Druga mati. ilo je leta 187* pet diii pred božičein.   Huda zima je biln.    Debel sneg je pokrival dol in gor6.
T           Soloco  se  je  uaguilo  za  viaoka gorž,  na zemljo pa se je legel
]   tihi uitak.
V predmestji necega velikegs. mesta na Slovenakem stoji zidana M5a na dve nadstropji. Le glej, kakii je v teh sobah tu zgoraj razsritljeno in kakč se razlegajo lepo ubrani glasovi klavirja po njih. A tukaj spodaj, t tej tesnej, na p61u razsvitjjenej sobici, katere je pol v zemlji, — tu je takd toino, tak<5 žalostnol Siromaštvo in b&Ia je t njej doraa. V boroej posteljici, h katere Strli tu in tam slama, leži mati, in pri njenej glavi stoji deklica kacih de?et let stara — njen otrok Milfca-
Nekaj časa je bilo tiho v tej sobi. a zdajci se oglasf Milka: nMati! tako dolgo ste uii bolm! Kdaj vam bo vender ljubi Bog zopet povrail ljubo zdravje ?"
Globoka britkost se prikaže na materinam lici, ko reče: rSkoraj, skoraj,
dete.   Le umiri se;  ne bode ?ež dolgo, da sopet vstanem-------— Milka!
d&j mi ssoju toSoo m psstaSij me.-------Mvdve sve siTOti.    Ali seš, kaj j«
to,  siiota?-------Mlada si še ter nežna kakot lilija in uender moraš aiž
trpeti!" -------
rMamka, mamka! Kaj mi deiies takd žalostno gOTorit8? Nikdar vas ie nisem takd iiula.   Povejte mi rajže zopet kako povest," prari Milka.
Britko se jej oiati  nasmehne  ter nadaljuje:   ,,Sirota!  Drazega očeta 86
no spominjaS,   tak<5 rano ti je umil.    ln MUka-----------taj bi ti rekla,  ko
bi Ijubi Bog tudi mene k sebi poklical?"
^Oj ljnba mati! kaj bi jaz brez »asi in nikogar ni, ki bi me imel rad!" ihti se MUka.
rPaii, pač, Milka! Usmiljeni Bog v ntbesih bode vedao zate skibel in ti bo poslal drugo mater."
nDrugo mater," ponavlja poeasi Milka.  nSaj ste le vi jedina moja mati."
Mati pa jej pravi: „ Jaz imau) sestro, ki je tebi teta. Pred več nego li deset leti, ko sem Se jaz bila v svojem rodnem kraji, omožila se je bila inoja sestra iu je Sla i možera na Cioreiije Avstrijsko v mesto Štajer. Tudi jaz in tvoj rajnki oče sva kmalu po ti'm zapustila svojo doinaeijo. presclivša se v to mesto. In od tega časa niseiu uičesar vež Cula o tvojej teti. Pisala sem jej sicer, pa je šla menda tudi v kak drng kraj,  ker je pismo ni naSlo,
drugače bi mi bila gotovo odgovorila.  0 kakč je usmiljenega srea!-----------
Milka! dozdeva se mi, da teta na naju mieli; dojdeva se mi, da naju iSče. Glej Milka! potem bi bila teta tvoja druga mati; iniej jo rada!"-------
rPa saj mi vi nesmete umreti, Ijuba mati I" ihtela je deklica, tiS&joč ae k obledelemu licu dobre matere.
Čez kratko reče mati z oslabelim glaaom: nIdi Milka bitro po goapoda gori,!«
Milka je hitela po stolbah k gospodn, a ta ni iotel tak(5j iti; Se le, ko ga j8 Milka s solzami v oefli prosila, Sel je tidosrčuež, saj on nikoli ni mogel trpeti teh dveh sirot, ki mu užž dfa meseca niste mogli pla&ti stanovnine.
PriSedša v sobo najdeta ženo — mrtvo. Vedela je namreč, da sa jej bliža zadnja nra, in zat6 je odposlala Milko.
Kak6 je jokala uboga Miika! Komaj je Terovala, da nima več dobre matere.-------
Druzega dnž proti večeru so prišli štirje ueznani možj^ ter so Milkino mater odnesli. Vprašala jih je, k»m aes6 njeno zlato mater, a uičesar jej niso odgovoiili. Z njimi je hotcla, a jej niso pustili. Ostala je sama, fiisto saraa to noii, in — bila je sama na celej zemlji.                                              I
NajnMžnejai otrok na zemlji je ta, kateri nima Sloreka, ki bi pazil nanj z ljubeznjmm očesom. In taka sirota je bila zdaj Milka. Blage, pri-jateljske dnše ni imc-la, pa tndi domovja v«5 ne, nego pri dobrotuib. ljud&i je dobila stanovanje in hrano. —
Zlato solnce je denea zatonilo petič, odkar so Milki mati uinrli. — Ljubeznjivi otrok! saj vež, kaj je dene3. Sveta noč! Kateremu otroku se ne bi razsvetlilo lice, ko čuje: Denes je sveta noč!-------
Meato je, kakor vsako noč, razsvitljeno; vender na nlicah ni videti ljndf. Kdo bi tudi zapustil svojo gorko sobo ? Oaj, kakd zunaj ledena burja tuli po ulicab, da šipe na okuih Sklepetajo! TJbog človek, kateri mora v tem čaau biti zunaj!
Pa čuj korake ! Tam, iz 6ne ulice nekdo prihaja; majhene postave je, kakor otrok. Prišel je k svetilnici, bitro mu poglej v lice ! — Jeli niogoče P — Milkaf - Res, Milka je ta otrok! — Ubogo dete! Kak6 jej je bled obraz; suhi svoji ročici tišči v raztrgano oljleko, saj ni bilo zlate matere, katera bi jej jo sešila.   Hu! trepeta jej glas in ude jcj stresa oater mraz.
Denes ni mogla ostati pri ueznaflili ljudčh. Ko se je jelo mračiti, hi-tela je iz sobe pod uiilo nebi. Ia hitela je nevedoč kam, iz jedne ulioe v drugo.   Zdajci ugleda cerkev.
Na vrata poskuša in cdpr6 se. Tstopila je v cerker. Pri stranakem ottarji je bilo veii mož in žeaa, ki so delali. A. Milka Mtela je tja k pted-njeinu oltarju, kjer gori večoa luč. Pokleknila je ter molila. In raolila je zmiroin gorkeje ne opazivši, da je jela glasno moliti. V mislih ja videla stojo Ijubo mater, ki jej je pravila, da bo skoraj dobUa drugo mater. Bila je tak6 vtopljena ? gorko moliter, da ni ob6utila mraza, ki jej ja pretresal nežuo telo, ter ni opmla gospž, ki je tiko vstopila t cerkev. Bližala se je Milki ter je nekaj korakov od nje postala.
A Milka je oiolila: nZlata rnati! poglejte mo siroto ! Zdaj vem, kaj je to, sirota! Mraz me skeli io lačna sem ! Mati pošljite mi teto, od katere ste mi pripovedovali; pošljite mi jo, da mi bo druga mati I Kakor vas jo hočem ljubiti 1"
Nehala je. Za seb6j pa začuje ihtenje iu nekdo jo ljubeznjivo zaklide: nMilka!   Ali si ti res llilka PetriC ?   Povej!"
nDa, gospd! Jaz sem Milka PotriS!" Gospi jo je srčno objela ter jej rekla: rTi ai! ti si hči nioje ljube sestre, saj imaš vso njeno podobo. Glej I jaz aem tvoja teta; a od tega trenotka bodem tvoja — druga mati, — Predvčeraj sem prišla v to meato. KakJ sem iskala tvojo mater. Vse sem zvedela, a tebe ni liilo nikjer. Kaj sem trpela zavoljo teba !a — In zopet je pritisnila ubogo deklico na svoje prsi.
A Milki je bilo taki5 dobro pri arci. GledaJa je stojo teto, ki ja bila Cisto podobna njenej materi; a rada jo je užš zdaj takd iniela, da )n za njo ravno takii jokala, kakor za avojo mater, ee bi jo zgubila.
nZdaj pa hitive, saj vidim, da inrazu in lakote drhtiS!" rekla je teta in je prijela llilko za auho ročico ter jo peljala iz cerkve Y veliko lepo poslopje. Šli ste po stolbah ter ste prišll v kraaao sobo. A lii nek otročji glaa zakliče:
12*
»Mama! mama! ije ste bili tak6 aolgo?0 in pritekla jo deklica kacib. osem let stara. »Glej, sestrico, Milko seni tj privedla, Koža!-1 lekla je mati. Potein je pa še prišel Rožin oče, kateremu je teta vse povedala.
Milka je morala hitro svojo raztrgano oUeko sleči ter je dobila takij lepo, no?o obleko.
Deklici sta se kiualu sprijaznili ter se to noi skupaj veselili pri krasnih jaslicah, ki so v kotu užč narejene stale. In Milka je iinela res drugo mater — dobro teto. —                                                                    Devojan.   .