA 17.00 Mehek kot skala 20.00 Atlas oblakov PONEDELJEK 17.00 Loti in skrivnost mesečevega kamna TOREK 17.00 Loti in skrivnost mesečevega kamna SREDA 20.00 Obljudena dežela KINO VELENJE PETEK 18.00 Gangsterska enota - kri-minalka 18.30 Kauwboy - družinski film 20.00 Lov - psihološka drama 20.15 Hitchock - biografska drama SOBOTA 18.00 Kauwboy - družinski film 19.30 Hitchock - biografska drama 20.00 Gangsterska enota - kri- minalka NEDELJA 16.00 Kauwboy - družinski film 18.00 Hitchock - biografska drama 19.00 Lov - psihološka drama 20.00 Gangsterska enota - kri-minalka PONEDELJEK 20.00 Resničnost - drama, komedija PRIREDITVE ČETRTEK, 18. 4. 9.00 Celjski dom Celje_ Gledališke vizije 2013 regijsko srečanje mladinskih, gledaliških skupin 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja 16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Krone celjskih kraljic brezplačna otroška delavnica ob prazniku Mestne občine Celje 17.00 in 19.30 Kulturni center Laško Slovenska muska od A do Ž komedija Špas teatra 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Hollywood večer filmske glasbe 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Potovalna čarovnija predava Oskar Savarin 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder območna revija plesnih skupin 19.00 Osrednja knjižnica Celje Besednica s Petrom Rezmanom predstavitev romana Zahod jame; pogovor vodi Marjan Pušavec 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Denar, čigav vladar Nikodemov večer, predava dr. France Arhar 19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Odprtje Šentjurjevih prireditev 19.19 Mestna knjižnica Velenje Pogovor s pisateljem Borutom Golobom pogovor vodi Andreja Ažber 19.19 Čitalnica mestne knjižnice Velenje Matjaž Mastnak: Cvetoča pomlad pogovor vodi Nataša Dolejši 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert harmonikarjev predstavitev učencev in dijakov harmonike Glasbene šole Velenje 20.00 Branibor club Celje Jadranko Glavačevič in Zvonko Kožic stand up 20.00 Slomškova dvorana Mozirje Mozirje skozi oči Alojza Žagarja zgodovinski večer 20.30 Mac klub Velenje_ Daniel Noesig/Jure Pukl kvintet koncert PETEK, 19. 4. 10.00 do 19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Razstava Naravno je zdravo 16.30 Zgornji trg Šentjur, prireditveni šotor pred Galerijo Jurčkovanje 17.00 Kulturni center Laško Zavrtimo se območno srečanje plesnih skupin 18.00 Osrednja knjižnica Celje Prebiranje popotnih slik potopisno predavanje Mire in Toma Gorenška 18.00 Galerija Mozirje Slovenščina pod Andi kulturno-potopisni večer z Barbaro Fužir 18.00 Avla Doma kulture Slovenske Konjice Jurjeva revija folklornih skupin 18.00 Dom kulture Velenje 50 let Gustavke sodelujejo sedanji in nekdanji učenci šole 19.00 Grad Podsreda_ Heroji časa odprtje razstave slikarskih del Jožeta Marinča 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Območno srečanje odraslih folklornih skupin 19.30 Narodni dom Celje Celjski oktet koncert 19.30 SLG Celje_ G. Strniša: Žabe izven abonmaja 19.30 Knjižnica Laško Mašne in svetne ustanove ter legati v Lavantinski škofiji predstavitev knjige Jožeta Mačka 20.00 Turistična kmetija Dobrovc, Rečica ob Savinji Valentin in Venera večer erotične literature 20.00 Slomškova dvorana Mozirje Življenje in delo p. Pedra Opeke 21.00 Branibor club Celje_ Soul funked up koncert 21.00 Kulturni dom Šentjur Šentrock sodelujejo: Recycleman ex Alien (Ljubljana/Indija) 21.00 eMCe plac Velenje_ Grunge večer SOBOTA, 20. 4. 8.00 do 20.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Naravno je zdravo razstava 9.00 do 17.00 Pred Osrednjo knjižnico Celje cART sejem unikatnih izdelkov, ustvarjalna delavnica... VODNIK 29 10.00 Mestni trg Slovenske Konjice Otroško jurjevanje 10.30 Dom kulture Velenje Devet mesecev igrana predstava za otroke 10.00 do 12.30 Celjski mladinski center Sobotnice - EU čarovnije znanosti za najmlajše in malo starejše otroke 11.00 Zgornji trg, vrt Ipavčeve hiše Šentjur Pozor, hudobni na delu predstava za otroke, igra gledališka skupina OŠ Hruševec Šentjur 13.00 Športni park Imeno Tradicionalno jurjevanje 14.00 Mestni trg Slovenske Konjice Jurjevanje - godba fest 16.00 Športni park polje ob Sotli Jurjevanje 17.00 Prireditvena dvorana ZKD Celje_ Kužek in muca lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Tri Kranj 17.00 Zadružni dom na Ponikvi Otroška folklorna skupina koncert 17.00 Kulturni center Laško Zavrtimo se območno srečanje plesnih skupin 18.00 SLG Celje_ L. Hall: Knapi slikarji izven abonmaja 18.00 Dom krajanov Vrbje Umetniški večer z Andrejem Rozmanom Rozo 18.00 Grad Podsreda_ Med svetovi odprtje razstave fotografij Matjaža Čatra 18.00 Zgornji trg Šentjur pred Galerijo Revija narodnozabavnih ansamblov in pevcev občin Šentjur in Dobje 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec S Petrom v Dalmacijo koncert Petrovih tamburašev 19.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini Ko bi čas zavrtel nazaj predstava v izvedbi KUD Šmartno v Rožni dolini 19.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš literarni večer 19.30 Dom kulture Velenje Dvojni aksel premiera Gledališča Velenje 20.00 Slomškova dvorana Mozirje Srečanje z upokojenim nadškofom dr. Francem Krambergerjem 20.00 Zgornji trg Šentjur pred Galerijo Šentjurjeva veselica z ansamblom 21.00 Plesni forum Celje Massimo Savic koncert 21.00 Rdeča dvorana Velenje Gibonni koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Rezident night NEDELJA, 21. 4. 8.00 do 13.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Naravno je zdravo razstava 10.00 Velenjski grad_ Mladi muzealci nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 11.00 Pred cerkvijo sv. Jurija Mozirje Godba Zgornje Savinjske doline promenadni koncert 11.00 Citycenter Celje Piko Dinozaver pravljica 15.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini Ko bi čas zavrtel nazaj predstava v izvedbi KUD Šmartno v Rožni dolini 15.00 Železniška postaja pri starem muzejskem vlaku Zreče Eko čarovnije ustvarjalne in ekološke delavnice, karaoke, športne igre, nastopi glasbenikov... 16.00 SLG Celje_ Roots of eternity (Korenine večnosti) slovenska premiera mednarodnega glasbeno-gledališkega projekta z mladimi ustvarjalci iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije 17.00 Kino Metropol Celje Mehek kot skala dokumentarni film o trenerju juda Marjanu Fabjanu, predpremiera 18.00 Kulturni dom Svoboda Griže TV Griže 9 komedija v izvedbi KUD Griže PONEDELJEK, 22. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku S knjigosrečo okoli sveta pravljično pesniške rime ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ 17.30 Osrednja knjižnica Celje Zgodovina železnic na Štajerskem predava Karel Rustja v okviru univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Kozjanski park Podsreda Življenje na Zemlji danes in življenje na Zemlji pred milijon leti predava Matevž Novak 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester koncert; solist Jože Kotar, klarinet 19.30 Celjski dom_ Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje koncert TOREK, 23. 4. 8.00 Mestni trg Slovenske Konjice Sejem rabljenih knjig ob svetovnem dnevu knjige 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku S knjigosrečo okoli sveta #rof;C Cfljski NOVA PONUDBA V TftGOVlNl POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE Lesen mei (7.00 EUFt) LMtna fraia feSO EuR) Lesen !(it s celjskim grbom (1 WH EU H) Medaljor Kefmana ll.Cdjsktga 145,00 EJKJ Ot5EM"-V Ulrike II IftOOFURi ClH|tk» fnpr&tije I2&.00 EUFI> Culeu CHI! tcljp [20.00 EUR) pravljično pesniške rime ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 9.00 do 12.30 Dom sv. Jožefa Celje_ Šola komunikacije in javnega nastopa za starejše šolo izvaja Tanja Ozvatič 10.00 do 12.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec - stojnica pred knjižnico Knjige menjajo lastnike ob svetovnem dnevu knjige podarjamo knjigo in cvet 10.00 do 18.00 Osrednja knjižnica Celje - stojnica pred knjižnico Knjiga išče bralca prinesite in izmenjajte knjige ob mednarodnem dnevu knjige 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Nino Trbovšek 18.00 Knjigarna Antika Celje Svetovni dan knjige: Literarni večer 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Vrnitev reikija predava Aristid Havliček - Tili 19.00 Avla II. OŠ Celje_ Circle of life/Krog življenja najlepši utrinki mladinskih muzikalov v izvedbi učencev II. OŠ in dijakov Gimnazije Celje - Center 19.00 Knjižnica Laško Večer s pisateljem, režiserjem in kolumnistom Goranom Vojnovicem ob slovenskih dnevih knjige in zaključku bralne značke za odrasle 19.00 Dom kulture Radeče K. Klajn: Instant komedija PD Vrhovo 19.19 Mestna knjižnica Velenje Bralna značka za odrasle - zaključek ob svetovnem dnevu knjige 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Godalni in simfonični orkester GŠ Rista Savina Žalec koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Slovenski komorni zbor koncert SREDA, 24. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku S knjigosrečo okoli sveta pravljično pesniške rime ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 9.30 Po ulicah Laškega Jurjevanje z zaključkom ob 10.30 na občinskem dvorišču 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Nastop nadstandardnih programov: džez, elektronske klaviature, bas kitara 16.30 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga za otroke od 3. leta dalje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Kulturni dom Mozirje Slovesnost ob prazniku Občine Mozirje Jurjevo 2013 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove urice zabavno-izobraževalna urica za otroke od 1. do 4. razreda 17.00 Avla OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Knjižnica Laško Povejmo po angleško z Alenko Erjavec pravljica in ustvarjalnica v tujem jeziku 18.00 Galerija Mozirje Mozirski umetniki se predstavijo odprtje likovne razstave 18.00 Ksevt Vitanje_ Čajanka: Vlasta Nussdorfer 18.00 Kavarna Lucifer Velenje Beseda, gibanje, pesem in okus po Španiji kulturni večer 19.00 Avla II. OŠ Celje_ Circle of life/Krog življenja najlepši utrinki mladinskih muzikalov v izvedbi učencev II. OŠ in dijakov Gimnazije Celje - Center 19.00 Knjižnica Rogatec S poti po Južni Koreji predava Katarina Čakš 19.00 Mestna knjižnica Velenje Branje je žur, reading is cool angleški večer 19.30 Narodni dom Celje Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju pomladni koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 18.4. 18.00 Športna dvorana Radeče V srcu povezani prispevki namenjeni za pomoč šibkejšim učencem 19.00 SLG Celje_ Oh, te nore ženske dobrodelna gledališka predstava gledališča Nasmeh, komedija; poseben gost Alen Kobilica PETEK, 19. 4. 20.00 Športna dvorana Vransko Dobrodelni koncert za 28-letnega Dejana Grilja z Vranskega, ki je v hudi delovni nesreči izgubil obe roki. NEDELJA, 21. 4. 16.00 Kulturni dom Stranice Dobrodelni koncert za otroke s cerebralno paralizo Pomladanski koncert Pihalnega orkestra Velenje Društva vabijo ČETRTEK, 18.4. 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: francoska kuhinja PETEK, 19. 4. 11.00 Celjski mladinski center Festival prostovoljstva razglasitev naj prostovoljca SOBOTA, 20. 4. 8.00 do 20.00 Zgornji trg Šentjur Šentjurjev sejem 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig NEDELJA, 21. 4. 8.00 do 13.00 Zgornji trg Šentjur Šentjurjev sejem Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI POIŠČITE in POKLIČITE Toplotne črpalke Te črpalke koristijo obnovljive vire energije okolja, akumulirano sončno energijo, ki je shranjena v zraku, zemlji, kamninah, podtalnici, površinskih vodah. Kjerkoli v naši okolici je eden od brezplačnih obnovljivih virov energije, ki ga s toplotno črpalko in s pomočjo električne energije ali katerega drugega pogonskega sredstva pretvorijo v toploto, ki jo nato uporabimo za ogrevanje prostorov, sanitarne vode, bazenske vode ali celo za hlajenje. Pridobljena toplota je pri toplotni Črpalki rezultal termodinamičnega procesa in ne izgorevanja goriva kot pri klasičnih ogrevalnih sistemih. Toplotne črpalke snovem iz okolice odvzemajo toploto na nižji temperaturni ravni in jo oddajajo v ogrevalni sistem na višji. Pa je to mogoče, je potrebno v takšen krožni proces dovesti dodatno pogonsko energijo. Glede na izvedbo pogonske energije poznamo dve vrsti toplotnih črpalk - kompre-sorske in absorbcijske. Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo, in medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih črpalk zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda. Pri označevanju tipa toplotnih črpalk je na prvem mestu naveden medij, ki ga toplotna črpalka ohlaja, na drugem mestu pa medij, ki ga črpalka segreva, Viri toplote Pri načrtovanju za vgradnjo toplotne črpalke je ključnega pomena vir toplote. Grelno Število toplotne Črpalke je namreč odvisno od temperature, pri kateri črpamo toploto. Pri tem je treba upoštevati temperaturni režim ogrevanja, letne energetske potrebe objekta, zahtevan odstotek kritja energetskih potreb objekta s toplotno črpalko in če je toplotna črpalka predvidena za novogradnjo ali obstoječi objekt. Med najpogostejše vire sodijo zunanji zrak, odpadni zrak prezračevalnih sistemov, površinske vode, podtalnica, zemlja ter energetske vrtine. Zrak Toplota zunanjega zraka je neizčrpen vir, ki je povsod na voljo in katerega izdatnost je največja v poletnem času. Upoštevati je treba, da se moč toplotne črpalke kljub razvojnim dosežkom z upadanjem temperature zunanjega zraka znižuje, ko naš ogrevalni sistem potrebuje največ dovedene toplote. Kljub temu je zunanji zrak zanimiv za gospodarno izkoriščanje do temperature nad 0 stopinj C. Pri nižjih temperaturah nastopajo težave zaradi kondenziranja vlage na zunanjih uparjalnikih, ki zamrzne v plast sre-ža. Nastali s rež prepreči pretok zraka skozi uparjalnik in s tem dotok novega zraka, zato je delovni proces toplotne črpalke v takem primeru moten ali v določenih primerih nemogoč. Odmrznitev z vročimi parami ali električnim grelcem je rešitev, vendar se učinkovitost toplotne črpalke zaradi tega zniža, Zato zunanji zrak najpogosteje uporabljamo kot toplotni vir pri toplotnih črpalkah, ki obratujejo v bivalent ne m sistemu. Delujejo lahko do temperature minus 7 stopinj C, zato jih moramo v ogrevalnih sistemih vgraditi skupaj s klasičnim kotlom. Nove patentirane rešitve so probleme v zvezi nizkimi zunanjimi temperaturami dejansko odpravile in tako so se na tržišču pojavile toplotne črpalke, ki izkoriščajo toploto zunanjega zraka celo do minus 20 stopinj C. Ali je torej mogoče ogrevati z mrazom? V zunanjem zraku je vedno nekaj vlage. Pri ohladitvi se vlaga izloči, pri nizkih temperaturah pa celo zamrzne. V obeh prime rih se lahko izkoristi toplota, ki se sprošča pri spremembi agregatnega stanja via ge v ZTaku. Količina toplotne energije, ki se sprošča pri izločanju vlage iz zraka ali pri nastajanju ivja, je zelo velika. Sproščeno toploto izkorišča toplotna črpalka. Izkoriščanje toplote zunanjega zraka je idealna posebno v objektih brez radiatorske ga ogrevanja, torej pri ogrevanju z električno energijo. Poleg črpalk, ki izkoriščajo toploto zunanjega zraka, lahko koristimo tudi toploto notranjega zraka. Primerna mesta so npr. v kleti, kjer izkoriščamo loploto zraka in jih na ta način tudi hladimo. Za intenzivnejši prenos toplote v uparjalniku je potreben prisilen pretok zraka, zato so toplotne črpalke opremljene z ventilator jem, ki poveča šumnost delovanja toplotne črpalke. Klimatske naprave je možno uporabiti tudi kot toplotne črpalke, vendar klimatske naprave omogočajo običaj no delovanje samo do temperature zunanjega zraka S stopinj C ob nižjem grelnem številu. Toplotna črpalko pa lahko s preklopom v reverabilno delovanje uporabimo za hlajenje objekta. Izkoriščanje toplote prezračevalnih sistemov je primemo na objektih, ki imajo urejeno prisilno prezračevanje preko zračnih kanalov. Ker je v ta kih objektih poraba energije za ogrevanje svežega zraka do približno 45 odstotkov skupne letne rabe za ogrevanje, je z izrabo odpadne toplote prezračevanja mogoče doseči znatne prihranke. Odvisno od količine zraka in velikosti objekta je mogo če odpadno toploto uporabiti za ogrevanje vstopnega svežega zraka, za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje objekta. Podtalna voda Toplota podtalnice je za izkoriščanje s toplotno črpalko zelo ugoden energetski vir. Njena prednost je sorazmerno stalna temperaturna raven na približno G do 10 stopinjah. Sistemi s podtalnico so odprti sistemi, zato je najnižja temperatura vode, ki jo še lahko uporabljamo, 3 stopinje C, praviloma pa je izkoriščanje gospodarno, če njena temperatura nt nižja od 6 stopinj C. Pri nas v glavnem uporabljamo podtalnico s temperaturo 8 do 12 stopinj C. Pri tem sistemu talno vodo s pomočjo potopne črpalke vodimo skozi uparjalnik. Uparjalnik hladi talno vodo, kar pomeni, da ji odvzame toploto. Tako pridobljena toplota v uparjalniku prestopi na delovni medij, oziroma hladilno sredstvo. S pomočjo električne energije, ki jo potrebujemo za pogon kompresorja, stisnemo hladilno sredstvo na višji tlačni in temperaturni nivo. V kondenzatorju prenese hladilno sredstvo toploto na greto vodo. Da lahko koristimo podtalnico, je potrebno zgraditi dva vodnjaka, in sicer enega za črpanje in enega po katerem vračamo vodo nazaj pod površje. Pred uporabo podtalnice je potrebno preveriti, kakšna sta pretok in temperatura vode, na osnovi česar določimo toplotno moč vira. Talna voda mora imeti pretok vsaj 2 m'/h, se nadaljuje CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK NttaU Hribcrniki.p. Poslovne enote: Kalobje-Sencjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-00 in 03/ 995-99-64 Pfif UflFOlTlfl GA OBOI/, DEtO BREZPLAČNO! fMIŠ/M ki w nahaja v Ptansiitluiv Celju, vam ot> nakup« Infekcijskih wal irikrai tedensko nudi breiplačni zdravniški pregled oü h ambulanti, opremljen i po najvišjih stand a rdi h. Na rotila na zdravniški pregled in ta i ito rma t fj e na te I ef o n: 03 620 97 60 Ob nakupu enih korekcijskih očal vam dru^a zertüfcö enožarišcno dioptrijo podarimo. Peter OcvirU www-sl Utopie «k« stvo-ocvirk.tooi j-r~ S L.IKOP L.E S K A R S K A DELA PO ŽELJAH STRAN K GSM: DEKORATIVAVA LPA] NT 041 34G 328 Mojfter z dolgoletno tradicijo! Tukaj imo ta Vas, da skupaj reSitve, ne le poi&emo, temwf tudi mpc^ro izpapdnims t 15m2 PLESKANJA VAM PODARIMO .pri naročilu nad 60™', d o m o f i n a I GSM: 041 756 668 ■tesarstvo -krovstvo - stavbno kteparstvo - mon taio Velux oken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 2m strešnih cevi VM PODARIMO pri zamenja vi strešne h ritme. I Ji*rti m m tO PA ste VI PRIPRAVLJENI NAMENITI VARNOSTI ega premoŽenja in varnosti svojih najbližnjih? OO nOUVOONJE- DOMrt DO KVMJTFTNt MDHHiZ POLICISTI NAM TOKRAT NIČ NE PRIKRIVAJO! Letna policijska poročila razkrivajo zaskrbljajoča dejstva o strmo naraščajočih kaznivih dejanjih. Saj lahko Lud i sami vsak dan zasledimo številne vlome. kraje in poškodovanje tuje lastnine. V leh časih so vlomilci čed alj a bo I j pred rzn i i n n e ogrožajo sa mo la stn ine, tem več tudi Ij u di. Se še spomnite vrat na starih katrcah in hroščih? Panli so bili vidni. Vrata so se sicer odpirala in zapirala, lepi pa takšni panli niso bili. In ob nje seje človek lahko I ud i zataknil. Sedaj znamo v Term oglasu vgraditi tudi skrita okovja za okna. Glavna prednost takšnega okovja je lepši izgled in tudi čiščenje je fažje. Ampak to še ni vse. Takšna okovja imajo daljšo življenjsko dobo, nosilnost je večja, do povečanja oken pa ne prihaja. Skrilo okovje s protivlomnim zapirnikom je tudi garancija, da bodo imeli tatovi pri vas zelo težko delo. Če se bodo sploh lotili takšnih oken. Z našim skritim okovjem boste zadovoljni - lepši izgled, lažje čiščenje, povečana nosilnost in zaščita proti vlomom so njegove odlike da so na veniivoiah love. «kozi okna in skozi steklene njiamo ah onemogočimo tatovom f.\ VAifc/AlK>VcUJSTV(l IAMČ1 ruoi CEHTint I KAN S1FTEM VODENJA KAKOVWTT1 LindapSKM nasi NI ušesno Lrio v^m w*rij]# gtavul / J || i \ I.IVWoKHIiJnD. iantnnrart "1, 33C3 UrtrtUM v. (:.«p . Tel. flBl too KV Mn jas 39?, Sr^kn s iu_iito infnelmdapti i*~> • 1 SKflTUl l/JjMO 1/(250 kosov) GRATIS pri nakupu 200 m- kritine HITRO. KVALITETNO IN USODNO! SÄKwt ^J"!» Mrfxw™ SN« M^irmaZtttn na mto miteriala «m-Ml 7+1 m barwan^ ftt ML- EitvitE POSEB NIEF EKTI! www.strojcpisstikä.si ; 1Prcdh0dn°nawäl°! 1 BREZPLAČNO SI/ETOI/flftlJE IgorGOMINSEKsp LCŽNICA PRI ŽALCU 11B, 3310 ŽALEC GSM' 031 592 573; E-MAIL: lGOR.3KG®GMAft.EQM /IKCIJ/I! Do-35% popusta na vso hritirto MOPA ZA M0 aO -. DuNAUkA 130 a, 1000 UJUHJJU" ■ret.: 03 /714-17-00,031 566 SUIT: E-ptWr*: Ftrw^v-Inet BREZPLAČEN osteopatsW pregled INSTALACIJE nanal Z vami že 20 LET. IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH ■ NAPELJAV nit 5ANACUAK0MLNIC ■ im\ mi koi . gsni:-041 JUSJt.gsmiOStfiOJSTS „i TeL03ß77149i,faks:9J/57J149S / t-maihlnigilaJxiöi^aiifcflet bhöt/i bucah ip iAe za streho? pTDČvnfcija in momuža izdelkov J in strelne kritine; PmoSrrstij Mat S7.3Ü0 SPORE www.stfeha-metalko.si ■ 30 let ZA IZMFRO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLlUf P0MJÖTE utwüit m STROKOVNJAKA ZA SIK EHE TOMAŽA NA GSM: 051354 291. podarimo um hmui Pri nakupu stich« MET/tlHO. jMLjflei SERj/K FUkCA Vt. M. Crwntouh % Td0$ 1 Bf 029 N(VS WW, WC0 Cdjt -- l/a A \?AKl le - aSf^HNA POPRAVILA Kj^nJ^nSSJt . \Z£EIAVA m Pf^DAjA in MEN JAVA ZADR.C UlNjENiH OßLAflL Uod- 7 EVK daljt.. DELOVNI ČAt: jwn. - ^t: cd-f . i(r 12-wns in cd I'f -dfflf . uri; sebi &L i d/r13 wrt «mUflTT HWüin 144. Prartaika «is 34/d. Štoie. gsm: D41 &BZ SD7 Kupon za 25 FI/B0I/ Pri naročilu storite i/ nad 500 evrov I > VSE NA ENEM MESTU HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL NÜL 1 03/749 17 10 HULEJ DEJAN s.p. öl. Točke Čeceve 17, 3230 ŠENTJUR 32 ZANIMIVOSTI Služkinja in skriti ljubimec »Tafelbet« je služil nekdanjemu žagmojstru kot miza in postelja, se spominja Oton Samec. Nekje v okolici Nove Cerkve je bil »tafelbet« celo večnamenski ... Tudi v starih časih so bili pametni. Če je bila v sobi prostorska stiska, so si pomagali s »tafelbetom«, z dvonamensko mizno posteljo. Podnevi miza ter ponoči postelja, tako kot je ohranjen primerek v žagi venecijanki, ki je del Sorževega mlina v Polžah pri Novi Cerkvi. Za današnje razmere je bilo v žagmojstrovi zidani utici, ki je del venecijanke, zelo malo prostora, zato si je seveda lahko pomagal s »tafelbetom«. Kot se osebno spominja sedanji gospodar Sorževega mlin Oton Samec, je žagmoj-ster šest dni v tednu žagal, nato opravil obračun, koliko kubičnih metrov hlodovine je zrezal, dobil plačilo ter za nagrado še hleb kruha. Hleb kruha je imel v tistih časih seveda veliko večjo vrednost kot dandanes. Nato je z nahrbtnikom odpešačil proti domu, ponavadi proti Socki, od koder je bila večina žagmojstrov. Žagmojster, ki se je v sobici Sorževega mlina ogreval z gašperjem, je delal še do leta 1958, nato oblast takšnega zasebnega posla ni več dovolila. V »tafelbetu« je seveda utrujen od dnevnega dela sladko spal, nekje v okolici Nove Cerkve pa je bil ta kos pohištva celo večnamenski. Pri neki hiši je na- mreč služkinja ljubimca skrila v zaprti »tafelbet«, vendar se je to izkazalo kot zelo slaba rešitev. Domača stara mama, ki ponoči ni mogla spati, se je ravno tistega nesrečnega večera odločila, da bo na »ta-felbetu« udobno likala. Ljubimec si je tisti nesrečni večer še dolgo zapomnil, saj mu je med dolgotrajnim likanjem začelo zmanjkovati kisika, pa še na potrebo bi moral ... A se ni upal niti premikati, tudi zato ne, da ne bi stare mame od nočnega presenečenja zadela kap ... BJ Prizor iz žage venecijanke v Polžah, s kolesom največjega premera v Sloveniji, ki je med zelo redkimi še ohranjenimi. Njegova maketa je celo v Tehniškem muzeju Slovenije. FOTO TEDNA Končno sonce! Foto: SHERPA Od redovnika do glasbenika stran 40 82-letni Jože »miga« vsak dan stran 35 REPORTAŽA Katja Omrzel je raziskovalka okusov. Prepričana je, da smo s kulinarko večino prvinskih povsem pozabili in ponaredili. opravila tudi sezonska sveža domača zelenjava in sadje. Naj bo vsaj kakšen dan bolj zelen, svež in poln energije Kuhali smo z ustanoviteljico Zelenega ponedeljka Katjo Omrzel V Šentjur jo je zaneslo pred kratkim. Brez izdajalskega koledarja se je zunaj seveda zdelo, da smo ravno stopili v najbolj turoben del novembra. Ko je v sobo stopila Katja, pa je bilo na prvi pogled jasno, da je s seboj pripeljala pomlad. Ob svojem Zelenem ponedeljku, ki vsak začetek tedna napolni z novo energijo, je postregla še z nekaj recepti. Nekateri ljudje imajo pač srečo, da že zelo zgodaj v življenju najdejo svojo strast, kasneje pa jo samo še nadgradijo v svoje poslanstvo. In nekaj takega se je Katji primerilo s hrano. Že od mladih let namreč preprosto uživa v kuhanju in v vsem, kar je povezano s hrano. Pri njej ni nobenih nostalgič- nih receptov tipa »skrivnost moje babice« ker brez lažne skromnosti prizna, da je pač najboljša kuharica v družini. In to tiste vrste, ob katerih zaposlene mame postanemo malo depresivne. Saj veste, domače marmelade, omake, testenine, sokovi, sirupi in tako naprej. V trgovino se je ponavadi šlo le po osnovne sestavine. Vse ostalo je bila mojstrovina domače kuhinje. »Potem me je izdalo zdravje, tako kot večino ljudi, ki začnejo bolj resno razmišljati o hrani. A me to pri kuhanju ni ustavilo. Kdo pravi, da mora biti dietna hrana pusta, neokusna in dolgočasna?« se Katja ni pustila ustaviti. Najprej je iz kuhinje izločila pšenico. Ugotovila je namreč, da je v obliki, ki jo jemo danes, to »Če v svoj jedilnik uvajate pozitivne spremembe, se nikoli ničemur ne odrekajte. Če danes naredite križ čez vse bele stvari, boste sanjali samo še o rogljičku, za katerega ste pri zajtrku prikrajšani. Če pa za zajtrk spijete zelen smuti in si ga v torbico spravite še za napad hude lakote med obroki, roglji-ček enostavno ne bo prišel na vrsto. Nič ne boste prikrajšani, vaše telo pa vam bo neskončno hvaležno.« Dober nasvet je tudi ta, da pred vsako kuhano hrano pojeste veliko porcijo solate. Solata je sploh ena redkih stvari, ki je lahko pojeste, kolikor hočete. Je alkalno živilo in deluje proti zakisanosti. Dajte si duška predvsem z regratom, s čemažem in z beluši. Narava točno ve, kaj v tem času potrebujemo, in vse našteto izvrstno čisti telo ter pomaga jetrom, da si opomorejo glede svoje funkcije. Na sliki so špageti iz surovih bučk z omako iz oreškov in špinače ter s paradižnikom in kalčki. navadno lepilo, s katerim telesu ne moremo delati ravno usluge. In da nobene hrane na tem svetu ne bi smeli jesti po petkrat na dan, kot to počnemo z mlevskimi izdelki. Vegetarijansko, vegansko, presno in zeleno A to je bil šele začetek. Vsako obdobje je bilo počasno in premišljeno - stres je res zadnje, kar potrebujemo na krožniku - vendar je bila smer vse bolj jasna. Najprej je opustila meso, ker ji pač ni ustrezalo, nato še mleko in jajca. »Sem krvna skupina nič in po teoriji o prehrani glede na krvno skupino bi »V trgovino grem zgolj izjemoma. Sadje in zelenjavo nabavljam pri stalnih dobaviteljih, po možnosti čim bolj pri izvoru. To mi še vedno vzame veliko časa, ker se moram stvari dotakniti, jih povonjati in začutiti. Moje recepture in načrti tako spontano nastajajo ob tem, kar je na voljo. Ideal sta seveda lasten vrt in pridelek lastnih rok. Pravijo, da je zemlja pametna in vam skozi energijo, delo lastnih rok zagotovi ravno tisto, kar vaše telo najbolj potrebuje.« moralo biti meso praktično osnova moje prehrane. Očitno bo nekaj na tem, ker sem takrat začela oboževati fižol in ostale stročnice, ki jih prej še pogledala nisem.« Vegetarijansko obdobje se je prevesilo v vegansko, zdaj pa je Katja že osem mesecev presnojedka, kar pomeni, da se je odrekla tudi vsemu kuhanemu. »Ne maram etiket glede na to, kaj kdo je. Verjamem, da ima vsak človek svojo pot in da mora biti toliko ozaveščen, da jo poišče.« A občutek, da je kuhana hrana mrtva, anorganska in našemu telesu tuja, če ne skoraj strupena, se je pri Katji z vsakim dnem stopnjeval. »Toliko energije nisem imela še svoj živi dan. Vsi imamo to izkušnjo, da je po običajnem dobrem kosilu najbolje malo leči. Kar je noro. Hrana bi nas morala v trenutku napolniti z energijo in nam dati polet. Tako pa večino svoje življenjske energije porabimo za presnavlja-nje in čiščenje telesa.« Ponedeljek za boljši jutri Z idejo Zelenega ponedeljka so jo navdušili Hrvati, a gibanje je precej širše. Začelo se je v belgijskem Gentu, kjer je mestna oblast četrtek razglasila za brezmesni dan. Zaradi boljšega zdravja, preventive, skrbi za okolje in kar je še takih reči, se tisti dan v nobeni javni kuhinji ni dalo dobiti nič mesnega. Ideja je danes globalna in združuje na milijone ljudi v istem zavedanju. »Prav zato je Zeleni ponedeljek tako čaroben in mnogo več kot zgolj odločitev za en brezmesni dan v tednu.« Katja je v čast te ideje pripravila jedilnik in ga razposlala krogu ljudi, ki jih je poznala. Potem so se domine podrle. Danes njen jedilnik vsak ponedeljek prejme več kot štiri tisoč naslovnikov, idejo pa so posvojili tudi že v nekaterih javnih ustanovah. Vedno bolj govorimo o tem, da so naši dedki in babice po zdravi pameti najbolj vedeli, kako in kaj. In oni so jedli meso kvečjemu ob nedeljah. Torej bi znal biti zeleni ponedeljek kar dober začetek. StO Foto: GG 34 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Pomoč drugim kot priložnost za lastno preživetje? Naravnost idealen primer, kako se lahko v skupno zadovoljstvo srečata ponudba in povpraševanje - a žal le na prvi pogled Kako težko je danes najti delo, kažejo oglasi, ki se v zadnjem času pojavljajo zlasti v strnjenih stanovanjskih soseskah. Slovenci postajamo vse starejša družba in na oglasnih deskah v blokih, v katerih živi veliko starejših, je vedno več letakov, s katerimi mlajši iščejo delo in zaslužek. Če je na podeželju še ukoreninjena sosedska pomoč, ko mlajši tako mimogrede in seveda brezplačno starejšim sosedom postorijo kakšno malenkost, je v mestih drugače. Da lahko ljudje ostanejo doma tudi potem, ko ostanejo sami in ne zmorejo več vseh opravil, si morajo poiskati pomoč. In jo seveda tudi plačati. Uveljavljena institucionalna oblika pomoči so centri za pomoč na domu, v katerih zagotavljajo pomoč socialne oskrbovalke in najpogosteje delujejo v okviru domov za starejše. Seveda lahko za takšno pomoč skrbijo tudi zasebniki, ki pa morajo imeti dejavnost registrirano. Nekateri se odločijo za ustanovitev podjetja, drugi postanejo samostojni podjetniki, tretjim ostaja na voljo še opravljanje dela v okviru dopolnilne dejavnosti, saj so pravno-for-malni okvirji odvisni od tega, kakšno pomoč ponujajo. Pa je pomoč starejšim res tista tržna niša, ki bi v današnjih časih vse več mladim lahko omogočala preživetje? Poskusiti velja! Hudo je, ko starejši ostanejo sami - pa naj gre za osamljenost ali za to, da preprosto niso več tako okretni in pri močeh, da bi lahko za vsa dela poskrbeli sami. Da čim dlje ostajajo v domačem okolju, se zdaj ljudje odločajo iz dveh razlogov. Doslej uveljavljeni navezanosti na domače štiri stene ter razgled s kuhinjskega okna ali balkona se je namreč pridružilo še dejstvo, da je oskrba v domovih za starejše za marsikoga preprosto predraga, da bi jo zmogel plačevati s svojo pokojnino. Sta- Izračun pokaže, da je pomoč na domu za zasebnike bolj klavrna poslovna priložnost. rostniki potrebujejo pomoč, a pogosto svojci ne živijo dovolj blizu ali za to nimajo dovolj časa. In prav takšne nagovarja tudi letak, ki smo ga izbrali za izhodišče današnje zgodbe. Ponuja jim tako pomoč pri konkretnih opravilih kot tudi preprosto druženje, klepet in skupno branje ... Le kaj bi si še lahko želel osamljen človek, ki, na primer, tudi iz bližnje trgovine v tretje nadstropje že eno samo vrečko težko prinese? Na prvi pogled gre za naravnost idealen primer, kako se lahko v skupno zadovoljstvo srečata ponudba in povpraševanje. A žal - le na prvi pogled. Če imajo namreč ponudniki tovrstne pomoči na domu »urejene vse papirje« in tako iz svoje dejavnosti plačujejo prispevke in davke, potem preprosto ne morejo zaslužiti dovolj, da bi se preživeli. Neusmiljene številke Preprost izračun pokaže, da mora samostojni podjetnik, ki si obračunava minimalno plačo, državi vsak mesec poravnati nekaj čez 300 evrov. In koliko bi moral s pomočjo na domu zaslužiti, da bi mu v žepu konec meseca ostalo okrog 700 evrov? Glede na to, da inštitucionalno pomoč na domu po veljavni zakonodaji najmanj polovično sofinancirajo občine, so cene za uporabnike dokaj spreje- Pomoč na domu V Centru za pomoč na domu celjskega Doma ob Savinji Celje 38 socialnih oskrbovalk izvaja storitev pomoč družini na domu na območju štirih občin - mestne občine Celje ter občin Štore, Vojnik in Dobrna. V socialno oskrbo na domu so vključeni starejši nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso več sposobni za popolnoma samostojno življenje; ne glede na starost pa tudi invalidi, kronično bolni in ljudje z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, a so brez pomoči drugega nesposobni za samostojno življenje. Do te storitve so upravičeni tudi hudo bolni otroci, otroci s težko motnjo v telesnem razvoju ali težko oziroma najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirano varstvo. V centru skrbijo za socialno oskrbo na domu nekaj več kot 310 uporabnikov, kar 85 odstotkov jih je z območja mestne občine. Socialne oskrbovalke svoje delo opravljajo vse dni v letu med 7. in 22. uro, v centru pa poskrbijo, da razen v času dopustov ali daljših bolniških odsotnosti v posamezne domove prihaja vselej ista oskrbovalka. Kot pojasnjuje vodja centra mag. Simona Žnidarec Demšar, so izkušnje s terena zelo dobre. Glede na staranje prebivalstva in ob dejstvu, da ima vsak človek pravico do izbire življenja v domačem okolju, lahko v prihodnjih letih pričakujemo še več potreb po tej pomoči. Porast bo še večji, če k tej splošni sliki prištejemo še dejstvo, da zaradi vse slabšega gmotnega položaja večine prebivalcev marsikdo že zdaj ne zmore plačevati oskrbe in bivanja v domu starejših. Del bremena, da večini ostaja dostopna vsaj pomoč na domu, na svoja pleča prevzemajo občine. Cena storitve je natančno določena s pravilnikom, ki tudi določa, da so občine dolžne iz svojih proračunov kriti najmanj polovico celotnih stroškov. Na ožjem Celjskem to polovično sofinanciranje presegajo vse štiri občine, tako da uporabniki za uro pomoči v Celju plačujejo 4,10 evra, na Dobrni 3,80 evra, v Vojniku 3,70 evra in v Štorah 3,60 evra. mljive. V Celju, na primer, uporabnik za eno uro plačuje 4,10 evra, kar pomeni, da bi zasebnik smel zaračunati največ 5 evrov na uro, če naj bi bil še konkurenčen. In če malo zaokrožimo, mesečno opraviti 210 ur dela oziroma vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, delati najmanj po 7 ur. Ker bi za tolikšno količino ur seveda moral pomagati več oskrbovancem, je treba k tem sedmim uram neposredne pomoči dodati vsaj še eno uro za pot od enega do drugega. To seveda velja za tiste, ki se pomoči na domu lotijo po črki zakona. Druga zgodba je seveda, če gre za tipično delo na črno. Za pet stotakov mesečno v žep, na primer, je treba od ponedeljka do petka delati po pet ur dnevno - a le, če te ne zaloti inšpektor. Komu zaupati? Večina starejših kar precej časa koleba, preden se odločijo zaprositi za pomoč na domu. Ob tem, da je težko priznati, kako sam ne zmo-reš več vsega, je eden glavnih razlogov tudi nezaupljivost. Že vrata v svoj dom je težko odpreti »tujcu«, potem pa mu ob tem še »dovoliti«, da skrbi zate, brklja po kuhinji, pere perilo in postilja posteljo ... Starostniki se tako za pomoč odločijo na prigovarjanje svojcev ali pa takrat, ko res ne zmorejo več sami in jim ne preostane nič drugega. In ko izbirajo, komu zaupati, so še posebej natančni. Najlažje bi seveda bilo odpreti vrata nekomu, ki ga poznaš - a to se zgodi le redko. Včasih pomagajo priporočila prijateljev ali sorodnikov, še največkrat pa odloči dejstvo, da za socialno oskrbovalko, ki bo prihajala v domače stanovanje, »stoji« bližnji dom starejših. Prav tisti, ki bi ga človek izbral, potem ko doma res ne bo šlo več. In nenazadnje pomoč te socialne oskrbovalke sofinancira tudi občina in je zato za uporabnika veliko dostopnejša in najmanj polovico cenejša. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Opozorila inšpektorjev Pri pomoči na domu gre lahko za socialno varstveno storitev ali za »čisto« gospodarsko dejavnost, zato je tudi precej zapletov na terenu. Čiščenje oken ali dostavo hrane na dom vam lahko kot gospodarsko dejavnost opravita čistilni servis in bližnja gostilna, v okviru socialne oskrbe pa tako za čista okna kot za poln krožnik na mizi poskrbi socialna oskrbovalka. V tržnem inšpektoratu alno varstvenih storitev; pa naj sklenjene posebne pogodbe oglaševanje različnih oblik pomoči na domu preverjajo skladno z določili zakona o varstvu potrošnikov, samo opravljanje teh storitve pa po določilih zakona o preprečevanju dela ter zaposlovanja na črno. Socialna inšpekcija opravlja nadzor nad izvajalci soci- bodo to javni zavodi, koncesi-onarji ali izvajalci, ki storitve izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja. Prav tako nadzira tudi izvajalce dopolnilnih, razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva in varstva otrok in družine, ki imajo za izvajanje svojega programa o sofinanciranju z resornim ministrstvom. Upravičenci do socialno varstvenih storitev in uporabniki programov socialnega varstva pa se praviloma sami odločajo in iščejo ustrezne oblike pomoči po lastni presoji. Kot pojasnjujejo v Inšpektoratu RS za delo, zato v socialni inšpekciji svetujejo vsem, ki iščejo te oblike pomoči in so do njih upravičeni, naj bodo pozorni na to, kakšen status imajo izvajalci. To je pomembno zaradi samega nadzora nad opravljenim delom, morebitnih sporov med uporabnikom ter izvajalcem in nenazadnje tudi zaradi upravičenosti do sofinanciranja storitve. Zapleti zaradi dvoumnosti Pri inšpekcijskem nadzoru je bilo nekajkrat ugotovljeno nenačrtno »zavajanje« ponudnikov storitev, ki ne sodijo v sistem socialnega varstva. Pri oglaševanju teh dejavnosti se namreč uporabljajo podobni ali enaki opisi opravil. Tej dvoumnosti se ni mogoče povsem izogniti, saj je na primer čiščenje tako gospodarska dejavnost kot tudi pomemben del socialne oskrbe. Gospodinjsko pomoč lahko posameznik ponuja preko osebnega dopolnilnega dela, hkrati pa je tudi del socialne oskrbe ali socialnega servisa. Ponudniki, ki niso del socialno varstvenega sistema, nagovarjajo iste ljudi, zato prihaja do zapletov. V pomoč uporabnikom je na spletnih straneh ministrstva za delo, družino in socialne zadeve objavljen seznam izvajalcev socialno varstvenih storitev. Ta se spreminja, zato ga je treba redno preverjati - socialna inšpekcija je naletela tudi na primere, ko so v javnih zavodih, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi in tudi centri za socialno delo ter domovi za starejše priporočili izvajalca, ki se je (ne)hote predstavljal kot izvajalec socialno varstvene dejavnosti ali socialno varstvenega programa, čeprav ni imel ustreznih dovoljenj za delo, koncesije oziroma sofinanciranega programa. PORTRET 35 »Migat« je treba vsak dan »Pa pridite kaj naokrog, bova kakšno na koš vrgla,« prijazno povabi na obisk 82-letni Jože Kopitar »Če malo pomislim, je bila moja pot kar logična,« strne skoraj osem desetletij letošnji dobitnik zlatega celjskega grba za življenjsko delo z mladimi v atletiki in bogato športno ter arhitekturno zapuščino v Celju in okolici Jože Kopitar. Potem ko se je družina iz Mozirja preselila v celjski »baron Bruck«, kot so rekli območju ob zdajšnji Kersnikovi ulici, je namreč nekajletni fantič ves čas, ki ga je imel, preživljal na bližnjem atletskem štadionu. Bolj natančno: na velikem travniku, kjer so se zbirali sokolovci, med katere sta starša vpisala Jožeta še pred vstopom v osnovno šolo, in kjer je čez desetletja prav letošnji občinski nagrajenec pomagal sooblikovati zdajšnjo podobo atletskega štadiona. Jože Kopitar se je v Celje kot šestletni fantič z družino priselil leta 1937 in knežjemu mestu ostal zvest vse življenje. Tudi v letih, ko je kot študent arhitekture v Ljubljani dosegal najboljše športne rezultate, so bili ti vpisani med dosežke Atletskega društva Kladivar. Prav celjski atleti so v Ljubljani tvorili najmočnejše jedro republiške ekipe atletov. Čeprav bi za rojenega Zgor-njesavinjčana brez kančka zadrege lahko trdili, da je od glave do peta Celjan, sam dodaja, da si je v vseh teh letih v knežjem mestu res pridobil »domovinsko pravico«, vseeno pa ga na kraje iz najnežnejših otroških let še vedno veže govorica. In res tudi desetletja niso v celoti zmehčala klene melodije in zabrisala vseh v otroštvu naučenih besed. Premagal starejšega brata Že kot šestletnik je Jože v Celju postal član Telovadnega društva Sokol. Eden prvih nastopov je bil na slavnostni akademiji, ko je z vrstniki, med njimi sta bila tudi Janko Četina in Mojmir Sepe, »zganjal cirkus« v akrobatski skupini. Prvih športnih uspehov se spominja tako, kot je značilno za mlajše v družini z več otroki. »V krosu sem premagal starejšega brata,« ponosno pove in z veliko manj navdušenja doda, da je med drugo svetovno vojno, ko je otrokom od lepših plati življenja ostajal le šport, v troboju že osvojili prvo mesto med pionirji. Resneje se je posvetil atletiki takoj po vojni in najprej zmagoval v krosu, kasneje pa tudi v ostalih atletskih disciplinah. Je bilo to iskanje samega sebe oziroma športa, ki bi mu najbolj ustrezal? Odgovor je seveda bolj preprost: mladi so pač počeli tisto, kar se je dalo v okviru takratnih možnosti. »In v športu smo kar naprej odkrivali kaj novega,« pravi Praktično ne mine dan, da Jože Kopitar ne bi obiskal atletskega štadiona. Pred 30 leti je Jože kopitar prejel tudi Bloudkovo plaketo za tekmovalne uspehe in strokovno delo v atletiki, priznanj je bilo sicer še več, a omeniti velja vsaj srebrno plaketo Atletske zveze Slovenije in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja za prostovoljno delo v športu. Z vsemi pa Jože Kopitar opravi skromno in na hitro; češ da nekaj, kar rad počneš, vselej tudi dobro opraviš. Na stopnišču pred dvorano Golovec - Jože Kopitar je Rekreacijski center Golovec projektiral že za svojo diplomsko nalogo. Medtem ko je bila južna stran centra urejena v 80. letih prejšnjega stoletja, je severna stran z Areno Petrol ter dvorano Zlatorog prišla na vrsto šele v letih 2003 in 2004. in dodaja, da se je tudi kasneje, ko je sam že opuščal atletska tekmovanja in se posvečal trenerskemu delu, bilo treba kar naprej učiti. »Izkušnje smo iskali v tujini, potem pa jih preizkušali.« S kolesom na delo, potem na štadion Po končanem šolanju v tehniški šoli v Ljubljani se je Jože za kakšno leto zaposlil v gradbenem podjetju Beton, ki je bilo med Celjani kasneje znano kot Ingrad. »Vsako jutro sem se s kolesom odpeljal v Liboje, po končani službi pa nazaj domov in na štadion,« na kratko opravi s tem časom in doda, da je bilo veliko lažje, ko se je leta 1951 vpisal na ljubljansko fakulteto za arhitekturo. »Ob študiju je bilo več časa in moči za intenzivne treninge.« In v to obdobje sodijo tudi njegovi najbolj odmevni atletski rezultati. Leta 1951 je postal državni mladinski prvak v metu kopja, potem pa že isto leto tudi prvak Slovenije v članski kategoriji. Ta naslov je ubranil še šestkrat, članski prvak Jugoslavije pa je bil v letu 1958. Že leta 1954 je prvikrat zalučal kopje več kot 60 metrov in tega rezultata ne bo nikoli pozabil tudi zato, ker je le nekaj ur prej uspešno opravil najtežji izpit na fakulteti. Leta 1959 je s 67,66-metrskim metom postavil nov slovenski rekord, svoj osebni rekord pa je dosegel v za atleta že »veteranskem« 42. letu, ko je leta 1973 v Zagrebu kopje zalučal 68,44 metra. Najžlahtnejša športna odličja so potem sledila prav na evropskih in svetovnih veteranskih prvenstvih, ko je prejel še sedem zlatih, tri srebrna in eno bronasto odličje. Vzgoja mladih Če Jože Kopitar za svojo generacijo pravi, da so bili prav vsi pionirji v metu kopja, je sam to pionirsko delo prva leta nadaljeval tudi kot trener. Vzgojil je vrsto odličnih atletov in atletinj ter pripomogel k temu, da so se na tekmovanjih v metu kopja tako doma kot v tujini uvrščali v sam vrh. Med njegovimi prvimi varovankami je bila žal že pokojna Nataša Urbančič, za katero pravi, da je bila izjemen naravni talent in sta se »kar skupaj učila«. A vendarle, Nataša Urbančič je na olimpijskih igrah v Mün-chnu osvojila 5. mesto, na evropskem prvenstvu v Rimu pa celo bronasto medaljo. Še o eni varovanki iz kasnejših let, državni rekorderki ter udeleženki olimpijskih iger v Atlanti Renati Strašek, se razgovori. Takrat se je v celjski atletiki sicer že delalo po sodobnih standardih, a še vedno mu je zelo žal, da je bila tako eksplozivna in zato močno podvržena poškodbam, saj bi sicer lahko dosegla še veliko, veliko več. Diploma »dokončana« po pol stoletja S športom je bilo močno povezano tudi Kopitarjevo strokovno delo v arhitekturi. To je nakazal že v svoji diplomski nalogi, ko je projektiral Rekreacijski center Golovec. Po zaposlitvi na zavodu za napredek gospodarstva, ki se je pozneje preimenoval v Razvojni center Celje, je kmalu sledilo urejanje atletskega štadiona. Tako je bila leta 1964 zgrajena dvorana s tribuno, atletske steze pa so preplastili s tar-tanom. Sledili so načrti za dvorano Golovec skupaj s pokritim kopališčem, na račun »njegove« športne dvorane na Rogli še danes večkrat slišimo kakšno pohvalo ... tu pa so še nogometno-atletski štadion s tribuno v Žalcu, štadion z dvorano in s tribuno v Slovenski Bistrici ter več ureditvenih načrtov za atletski štadion v Mariboru. S kolegom Danijem Jagričem sta zasnovala tudi nekdanji Rekreacijski center Golte vključno s spodnjo postajo in z vsemi komunikacijami, gondolsko žičnico ter zgornjo postajo s hotelom, z de-pandansami, s smučišči in z vsemi žičnicami. A kot arhitekt se je Kopitar podpisal tudi pod številne druge, ne le športne objekte; v Žalcu je »gradil« kompleks poslov-no-stanovanjskih zgradb z banko in s paviljoni ter občinsko zgradbo, v Vojniku in Štorah zdravstvena domova, v Trnovčah naselje vikendov, v Mozirju občinsko zgradbo, na Venišah Burgerjev ranč s hotelom, v Laškem hotel Hum in v Celju hotel Merx, v 80. letih prejšnjega stoletja pa so v Celju po njegovih načrtih prenovili več stanovanjskih zgradb in podstrešij v starem mestnem jedru. Načrti za v predal »Zdaj živim monotono življenje, a dolgčas mi vseeno nikoli ni,« pravi Jože Kopitar. »Monotonost« njegovega življenja je razpeta med štadionom, kjer je praktično res vsak dan in to ne le kot opazovalec, pač pa tudi redno meče kopje, ter domom, kjer nastajajo novi načrti, zadnje čase pa se preizkuša tudi v akvarelih. »In da boste vedeli, čez televizijo ga ni. Zdaj tako potujem po svetu,« pribije mož, ki mu pri 82. letih na kraj pameti ne pade, da bi se z Jožefovega hriba v mesto pustil pripeljati z avtomobilom, prve bolj stalne sončne žarke letošnje pomladi pa pospremi z vabilom: »Pa pridite kaj naokrog, bova kakšno na koš vrgla!« IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA 36 AKCIJA Da operacije ne bolijo Omrtvičenje živčevja in zmanjšanje možganskih aktivnosti V preteklih številkah smo že podrobneje predstavili delo ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin celjske bolnišnice. Namen ambulante je bolnikom, ki se soočajo z bolečinami, te odpraviti ali jih vsaj čim bolj zmanjšati. V prostorih, kjer deluje pro-tibolečinska ambulanta, pa dvakrat do trikrat tedensko zaživi tudi anesteziološka ambulanta. Obiščejo jo bolniki, ki jih čaka operacija. Prav pri operacijah bi bile bolečine, če ne bi poznali anestezije, nepredstavljive. Anesteziologija je posebna veja medicine, katere namen je, da bolnika med operacijo ne boli, da se operacije ne zaveda in da se je ne spominja. Že sama beseda, ki izvira iz grščine, pomeni neobčutljivost, za očeta anestezije pa velja William Morton, ki je leta 1846 v Bostonu izvedel prvo uspešno narkozo z etrom. Pred operacijo natančen pregled Tako kot je pri operaciji nepogrešljiv kirurg s svojo strokovno ekipo, je nepogrešljiv tudi specialist anesteziolog, ki mu pri delu pomaga diplomirana medicinska sestra. Njuno delo pa se začne, že preden bolnik leže na operacijsko mizo in dobi anestezijo oz. narkozo. Bolnike, ki imajo poleg težav, zaradi katerih potrebujejo operacijo, še spremljajoča zdravstvena stanja in pri katerih se lahko po klasifikaciji ASA pojavijo zapleti med operacijo ali po njej, pred operacijo natančno pregledata v anesteziološki ambulanti. Med drugim je treba preučiti izvide, opraviti laboratorijske preglede, EKG, rentgen pljuč in glede na spremljajoča obolenja še kakšne dodatne specifične preiskave. Pregled, kot razlaga predstojnik oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin v celjski bolnišnici, specialist anesteziologije in reanimato- logije Rajko Kandare, med drugim določi, kakšna vrste anestezije je za posameznega bolnika najprimernejša, pri čemer je anesteziolog bolniku dolžan natančno pojasniti postopek anestezije in upoštevati tudi njegove želje. Pomirjevalo, analgetik in anestetik Kadar je potrebna splošna anestezija, bolniku, potem ko podpiše obrazec, da se strinja s posegom, praviloma že na oddelku dajo pomirjevalo. V operacijski sobi zatem dobi analgetik oz. protibolečinsko zdravilo, nato pa ga uspavajo. Anestetike vnesejo v telo preko intravenozne poti, torej v žilo, ali prek dihal, pri obeh pa bolniku vzamejo zavest. Tako se operacije ne zaveda in ne spominja, hkrati pa poskrbijo tudi za to, da omogočijo optimalne pogoje za delo kirurga. Pri določenih operacijah, na primer operacijah trebuha, je treba preprečiti nehotene gibe oz. premikanje bolnika med posegom, saj lahko vodijo do morebitne poškodbe. »Tako je treba dati včasih tudi relaksans, ki omrtvi mišice, k sreči pa deluje le na prečno progaste mišice, na pa tudi na srčno mišico in zato ne ustavi srca,« razlaga Kandare. Zapleti možni, a rešljivi Zdravnik anesteziolog in medicinska sestra v anestezi-ologiji med operacijo nenehno spremljata stanje bolnika in parametre, kot so EKG, krvni pritisk in nasičenost krvi s kisikom. Včasih je treba bolnika ogrevati in tako vzdrževati njegovo telesno temperaturo, pri nekaterih operacijah pa je treba med drugim spremljati tudi izločanje urina iz telesa. Operacije so različno dolge, najzahtevnejše trajajo tudi več ur, anesteziologi pa morajo, kot pravi Kandare, vedno pričakovati nepričakovano. »Pri katerikoli operaciji se lahko namreč zgodijo zapleti, treba jih je pričakovati in vedeti, kako v teh primerih ukrepati,« poudarja. Med zapleti, ki se lahko zgodijo pri človeku brez spremljajočih zdravstvenih težav, Kandare našteva povišanje krvnega tlaka, povečanje ali pomanjša-nje frekvence srčnega utripa ter laringospazem, ki pomeni stisnjenje glasilk, kar oteži ali onemogoči predihavanje bolnika. Pojavijo se lahko tudi te- žave pri zbujanju bolnikov po operaciji. A na vse zaplete, ki so zelo redki, so anesteziologi pripravljeni in ukrepajo takoj, ko se težava pojavi. Anestezija je torej, kot poudarja naš sogovornik, izjemno varna, anesteziologi pa so zadolženi, da za bolnika poskrbijo tudi po koncu operacije, da torej spremljajo njegovo prebujanje in mu, če je to potrebno, lajšajo pooperativne bolečine. Spremljanje možganske aktivnosti Pa scenariji iz filmov, ko bolniku v anesteziji protibolečin-ska zdravila ne »zagrabijo« in čuti prav vsak kirurgov rez in dotik? Kandare pravi, da so to filmske zgodbe. Dodaja pa, da bi se lahko zgodilo, da bolnik, preden zaspi, sliši pogovore osebja in se mu ti vtisnejo v podzavest. Tako bi lahko imel po operaciji občutek, da je bil med operacijo buden. Sicer pa lahko zdravniki z novimi tehnologijami, tako imenovanim BIS-monitoringom oz. nadzorom, natančno spremljajo možgansko aktivnost in globino anestezije. Tako med drugim vidijo, ali je bolnik buden ali pa je morda celo v pregloboki anesteziji. Ukrepanje je seveda tudi tukaj takojšnje. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA STE V STISKI? POTREBUJETE NASVET ali SAMO POGOVOR? POKLIČITE:090 200 200 Bralce, poslovne partnerje in prijatelje Novega tednika obveščamo, da bomo vse do konca koledarskega leta zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili za nakup prepotrebnega ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice. O naraščajočem znesku za plemenit cilj - pomagati ljudem, ki trpijo zaradi bolečin - vas bomo sproti obveščali še naprej. Z veseljem bomo objavili tudi spisek vseh fizičnih in pravnih oseb (ime podjetja ali ime in priimek ter kraj posameznika), ki boste prispevali evre po svojih možnostih. Vendar nam morate v skladu s slovensko zakonodajo objavo v časopisu dovoliti. To storite tako, da nam kopijo nakazila s svojimi podatki posredujete na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali odrezek pošljete po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Z ULTRAZVOČNIM APARATOM bi še bolj ciljno in lažje lajšali bolečine bolnikom protibolečinske ambulante celjske bolnišnice. VSAK EVRO ŠTEJE. VAS TUDI. Zakaj operacija na tešče? Bolnik pred operacijo praviloma ne sme jesti najmanj šest ur. V tem času naj bi želodec namreč predelal hrano in jo potisnil naprej po prebavnem traktu. Ljudje s prebavnimi motnjami ter na primer nosečnice morajo biti pred operacijo praviloma tešči še dlje časa. Anesteziolog Rajko Kandare razlaga, da zaradi anestezije, ki vzame mišično moč, popusti zapiralka na želodcu, zaradi česar začne bolnik bruhati. Pri tem se zapirajo dihalne poti, prav tako pa lahko hrana zaide v dihala in povzroči pljučnico. Tako kot za hrano velja pred operacijo tudi prepoved vnašanja tekočine v telo. Bistrim tekočinam, torej vodi ali čaju, se izogibamo zadnji dve uri pred operacijo, ostalih tekočin, na primer mleka, ne pijemo šest ur pred operacijo. Kot pravi anesteziolog Rajko Kandare, je bil v preteklosti najbolj znan anestetik smejalni plin, ki pa ga danes zaradi nekaterih stranskih učinkov ne uporabljajo več. Pri tem razlaga, da anestetiki, ki jih v organizem vbrizgajo intrave-nozno, delujejo preko krvnega obtoka. Ko pridejo do možganovine, povzročijo kemijske reakcije in zmanjšajo možganske aktivnosti. Podoben proces se zgodi pri akutnem alkoholnem opoju. Tako so nekoč, kot poudarja Kandare, ljudi, ki so potrebovali operacijo, napili. Kandare in ostali anesteziologi bolnikovo stanje med operacijo danes spremljajo prek takšnih anestezijskih aparatov. Pri uspavanju bolnika, njegovem nadzoru in prebujanju zdravniku anesteziologu sicer pomaga diplomirana medicinska sestra. V fotografski objektiv smo ujeli Tjašo Svetel. Pri manjših operacijah ni potrebna splošna, pač pa le regionalna oz. lokalna anestezija. Za razliko od splošne pri tej vrsti anestezije, razen v določenih primerih, ni potrebna prisotnost anesteziologa, pač pa anestetik v telo vnese kirurg. Vbrizgati ga je treba neposredno v bližino živcev in živčnih pletežev ali pa preko hrbteničnega kanala. s tem se povzroči omrtvičenje, prekinitev živčnega impulza v delu telesa, ki ga to živčevje oživčuje. Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj boleči n n iL Ö n n n U U U J o U U U Stanje na računu dne 18. 4. 2013 Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Za več informacij o akciji in različnih možnostih sodelovanja v njej nam lahko pišete tudi na e-naslov: biserka.povse@nt-rc.si AKCIJA 37 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT Foto: Nataša Müller, GrupA, oblikovanje: Andreja Balja Dobili smo že druga dva finalista, ves april in še nekaj dni maja pa lahko glasujete za nov krog kandidatov v akciji Naj maturantka in naj maturant. Vsak maturantski razred je izbral svojega predstavnika, ki ga zastopa v tekmovanju. Bralci pa imate možnost, da glasujete za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca v mesečnem krogu zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Katera dva bosta to po tem krogu glasovanja, bomo objavili v četrtkovi številki 9. maja, ko se bo prvič pomerilo vseh šest finalistov akcije. Za oba zmagovalca imamo pripravljene lepe nagrade Turistične agencije Palma. Nagradili bomo tudi njuna razreda. V akciji Naj maturantka, naj maturant so se nam pridružile naslednje šole: SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE (SZŠ) EKONOMSKA ŠOLA CELJE - LOKACIJA KOSOVELOVA (LK) GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC) Novost akcije v letu 2013 je dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih 100 točk za učno in delovno uspešnost izbranega kandidata. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda pa nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. 1 L LUKA ROŠER 4. A SZŠ JELENA PERIČ 4. A SZŠ m ii DAVID DROFENIK 3. FB SZŠ TADEJA BANTAN 4. B GCC ŽIGA KRAJNC 4. H GCC ALEKSANDRA CMOK 3. FB SZŠ PATRIC ROMIH 4.C GCC MOJCA HRASTNIK 4. H GCC 3 SAŠO PIŠOTEK 4. B SZŠ 4. B SZŠ § 12 UROŠ PUŠNIK 3. GB SZŠ ANA KLOAR 4. C GCC 'A GAL RANČIGAJ 4. I GCC " 1TfcA ■ ■ r? MOJCA DEČMAN 4. B SZŠ MONIKA DOLER 3. GB SZŠ 22 SIMON JELAŠ 3. Č LK MARTIN PODMENIK 4. A GCC "t - '34 URBAN ŽOHAR 4. Č GCC KRISTINA ANZELC 4. I GCC O Lt 5 DAVOR RIŽNER 4. D SZŠ i4 TILEN PINTAR 2. PTI SZŠ ANŽE STIPLOŠEK 4. D GCC V t^jt}: 4i TJAŠA VODEB 4. J GCC BARBARA ZUPANC 4. D SZŠ NATALIJA HUDOLIN 2. PTI SZŠ ANJA POLJANŠEK 4. D GCC * * n i 7 8 m 9 L HARIS BEČIREVIČ 4. E SZŠ flk Auel ADISA STRADOVNIK 4. E SZŠ IZA GABER 4. KT SZŠ 17 ŽIGA ANJA ČAKŠ ŠTIGLIC 4. A LK 4. A LK MARKO VASILJEVIC 4. B LK Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavili v vsaki četrtkovi številki Novega tednika. Postopno pa bomo ves mesec objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale potekalo mesec dni. Kuponi za ta mesec so drugačne barve kot iz prejšnjih dveh mesecev. Starih ne bomo upoštevali! Kupon Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek............................................................................................. naslov.................................................................................................................... kontaktni telefon/e-pošta K Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje 38 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATUHANT Kupone za aprilski krog glasovanja bomo sprejemali ves mesec, zaradi praznikov pa nekaj dni več kot v prejšnji dveh krogih, in sicer do ponedeljka, 6. maja, do 11. ure. SPREGLEJ' Naj maturantka in naj maturant bosta prejela mikavno nagrado Turistične agencije Palma. Nagradili bomo tudi razreda, iz katerih bosta naj maturant in naj maturantka! NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT 39 9. maj TE bosta v četrtkovem Novem tedniku objavljena finalista tega kroga. Po drugem tednu glasovanja za aprilske kandidatke in kandidate med dekleti še vedno vodi Aleksandra Cmok, ki ima 42 glasov. Med fanti še ni nikogar, ki bi imel vsaj deset glasov. Očitno so se glasovalci po dveh mesecih akcije utrudili ali pa še čakajo na odločilne zadnje dni aprila. 40 PORTRET Vsestranski ustvarjalec iz Globoč Ustvarjalni nemir likovnika in glasbenika Jožeta Žlausa - Od skorajšnjega redovnika do glasbenika Grafik, ilustrator, galerist, glasbenik, turistični delavec, lutkar, zbiratelj starin, ljubitelj češke kulture ... Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku je zelo dejaven na različnih področjih. Med drugim je ilustriral dvajset knjig, pred kratkim se je še pojavil kot pisec in ilustrator slikanic, ki opisujeta vojniško območje. »O Turkih na Dednem Vrhu mi je v otroških letih pripovedoval daljni sorodnik Očakov Anzek, ki je poznal različne zgodbe iz starih časov. Ob tej cesti, kjer živim, so Turki večkrat potovali,« je povedal o povodu za slikanici vsestranski Žlaus. Na Turke še vedno spominjajo imena okoliških zaselkov, kot sta Straža in Dedni Vrh, imenovan po dedu, ki je doživel napad krutih vojščakov. »Tudi druga slikanica, Zgodbe gradov in graščin na Voj-niškem, je nastala delno po pripovedi daljnega sorodnika ter delno po podatkih zgodovinarja Janka Orožna,« je dodal Žlaus, ki je knjigi opremil z zanimivimi ilustracijami. Od grafik do ilustracij Slikanici je založila Žlau-sova galerija Piros, kjer so razstavljene njegove grafike, pastelne risbe, perorisbe, abstraktne slike, lesorezi ... Žlausov oče je pred desetletjem in pol opustil živinorejo, zato je gospodarsko poslopje ostalo prazno. Nekdanje gospodarsko poslopje se je tako spremenilo v živahno likovno središče, kjer so galerija ter grafična in lutkarska delavnica. Na začetku je v galeriji viselo nekaj slik ter skulptur, vendar si je Jože zaželel bolj živo galerijo, kjer se danes radi ustavljajo obiskovalci. Žlausa posebej poznajo po grafikah in ciklusih, med njimi je grafični ciklus stotih Lepot Slovenije, drugi večji ciklus je z Belokranjskimi pi-sanicami, nato ciklus grafik po motivih pravljičnih škar-jerezov vojniške slikarke Do-rothee Hauser ... V pastelni tehniki je ustvaril portrete znamenitih ljudi z Vojniške-ga, med njimi Hauserjeve, stenografa Antona Bezen-ška, filologa Žige Popoviča ter škofa Slomška, ki je bil v Novi Cerkvi kot kaplan. Vse do Češke Lani je posebej odmevala Žlausova razstava o delu in življenju češke pisateljice Božene Nemcove, ki jo je predstavil na Češkem za 150-letnico smrti. Žlausa je namreč češka kultura prevzela. Začelo se je leta 2007, ko je bila v okviru mednarodne kulturne izmenjave na Češkem prva razstava njegovih del. Po razstavi v Jaromeru je dobil v dar knjigo Pravljic Božene Nemcove v češkem jeziku. »Knjigo sem nato prebral s pomočjo češko-slovenskega slovarja. Takoj sem opazil lepoto teh pravljic, knjiga me je brž osvojila,« se spominja začetka zanimanja za češko kulturo ter spoznavanja Nemcove. Njena bogata literarna zapuščina in njeno težko življenje sta dala Žla-usu ustvarjalni navdih, zato je nastal likovni ciklus, ki so ga na Češkem navdušeno sprejeli. Žlaus je tako postal častni član Društva ljubiteljev Božene Nemcove, v Sloveniji je prav tako pobu- Jože Žlaus s ciklusom grafik, ki so nastale po motivih pravljičnih škarjerezov vojniške slikarke Dorothee Hauser. dnik ustanovitve podobnega društva ljubiteljev izjemne češke pisateljice. Njegove Vesele Štajerke Jože Žlaus je prav tako zelo znan v glasbenem svetu. »Kot otrok sem začel občudovati kitaro, že v osnovni šoli sem sanjal, da jo bom nekoč igral,« se spominja. Sanje o igranju kitare so se mu uresničile v srednji verski šoli v Želimlju, kjer se je moral odločiti za obvezni pouk nekega glasbila. Pozneje je po- Med Žlausovimi zamislimi je bila prav tako zamisel o ustanovitvi Turistično kulturnega društva Globoče-Dedni Vrh, ki je bilo ustanovljeno pred desetletjem ter pripravlja različne prireditve. In da ne pozabimo omeniti meter in pol velikega »pirha«, ki ga zadnji dve leti vleče v vozičku k blagoslovu velikonočnih jedi ogromna kokoš. V kostumu, ki ga je seveda prav tako ustvaril Jože Žlaus. stal kitarist Ansambla Francija Zemeta, nato je nekaj let igral profesionalno v Švici in na Finskem, po vrnitvi je bil v ansamblih Mira Klinca ter Robija Zupana. Leta 1994 se je Žlausu porodila nekoliko revolucionarna glasbena ideja, ko je premagal stereotip, da ženske v narodnozabavnih ansamblih ne morejo igrati. »Bilo je v Dobju pri Planini, na prireditvi Pokaži, kaj znaš, ko so tri dekleta nastopila vsaka zase,« je povedal o začetku slovenskih dekliških narodnozabavnih skupin, najprej tria Vesele Štajerke. Postal je ustanovitelj in prvi menedžer še vedno zelo priljubljenega ženskega ansambla. Po ustanovitvi Veselih Štajerk je leta 2006 ustanovil še priljubljeno skupino ljudskih godcev, Joško-vo bando, ki igra na doma izdelana glasbila, z izjemo diatonične harmonike. Po Joškovi bandi se je rodil še Žlausov Kitarakon z dvema kitarama in s kontrabasom ter z nežnejšo glasbo. Družina namesto talarja Če bi bilo po načrtih Žlau-sovih domačih žensk, bi bil Jože danes župnik ali škof. Kot mladenič je opravil celo noviciat za red salezijancev ter nosil talar. Po končani srednji verski šoli je nadaljeval študij na teološki fakulteti, vendar se je tam, kot sam pravi, začelo prebujati njegovo telo. Nato se je poročil ter si ustvaril družino. Tako Jože Žlaus ni postal duhovnik, postal je likovnik in glasbenik, katerega izjemni ustvarjalni nemir se kaže iz dneva v dan. V zadnjih letih, po začetku prijateljevanja s Čehi, se je tako lotil še lutkarstva. Po smernicah češke profesorice lutkarstva je naprej izdelal lutkovni oder za marionete ter nato še oder za ročne lutke. V svoji delavnici je prav tako izdelal lutke ter med drugim napisal scenarij za lutkovno igrico o konjiškem zmaju, ki jo bodo kmalu igrali. BRANE JERANKO Poseben kotiček v Žlausovi galeriji Piros je posvečen življenju in delu češke pisateljice Božene Nemcove. zenškom ter filologom Žigo Popovičem. Žlausovi portreti znamenitih ljudi z Vojniškega. S slikarko Dorotheo Hauser, stenografom Antonom Be- INTERVJU 41 Aleksandra Ferlež je po vrnitvi v Celje prejela priznanje. Aleksander Vidovič je bil glavni podčastnik v bazi v Peci. V vojski iz domoljubja Aleksandra Ferlež in Aleksander Vidovič po vrnitvi z misije na Kosovu - Izkušnje sta nabirala tudi v Afganistanu in Bosni Po šestih mesecih se je pred dnevi domov vrnilo 306 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ki so sestavljali 26. kontingent v mednarodnih silah Kforja na Kosovu. V Celju so jim pripravili slovesnost z nagovorom namestnika generlaštaba Slovenske vojske brigadirja Andreja Oster-mana. Ta je poudaril, da se je tudi tokrat izkazalo, da je naša vojska primerljiva z drugimi in da je naloge opravila z odliko. Kako sta šestmesečno odsotnost od doma doživljala stotnica Aleksandra Ferlež iz Celja in višji štabni vodnik Aleksander Vidovič s Ptuja, ki sta sicer zaposlena v celjski vojašnici? Spraševali smo ju o njunih nalogah na misiji, razlogih za odhod, doživljanju Kosova, premagovanju težav zaradi ločenosti od domačih ... Slišati je bilo mogoče, da so razlogi za odhod na misije tudi finančni, saj so v tem času plače bistveno višje kot v Sloveniji (vojaki pri nas dobijo do tisoč evrov neto brez dodatkov, na misiji več kot tri tisoč mesečno). Kakšni so bili vajini razlogi? Ferlež: Za prvo misijo sem se odločila zato, ker me je zanimalo, kako izgleda tamkajšnje življenje. Res je ta služba bolje plačana, vendar za prvo misijo v Bosno to ni bil glavni motiv. Vidovič: Prvič sem šel v Afganistan leta 2005 in vsak odhod na misijo je bil večinoma povezan z nalogami enote. Bolj kot ne sem bil torej tja napoten, ni šlo za povsem lastno odločitev, čeprav se vsak lahko prostovoljno odloči, ali bo šel. Kako vajini družini sprejemata vajino odsotnost? Ferlež: 18. leto sem zaposlena v vojski in na misije hodim na štiri ali pet let. To se mi zdi prava doba, da to ne vpliva na družinsko življenje. Imam dva otroka, 15-letnega sina in 8-letno hčer, ki razumeta, da je to del mojega poklica, mož pa me tudi podpira pri tem. Sicer pa se družine vojakov navadijo, da nismo veliko doma, saj imamo veliko vaj, terenskega dela, dežurstev. Bolj bi bile verjetno prizadete tiste družine, ki tega niso vajene. Vidovič: Sem poročen, imam sinova, stara 20 in 12 let. Mlajši je težje prebolel moj odhod kot starejši. Sicer pa v dobi moderne tehnologije ni več tako kot včasih. V Afganistanu osem let nazaj je bil edini stik telefonski klic na pet dni. Na Kosovu pa je vsak trenutek lahko vojak v stiku z domačimi, razen če ima kakšne zadolžitve. Preko skypa smo povezani, skoraj vsak že ima svoj prenosni računalnik. Če ga kdo nima, je v naši bazi v Peci slovenska soba, v kateri so telefon in računalnik z brezplačno povezavo, TV, knjižnica, mala kuhinja . Kakšne so bile konkretno vajine naloge na misiji? Ferlež: Delala sem kot poveljnica LMT. To so skupine šestih ljudi, ki so v neposrednih stikih s civilnim prebivalstvom na Kosovu. Prenašala sem jim informacije Kforja in obratno. Večino časa sem preživela na terenu, na sestankih s predstavniki občine, vasi, v šolah. Delala sem v albanski občini Srbica na severu Kosova. Preverjati je bilo na primer treba, kako se občinske oblasti obnašajo do dveh srbskih vasi, ali imajo te dovolj pravic, kako je s šolstvom. Problem je, ker ga še vedno financira Srbija. V občini je tudi srbski samostan, ki ga je 2004 požgala oborožena skupina in Kfor nadzira varovanje tega samostana, saj je v njem spet življenje. Vidovič: Sam sem v bazi v Peci že drugič opravljal nalogo glavnega podčastnika, ki je v bistvu svetovalec poveljnika kontingenta pri vojaških in podčastniških zadevah. To pomeni, da sem moral vedeti za vse, kar se je dogajalo v enoti. Zadolžen sem bil tudi za organizacijo raznih prireditev, na primer za Ferlež: Naša skupina je bila opazovalka, problem pa je napetost, ker ne veš, ali se bo kaj zgodilo ali ne. Incidentov na srečo ni bilo. Kako sicer izgleda dan vojaka na misiji? Vidovič: Od 6. ure je zajtrk, nato postroj in opravljanje osnovnih nalog, ki tajajo 24 ur, to pa so patruljiranje, varovanje objektov ... Enote same na podlagi nalog načrtujejo in uravnavajo svoj delovni čas, ki ni samo osem ur. Ob tem mora biti tudi dovolj počitka za vsakogar. So vojaki zadovoljni ali kdaj negodujejo zaradi bivalnih razmer, prehrane? Vidovič: Bivajo v kontejnerjih, zagotovljeni so trije obroki. Večinoma so zadovoljni. Mi smo bili v italijanski bazi, kar pomeni, da smo jedli veliko testenin . Ferlež: Jaz sem bila v francoski bazi in kar se hrane tiče, nimam pripomb. Moški in ženski kontejnerji so ločeni, tako da nekaj zasebnosti je, se pa po treh mesecih pojavi naveličanost na hrano in ljudi. dela družinskih članov v tujini. Je še vedno tako? Ferlež: Prvi vtis je zagotovo tak. Ogromno hiš je brez fasade, komunalne stvari so neurejene. Ob večjem deževju so poplave, ker ni urejenih vodotokov. Priština in večja mesta so obnovljena, po vaseh pa je veliko revščine, brezposelnost je 60- do 70-odstotna. Trgovskih središč je toliko kot pri nas, kupiš lahko vse, kar si želiš, in tudi cene so podobne našim. Veliko domačinov sicer dela po Evropi, a mi kljub temu ni jasno, kako preživijo. Ste imeli čas za kakšen izlet, oglede? Kako ste porabili prosti čas? Vidovič: Eden ali dva izleta smo res imeli, sicer pa so na prvem mestu naloge, ki jih je veliko. Največ časa sta vzela pripravljenost enote za posredovanje, če bi prišlo do česa, in sprotno usposabljanje. Imeli smo kar nekaj mednarodnih vaj, ki smo se jih uspešno udeležili. V prostem času pa smo imeli športne aktivnosti. V naši bazi, ki je bila blizu hribov, smo ob nedeljah zjutraj ponavadi šli na pohod. Koliko ste spremljali dogajanje v Sloveniji, ki je bilo zadnjih šest mesecev kar razburkano? Ferlež: Spremljali smo dogodke, ampak je vse skupaj drugače, kot če si tu. Imeli smo tudi dva kroga predsedniških volitev. Razmišljate o novih misijah? Ali so te po vašem mnenju sploh potrebne in ali naj Slovenska vojska še naprej sodeluje v njih? Vidovič: Vojaki smo naravnani na ukaze in o nalogah nadrejenih niti ne razglabljamo. Bom pa v prihodnje kar nekaj časa doma, saj Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila na Kosovo januarja 2000, da bi pomagali pri ohranjanju varnosti in stabilnosti. Prva leta so slovenske enote delovale v sestavi sil drugih vojsk, leta 2007 pa je Slovenija prvič na mednarodno misijo napotila svoj bataljon. Slovenski vojaki na Kosovu pomagajo pri nadzorovanju na komunikacijskih in kontrolnih točkah, pri varovanju objektov posebnega pomena ter pri projektih civilno-vojaške-ga sodelovanja. praznike, in organizacijo športnih prireditev, ki smo jih organizirali v bazi. Kako domačini gledajo na slovensko vojsko in Kfor v celoti? Ferlež: Albanski prebivalci Kfor zelo cenijo, ne glede na to, od kod so pripadniki, saj menijo, da so jim mednarodne sile priskrbele varnost. Srbski in albanski prebivalci pa še posebej cenijo slovenske vojake Kforja. Radi nas imajo že zaradi skupne zgodovine. Albanci se radi spominjajo, da so služili vojsko ali delali pri nas in da jim je bila slovenska politika naklonjena že v času prizadevanj za samostojnost. Ogovorijo te v srbohrvaščini, sploh starejši. Mlajši tega jezika ne znajo več, saj se v albanskih šolah učijo samo albanščino in angleščino, ki jo moramo tudi mi dobro znati. Večjih težav doslej ni bilo, je bilo pa napeto v času dogodkov na mejnih prehodih s Srbijo. Kako ste doživljali tiste dni? Vidovič: Enote so bile v času nemirov pripravljene, nismo pa delovali tam, razen nekaterih skupin LMT, ki so bile aktivne kot opazovalke. Kako se da pomagati? Verjetno je prisoten psiholog ... Vidovič: Psiholog ves čas opravlja analize skupine, to stori že pred odhodom na misijo in nato vmes ter na koncu. Skupina se z njim pogovarja o vsem. Torej mora biti vsak precej prilagodljiv, da ne prihaja do sporov. Ferlež: To je res, nam pa že pravila določene stvari prepovedujejo. Poveljniku ne rečeš vsega, kar ti pade na pamet. Veliko je odvisno tudi od poveljujočega, ki mora narediti rez, če vidi, da se problemi kopičijo. Ste morali kdaj koga poslati domov? Vidovič: Tudi kdaj, vendar ni šlo za disciplinske prekrške, bolj za kake poškodbe ali če je imel nekdo težave doma in je lahko predčasno zaključil misijo. Imajo vojaki vmes tudi dopust? Ferlež: 20 dni ga je in priporočilo je, da se ga izkoristi. Sicer pa večina to tudi z veseljem naredi. V Sloveniji so še vedno predstave o Kosovu kot siromašni deželi, polni velikih novih hiš brez fasade, ki so zrasle po zaslugi sem bil doslej odsoten ne samo zaradi misij, pač pa tudi izobraževanj v tujini. Ferlež: Že ko vstopiš v vojsko, veš, kaj to pomeni. Tudi jaz bom nekaj časa doma. Ste se za delo v vojski odločili, ker takrat ni bilo druge možnosti ali je šlo za kakšen drug motiv? Vidovič: Takoj po vojni sem se vključil kot vojak in kariero nadaljeval kot podčastnik. Takrat je bilo prisotno veliko domoljubje. Zadnje čase je nekaj razlike, še vedno pa je prisoten ponos, da imamo svojo vojsko in da lahko služimo svoji državi. Ferlež: Pritegnilo me je to delo, ker je bilo to nekaj novega, zanimivega. Sem inženirka kemije, opravila sem pripravništvo in drugje nisem iskala službe. Ali to domoljubje velja tudi za novince v vojski? Ferlež: Mogoče ta občutek ni toliko prisoten v vojašnici, kjer gremo po osmih urah domov. Se pa to bolj občuti na misiji. Tam smo takšni, ki podobno razmišljamo, in smo ponosni, da smo slovenski vojaki. TATJANA CVIRN, foto: SHERPA 42 AKCIJA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Kaj jemati s trgovskih polic? » Hujšarji« tokrat obiskali trgovino Na kaj biti pozoren pri nakupovanju hrane v trgovini? Katere podatke razkriva deklaracija na posameznem izdelku? Ali je verjeti besedam brez maščob in »fit« na embalaži? Odgovore na ta vprašanja so udeleženci akcije hujša-nja poiskali kar v trgovini. Diplomirana medicinska sestra Nataša Medved je naše »hujšarje« v torek popeljala med policami trgovine Interspar v celjskem Citycen-tru. Čeprav so že na preteklih delavnicah dobili številne informacije in nasvete, na kaj paziti pri izbiri prehrane, je bilo pri pogledu na izdelke v trgovini nemalo presenečenih obrazov. »Prepričana sem bila, da je prepečenec priporočljiv pri hujšanju, pa sem ugotovila, da ima zelo veliko maščob,« je na primer dejala Katja Skerbiš. Nataša Lojen je spoznala, da ni vsa hrana, za katero je mislila, da je zdrava in primerna v času hujšanja, res takšna. »Kupovala sem na primer mešane ovsene kosmiče in lahke sadne jogurte, pa zdaj vidim, da jih bo treba črtati s seznama,« je povedala pre- senečeno. Novo spoznanje je doletelo tudi Heleno Fužir, ki se bo odslej izogibala nakupu zamrznjene zelenjave, saj je izvedela, da ima dodanega precej sladkorja. Sveže sadje, manj mastno mleko, polnozrnati kruh Zelenjavo in sadje je, kot pravi Nataša Medved, najbolje pridelati kar na domačem vrtu in v sadovnjaku, če jo že kupujemo, pa pazimo na to, da sta čim bolj sveža. »Prezrelo sadje začne gniti in lahko na primer vsebuje bakterije, prav tako pa je v njem višek sladkorja, čemur se med hujšanjem seveda izogibamo,« razlaga. Pri mlečnih izdelkih izbiramo izdelke z manj maščobami. Polnomastne jogurte, sire in mleko naj nadomestijo manj mastni izdelki. Medvedova ob tem priporoča nehomo-genizirano mleko, ki ima sicer krajši rok obstoja in ga je treba prekuhati, a je bolj zdravo od homogenizirane-ga, ker je manj predelano. Jogurti naj bodo navadni in ne sadni, ki imajo dodane sladkorje. Pa škrobni izdel- Če ne veste, iz česa je izdelek, vprašajte prodajalce. Peki v celjskem Intersparu so udeležencem naše akcije z veseljem predstavili lastnosti posameznih pekovskih izdelkov. ki? »Posegamo po polno-zrnatem kruhu, na primer ajdovem, pirinem, graham. Če na njem ni deklaracije, imamo vso pravico, da vprašamo prodajalca, ali kruh na primer vsebuje tudi kaj bele moke in takšnega pač ne kupimo,« pravi Nataša Medved in dodaja, da naj bodo pol- »Sinova sta me opozorila, da sem se pošteno zredila in me prosila, naj vendarle začnem bolj zdravo živeti. Ko sem se malce zamislila, sem res videla, da se težje gibam kot nekoč in da so omare polne oblačil, ki jih, ker so mi postale premajhne, ne morem več nositi. Ko sem v Novem tedniku videla kupon za akcijo hujšanja, tako nisem prav nič razmišljala. Takoj sem ga izpolnila in poslala. Prepričana sem, da mi bo ob pomoči strokovnjakov in skupine uspelo izgubiti odvečne kilograme in zdravo zaživeti.« nozrnate tudi testenine. Pri tem poudarja, da so testenine z dodatki, na primer s špinačo ali korenjem, praviloma narejene iz bele moke in so zato bolj redilne. Pri rižu »hujšarjem« svetuje, naj beli riž zamenjajo s pravim, tako imenovanim črnim ri-žem, saj ima več vitaminov in mineralov ter manj kilo-kalorij. Slovensko meso in čim več rib Deklaracije so še kako pomembne tudi pri nakupu mesa. Medvedova svetuje nakup mesa slovenskega izvora, ki je preverjene kakovosti, z njegovim izborom pa tudi podpiramo slovensko industrijo in slovenskega kmeta. Še bolje kot v trgovini je meso kupiti od poznanega kmeta, za katerega vemo, na kakšen način prideluje in s čim hrani živali. Sicer pa posegamo predvsem po belem mesu, piščancu, zajcu in puranu, če kupimo svinjino ali govedino, pa je, ko hujšamo, treba kupiti meso brez vidnih maščob. Vsaj enkrat tedensko je na krožnik priporočljivo dati ribo. Medvedova priporoča predvsem lososa, tuno, skušo in postrv, pri čemer pa opozarja na njihovo pravilno pripravo, brez olja, tako da jim ne dodamo kalo- Na trgovskih policah je mogoče izbirati med veliko različnimi vrstami in znamkami posameznega izdelka. Medvedova pri tem opozarja, naj nikar ne »padate« na kričeče napise na embalažah, ki obljubljajo, da je izdelek »low fat«, torej z malo maščob, »fit«, torej za dobro telesno pripravljenost, ali »slim«, torej za vitko postavo. Ti izdelki imajo mogoče res manj maščob, imajo pa zato dodanih več sladkorjev. Še en dokaz, da je branje deklaracij še kako pomembno. rij. Nekaj razočaranja pa je bilo na obrazih naših »huj-šarjev« pri informaciji, da so nekoliko manj priporočljivi lignji, saj vsebujejo več maščobe kot ostale omenjene morske dobrote. Medtem ko je Medvedova police s sladkarijami kar preskočila, saj je sladkarije, čipse ter sladke pijače med hujšanjem malodane prepovedano polagati v nakupovalno košaro, se ni dosti ustavljala niti pri zamrzovalnih skrinjah. »Že vnaprej pripravljene in zamrznjene stvari so bolj kalorične, saj jih zato, da jim ohranijo izgled in barvo, obdelajo s posebnimi postopki in jim med drugim dodajo olja, emulgatorje in umetna barvila.« ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Nataša Medved, diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti zdravnice Jane Govc Eržen, duše naše akcije hujšanja, je »hujšarje« popeljala po trgovini in jih seznanila s skrivnostmi, ki jih je dobro poznati. REKREACIJA 43 »Ker zaradi hitrega tempa življenja vse manj pozornosti posvečamo fizičnim aktivnostim, bo naše telo slej ko prej plačalo davek,« je prepričana vaditeljica pilatesa in osebna trenerka Nina Baša. Brez gibanja ni VB ■ ■ ■ življenja Nina Baša o pomenu vsakodnevnega gibanja in zdrave prehrane Topli spomladanski dnevi so kot nalašč, da se prebudimo iz zimskega spanja in naredimo nekaj za svoje telo ter tako izboljšamo svojo fizično in psihično kondicijo, vendar to za posameznikovo zdravje še zdaleč ni dovolj. Kot izpostavlja vaditeljica pilatesa in osebna trenerka Nina Baša, mora biti človek aktiven vse leto in v vseh življenjskih obdobjih. Za delavnico Brez gibanja ni življenja se je odločila, ker pri svojem delu nenehno opaža, da so ljudje že pri tridesetih letih v zelo slabem fizičnem stanju, kar pomeni v slabi kondiciji. Nina Baša si prav zaradi tega želi ljudem približati športne dejavnosti in gibanje ter na ta način pozitivno vplivati na življenje posameznikov. Prepričana je, da lahko ljudje že z minimalnimi gibalnimi spremembami naredijo veliko zase, predvsem na področju zdravja, ki je tudi najboljša posameznikova naložba prihodnosti. Baševa je prepričana: »Vse, kar ljudje počnejo v vsakdanjem življenju, so gibalni vzorci, ki jih nato poglobljeno izvajamo pri najrazličnejših vadbah. Prvi korak k izboljšanju gibalne kondicije je namreč že ta, da posameznik zavestno razmišlja o svojem gibanju.« Nina Baša je prepričana, da so različne bolezni, kot sta osteoporoza in sladkorna bolezen, v tesni povezavi s posameznikovim gibanjem. Po njenem mnenju je namreč pomembno poudariti, da lahko posameznik že z minimalnimi spremembami v prehrani izboljša svoje po- čutje in zdravje. Z osnovnimi testi gibljivosti lahko ugotovimo, v kakšni kondiciji je naše telo. Temu so namenjene tudi delavnice Brez gibanja ni življenja. ŠPELA OŽIR Foto: OSEBNI ARHIV Mitja Krevs je po osvojitvi prvega mesta dejal: »To je bila zame nekakšna eksibicijska tekma, potem ko se trenutno pripravljam na poletno sezono. Steza je bila težka, predvsem druga polovica. Take tekme so mi všeč, saj niso vsakdanje.« Polona Kopač je dodala: »Bilo je naporno. Sicer tečem le rekreativno, bolj zase kot za rezultate, a tokrat je bilo to dovolj za prvo mesto.« Nov rekord na teku celjskih knezov Celjske ulice so gostile drugi tek celjskih knezov, ki se je začel pri Knežjem dvorcu, končal pa na Celjskem gradu. Čas zmagovalca se je tokrat spustil pod štirinajst minut! Sam štart je pospremilo deževje, v osrčju gradu, kjer je bil sam cilj, pa je sto tekmovalcev pričakalo sonce. Med udeleženci je bila tudi Jolanda Batagelj, ki je med drugim dejala, da je tekla za dušo in srce. Najhitrejša pri ženskah je bila Polona Kopač, ki je z zahtevno progo opravila s časom 18,04. Pri moških je s časom 13,46, s konkurenco pometel član AD Kladivar Mitja Krevs. Predsednik Atletskega društva Kladivar Stane Rozman je bil zadovoljen z Priporočamo Delavnico z naslovom Brez gibanja ni življenja bo Nina Baša izvedla v soboto, 4. maja, v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Žalec. Udeležba je brezplačna. Koledar rekreativnih prireditev 20. april Šmarski tek, start ob 9.30 v Športnem parku Šmarje pri Jelšah. Udeleženci bodo lahko izbirali med različno dolgimi progami. Info: ŠD Šmarje, Jaka Rihtarič (03 810 12 46) NAMIZNOTENISKI TURNIR 21. april 50. Frenkov in Božičev memorial, vseslovenski turnir za veteranke in veterane, v telovadnici ŠD Gaberje na Mariborski 42 v Celju, info: ŠD Gaberje-Celje POHODNIŠTVO 20. april Pohod po Polzelski planinski poti, info: PD Polzela, Marko Jegrišnik (041 902 183) Baška, Emila Geistlicha 50 drugo izvedbo teka: »Vreme nam v začetku ni bilo v pomoč. Morda tudi zato ni bilo več udeležencev, a v prihodnje bo zagotovo bolje.« MITJA KNEZ Celje, Kosovelova 14 T: 03 49 25 886 F: 03 54 82 950 E: info@celeia.si OGLAS za vzgojitelje otrok, letujočih v koloniji v Baški Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagoško osebje v Baški, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: VZGOJITELJ - polnoletnost, -zaželena izobrazba pedagoškesmeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi), - izkušnje z delom z otroki, - organizacijske in animacijske sposobnosti. Kandidati morajo izpolniti prijavni obrazec, ki je objavljen na naši spletni strani www.celeia.si in priložiti naslednjo dokumentacijo: - program dela, - splošne osebne podatke, - dokazilo o izobrazbi (potrdilo o vpisu v šolo), - dokazila o opravljenih dodatnih izobraževanjih - vaditelj plavanja ali učitelj plavanja ... - opis dosedanjih izkušenj pri delu z otroki. Vloge pošljite na naslov CELEIA, d. o. o., P. E. Celje, Kosovelova 14, 3000 Celje, najkasneje do 17. 5. 2013. Vsi kandidati bodo o izboru pisno obveščeni. 44 NAŠA TEMA Humanini zabojniki so bili v preteklih letih t prihodnosti želijo postaviti vsaj en zabojnik t bojnikov Humane, ki se pridno polnijo tudi v tudi kaj starega obleči. Branko Jeranko pa je Tudi vam? Pišite nam na e-naslov: tednik@n Obleka na Tudi če je V izbiro nošenih oblačil nas lahko prisili ni Obleči in obuti se moramo vsi. Koliko časa, energije in predvsem denarja smo pripravljeni v to vložiti, je odvisno od številnih dejavnikov. Poleg organizacij, kot sta Rdeči križ in Karitas, ter nekaterih priložnostnih prostovoljcev v posameznih zbiralnih akcijah nas na potrebe tistih, ki si marsičesa ne morejo sami kupiti, spominjajo tudi zabojniki Humane po mestu. Ob vse večjem pritisku potrošništva me je zanimalo, ali smo na intimnem področju osebne garderobe pripravljeni ne samo podariti, ampak kaj starega tudi sami obleči. Trgovke na tekstilnih oddelkih poznajo odgovor. Velenjčani pa imajo kar pristne izkušnje »iz druge roke«. Tedensko zberejo od 15 do 20 ton stvari. Predlani so na primer letno zbrali kar tisoč ton stvari, lani 970, skupno to pomeni, da so s prodajo zbrali 80 tisoč evrov in ta denar poslali v Afriko. Za začetek smo se odpravili po nakupih. Če se v teh časih še lahko s čim pohvalimo, je to prav gotovo neverjetno število takih in drugačnih trgovskih centrov. A na Celjskem zares prestižnih znamk in ob njih za delavsko plačo praktično nepredstavljivih zneskov ne najdemo. Za kaj takega bi se bilo treba odpeljati vsaj na elitne ljubljanske ulice, če že ne z letalom v Milano, kot smo iz političnih krogov poslušali še nedolgo tega. Zato smo pač zavili k najbolj znani domači znamki, ki je ob še vedno primerni ceni tudi pojem kakovosti. Kot nam je prijazno razložila prodajalka Kristina Povalej, bi lahko njihove kupce ločili na tiste, ki ob posebnih priložnostih, kot so birme, poroke in pogrebi, investirajo v nakup obleke, in na tiste, ki si to znamko lahko privoščijo kot osebni oblačilni slog. »Zanimivo je, da je bil promet letos v začetku leta bistveno boljši kot lani ob takem času. Težko ANKETA Bi staro kakovostno ali novo, ceneno? O tem, kako zelo jih obremenjuje skrb za garderobo, smo povprašali nekaj naključnih mimoidočih. Kaj menijo o tem, da praktično ves uvožen tekstil, ne glede na prestižnost znamke, pride s Kitajske, iz Indije, Bangladeša? Poznajo centre ponovne uporabe? Bi si kupili tudi kaj iz druge roke? Simona Bizjak: »Seveda bi kupila rabljeno oblačilo. Zakaj pa ne, če so stvari v redu. Sicer za garderobo ne dam veliko. Se pa držim načela, da raje investiram kakšen evro več, vsaj v srednjem cenovnem razredu, pa potem to dlje nosim. Centre ponovne uporabe sicer poznam, nisem pa še nobenega obiskala. A bi ga z veseljem.« Marta Detiček: »Nošena kvalitetna oblačila, če so lepo vzdrževana, bi gotovo vzela. Centrov ponovne uporabe ne poznam. Imam tri otroke in zato je treba gledati na vsak evro. V nizkocenovnih trgovinah moraš res paziti, kaj kupiš, in biti pozoren na izdelavo. Da bi kupovala tudi nekajkrat dražje znamke, pa si res ne morem privoščiti.« Imate težave v poslu, privatnem življenju,finance... Ne veste kako naprej. Pomagali Vam bomo! POKLIČITE:090 800 800 _R.F.H.,d.D.o., Obrtniška ul. 1,2250 Ptuj; cena klim: 1,99 eur/min_ Adrijana Samec: »Trenutno si prav veliko ne morem privoščiti. Ne bi me motilo in bi izbirala tudi med blagom iz druge roke. Centre ponovne uporabe sicer poznam, sem jih že obiskala, kupila pa nisem nič. Vse je bil prenatrpano in občutek je bil odbijajoč. Kar se kakovosti novih stvari tiče, pa je cena ne odraža vedno. Pri znamkah ime večinoma precej preplačamo. Kar imam sama odveč, ponavadi komu podarim ali pa odnesem na Rdeči križ.« Mia Krajnc: »Rada imam nove stvari, po drugi strani pa sem absolutno za recikla-žo in obnavljanje virov. Je pa res, da se hitro naveličam in zato pač ne bom dala celega premoženja za plašč. Več kot nekaj sezon ga tako ne bom nosila. Dobre ohranjene lepe kose za malo denarja bi tudi kupila. Nimam težav s tem. To je tako edino prav, ko pa se toliko zmeče stran. Čisto najcenejših stvari ne kupujem, ker verjamem, da je za malo denarja malo muzike. Ne pretiravam pa niti v drugo stran. Pa tudi ničesar ne zavržem. Ponavadi komu podarim.« Kdo vse zbira stara oblačila, obutev? Karitas ni odpad - Manjka čevljev, moških oblek Če si nekateri še lahko privoščijo izbiro, kako bodo zastavili svojo garderobo, pa mnogi tega razkošja nimajo več. To opažajo tudi dobrodelne in humanitarne organizacije. Večino ljudi tja odnese stvari z dobrim namenom, še vedno pa je preveč tistih, ki menijo, da je to odlagališče, za katerega je vse dobro. Med 28 tisoč kosi oblačil, ki so jih prejeli lani v Škofijski karitas Celje, je bilo kar tretjina tako dotrajanih, da jih niso mogli razdeliti. Na Karitas pogosto naslavljajo vprašanje, kakšna oblačila so za dobrodelno organizacijo sprejemljiva, odgovarjajo jim, da takšna, ki bi jih darovalec sam kdaj občasno še oblekel. Predvsem morajo biti oprana ter cela. »Z oblačili zaenkrat še pokrivamo stiske in povpraševanje,« odgovarja generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. Kot pravi, opažajo tudi pri njih, da povpra- ševanje po oblačilih v zadnjih letih narašča. Vedno manjka moških oblačil, hišnega tekstila ter uporabnega spodnjega perila, veliko povpraševanje je tudi po športnih oblačilih. Tiste, ki na Karitas povprašujejo po rabljenih oblačilih tam ne legitimirajo, izogibajo se le temu, da bi odpeljali večje količine. Pravijo, da ljudem delno pustijo, da si oblačila sami izberejo. Med tistimi, ki iščejo rabljena oblačila, so tudi tuji sezonski delavci. Veliko povpraševanje je po čevljih, moških čevljev skoraj ne dobijo. V Karitas so lani od darovalcev prejeli vsega skupaj osemsto parov obutve, od tega je bilo več kot sto parov preveč dotrajanih. Za tiste, ki so pripravljeni darovati pohištvo, posebnega skladišča Karitas nima, njihovo ponudbo objavijo na oglasni deski. Večjih gospodinjskih aparatov v zadnjih letih skorajda ne dobijo. BRANKO JERANKO Oblačila je mogoče oddati v župnijskih karitas, škofijska karitas ima veliko skladišče v Vrbju pri Žalcu. V Vrbju sprejemajo pomoč vsak delavnik od 7. do 13. ure, v Celju na Muzejskem trgu najraje ob torkih in sredah med 9. in 12. uro. NAŠA TEMA 45 lajvečkrat postavljeni v osrednji, severni in zahodni Sloveniji, lani pa so jih postavili tudi v Celju, na Ptuju in v Mariboru. V Ta dva tisoč prebivalcev. Ob tem smo si zastavili v več vprašanj. Simona Šolinič je izbrskala, kdo je pravzaprav v ozadju za) knežjem mestu, Saška T. Ocvirk je izbrala drugačno dilemo. Zanimalo jo je, koliko smo pripravljeni ne le podariti, ampak o ponudbi in povpraševanju starih oblačil povprašal na Karitasu. In ob vseh teh vprašanjih se nam seveda že porajajo nova. t-rc.si s pripisom Tema - obleka naredi človeka. aredi človeka. stara? uja ali usmeri osveščenost bi rekla, zakaj je tako. Se pa tudi dražji kosi prodajo, če je le dovolj velika izbira. Ljudje še vedno cenijo kakovost, še posebej pri izdelkih, kot so plašči in moške obleke.« Če se v trgovinah višjega cenovnega razreda do vsa- kega kosa obnašajo spoštljivo, kot bi bil vsak vreden svoje lastne izložbe, pa se nižjecenovni ponudniki od njih ločijo prav po natlače-nosti in nepreglednosti. »Ko grem sama po nakupih, me natlačenost, zmečkanost in neurejenost razstavljenega izrazito odbije. Čeprav še kako dobro vem, kaj pomeni razlika v kakovosti, moram priznati, da imam do oblek iz druge roke nekaj predsodkov. Mislim, da bi raje imela kaj cenejšega, a novega,« je odkrita sogovornica. Reciklirana moda kot posel Švedska multinacionalka na drugi strani centra zadnje mesece oglašuje svojo trajno-stno naravnanost. Glede na podatke, ki pravijo, da Slovenci letno zavržemo od 13 do 15 kilogramov tekstila na osebo, so zadeli žebljico na glavico. V Celju in Mariboru je tako mogoče v trgovino prinesti star kos oblačila v kakršnem koli stanju. Ko ga oddate v Alenka Košir: »Center ponovne uporabe je v Velenju že znan in priljubljen, z oblačili pa bomo tokrat poskusili prvič.« zabojnik, zanj dobite popust pri nakupu novega izdelka. Kot razložijo v letaku, bodo še uporabne kose z dobrodelnim učinkom prodali kot obleko iz druge roke, nekateri bodo končali kot na primer krpe za brisanje, spet tretje bodo reciklirali na primer v avtomobilski industriji, če pa bodo povsem neuporabni, jih bodo uporabili kot vir energije. Prodajalka Nataša nam zaupa, da je ideja pravi hit in da kupci zabojnike dnevno polnijo. Pri tem še doda, da ji je seveda všeč, da njen delodajalec s tako vnemo promovira ekološko vzdržen način življenja. Po drugi strani pa je smisel njihovega dela s Kristina Povalej: »Kakovost še vedno šteje.« prenapolnjenih polic še vedno čim več novega prodati. Velenjski poskus »iz druge roke« Tako imenovane »second hand - iz druge roke« trgovine so v tujini zelo priljubljene. Obiskujejo jih predvsem tisti, ki hočejo kljub omejenim sredstvom oblačila s karakterjem in z zgodbo, ter modni sladokusci. Pri nas se ta trend ni prijel. Zasledili smo zgolj eno od takih trgovin, in sicer v Ljubljani, kjer prodajajo uvožena nošena oblačila. Pretekli teden so zanimivo akcijo izvedli v Centru ponovne uporabe v Velenju. S pozivom »prezračimo omare in se znebimo obleke stare« so zbirali rabljena oblačila. Prihodnji teden pa jih bodo za letovanje otrok pod okriljem medobčinske zveze prijateljev mladine prodajali. Alenka Košir je bila nad zbiralnim delom akcije navdušena. »Po temeljitem sortiranju je ostal velik izbor krasnih, tudi retro kosov, nekaj tudi povsem novih oziroma celo z etiketo. Dve tretjini, ki nista bili uporabni za prodajo, pa je prevzela Zadruga dobrote, ki bo vsa oblačila predala v tako ali drugačno reciklažo, tako da prav nič ne bo končalo v smeteh.« Kakšno bo povpraševanje, lahko v tem trenutku zgolj ugibamo. Med 23. in 26. aprilom jih bodo namreč prodajali po ceni, ki jo bo glede na lastno presojo o vrednosti določil vsak kupec sam. Če se v centru sicer živahno trguje, pa z oblekami izkušenj še nimajo. »Izbira je ogromna. Ljudje pa bi morali o tem razmisliti tudi iz zdravstvenega stališča. Vonj, ki ga zaznate v cenenih trgovinah z oblačili, so namreč kemikalije, s katerimi so prepojeni materiali sami in zaplinjeni prevozni kontejnerji. Predvsem za otroke bi resnično morali poiskati kakšna dobro preprana oblačila,« Koširjeva izpostavi še en vse prej kot zanemarljiv pogled na sodobno oblačilno industrijo. SAŠKA T. OCVIRK »V zadnjih mesecih se količina prinešenih oblačil manjša,« opaža generalni tajnik, ki to delno pripisuje temu, da se darovalci redkeje odločajo za nakup novih oblačil. Velikih zalog skoraj nimamo več.« Verjetno bi lahko del tega pripisali tudi novim zabojnikom, ki so se pojavili po Mestni občini Celje. Od tam mi zbranih oblačil ne prejemamo,« pravi Matej Pirnat. Dobrodelnost s ponovno uporabo oblačil Zabojniki Humane tudi v Celju V osmih mestnih četrtih v Celju so že nekaj časa postavljeni zabojniki Humane. Humana je socialno podjetje, vključeno v mednarodno istoimensko organizacijo, ki zbira rabljena oblačila, obutev, modne dodatke in tudi ostali hišni tekstil, ki ga občani ne potrebujejo več. Zbrane stvari nato prodajo, dobiček pa namenijo za projekte, s katerimi zmanjšujejo revščino v državah. Letos prvič bodo del denarja namenili tudi humanitarnim organizacijam v Sloveniji. Osrednji cilj Humane je poleg dobrodelnosti ponovna uporaba oblačil. Medtem ko se v drugih državah lotijo tudi njihovega recikliranja, tega v Sloveniji še ni, saj ni tehničnih možnosti. Akcija zbiranja stvari je v Celju pokazala zelo dobre učinke, zato Humana skupaj z Mestno občino Celje že razmišlja o postavitvi dodatnih zabojnikov, ki so in bodo na določenih lokacijah postavljeni trajno. Praznijo jih enkrat na teden, le pretekli teden so jih morali kar dvakrat, ker so ljudje prinesli ogromno stvari. Pozna se namreč, da se je začelo spomladansko čiščenje. Pomagajte! Občani v zabojnike lahko oddajo vsa oblačila, ki jih ne potrebujejo več, vso obutev, torbice, pokrivala, šale, tudi prte, posteljnino in zavese. Humana naproša samo, da so stvari zapakirane vsaj v plastične vrečke. Zabojniki so označeni z nalepkami in navodili za oddajanje stvari. Občani pogoje za oddajanje upoštevajo in spoštujejo, tako se ne dogaja, da bi oddajali stvari, ki niso več uporabne ali pa so že popolnoma uničene. Glede na dejstvo, da so v Sloveniji že bile kdaj afere s kakšno domačo humanitarno organizacijo, Humana pa je mednarodnega značaja, se med našimi državljani ne pojavlja nezaupanje v njo in zelo radi darujejo stvari. Kot so za Novi tednik dejali pri Humani, pa se vendarle vedno bolj pojavljajo vprašanja, zakaj s svojim delom ne bi pomagali tudi slovenskim državljanom, ki so se zaradi težke finančne situacije znašli v stiski. Na nji- hovi zadnji konferenci v Berlinu, kjer so razpravljali svojem poslanstvu, so načeli tudi to temo in slovenska Humana bo letos del svojega dobička od prodaje darovanih oblačil namenila tudi Sloveniji. Tako se bodo, tak je načrt, povezali z lokalnimi humanitarnimi ustanovami in se dogovorili o sodelovanju. Kam gredo vaša oblačila? Ko občani na določeni lokaciji zabojnike napolnijo, jih delavci Humane deponirajo v skladišče, ki ga imajo v Bizoviku. Zbrano odpeljejo nato v druge države, kjer jih sortirajo, nato pa jih - glede na vrsto oblačil in ostalih stvari (v Sloveniji posebnega sortirnega obrata ni) - razpošljejo v svoje tako imenovane »second hand« trgovine, kjer jih prodajo. Ves dobiček je namenjen različnim projektom po svetu, s katerimi se bojujejo proti revščini. »Slovenska Humana podpira predvsem tri projekte v Afriki. Prvi je mladinski center v Zambiji, kjer pomagamo okoli 330 otrokom, ki so ostali brez staršev. Otrokom se na tak način omogoči izobraževanje, vključevanje v družbo, iskanje zaposlitve. Drugi projekt je prav tako v Zambiji, kjer je denar namenjen vzpodbujanju kmetijskega razvoja malih kmetov. Tretji projekt pa je projekt, s katerim želi Humana vzpostaviti kontrolo nad aidsom in preprečiti njegovo širjenje. Skupni imenovalec vseh projektov, ki jih Humana na sploh podpira je, vzpodbujanje izobraževanja, saj vidimo, da je ravno pomanjkanje šolanja oziroma znanja ključni vzrok za revščino,« pravi vodja Humane v Sloveniji Saška Susman. SIMONA ŠOLINIČ Humana deluje v Sloveniji že od leta 2001. Po vsem svetu, razen v Avstraliji, imajo več kot 35 organizacij, ki namenjajo denar od prodaje oblačil več kot 440 projektom. Kot prednost takšnega načina organiziranosti je tudi sodelovanje in izmenjava izkušenj. V slovenski Humani so trije redno zaposleni in dva zunanja sodelavca. 46 GOSTUJOČA MNENJA / PODLISTKI GOSTUJOČE MNENJE UTD v gospodarski krizi (i. del) Nobena miloščina, samo čisti računi Ali podpirate univerzalni temeljni dohodek (UTD)? Marsikdo bo odgovoril nekako takole: »Ja, saj sem za, ampak kakšen pogoj bi pa prejemniki vseeno morali izpolniti, da ga bodo dobili res tisti, ki ga potrebujejo.« No, to ni UTD. To je potem nekaj podobnega, kot že imamo. Socialna pomoč in kup predpisov ter uradnikov, ki naj bi pravično določali, kdo jo res potrebuje. Kako pravično jim to uspeva, vemo. Vsak dan slišimo in beremo žalostne zgodbe o ljudeh in absurdnih situacijah, v katere jih ta sistem spravi. Vse v imenu pravičnega ločevanja med tistimi, ki »res rabijo«, in domnevnimi goljufi. Pravi UTD je brezpogojen. Čisto vsi bi ga dobili, tudi Sandi Češko, najbogatejši Slovenec. Ne zato, ker bi se mu kaj poznalo. Predvsem zato, da ne bi moralo dva milijona ljudi dokazovati nekim uradnikom, da niso Sandi Češko. UTD preprosto pripada vsem, tako kot volilna pravica. Seveda pri uvedbi UTD spada zraven davčna reforma. Ne le gospod Češko, tudi povprečen zaposlen državljan bi na svoje dohodke plačal najmanj toliko več davka kot zdaj, da bi približno vrnil državi svoj UTD. Ampak to »vračilo« je vezano na plačo. Če ni plače, ni davka. Samega UTD to ne more ogroziti, dobi UROŠ BOLTIN, član Gibanja za pravičnost in razvoj, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir fizike, zaposlen kot profesor fizike v Srednji zdravstveni šoli Ljubljana ga vsak. Seveda ga dobi tudi tisti, ki se prostovoljno odloči, da ne bo nič delal. To je ključna stvar. Če tega ne moremo sprejeti, potem to ni UTD. Potem se pogovarjamo kvečjemu o kozmetičnih popravkih sedanjega socialnega sistema. UTD je veliko več kot to. Problem je pomanjkanje le ne najde. Ali povedano drugače: preveč je ljudi, ki želijo delati, in premalo priložnosti za delo. Ali še drugače: med vsemi ljudmi je premalo lenuhov, da bi za ostale ostalo dovolj priložnosti za delo. Lahko bi rekli, da je problem v pomanjkanju lenobe. Je potem logično, da se je bojimo? Ja, če lenari nekdo, ki dobiva drugače socialni problem. Je v tem kaj slabega? Takšnih, ki čakajo na to, je v Sloveniji najmanj 120 tisoč. Bi se lahko zgodilo, da jih zmanjka? Seveda bi se lahko, če gremo predaleč in uvedemo prevelik UTD. Ampak tako daleč pač ne bomo šli. In tu pridemo do tistega, kar je po mojem mnenju edino V prejšnji številki Novega tednika smo se lotili vprašanja, ali bi si morda prav v času krize in vse večje brezposelnosti državljani Slovenije lahko pomagali z univerzalnim temeljnim dohodkom, ki bi ga iz proračuna zagotavljala država. K sodelovanju v rubriki Gostujoče mnenje smo zato povabili Uroša Boltina, ki velja za enega večjih poznavalcev UTD v Sloveniji in se ukvarja tudi s praktičnimi izračuni, ne le z njegovo teorijo. Svoje poglede nam bo odstrnil v dveh delih. dovolj dela za vse, ali ni logično, da najprej ostanejo brez dela tisti, ki sami tako hočejo? S tem bi bilo narejeno vse, višjega UTD potem niti ne rabimo. In če ga nimamo, je strah, da ne bo nihče Uroš Boltin o edino smiselni opredelitvi idealne višine UTD pravi: »Univerzalni temeljni dohodek (UTD) naj bo tolikšen, da bo ravno pravšnje število ljudi še hotelo delati!« Potem nam ni treba skrbeti niti zaradi lenobe niti zaradi brezposelnosti. In tudi ni treba, da bi se vnaprej strinjali glede špekulacij, kolikšen bo ta znesek. To bo pokazala praksa. Kdor verjame, da so ljudje večinoma lenuhi, lahko mirno spi. UTD ne bo nikoli višji od 100 evrov, če bi v nasprotnem primeru preveč ljudi ostalo doma. Višji bo kvečjemu, če bi se izkazalo drugače.« lenobe So torej lenuhi res problem? Ali pa lahko rečemo, da je treba ljudem zaupati, da bodo v veliki večini delavni in odgovorni in da bo lenuhov zanemarljivo malo? Ne, sploh ni treba špekulirati o tem. Razmislimo raje, kaj je največja težava sodobne ekonomije, zlasti v času krize! Jasno, brezposelnost. To, da človek, ki želi delati, dela plačo, je to čisto druga stvar. Plačo dobiš zato, da delaš. Če potem ne delaš, pomeni, da goljufaš. Seveda to ni prav. Ampak vzemimo nekoga, ki bi se odločil, da mu UTD zadošča. Da ne potrebuje še plače oziroma tistega, kar bi po višji obdavčitvi od nje pač ostalo. Bi s tem povzročil kakšen problem? Delo bo opravljeno, saj bo njegovo delovno mesto dobil nekdo drug. Nekdo, ki delo želi, ga potrebuje in bi bil morda smiselna definicija idealne višine UTD: »Univerzalni temeljni dohodek naj bo tolikšen, da bo ravno pravšnje število ljudi še hotelo delati!« Meja možnega je v proračunu Kaj ne bi bilo lepo, če bi lahko že (s tako) z zelo majhnim UTD odpravili neprostovoljno brezposelnost? Ustvarili razmere, v katerih bi vsak, ki to želi, lahko kadarkoli našel delo? Če ni hotel delati, povsem odveč. Ampak bodimo realni, tako leni pa ljudje niso. Mislite, da bo npr. znesek 100 evrov na mesec res prepričal 120 ti- soč ljudi, da se jim ne splača delati? Seveda ne, najbrž bo tudi 200 evrov premalo. Zelo verjetno, da nam meje ne bo postavila zgornja definicija, ampak proračunske možnosti. O tem več v prihodnji številki. Mogoče se bomo cilju odprave neprostovoljne brezposelnosti vsaj za začetek samo približali. Ampak smer je zagotovo prava. Še misel za zaključek. Ni treba, da bi UTD imeli za socialno pomoč, čeprav nadomesti tudi to. Lahko ga razumemo takole. Če so priložnosti za delo neko skupno družbeno bogastvo, ki ga ne koristimo vsi v enaki meri, potem je prav, da tisti, ki ga koristijo v večji meri, tistim, ki ga koristijo manj ali sploh ne, za to plačajo neko nadomestilo. In to je UTD. Nobena miloščina, samo čisti računi. Po tržni ceni, določeni s ponudbo in povpraševanjem. ne prezrite Prihodnjič: Uroš Boltin bo v drugem delu o UTD pisal z vidika državne bilance in o njegovih učinkih na gospodarstvo. v naslednji številki Novega tednika ZGODBE IZ KAMRE amra Prva svetovna vojna in njene posledice Simon Kukec - podjetnik, pivovar in hmeljar (6) Vojna je pivovarni zadala težak udarec. Zaradi pomanjkanja surovin je zmanjšala proizvodnjo, razrvanim valutnim razmeram pa je sledil prevrat leta 1918, po katerem so se politične in ekonomske razmere v svetovnem merilu popolnoma spremenile. V tem obdobju je bil ravnatelj pivovarne Oton Balzer, »nadpivovaritelj« pa Čeh Karel Geiselreiter, med drugim tudi član Narodnega sveta v Laškem in pozneje še soustanovitelj laškega Sokola. V začetku leta 1919 je imelo pivo ceno od 2 do 2,40 krone za liter, vino pa od 8 do 16 kron za enako količino. Avgusta 1920 so bile cene že povsem drugačne: navadno pivo je bilo po 6, porter po 10, vino od 20 do 30, sadjevec pa od 10 do 12 kron za liter. Po prevratu leta 1918 so v Sloveniji obratovale samo še štiri pivovarne, ki so v letu 1922 zvarile skupno 175.000 hl piva. Leta 1920 so v Hudi Jami zopet odprli premogovnik. Laška pivovarna je prebila skozi skalovje šmihelskega pobočja predor in skozenj zgradila ozkotirno progo za prevoz premoga od rudniškega nakladališča do kurilnice v tovarni. Ta predor je ohranjen še danes. Podjetje je za stanovanja svojih delavcev hkrati kupilo tudi veliko poslopje pod predorom (vila Karola). Delničarji pivovarne so sklenili izdati 9.000 novih delnic po 200 kron in s tem povišali delniško glavnico na 2.640.000 kron. Po dveh letih je glavnica zrasla na 8.000.000 kron, načrtovana letna proizvodnja pa je bila 100.000 hl piva. Od leta 1922 do 1926 je bil ravnatelj pivovarne Jože Smrtnik, ravnatelj Celjske posojilnice. Splošne gospodarske razmere so bile zelo slabe. Cene piva so naraščale zaradi dražjih surovin in višjih trošarin, poraba piva je upadala, saj so zlasti nižji sloji raje segali po vinu in sadjevcu. Nastajali so tudi pivovarski karteli, ki so po vrsti uničevali manjše samostojne pivovarne. Tudi v laški pivovarni so se težave kar vrstile. Po nastanku novih državnih meja se je mnogo strokovnjakov in mojstrov vrnilo v svoje matične države. Tudi stari delničarji Pivovarna v Žalcu leta 1918 laške pivovarne so zlasti po likvidaciji pivovarne v Žalcu svoje poslovne interese usmerili drugam, nekaj jih je tudi umrlo. Podjetje v Žalcu s pogonom 16 KS in tridesetimi delavci je proizvajalo samo še slad, laška pivovarna s pogonom 160 KS, z devetdesetimi delavci in štirimi uradniki pa pivo. ZKŠT Žalec PISMA BRALCEV 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO V spomin Zora Ticar Človeku je usojeno, da pride in gre. Na nič od tega ne more vplivati, odmerjeno mu je število ur, dni, srečanj z ljudmi, ur, preživetih ob razmisleku, razburjanju o politiki, jezi nad tem ali onim človekom, število odpuščanj drugim in še bi lahko naštevali. Vse to našteto sestavlja bogastvo, pestrost in lepoto življenja. Vse to je imela tudi Zora. In to je znala ceniti. Neizmerno je ljubila samostojnost, zato je sama zase skrbela skoraj do konca, le slabe tri mesece je preživela v oskrbi izven svojega doma. In znala je pisati. Najraje je pisala o svojem kraju, ki ga je posvojila pred več kot sedmimi desetletji. Rada se je oglasila tudi v pismih bralcev slovenskih dnevnikov, saj je spremljala, kaj se dogaja okrog nas, pri čemer so jo najbolj bolele krivice. Njej so se dogajale že v rani mladosti in to jo je spremljalo vse življenje. Rodila se je 30. decembra 1915 in že kot otrok dožive- la segregacijo svoje vrste. Njena starša sta bila različnih stanov in se zato nista smela poročiti. Bila je, čeprav otrok porojen iz ljubezni, nezakonski pankrt in je zato vsa predšolska leta preživela pri rejnikih, družino je zamenjala kar petkrat. Šolska leta je preživela pri starih starših, končala meščansko šolo v Trbovljah in nato srednjo šolo v Celju. Poročila se je s simpatijo iz mladih let, z Levom Tičarjem, in v zakonu z njim preživela 48 let, rodili pa so se jima trije sinovi: Niko, Tit in Vital. Preživela je moža in kar dva od treh sinov. »Imam srečo, za vse, kar se mi je hudega zgodilo v življenju, sem zdaj nagrajena, živim sama, tako kot mi je všeč,« je rada rekla, kadar je sedela pred hišo in se predajala toplim sončnim žarkom, posebej v dobri družbi. Čeprav je bilo med nama nekaj sto mesecev razlike v letih, sva včasih tako vneto klepetali, kot bi bili istih let - družilo naju je ustvarjanje in pri tem leta nimajo nobene besede. O vsem tem, kaj se dogajalo v njenem kraju, ko je bil na višku moči in slave, in kaj vse je speča lepotica pretrpela do zadnjih let, ko se je zbudila iz sna, je napisala knjigo v Blišču rimske Trnjuljčice, za katero je gradivo začela zbirati, ko si je naložila že osmi križ. S kakšnim žarom je pisala za našo lokalno revijo Krpan in kako vesela je bila knjige pred trinajstimi leti! Kako vesela je šele bila, ko se je njena Trnjuljčica prebudila iz sna in spet trepetala, ko je izvedela, da stvari niso na svojem mestu. In zdaj, ko še ne vemo natančno, kako se bo končal stečaj Rimskih term, ali jo bodo spet obletavali mladen'či in si pred njo trgali hlače, ker se bo Trnjulj-čica spet zavila v dolgoletni sen, ali se bo našel pravi, ki jo bo zbudil za zmeraj, se je sredi marca poslovila tudi sama. BOŽA HEREK Odmev Huda Jama po štirih letih V besedilu z naslovom Kaj se skriva v Pečovniku? (članek Huda Jama po štirih letih, Novi tednik, 7. 3. 2013) se nihče ne vpraša, kaj se skriva na Pečov-ju. Razlika med Pečovnikom in Pečovjem je na prvi pogled tako majhna, da je možno, da je bilo za tujca iz Varaždina nemogoče ločiti ti dve lokaciji. Rudnik Pečovje je deloval in je bil zapuščen (zalit leta 1926 - podatek iz knjige Srečka Križanca iz Štor). Premog iz tega rudnika je bil namenjen za pogon parnih strojev dveh generatorjev in za ostale potrebe železarne. Na tem prostoru je zdaj špor-tno-kulturno društvo Rudar Pečovje. Glede na to, da sem zagovornik mnenja, da v Rudniku Pečovnik ni trupel, želim spomniti medije, da preverijo dogajanja v Pečovniku in na Pečovju. Za Pečovnik sem v svoji knjigi strnil pričanja starejših domačinov, za Pečovje pa lahko le do- mnevam, kaj se je tam dogajalo. VINKO BOBNIČ, Celje Prejeli smo Stacionarni radarji Stacionarni radarji (SR) so dobre rešitve za umirjanje hitrosti v cestnem prometu. Pomagajo preprečevati poškodbe in tudi smrtne primere. Nameščenih jih bo še več, saj je investicija majhna, donos pa velik. Do tu je vse lepo in prav. Izdaja odločbe pa je močno sporna, saj nimamo možnosti ugovora v trenutku kršitve. SR nas posname, ne da nam signala, da naj bi storili prekršek, mi pa v spornem trenutku ne moremo preveriti prometne signalizacije in nepravilnosti javiti policiji, za dogodek pa izvemo po 14 dneh ob branju odločbe. Po tem zamiku pa je ugovarjanje nemogoče. V trenutku kršitve prometna signalizacija morda ni v našem vidnem polju. Prometni znak za omejitev hitrosti je morda zasnežen, poledenel, oškropljen od vozil, zamazan, zakrit zaradi vozila v okvari, grmovja, drevja, ki je preraslo, lahko da je bil odtujen, poškodovan, spremenjen, lahko je tudi prišlo do izpada elektrike (pri svetlobni signalizaciji). A radar ima svoje napajanje in nas vseeno posname. Naštetih je le nekaj glavnih preprek, da prometne signalizacije nismo mogli videti. Po 14 dneh nima smisla hiteti na kraj dogodka, saj sta se sneg in led stopila, znak je očiščen, okvarjeno vozilo odpeljano, veje so porezane, nov znak je nameščen, električnega mrka ni več. Ta dejstva pa bi se moralo upoštevati, SR bi nam moral dati signal v trenutku prekoračitve hitrosti, mi pa bi lahko takoj preverili prometno signalizacijo in ukrepali. Če je bilo vse v redu in na svojem mestu, nam je jasno, da bomo kaznovani in bomo v prihodnje previdnejši. Kazen ima vzgojni namen in vzgoja se mora začeti takoj, mi pa prekrška ne bomo nikoli ponovili. Ker se nam ponavljajoče kršitve lahko zgodijo pri istem SR se boste strinjali, da bi nam SR moral dati signal v trenutku kršitve. Lahko se vam zgodi (terensko delo in drugo), da se 14 dni vsak dan zgodaj zjutraj ko nikogar niti ne morete ogrožati, vozite skozi neznan kraj mimo SR, ki je nameščen 5 m nad cestiščem. Ker je visoko, ga zlepa ne boste opazili, SR pa bo pridno ustvarjal fotografije vseh 14 dni vse do prejema odločbe. Ne smete niti pomisliti, da ste se vmes vozili mimo SR na malico, šli iskat manjkajoč material, orodje. Ne smete se spomniti, ker vas bo kap. Ja, še več kot 13 odločb o kazni lahko pričakujete. Vzeli vam bodo vozniško dovoljenje in zato boste izgubili tudi službo. SR so premišljeno nameščeni, domačini so obveščeni o lokaciji pred namestitvijo, drugi pa žal ne. Se komu zdi to prav? Presodite. FRANC GODICELJ, Šentjanž nad Štorami Modri telefon Črna gradnja Bralka z območja Šentjurja omenja, da je pred več kot tremi desetletji postavila klet oziroma brunarico, za katero dovoljenj ni pridobila. Želi, da bi objekt legalizirali, zato jo zanima, kaj mora narediti. Marjana Metličar, načelni-ca Upravne enote Šentjur pri Celju, odgovarja: »Najprej je treba preveriti oziroma ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za postavitev kleti oziroma brunarice, ki so določeni z določbami prostorskega akta občine, v Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1 - UPB1, Uradni list RS, št. 102/2004 - uradno prečiščeno besedilo, 92/2005, 93/2005, 111/2005 odl. US: U-I-150/04-19, 120/2006 odl. US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 skl. US: U-I-150/09-8, 108/2009 in 57/2012) in Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013, 24/2013 in 26/2013). Med izpolnjeni Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. pogoji, ki so določeni v zgoraj navedenih predpisih, so pomembni podatki o tem, kje je nepremičnina, kakšna je velikost objekta, način rabe objekta ... Bralki svetujemo, da se s konkretnimi podatki o objektu zglasi v upravni enoti, kjer ji bomo podali podrobnejše informacije.« Aparati ponoči? Bralka z Dobrne trdi, da je po televiziji slišala za nasvet Elektra Celje, da naj bi v gospodinjstvih uporabljali gospodinjske stroje v nočnih urah. Prepričana je, da to ni varno, saj po njenem opažanju stroji lahko zatajijo. Pri njih doma naj bi tako med dnevno rabo zagorel sušilni stroj, zato želi pojasnilo. Andrej Kerk, predstavnik za komuniciranje in marketing v Elektro Celje Energija, hčerinskem podjetju Elektra Celje, odgovarja: »V sklopu varčevanja z električno energijo je bila omenjena možnost prihranka, če je uporabnik pozoren na čas nižjega obračuna oziroma cenejšega toka. Ob tem je bil naveden čas, ko je električna energija obračunana po nižji tarifi. To obdobje je od ponedeljka do petka med polnočjo in šesto uro zjutraj, od 22. ure do polnoči ter v soboto, nedeljo in ob praznikih podnevi in ponoči. V Elektru Celje Energija ne priporočamo uporabe strojev brez nadzora ali brez upoštevanja navodil proizvajalca. Odjemalcem smo želeli le predstaviti časovne možnosti, ko je uporaba električnih naprav cenejša.« Veje in korenine Bralka, ki živi v bloku Plava laguna ob Ljubljan- ski cesti v Celju, se pritožuje zaradi vej dreves, ki ovirajo dostop do tega bloka. Gre za pešpot mimo tamkajšnje trgovine, ob kateri sta drevesi, ki v zadnjem obdobju nista več vzdrževani. Omenja, da se morajo pešci zaradi vej sklanjati, prav tako se zaradi drevesnih korenin dvigajo plošče pešpoti, kar je nevarno. Valentina Glinšek iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje odgovarja: »Spodnje veje v krošnji dreves, ki ovirajo pešce, bodo odstranjene. Popravljene oziroma urejene bodo tudi betonske plošče na pešpoti.« BRANE JERANKO * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si 'ifv' Z utmti od mladosti do starostu 48 BRALCI POROČEVALCI O izgubljenih vrednotah V Šolskem centru Celje smo gostili zanimive posameznike, ki sooblikujejo naša življenja na številnih področjih. S svojim delom dokazujejo, da so prave vrednote še žive in jim je vendarle vredno slediti. Prav o tem so govorili ob koncu prireditve Vi polis, na okrogli mizi z naslovom Izgubljene vrednote danes, kaj pa jutri. Gostje okrogle mize so bili dr. Miro Cerar, dr. Manca Košir, dr. Ana Vovk Korže, Smi-ljan Mori in direktor podjetja Termotehnika Bogdan Kronovšek. Dotaknili so se tem, o katerih razmišljajo mladi in tudi njihovi starši. Zakaj se je vredno učiti in boriti? Kako najti svoje poslanstvo v svetu, v katerem se zdi, da šteje le finančni kapital? Zakaj se moramo vrniti k sebi in kako živeti srečno? Festivala se je udeležilo 130 dijakov, ki s svojim delom dokazujejo, da imajo potencial in da so morebitni nosilci sprememb. Obiskali so različne delavnice in predavanja ter se ob koncu dneva s starši udeležili okrogle mize, ki so jo spremljale tudi kamere in bo kot oddaja objavljena na Vi TV. Nekateri dijaki in starši so tako prvič doživeli tudi televizijsko izkušnjo. Tovrsten festival je bil v Šolskem centru Celje organiziran prvič, a odzivi tako predavateljev kot udeležencev so izredno pozitivni, zato bo verjetno prerasel v tradicionalno prireditev, namenjeno najbolj nadebudnim dijakom. MZ Setveni koledar Čas za presajanje je do 28. aprila ob 19. uri. t 18 ČE cvet do 11. ure, od 12. ure list 19 PE list 20 SO plod 21 NE plod 22 PO plod 23 TO korenina 24 SR korenina do 10. ure, od 11. ure plod Ujet 400-tonski transformator 95i 95 9 1003 90 6 mhz Eden najtežjih delov šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je pred dnevi po dolgi poti ' ' ' ' prispel v Slovenijo. Izdelali so ga v Alstomu, na pot pa je krenil v začetku januarja iz Turčije. Bralec Bernardo Terbovšek je kompozicijo ujel v objektiv v Celju. radiocelje Borci izvolili vodstvo Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Člani Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Šentjur so konec marca pregledali opravljeno delo v minulem letu in ugotovili, da so načrt dela izpolnili v celoti. Uspeli so obnoviti prapor za KO Planina pri Sevnici in Loka pri Žusmu. Uredili so tudi spomenik padlemu ruskemu vojaku na Ravnah v Vodružu, ker pričakujejo obisk ruske federacije. Bili so tudi množično prisotni na vseh načrtovanih žalnih komemoracijah. V tem letu želijo obnoviti še prapore za Ko Ponikva in Slivnica. Za naslednje leto bo tako ostala obnova prapora za KO Šentjur. Močno upajo na donatorska sredstva v višini lanskih. Pridobiti morajo še enega ali dva praporščaka in ju poslati na izobraževanje. Bilo je tudi volilno leto, saj so za naslednja štiri leta izvolili za predsednika Bogomirja Ulbinga, za podpredsednika Mihaela Bučarja, za blagajničarko Terezijo Lavbič, za tajnika Ivana Stražeta in člana UO Cveta Erjavca. Ker je bila konferenca na materinski dan, je predsednik zaželel vsem ženam veliko trdnega zdravja. Nato so nazdravili materinskemu dnevu ter ženam podelili rdeče nageljne. SI DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA KUPON novi n #elie tuiktuh Imp in nriimpk" mm - m ■r, uo potnega U.L J Ste naročnik Novega tednika? 1 W M nI/o Številka TUŠ KLUBA: UUUL LastnoroCni podpis, lianii ■■■i iS" tz mošnjička hono« Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Nakupujemo kot za šalo! Naša akcija Do polnega vozička brez mošnjička deluje na sončno energijo. Če smo bili uspešni že v podaljšanih zimskih dneh, si lahko samo predstavljate, kakšno energijo in visoke zneske na računu bodo pričarali sončni žarki. V zadnjih dveh akcijah, ko je obe sredi sijalo sonce, smo dobili rekord in nato še takoj drugi najboljši znesek brezplačnega nakupovanja. Pa naj še kdo reče, da sonce v ljudeh ne prebudi najboljšega. In tako smo se veseli podali na tek med police tudi to sredo. Žrebali smo med mnogo kuponi, ki jih zelo pridno pošiljate na naš naslov, in izžrebali Ivanko Močenik iz Socke. Ivanki je sonce v tej sredi dalo tako energijo, da je vse ostale stvari vzela čisto lahkotno. In tako je bilo tudi z nakupovanjem. Pa ste se zmotili, če ste v tem trenutku pomislili, da je bil zaradi tega nakup slab. Ravno nasprotno. V letošnji sezoni naše akcije se je namreč že večkrat pokazalo, da ravno sproščen, umirjen, a suveren nakup prinese najboljše rezultate. In tako je bilo tudi tokrat. Ivanka Močenik je nakupila kar za 153,56 evra in se tako uvrstila na drugo mesto, takoj za rekordom, ki ga je v prejšnjem nakupovanju postavila Leopoldina Lah iz Ivanka Močenik iz Socke je tokrat nakupovala z nami. V svoj dom je prinesla dobrote v višini 153,56 evra in tako zasedla odlično drugo mesto v nizu naših brezplačnih nakupovanj v letošnji akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Tabora. Takrat je bil znesek na računu kar nekaj čez dvesto evrov. Gospa Ivanka je v svojem nakupu dobro napolnila večino omaric v svoji kuhinji. Z dobrotami, ki nam z malo domišljije in s pravo gospodinjsko žilico na mizo pričarajo odlično kosilo in mamljive jedi. In da je čar okusa še bolj slasten, verjetno pripomore tudi to, da so te dobrote na mizi brezplačno. No, če ne štejemo odličnega narekova- nja gospe Ivanke in truda naše ekipe. Pa tudi sreče, ki jo je v Socko tokrat prinesel žreb ekipe v studiu Radia Celje. Bi tudi vi radi doživeli trenutek, ko vas pokličemo in sporočimo, da ste bili izžrebani v naši akciji? Če bi, potem hitro izrežite kupon, ga izpolnite, pošljite na naš naslov, nato pa še hitro spišite nakupovalni listek. Po katerem bomo polnili voziček. Pa vso srečo! SAŠA PUKL Foto: TimE BRALCI POROČEVALCI 49 Mladi gledališčniki so se uprli na odru Mladi iz Radeč so v marcu pripravili izjemno uspešno premiero mladinske igre Ne, ne bom! V režiji Katje Čeč in Vesne Močilar so jo pripravili gledališčniki, ki se v okviru gledališkega društva združujejo pod imenom Skuliranci. Omenjena predstava je plod večmesečnega dela, prelomna pa je tudi zato, ker gre v celoti za avtorsko delo. Avtorica besedila je namreč Vesna Močilar, ki je dramsko zgodbo zastavila s pomočjo kreativnih idej kolegice Katje Čeč, pri tem pa je sledila tudi željam mladih igralcev. Problematika odraščanja in iskanja prave življenjske poti, osamosvajanje in ob tem seveda nujen prepad generacij so se bile tudi tokrat aktualne teme. K temu so dodali še zanimivo družinsko dinamiko in organ oblasti prav posebne vrste ter na oder postavili gledljivo in privlačno predstavo, ki je občinstvo več kot navdušila. StO Potovanje skozi čas Zlate diplome za 53 vin Na letošnjem ocenjevanju vin Društva savinjskih vinogradnikov, ki je bilo 8. aprila na Izletniški kmetiji Rotovnik v Gotovljah pod vodstvom mag. Antona Vodovnika, so bila številna vina visoko ocenjena. Med 88 vzorci je bilo z oceno za zlato diplomo ocenjenih 53 vin. Največ ocenjenih vin je bilo belih zvrsti, najvišjo oceno pa je prejelo vino Silva Mariča. Med modrimi frankinjami, ki so bile druge po številu zastopanosti, je najvišjo oceno prejel Jože Delakorda. Dušan Mastnak je prejel najvišjo oceno med rdečimi zvrstmi, Turistična kmetija Mlinar med roseji in rumenimi muškati, Vinko Mežnar med zweigelti, Suzana in Ivan Čakš sta prejela V Domu II. slovenskega tabora Žalec so se 28. marca predstavili plesalke in plesalci I. gimnazije v Celju. Zgodba letošnjega plesnega večeru nas je popeljala po različnih postajah človeškega ustvarjanja, po večni ljubezni, po ljubezni do umetnosti in plesa. Po poteh spoznavanja vsakdanjosti v iskanju popolnega giba, vrednega duha in po uresničitvni največjih sanj vsakega človeka - po osmišljenju samega sebe. Glavni vodič našega potovanja je bil ples, takšen in drugačen. Na odru se je predstavilo več kot 30 naših plesalcev iz različnih plesnih šol, pridružil se jim je ducat zunanjih plesalcev. V šestnajstih točkah so predstavili raznolik prerez plesne umetnosti - od baleta do street danca. Posebnost večera je bil povezovalec (tudi scenarist in režiser prireditve) Luka Marcen, ki je potoval iz antike v razsvetljenstvo, pa naprej v daljno prihodnost in nazaj v sedanjost in z gledališkimi vložki dodatno popestril dogodek. Na koncu smo pripravili točko presenečenja: 30 plesalcev je skupaj zaplesalo ob spremljavi šolskega big benda. Pri organizaciji prireditve so zavzeto sodelovale plesalke Sara Jeromel, Eva Razgor in Jana Korber, mentorica Nina Trojner pa jim je pri delu nudila pomoč. Pri pripravah nas je zelo podpiral ravnatelj, dr. Anton Šepetavc. NT Foto: JAN KOROŠEC najvišjo oceno za laški rizling, Rudi Janežič za renski rizling in sauvignon, Jože Drame in Vili Vengust za beli pinot, Milan Krašovc za chardonnay, Ivan Zagožen pa je imel najboljši kerner. Med vini posebnih kakovosti si najvišji oceni delita Silvo Marič in Mirko Krašovec za chardonnay izbor, visoke ocene pa sta prejela še Milan Krašovc za kerner in charonnay pozna trgatev ter Emil Medvešček za laški rizling pozna trgatev. Tak rezultat ocenjevanja je poleg vestnega dela v vinogradu in umnega kletarjenja vinogradnikov tudi posledica lanske naklonjene letine z veliko sonca in malo bolezni na trti. TT Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju "VESELE NOGICE" Laško, 21, april20i3 spričetkom ob 9. uri start teka obli. in ob 12. uri "Pomagajmo otrokom s posebnimi potrebami narediti prve korake na njihovi poti v lepšo prihodnost!" V času prireditve bo na našem odru potekal kulturno umetniški program in ustvarjalne delavnice za otroke. Prireditev so omogočili: Dodatne informacije na: www.drustvo-veselenogice.si 041 610 284, 070 342 112 Komisija pri ocenjevanju vin ÜSKO °b™ i»as Laško sjfl!s (G, toper "r ® GOpicer K CJ C 5 « Z Q K E— > O Z > c j- ^ c & 50 OTROŠKI ČASOPIS Praznik otroških knjig Mednarodni dan knjig za otroke, 2. april, v Sloveniji praznujemo že od leta 1967. Ta dan je razglasila Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) v čast danskemu pravljičarju Han-su Christianu Andersenu, rojenemu leta 1805, čigar pravljice so bile prevedene v mnogo svetovnih jezikov. Praznovanje vedno spremljata poslanica in plakat, ki ga prispeva ena od članic zveze IBBY. Letos so poslanico pripravili v ZDA, saj je pla- kat ustvaril ilustrator Ashley Bryan, pesnica Pat Mora pa je naslovila poslanico S knjigo-srečo okoli sveta. Besedo knji-gosreča (Bookjoy) je ustvarila z namenom, da bi izrazila veselje do knjig. Ob tem je še dodala: »Želela sem, da ta pesem o veselju do branja sporoča, kako nas knjige povezujejo v krog bralcev. Upam, da bodo upovedene podobe razveselile otroke; vključila sem čudeže iz vsega sveta, ki jih najdemo v knjigah, kadar obračamo strani ...« Slovenska sekcija IBBY je pripravila bralno-spodbuje-valno akcijo namenjeno poeziji, ki bo trajala od 21. marca (mednarodni dan poezije) do 23. aprila (svetovni dan knjige in avtorskih pravic), in katere namen je branje slovenske in tuje poezije, povezovanje poezije z drugimi umetnostmi ter spodbujanje ustvarjanja poezije med mladimi. Knjižnica pri Mišku Knjiž-ku se je tudi v tem letu priključila akciji - s prazničnim programom v aprilu vabimo skupine iz vrtcev in prve triade osnovnih šol. Knjižničarki Ida Kreča in Mojca Lesjak popeljeta otroke na pravljič-no-pesniško popotovanje in otrokom predstavljata Ander-sena, pomen praznovanja in knjig za otroke. Otroci lahko uživajo ob pesniških rimah, ugankah in v čudovitem svetu pravljic. Na koncu otroci dobijo zloženko s poslanico, s priporočilnim seznamom poezije ter s knjižno uganko z rimami. To je hkrati povabilo zanje in njihove starše, da pridejo v knjižnico in si izberejo kakšno pesniško zbirko. AGG Londonska izkušnja V okviru projetka Comenius, v katerega je vključena OŠ Bistrica ob Sotli, smo se učiteljice Vanja Kolar Ivačič, Simona Krištofic, Ksenja Belina in Lucija Lorger ter učenci Jaka Kunst, Ana Rautner, Neža Pratengrazer, Nuša Kunst in Urška Vahtarič udeležili ponovnega srečanja partnerskih držav, tretjega po vrsti, ki je bilo v Londonu od 18. do 22. marca. Srečanja so se udeležili še učitelji in učenci iz Španije, Italije, z Nizozemske, iz Romunije in Grčije, medtem ko se nam Turki zaradi birokratskih težav tokrat žal niso mogli pridružiti. Tema londonskega srečanja je bila ekologija - na to temo so v šoli pripravili več raznovrstnih delavnic. Naša šola se je tako kot ostale udeleženke predstavila z video posnetkom o tem, kako se v šoli trudimo, da ravnamo ekološko - ker v naši šoli dajemo tudi precejšen poudarek ekologiji, smo imeli idej dovolj in pripravili smo zanimiv posnetek, predstavitev pa nam je lepo uspela. Obisk šole je bil za vse zelo zanimiv, saj smo izvedeli marsikaj novega - njihov šolski sistem je namreč precej drugačen, tudi sama urejenost šole in razredov se dosti razlikuje od tega, kar poznamo mi, posebnost angleških šol pa so tudi uniforme za učence. Najbolj pa smo bili navdušeni nad tem, da je šola stičišče različnih narodnosti in kultur, saj šolo obiskujejo otroci ljudi, ki izvirajo iz veliko različnih koncev sveta. Priložnost smo imeli spoznati tudi London, ki nas je povsem prevzel s svojimi tipičnimi dvonadstropnimi avtobusi, črnimi taksiji, kultnimi telefonskimi govorilnicami in seveda znamenitostmi. Prav poseben dogodek je bil ogled muzikala Levji kralj, ki je res prava atrakcija in paša za oči in ušesa. Edino, kar nas v Londonu ni ravno očaralo, je njihova hrana, ki že pregovorno ni kaj prida, o čemer smo se tudi sami prepričali. A seveda to našega navdušenja nad britansko prestolnico ni prav nič omajalo. Za vse je bilo srečanje v Londonu čudovita izkušnja, ki nam je prinesla nova poznanstva, nova znanja in nove prelepe spomine. Vsi smo hvaležni, da smo lahko bili del tega, in se že veselimo prihodnjega srečanja, ki bo maja v Romuniji, z mislimi pa smo malce tudi že v oktobru, ko bo srečanje partnerjev v projektu Comenius pri nas. LL Otroci bodo sadili sadno drevje V sklopu Ekofejsta so v nedeljo, 14. aprila, na cvetlični tržnici pri stari šoli v Veliki Pirešici slovesno razdelili sadike avtohtonih sort sadnih dreves. V ta namen je KS Galicija otrokom vrtca in šole Trje razdelila 70 sadik jablan, hrušk in češenj. Učenci 2. in 3. razreda pa so se predstavili s kratkim, a prisrčnim programom, kjer so zapeli in deklamirali. KZ Foto: GrupA Sodelovanje z indijsko šolo Med OŠ Frana Kranjca Celje in indijsko šolo Piali Ashar Alo se je pred tremi leti začelo plesti prijateljstvo z okoljsko humanitarno akcijo zbiranja odpadnega papirja Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji in se nadaljevalo s sodelovanjem v našem Unescovem projektu trajnostnega razvoja Drevo = življenje. S finančno pomočjo Zavoda RS za šolstvo smo februarja tri profesorice že dru- gič obiskale indijsko šolo, da bi v povsem drugačnem okolju izvedle enake projektne aktivnosti, kot jih izvajamo pri nas. Letošnja tema nosi naslov Vrt prihodnosti in se ukvarja s pomenom prehranske samooskrbe. V avli naše šole je na ogled razstava Namaste, Indija in je na ogled tudi širši javnosti. Učenci in učitelji pa so z zanimanjem spremljali predavanje o izkušnjah in doživetjih s tega partnerskega obiska. DRAGICA MILOJEVIČ 5 fttroi^ y Pfrltnfrcijc Vabljeni na letni koncert Petrovih tambu-rašev iz Šempetra s kvartetom Cabaret, ki bo v soboto, 20. aprila, ob 19. uri v Dom II. slovenskega tabora v Žalcu. —Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje. Po dolgi zimi vas bodo z glasbo popeljali v poletno in toplo Dalmacijo.Predprodaja vstopnic po 8 evrov v TIC Žalec. Ob nakupu treh kart prejmete četrto brezplačno. Na dan koncerta bodo karte po 10 evrov. Informacije po telefonu na 031 697-229 ŠTIRINOŽCI 51 Odvrženi v ■ ■ mačji mladiči Spet je tu sezona odvrženih mačjih mladičev, za katere brezvestni lastniki niso pripravljeni skrbeti, čeprav jim zakon to nalaga. Namesto da bi jih oddali v posvojitev, če že niso preprečili njihovega nezaželenega rojstva, številnim komaj skotenim mladičem odvzamejo življenje na najrazličnejše načine. Nekateri pa dočakajo mesec ali dva in jih šele potem zapustijo kje v gozdu, ob cesti ... Stroški oskrbe takšnih najdenih odvrženih majhnih muc so visoki, saj potrebujejo posebno nego in hrano. Društva, v katerih prostovoljci skrbijo za mačje mladiče, so zlasti spomladi in jeseni oblegana, zato jih lani ponekod sploh niso mogli več sprejemati. Resda je socialna stiska vse večja in da so stroški sterilizacije in kastracije za marsikoga previsoki. Cene se gibljejo nekje od 42 evrov naprej za sterilizacijo in od 30 za kastracijo, kar nekaj veterinarskih ambulant pa ponuja občasne popuste za te storitve. Mnogi pa se za te posege ne odločijo zaradi svojega malomarnega odnosa do živali. Zato ne bo odveč še enkrat opozoriti vse lastnike mačk, ki se gibljejo izven stanovanj, da pravočasno poskrbijo, da se ne bodo skotili nezaželeni mladiči. Če ima lahko mačka prvo leglo že pri šestih mesecih in dvakrat letno v povprečju skoti pet mladičev, lahko izračunamo, koliko je naraščaja v več kot deset let dolgem življenju mačke. TC Le zakaj bi pobiral? Še pred leti je malokateri lastnik psa pobiral kupčke za svojim štirinožnim ljubljenčkom. Danes so lastniki vse bolj osveščeni, k čemur so gotovo prispevali tudi številni koši za pasje iztrebke. Te so v Celju v zadnjem času postavili ne samo na Savinjskem nabrežju in ob sprehajalnih poteh, temveč tudi v primestnih naseljih, ob zelenicah večstanovanjskih objektov. Koši imajo tudi priložene vrečke. Po prenovi mestnega jedra ni predvidena postavitev novih košev za pasje iztrebke. Vsekakor pa bo poostren nadzor nad nevestnimi vodniki psov v mestnem jedru, obljubljajo odgovorni. Da je to nujno, so med drugim že nekajkrat opozarjali občani na strani Servisa 48, redarji pa so odgovarjali, da lahko kršitelja kaznujejo le, če ga »ujamejo pri delu«. Naš fotorepoter je v objektiv ujel takšnega lastnika psa, ki je brezskrbno korakal po ulici, kot da se ni nič zgodilo, medtem ko je njegov štirinožec veselo puščal za sabo kupčke. TC, foto: GrupA d e s e b o k s ci o Bolhe še vedno neznanka? Kljub vsem medijem in virom izobraževanja, ki jih imamo v sodobnem času na voljo, smo veterinarji pogosto zelo presenečeni nad nevednostjo lastnikov živali, ki ne vedo niti, kako preprečevati in po potrebi zdraviti notranje in zunanje zajedavce pri svojih ljubljenčkih. Okuženost z njimi je lahko v mnogih primerih tudi smrtna za živali, v določenih primerih pa tudi nevarna za ljudi. Večina misli, da rešijo vse težave, če dajo psu enkrat na leto antiparazitik za notranje zajedavce. Mislijo, da jih mačke običajno nimajo in najbolj zmotno, da živali, ki živijo v stanovanju, ne morejo imeti notranjih zajedavcev. Veliko jih niti ne ve, kako izgledajo bolhe, kaj šele, kako se razmnožujejo, kar je izredno pomembno pri odpravljanju teh parazitov. Odrasle bolhe so žuželke črne ali rjave barve in brez kril, v velikosti nekaj milimetrov, torej vidne s prostim očesom. Hranijo se s krvjo. Imajo dolge skakalne noge, saj lahko skočijo do 18 cm v višino in 33 cm v dolžino, kar je dvestokratna njihova velikost. To sposobnost uporabljajo bolhe predvsem za iskanje gostitelja. Ko ga najdejo, se začno takoj hraniti in v roku 24 do 48 ur pariti. Samica redno leže jajčeca, in sicer približno 50 jajčec dnevno. Jajčeca so okrogle oblike, bele barve in zlahka padejo na tla in ostanejo v okolici živali, v minimalnih razpokah v tleh, v preprogah, na pohištvu, ležišču živali, torej povsod, kjer se žival giblje. Iz jajčec se v ugodnih pogojih razvijejo ličinke v 2 do 5 dneh. Ličinke se prehranjujejo z organskim drobirjem, odmrlo kožo, iztrebki odraslih bolh in celo z jajčeci trakulj. Iz ličink se razvijejo bube, ki so odporne na toploto, izsu-šitev, vlago, zato se jih zelo težko znebimo. Mirujejo lahko več mesecev in se razvijejo v odrasle bolhe, ko nastopijo ustrezni pogoji. Ob ugodnih pogojih traja razvojni krog bolh 21 do 28 dni. Ukrepajte takoj! Pasje bolhe so nekoliko večje od mačjih, vendar pri gostitelju ne izbirajo. Če se prekomerno namnožijo in ni v bližini nobene živali, gredo tudi na človeka. Obstajajo tudi človeške bolhe, ki primarno zajedajo lisice, jazbece in ostale živali, ki si delajo brloge. Njihovi piki so neprijetni, še več nevšečnosti pa povzročajo z boleznimi, ki jih prenašajo. Med temi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del populacije, okužba s trakulj ami (Dipylydium caninum), ter zadnje čase dostikrat najden povzročitelj slabokrvnosti pri mačkah Bartonella oz. Mycoplasma. Ob vsem tem je dobro vedeti tudi to, da je na živalih samo 5 odstotkov populacije bolh, preostalih 95 odstotkov predstavljajo zgoraj naštete razvojne oblike, ki so razseljene po vsem bivalnem prostoru in okolici. Četudi opazimo samo eno bolho na živali, je zalega v okolici ogromna in je potrebno ukrepati takoj, saj se lahko iz ene bolhe v dveh mesecih razvije najmanj 20 tisoč novih. Preprečite praskanje Bolhe s svojim zbadanjem in sesanjem krvi povzročajo hudo srbenje in neugodno počutje malih živali. Bolhe imajo v svoji slini posebne encime, ki lahko povzročijo hudo alergijsko reakcijo na koži. Živali odreagirajo čisto spontano in se na teh mestih praskajo. V nekaj urah so sposobne narediti ogromne rane po telesu, ki se lahko še dodatno okužijo z bakterijami. Nastanejo grde, vlažne ali gnojne rane, ki tudi močno bolijo. Ponavadi srbež traja nekaj dni, zato je potrebno psa peljati k veterinarju, ki takšno rano očisti in ustrezno zdravi. Takoj, ko to opazite, morate preprečiti samopoškodo-vanje živali, bodisi da ji namestite zaščitni ovratnik, da si ne liže rane in še dodatno nanaša bakterije nanjo, ali ji povijete tačke. Če je bolh veliko, to privede do slabokrvnosti živali, pri tem so bolj dovzetni mladički, oslabele in starejše živali, vse to pa je povod za druge okužbe, saj je oslabljen imunski sistem. Kako se znebiti bolh? Vsekakor ni dovolj samo oskrbeti žival, čeprav je to na prvem mestu. Lahko jo okopate z insekticidnim šamponom in namestite kvalitetno in učinkovito ampulo ali ovratnico. Vsekakor priporočam obisk in nakup teh pripomočkov pri veterinarju, saj trgovine ponujajo ogromno pripravkov, a žal neučinkovitih. S tem izgubite nekaj tednov, stanje pa je samo še slabše. Na koncu sicer pridete k veterinarju, vendar je stanje živali že zelo slabo. Redno je treba tudi čistiti in razkuževati okolico. Vsaj enkrat na deset dni je trebno presesati stanovanje (vrečko odstraniti ali najbolje sežga-ti), ležišče oprati na temperaturi nad 60°C ali ga uničiti in razkužiti tla, pohištvo ... Odpravljanje teh nadležnih parazitov je lahko zelo dolg in zapleten proces, zato je tudi v tem primeru boljša preventiva kot kurativa. MONIKA VIDEC, dr. vet. med. Veterina Jagodič, d. o. o Poleg vseh osnovnih zdravstvenih in kirurških posegov opravljamo tudi zobozdravstvene storitve za pse in mačke (plombiranje, ortodontna obdelava zob, digitalni zobni rentgen...) Dole 9, Si-3230 Šentjur T: 03 748 91 10 52 ZA ZDRAVJE Zaščitite se pred soncem Upoštevanje pravil varnega sončenja je pametno upoštevati, kljub temu pa v Agenciji RS za okolje poudarjajo, da ima zmerno izpostavljanje sončnim žarkom tudi pozitivne učinke. UV-seva-nje namreč sodeluje pri tvorbi vitamina D, ugodno vpliva na počutje in razpoloženje ter delovanje hormonskih žlez, v medicini pa ga uporabljajo za zdravlje- Tudi če sonce nekoliko zakrivajo oblaki, je lahko nevarno, saj se ultra- nje nekaterih kožnih bolezni. vijolični žarki vseeno prebijejo do nas. (Foto: GrupA) Jubilej zdravih šol Slovenska mreža zdravih šol letos obeležuje 20-letni-co. Projekt je dosegel veliko prepoznavnost, saj v njem sodeluje že več kot 320 izobraževalnih ustanov, med njimi tudi številne s Celjskega. Smernice za nadaljnje delo bodo začrtali na jesenskem nacionalnem srečanju v počastitev jubileja. Projekt koordinira Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) v sodelovanju z regionalnimi zavodi za zdravstveno varstvo. Poudarjajo, da si je mreža zdravih šol v dveh desetletjih obstoja prizadevala osveščati, krepiti in omogočati zdrav življenjski slog ne le učencem, temveč posredno tudi njihovim staršem, cilj pa je v aktivnosti hkrati vključevati še lokalne skupnosti in druge ustanove iz različnih sektorjev. Učenci osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov in posebnih izobraževalnih zavodov, vključenih v mrežo zdravih šol, se s pomočjo najrazličnejših vsebin, ki so tako del obveznega učnega načrta kot obšolskih dejavnosti in ostalih preventivnih programov, med drugim učijo o pomenu zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti, skrbi za svoje zdravje, varovanju okolja in vzpostavljanju in ohranjanju dobrih odnosov. Med vidnejšimi preventivnimi programi v IVZ izpostavljajo program Vrstniki in jaz - pogovarjajmo se, namenjen dobrim odnosom in preprečevanju nasilja v šolah, program spodbujanja nekajenja Proste roke, čista pljuča, program o zdravem življenjskem slogu ter program Alkohol? Odrasli lahko vplivamo, ki je namenjen učiteljem in staršem. V IVZ, ki v Slovenski mreži zdravih šol poleg izobraževalnih ustanov in lokalnih skupnosti tesno povezuje tudi šolsko in zdravstveno ministrstvo, si želijo, da bi pozitivne izkušnje in dosedanji način dela prerasli okvir projekta in bi zaživeli v prav vseh slovenskih šolah. Ste vedeli? Zgodnejše spanje pomaga k znižanju krvnega tlaka. Tako vsaj trdijo raziskovalci z ameriške univerze Harvard. Raziskava, ki so jo opravili, je pokazala, da lahko ljudje z nekoliko povišanim krvnim tlakom tega ponovno uravnajo, če se vsako noč v posteljo odpravijo uro prej kot običajno. Rezultati naj bi bili vidni že po šestih tednih. Pri ljudeh, zajetih v raziskavo, je vrednost krvnega tlaka v tem obdobju padla od 8 do 14 mmHg. Kot je znano, o povišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je spodnji tlak višji od 90 in zgornji višji od 140 mmHg. Z zamudo je pomlad vendarle prišla in z njo tudi sončni dnevi, ki so marsikoga že spodbudili, da je s sebe odvrgel dolge rokave in se nastavil toplim sončnim žarkom. Ob tem ne smemo pozabiti, da je tudi v pomladnih mesecih zaščita pred UVA- in UVB-žarki še kako pomembna. Prekomerna izpostavljenost soncu je lahko zelo nevarna. Najnevarnejši je kožni rak, ki je eden od petih najpogostejših vrst raka na Celjskem. Tako je še kako pomembno redno pregledovanje kože in morebitnih sprememb pigmentnih znamenj, pri čemer moramo biti pozorni na spremembe velikosti, barve, oblike ali debeline peg in znamenj. V začetku aprila letos je bilo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 8. mednarodno strokovno srečanje z naslovom Akutna možganska kap. Vsakoletno tradicionalno druženje slovenskih in tujih strokovnjakov nevro-vaskularne nevrologije in ne-vroradiologije je tudi tokrat predstavilo številne novosti pri obravnavi in zdravljenju te hude bolezni. Srečanja se je udeležilo približno 350 zdravnikov različnih specialnosti ter drugih zdravstvenih delavcev. Možganska kap je najpogostejša nenadna nevrološka bolezen. Zaradi nje zboli v Sloveniji ena oseba vsaki dve f-»-> 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT )2/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Dolgoletno prekomerno izpostavljanje soncu povzroči tudi hitrejše staranje kože, kar imenujemo fotostaranje kože, sonce pa lahko med drugim povzroči tudi alergijo, zaradi katere naj bi trpel vsak peti Evropejec. Da se izognemo naštetim nevšečnostim, je dobro upoštevati nekaj pravil. Izpostavljene dele kože je treba zaščititi s kremami, ki naj imajo dovolj velik faktor, prav tako jih je treba nanesti v zadostni količini in dovolj pogosto, pri čemer kreme ne smemo pozabiti nanesti na dele, ki jih pogosto spregledamo - nos, vrat, čelo in ušesa. Glavo je priporočljivo zaščiti s pokri-valom, ob dneh, ko UV-in-deks doseže vrednost, višjo od pet oziroma pri otrocih in ANDRAŽ ZUPAN, dr. med., specializant uri. Enoletno preživetje po kapi je žal samo polovično. S staranjem prebivalstva se veča število možganskih kapi. Na njeno pojavnost pomembno vplivajo povišan krvni tlak, motnje srčnega ritma (najpogosteje atrijska fibrilacija - mi-getanje srčnih preddvorov), povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen in nezdrav način življenja (kajenje, alkoholizem, nezdrava prehrana, telesna neaktivnost, stresi in psihične napetosti ...). Vzrok za nevrološke simptome in znake je najpogosteje v prekinitvi dotoka krvi v možgane zaradi zamašitve ene od žil s krvnim strdkom ali redkeje zaradi možganske krvavitve ob razpoku žile. Možgani so zelo občutljivi na pomanjkanje kisika in hrane. Po uri pretočnih motenj v možganih odmre toliko živčnih celic kot pri zdravem človeku v 3 letih in pol. Uspešno zdravljenje se začne z zgodnjo prepoznavo bolezni in s hitrim ukrepanjem. Ob prvih simptomih in znakih bolezni je treba bolnika nemudoma napotiti v urgentni center. Čim prej začnimo zdraviti V Sloveniji imamo tri centre, specializirane za zdravljenje možganske kapi (Ljubljana, Maribor, Celje), kjer hitri slikovni diagnostiki sledi ustrezno zdravljenje. V Celju je možno izvesti raztapljanje krvnega strdka z ustreznimi zdravili (intravenska tromboli-za). Žal je ta način zdravljenja učinkovit le v začetnem obdo- bju žilne zapore in je omejen na čas štiri ure in pol ur od prvih simptomov in znakov kapi pa do intravenoznega dajanja zdravila. Pri tem se moramo zavedati, da je uspeh zdravljenja tem boljši, čim krajše je to obdobje. V vsaki urgentni enoti se tako držimo načela: prej ko začnemo zdraviti, boljši bo izid bolezni. V primeru neuspeha se lahko bolnika po predhodnem posvetu napoti na mehansko znotrajžilno odstranjevanje krvnega strdka, ki ga opravljajo v Ljubljanji in Mariboru. Pri nekaterih bolnikih pride v poštev tudi nevro-kirurško zdravljenje. Znaki možganske kapi Treba je poudariti, kako pomembno je, da nepozna-valska javnost hitro prepozna simptome in znake možganske kapi. Trombolitično zdravljenje je mogoče izvesti prej, če v domačem okolju že svojci oziroma v drugih okoliščinah mimoidoči prepoznajo kap in ljudeh s posebej občutljivo kožo višjo od 3, pa se je med 10. in 16. uro treba izogibati sončenju in aktivnostim na prostem. Pozabiti ne smemo niti na zaščito oči s sončnimi o tem nemudoma obvestijo reševalce. Najenostavneje ter z veliko mero zanesljivosti lahko bolezen prepoznamo s pomočjo besede GROM: G - govor (prizadet govor); R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke); O - obraz (povešen ustni kot); M - minuta (takoj pokliči številko 112). Zavedati se moramo reka, da so možgani čas in da tega Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si očali, ki naj zagotavljajo stoodstotno zaščito pred UVA-in UVB-žarki. Pred soncem posebej dobro zaščitimo otroke, saj je njihova koža še posebej občutljiva. preprosto nimamo. Zato po-stopajmo pri bolniku z možgansko kapjo, kot da gre za najvišjo stopnjo nujnosti, podobno kot pri bolnikih s srčnim infarktom. Le tako bomo mnogim pomagali, da po zdravljenju ne bodo invalidi z ohromelostjo udov, govornimi motnjami in drugimi motnjami v duševnem delovanju. GOSTUJOČE MNENJE Odločajo minute Strokovnjaki o vzrokih, znakih in posledicah možganske kapi Kugln* 4j.cs.ci 0. Mt/0,5 r / I] [ m rti1 vedeževanje, astrologija, feng shui ättrologirj-a ^ DA t A TV jJrölCiy-j.i JASNA -Ural C It]jpi.ki< k.irti? Bgv j'-'di'-n1- v I k a LEA 1 angel ike kär'-e ciganski- kai«1 vcdciev.ilk.1 K AREN A vt'di'^cvalkj EMA Jarol cganükckiirtc mTI ogan&ke kiifir ULA L.gjiiik«- kruti-uilimki kliuti Pokličite nas ceneje! RAZVEDRILO 53 Nagradna križanka URŠKA ČEPIN PITJE PO KONČANEM DELU ANGELA MERKEL OSTRIVEC V SLOVNICI PODE OB ČRTI IGRIŠČA IZ NJE TEČE KRI KITAJSKI DRŽAVNIK CETUNG Nagradni razpis Za gornjo nagradno križanko, katere pokrovitelj je družba n IHR iz Dola pri Ljubljani, bomo z žrebom med reševalce s pravilnimi rešitvami razdelili tri nagrade, in sicer: 1. nagrada: 15 litrov barve Jupol Classic 2. nagrada: 5 litrov barve Jupol Classic 3. nagrada: 2 litra barve Jupol Classic Pri žrebanju bomo upoštevali vsa tri pravilna gesla z označenih polj. Rešitve pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do torka, 30. aprila. Kupon Gesla iz označenih polj: Ime in priimek:. Naslov:_ Davčna številka: 54 RAZVEDRILO Znorel je Savinjčan prijatelju: »Zadnjič sem pa čisto ponorel ...« »Kaj pa je bilo?« »Pridem domov in najdem soseda na ženi.« »Aha, in potem si znorel?« »Ah, kje pa. Kaj pa naj reva počne. Mene cele dneve ni, ker delam, in ko se vrnem, sem utrujen, padem in zaspim. Naj si da duška.« »Kaj pa je bilo potem?« »Grem v sobo in hčero najdem z dvema.« »Aha, to je bilo.« »Ne, ne. Saj mora punca eksperimentirati, bo potem bolj umirjena.« »Grem k sinu in si ravno iglo v žilo rine.« »In potem si imel dovolj?« »Kje pa. Sem si mislil, da je to nekaj modernega in da pač mora tako biti.« »Ja, kaj pa je bilo potem?« »Pridem v dnevno sobo, tam nikogar, radiator pa na maksimumu. Potem se mi je pa utrgalo!« Nepoboljšljiv Sodnik: »Ali si ti pred desetimi dnevi ukradel sod žganja?« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Francelj: »Sem!« »Policisti so pri tebi našli prazen sod. Kje pa je žganje?« »Popil sem ga!« »Pa menda nisi v desetih dneh popil celega soda?« »Seveda ne, samo polovico.« »Kaj si pa naredil z drugo polovico?« »Prodal!« »Kje pa je denar?« »Zapil sem ga!« Saj so doma Blondinka se sprehaja po cesti in se ustavi pri obcestni luči. Na drogu je obešen letak, na katerem piše Oddajamo stanovanje. Blondinka potrka na drog. Čaka, čaka, pa nič. Mimo pride policist in jo vpraša: »Ja kaj pa počnete?« »Tukaj piše, da oddajajo ANEKDOTE stanovanje. Trkam, pa se noben ne oglasi.« Policist pogleda navzgor in pravi: »Ja, to je pa res čudno. Zgleda, da so doma, saj imajo prižgano luč.« Katerega spola je veter? Učiteljica vpraša Janezka: »Katerega spola je veter?« »Moškega.« »Pravilno. In zakaj?« Janezek: »Zato, ker ženskam krila dviguje.« Belgijski kralj Albert I. (1875-1934) je bil zelo priljubljen, saj so ga imenovali kralj-kavalir. Včasih je potoval z vlakom v tretjem razredu, da bi poslušal, kaj govore ljudje. Nekoč mu je nekdo dejal: »Neverjetno, kako ste podobni belgijskemu kralju!« »Res je in ne morete si misliti, kako je to nerodno!« Spraševali smo vas, v katerih regionalnih časopisih je poleg Novega tednika priloženo TV-Okno. Pravilen odgovor se glasi: Primorske novice, Gorenjski glas in Štajerski tednik. Majico Novega tednika in Radia Celje bo za pravilen odgovor po pošti prejel Stanko Hrovat, Škapinova 7 Celje. NAGRADNO VPRA7ANJE V prejšnji številki smo posebej zabeležili praznika občin Celje in Kozje, tokrat sta na vrsti še dve občini. Kateri? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 23. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico Novega tednika in Radia Celje. 5 2 9 4 1 5 8 6 2 4 5 3 1 4 6 7 9 5 3 7 9 7 6 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Pri južnih sosedih I. Stari ata si je pred desetletji omislil apartmajček v enem od prvih betonskih naselij ob hrvaški obali. Neposredno ob hiši, kjer živijo njegovi sorodniki. Pa smo se za nekaj dni znova zapeljali tja. Tonči Hitrec je takoj, ko je iz vaške konobe, od koder ima pregled nad vsem, zagledal našo škodo favorit, plačal zapitek - ponavadi dva makijata in tri travari-ce zase ter nekaj bevand za jutranjo družbo - in prihitel do nas. »Dobrodošli, Evropejci!« »Čao. Je kaj rib?« ga je vprašal moj oče. »Rib polno morje,« je zabrusil Tonči. Ko se je pomiril, je nadaljeval: »Za nas ne ostane skoraj nič, ker velike ladje grabijo do dna morja!« Razveselili so se nas še ostali Hitreci, Tonči pa je ženi Ružici izročil težko vrečo z belimi in modrimi ribami, štirimi zelo dolgimi lignji ter veliko hobotnico: »Nekaj speči za malico, ostalo pa za kosilo ...« Njegovi, večinoma brezposelni prijatelji so mu podarili delček nočnega izlova. »Še malo, pa bomo dobesedno rojaki,« je med kosilom z domačim belim vinom nazdravil Tonči in vsrkal školjko. Prejšnji večer so dagnje nabirali v sosednjem zalivu. »Pa ste nas le spustili skozi. Sem že mislil, da nas boste zajebava-li. Ampak vem, vi, Slovenci, ste dobri ljudje. Če pa nam bi še vrnili tistih nekaj borih prihrankov, ki smo jih imeli v vaši banki...« Pa se je oglasila Ružica: »Vi ste še v tistem blokovskem naselju na Lavi?« »Ne, mi imamo zdaj vilo na Rogli,« je zaro-govilil moj oče. »Dobro, dobro, Joža. Ne se razburjat. Ampak me vseeno zanima glede tistega bloka, ki stoji v ulici našega rokometa-ša,« se je vmešal Tonči in da bi zakuhal do konca: »A je tudi tista stolpnica črna gradnja?« Očetu se je skoraj zataknila koščica od skuše (orade so Hitreci v hipu imeli na svojih krožnikih) in temeljito je premislil. »Čuj, Tonči, a je v Splitu res minus 14?« je resno vprašal. »Kako to misliš, REŠITEV SUDOKU 45 7 2 4 1 5 3 8 6 9 3 1 9 6 2 8 5 4 7 6 8 5 4 9 7 1 2 3 9 4 1 3 8 2 7 5 6 5 6 2 9 7 4 3 8 1 8 3 7 5 6 1 4 9 2 2 5 8 7 3 6 9 1 4 1 9 3 2 4 5 6 7 8 4 7 6 8 1 9 2 3 5 Joža?« se je začudil šef fami-lije Hitrec. »Ja, za toliko zaostaja Hajduk za Dinamom na lestvici .« Zavladala je smrtna tišina. Pa se je Tonči znašel: »Zdaj navijamo za Rijeko. Pa še bližje nam je.« »Lahko je zdaj reškim fuz-balerjem, ko jih rešuje naš Kek!« je iz zasede planil oče. »Če že provociraš, pa naj ti povem, da če vam mi ne bi posodili Katanca, vas nikjer ne bi bilo,« in je vsem dolil vino. Da bi spremenil temo, me je vljudno vprašal: »Fer-do, kako šola?« »Študiram, stric Tonči, študiram ...« sem odvrnil enako kot že zadnjih sedem let. »In kdaj bodo prišli ti boljši časi, na katere študiraš, a?« Ko je zeksal bevando in si z rokavom obrisal usta, se mu je pogled ustavil na njegovemu sinu Ivici. »Kako je bilo v šoli?« »Slabo, štirje šusi .« Povesili smo glave, sam sem si usta zakril z roko in začel razmišljati o smrti svojega psa. »Buda-la, iz česa štirje šusi?« »Pri telovadbi, matematiki, hrvaščini in potem še pri verouku .« se je komaj slišalo Ivico. »Kakopri telovadbi?« ni mogel verjeti Tonči. »Učitelj nam je rekel, naj dvignemo nogo, nato pa naj dvignemo še drugo nogo ...« »Pa kaj boš na kur... stal?« je zakričal Tonči. »To sem mu tudi sam rekel« je bil še vedno plah Ivica. »Nadaljuj!« »Učiteljica me je vprašala, koliko je 3+2, pa sem rekel 5. Potem me je vprašala, koliko je 2+3 ...« »Pa to ti je isti kur ...!« je vzkipel njegov oče. »To sem ji tudi sam rekel.« »Hrvaščina?« »Ah. Trije smo bili pred tablo in morali smo povedati po en stavek. Jura je rekel, da Ana ljubi Anteja. Mate je rekel, da Ana ljubi Stipe-ta ...« »Pa ta Ana je pa ena navadna kurba!« se spet ni zmogel zadržati Tonči. »To sem tudi sam rekel...« je bil že glasnejši Ivica. Toda oče je zarohnel: »Kaj pa si ga sralpri verouku, da ti jeb ... boga!« »Fra Mile je razlagal, da je bog povsod okoli nas in zato sem ga vprašal, če je tudi v kleti našega soseda Ibrice. Pa je rekel, da je bog tudi tam ...« »Je kur ... tam, saj Ibrica sploh nima kleti!« »Točno tako sem mu tudi sam rekel!« je zdaj že opogumljeno odgovoril Ivica. »Marš k domači nalogi,« je bevsknil Tonči in stišal glas. »Čuj, Joža, kaj je to šengenska meja?« »Zdaj smo jo imeli mi in vi, kmalu pa si jo boste delili z Bosanci.« »Uh, kakšni so, nam jo bodo še ukradli...« FERDO RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka KrižanKe & ugamKe KOREJSKI SICILIJANSKI AVT0 PASTIRSKI - POST SCRIPTUM PLES POZITIVEN REZULTAT DELA 13 STRUPEN IGLAVEC EVGEN CAR ZAJETA OSEBA MOSUS (REDKO) TRADICIONALNO JAPONSKO OBLAČILO AMERISKAIGRALKA ANDERSON ŽELEZNIŠKA KOMPOZICIJA VZPETINA (KOROŠKO) POMANJKANJE HRANE STROKOV-NJAKZA ANATOMIJO MESTOV DALMACIJI TV-VODITE-LJICAROŠ OKVIRNI NAČRT AMERIŠKA IGRALKA (JENNIFER) 14 ITALIJA (ORIG.) SKUPINA TREH KART PRI TAROKU AVTO. OZN. SLOVENIJE NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA (ŽARG.) UM 12 SLOVENSKA RAZISKOVALNA MREŽA ROMUNSKI NOGO-METŠA (EUGEN) CERKVENO GLASBILO ANGLEŠKI DOLOČNI ČLEN OTROK, STAR ENO LETO MAJHNA CESTA 23 HIMALAJSKA KOZA ST. SLOVAN. MAKEDON. PLEME NEUMEN ČLOVEK SVETLOBA MESECA RUS.OTOK V KARSKEM MORJU AMERIŠKI FILMSKI VESOUČEK POSLEDICA POMANKA-NJAVODE KRVNA SIROTKA MESTO V BIH JAMSKI PLIN SELEN RIBI PODOBEN MORSKI SESALEC 17 KRAJV BOSNI TELICA (LJUBK.) NEKD.SL. RTV-NAPO-VED. (ANICA) IZMENA (ZASTAR.) KPORVLAP ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER 24 MAJHNO OMELO POLITIK ZVER TUJE(FR.) SREDISCE VRTENJA SPREJEM-NICAZA GOSTE KARJE ZDRUŽENOV CELOTO HRV. PEVEC NIŽETIČ UTRDBAV TEKSASU PREROŠKO ZNAMENJE AM.ZNAM-KASANDAL JEZIK. ENOTE ZAPOJME TEKOČA VODA MESTOV JORDANIJI 19 MEŠANICA RAZLIČNIH SNOVI GLAVNO MESTO BANGLADEŠA ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA PEVEC PESTNER PREBIVALEC OTOKA 22 TROLEJBUS (POG.) 16 OCE (LJUBK.) ZDRAVST-VENIDOM AGAVI PODOBNA RASTLINA IGO GRUDEN SREDSTVO ZAOMEJITEV 10 13.CRKA GRŠKE ABECEDE 20 ZAMUDA, ZAMUJANJE GLAS, IZGOVORJEN SKOZI NOS MAČJI SAMEC SOFOKLE- JEVA TRAGEDIJA GRŠKO-RIMSKO OBDOBJE INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon za kitajsko medicino 3. nagrada: majica NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 23. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 19 Vodoravno: BRSTIŠČE, KOPRSKO, LAKADIVI, RUŠE-VEC, EKOTOP, FUNT, ŽILE, DED, LITER, POANTA, OTEP, CELSIUS, ČIN, SALONAR, RTINA, TRATE, APNO, COREA, RANČAR, MR, ASIR, ABBA, LAJNA, RAB, IDA, KLERK, NI, NANGA, DELO LAHKO, PA, OLE, TA, KANELON, GOLIČJE, ADAMIČ, IVANA, UP, DESA, ALGA, SPEVI, IKA, KARLI, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: Ukvarjali se boste s povsem nepomembnimi zadevami in pri tem naleteli na podatke, ki vam bodo kmalu izredno koristili. Toda nikar tega ne razglašajte okoli, saj se vam lahko vse skupaj tudi izmuzne. On: Nikar ne pričakujte čudežev, saj se dogajajo le v pravljicah. Raje poprimite za delo in se izkopljite iz težav. To vam bo na vsak način v dokajšnji meri povzdignilo samozavest, ki je v rahli krizi. Ona: S prijatelji se boste domenili za veseljačenje, ki se bo zavleklo daleč v noč. Dogajale se bodo precej zanimive reči, za katere bi bilo še najbolje, da ne bi prišle na ušesa vašemu partnerju. On: Vaše ljubezensko življenje je povsem neobvezujoče in polno prijetnih presenečenj. Izkoristite ugodno priložnost in si izboljšajte tudi finančno stanje, tako da boste lahko brezskrbno preživeli naslednje dni. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Je že lepo, da ste dejavni na skoraj vseh področjih življenja, vendar si ne pozabite napolniti baterij. Dobro bi bilo poklicati prijatelja, ki vas je nedolgo tega povabil na igro tenisa. On: Prepričani ste, da ravnate prav, vendar bo čas pokazal nasprotno. Torej ne bodite trmoglavi, drugače boste zabredli v velike težave. Prijatelj vam bo dal dragocen nasvet, uporabite ga! msm Ona: Pokazati jezo in čustva je nekaj povsem človeškega in se tega nikakor ni treba sramovati. Nekdo od prijateljev bo šel tokrat v svojih namerah malo predaleč, zato vam bo enostavno prekipelo. On: Pošteno boste pretehtali svoje možnosti na ljubezenskem področju in spoznali, da sploh niste v tako podrejenem položaju, kot se vam je dozdevalo. Potrebno je le nekaj več poguma in vse bo steklo kot namazano. DVOJČKA *#>SH«ELEC * Ona: Preživeli boste prijeten konec tedna v družbi osebe, ki vam že dlje časa ne pusti spati. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila, saj bo mogoče jutri že prepozno. Vsekakor je to vaše pozitivno ljubezensko obdobje. On: Vse, česar se boste lotili, se bo razvijalo natančno po vaših najboljših predvidevanjih, zato vam bo zrasel tudi ugled v družbi. Izboljšalo se bo tudi vaše v zadnjem času malo zamajano samozaupanje. Očitno so težavni časi počasi za vami. Ona: Veselili se boste konca tedna in to več kot upravičeno, saj je redkokateri teden tako naporen, kot je ta. Še dobro, da boste dobili nepričakovano pomoč, ki pa jo boste morali tudi povrniti. Kako - to pa boste še videli... On: V odnosu s partnerko se vam obeta veliko lepega, saj bodo pretekla nesoglasja kar naenkrat pozabljena. Najprej boste sicer iskali vzrok za to spremembo, nato pa se boste prepustili prijetnemu občutku, ki bo ponovno preveval vajino zvezo. JANEZ, LV, ŠVABI, OMEJILO, KASAI, OCENA, ACID, ATILA, DAVID, CARA. Geslo: Delo je blagor redkih. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Majda Tašner, Iršičeva 6, Celje. 2. nagrado, bon za kitajsko medicino, prejme: Terezija Kunstelj, Iga Grudna 13, Ljubljana. 3. nagrado, majico NT&Rc, prejme: Majda Veber, Udarniška 7, Štore. Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku NT&RC, drugo in tretjo bomo poslali po pošti. Ona: Če boste še nekaj časa varali samo sebe in ne boste pogledali resnici v oči, se bodo stvari še bolj zapletle. Proti koncu tedna se boste morali soočiti s precej neprijetno obveznostjo. On: Če boste vedno gledali samo podatke, ki so vam všeč, ne pa tudi tiste druge, se vam lahko zgodi, da boste napačno ocenili situacijo. Pazite se, saj bo takrat veliko prepozno za kakršne koli popravke. DEVICA Ona: Globoko ste zabredli v neko dogodivščino, vendar če bi vam bilo resnično do tega, bi se z lahkoto izvlekli in se rešili sitnosti. Toda očitno vam to ni ravno najbolj všeč, zato bo ta teden nadvse zanimiv . On: Vaše prijateljstvo s prijetno osebo bo začelo počasi preraščati v nekaj več, zato boste morali sprejeti pomembno odločitev. Ne omahujte, ampak nareditepote-zo, ki bo temeljito spremenila vaše ljubezensko življenje. Ona: Neka oseba vam neprestano izkazuje svojo naklonjenost, vendar bodite previdni, kajti na podlagi prvih vtisov še ni treba delati korakov, ki vas lahko pripeljejo v precej nezavidljivo situacijo. Previdnost je mati modrosti! On: Še vedno je pravi čas, da se preizkusite na področju, kjer si že dlje prizadevate storiti nekaj skoraj nemogočega. Ponudila se vam bo odlična priložnost, torej se potrudite in jo izkoristite, kolikor je le mogoče! KOZOROG Ona: Človek potrebuje svoje skrivnosti, zato se nikar preveč ne vtikajte v prijateljeve zasebne zadeve, drugače boste zašli v velike težave. Star pregovor pravi, da je najprej treba pomesti pred lastnim pragom! On: Poslovni uspeh vam bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da vam je pomembna predvsem ekonomska varnost, za ostalo pa menite, da boste že še poskrbeli. Pazite, da vas ne bo preveč zaneslo . Ona: Pred vami je zelo prijetna avantura, ki bo na žalost le prehodnega značaja, vendar ni vzroka za obupavanje. Je pač tako, da življenje ubira svoja pota. Sprostite se, čaka vas prijetno presenečenje! On: Kritično obdobje je že zdavnaj za vami, zato se nikar ne zapirajte vase. Odidite v družbo, kjer vas že težko pričakujejo. Pozornost posvetite predvsem tistim stvarem, ki ste jih doslej vse preveč zanemarjali. Ona: Preveč je vsega in stvari se odvijajo tako hitro, da je nemogoče ustreči vsem stranem. Pazite se, da ne ostanete prepuščeni sami sebi, saj bi vam to povzročilo še dodatne neprijetnosti. On: Čaka vas zanimivo srečanje, iz katerega lahko odnesete še kaj več kot le poznanstvo. Mogoče pa je prav to tisto, kar že tako dolgo iščete, zato nikar ne počnite neumnosti, da vam kasneje ne bo žal. 3 5 6 2 4 7 11 8 15 18 9 21 56 RUMENA STRAN V soju zvezd in grbov Občinski praznik v knežjem mestu praznujejo v spomin na 11. april 1451, ko je Friderik II. Celjanom podelil mestne pravice. Osrednja slovesnost na praznični večer vsako leto mineva v soju znamenitih zvezd Celjskih in grbov, ki jih prejmejo najzaslužnejši občani oziroma podjetja, društva ali ustanove - in tudi letos ni bilo drugače. IS Foto: SHERPA Za uvod v praznični večer sta župan Bojan Šrot in vodja njegovega kabineta Barbara Bošnjak pred vhodom v veliko dvorano Narodnega doma takole strumno postrojila letošnje nagrajence. Pa ni šlo povsem gladko - medtem ko so bili dobitniki bronastih, srebrnih in zlatega grba že lepo razvrščeni, sta gostitelja še vedno čakala trojico prejemnikov kristalnih celjskih grbov. Slavko Deržek, ki je zlati celjski grb v rokah držal pred štirimi leti, v družbi soproge Carmen in nečaka Žige. V družbi še dveh gimnazijk, Sabrine in Neže, je Žiga Deršek vodil minuli četrtkov večer v mladostnem razpoloženju; za piko na i oziroma malce širši nasmeh na fotografiji je najbrž manjkal le kakšen stavek v francoščini. Dobitnik zlatega celjskega grba Jože Kopitar v družbi vnukinje Kristine (na levi) ter atletinje, prav tako metalke kopja Žive Klarer Rebec. Torta na pravem »štantu« Ata Stanko Stepišnik zdaj, ko je minister za gospodarstvo, nima veliko časa za družino. Zato so prijazni organizatorji na celjskem sejmišču poskrbeli, da je med številnimi delovnimi obveznosti v času, ko je odpiral sejemski četverček, vsaj hčeri Maji voščil za rojstni dan, kot se spodobi. Koliko prstov je pri organizaciji roj-stnodnevnega voščila imelo podjetje Emo Orodjarna oziroma sedanji direktor Miran Šrot, nismo uspeli izvedeti. US, foto: SHERPA Razlog za praznovanje Če človek s svojo dejavnostjo vztraja v celjskem mestnem središču že 15 let, si zasluži priznanje. Znana celjska frizerka Urška Stegu za svoje delo ne pričakuje priznanj, vesela je predvsem tega, da ima vsa leta zveste stranke, ki ji dajejo energijo in spodbudo, da gleda pozitivno v prihodnost. Pred dnevi so se številni odzvali njenemu povabilu na praznovanje jubileja. Skupaj so pojedli torto in nazdravili ter se poveselili do jutranjih ur. Sosedje v Gosposki ulici niso negodovali, pač pa so se raje pridružili. Takšne obletnice v mestu pač niso pogoste. NC Foto: GrupA Urška Stegu z možem Juretom in sinom Lovrom Počistil Velenje Predsednik Borut Pahor skrbi, da ne bi prišel iz predvolilne forme, ko je opravljal najrazličnejša dela po Sloveniji in si s tem nabiral glasove. Tokrat je spet zagrabil smetarsko vrečo in v Velenju pomagal čistiti nabrežje Pake. Če ga občani niso preveč motili z vprašanji, je verjetno res pobral nekaj smeti, vsaj tako je videti na fotografiji. NC Foto: Pahorjeva FB-stran