Leto LXXII, st. 100
PoHatma ptein« v goforlaL - Die FMigeMhr bar KaotaUL
Preis • cena L 1
UrednlltTO - oprava, Ljubljana. Kopitarjev« i. Telefon 4001-4004. Uosečna naročnina 0 Ur. ta Inozemstvo 40 tli. - Oek. rai Ljub. liana 10.650 ta naročnino ln 10194 ta tnserate. - liključno tastopatvo ia oglase ti (talij* In Inozemstva)
DPI B. a. UI lana. Rokopisov n • » r a 4 a m o.
S£OVESEC
MAJ 1944
TOREK
Merer Gelandegeroinn bei Kowel
Starke Verbande deutscher Kampfflugzeuge bombardierten Verkehrsknotenpunkt Zdolbunowo - Zwischen Witebsk und Polozk feindliche Bereitstellungen zerschlagen - Im April 153.820 BRT versenkt, 27 Zerstbrer und Geleitfahrzeuge, ein Minenraumboot und sieben Schnellboote vernichtet
DNB. Ans dem Fuhrerhauptquartier. 1. Mai. Das Oberkommando der Wehr-uacht gibt bekannt;
Vor Sevvastopol and an der front zwischcn Dnjestr- Miindung und Jsu Karpatben fanden keine gros-cren Kampihandlungen statt. Bei den .amplen am unteren Dnjestr hat sich Jas brandenburgische Grenadier-Regi-•aent 715 unter Fiihrung von Oberst-cutnant Jordan besonders bevvahrt.
Siidlich des oberen Dnjestr sovvie sudvvestlich K o w e 1 konnten unsere lruppen in harten Kampien weiteres Gelande gevvinnen.
Deutsche Kampi- nnd Schlachtllieger-esehvvader griiien im Raum von Kowel Batterie-Stellungen, Panzeransammlun-ion und Fahrzeugkolonnen der Sowjets n nnd vernichteten ausser zahlreichen . ahrzeugen 23 ieindliche Geschiitzc.
Starke Verbande schwerer deutscher Kampillugzeuge fiihrten in der letzten Nacht einen scbweren und vrirkungs-vollen Angriff gegen den siidlich R o w -n o gelegenen Verkehrsknotenpunkt Zdolbnnowo. Die Bekiimpiung des uindlichen Eisenbahnverkehrs an meh-ercn Abschnitten der Siidiront wurde crfolgreich fortgesetzt.
Zvviscben W i t e b s k nnd Polozk wurden ortliche Angriife der Bolschewi--,ten abgevviesen und Bereitstellungen Jurcb Artilleriefeuer zerschlagen.
Im hohen Norden hat sich ein Verband deutscher Nahaulklarer unter Mauptmann Hoppc bei schvvierigen arkti-.chen Wetterbcaingungen besonders aus-czcichnet.
Im Landekopf von N e 11 a n o wur-den bei einem Stosstruppunternchmen mehrere ieindliche Bunker gesprengt und die Besatzungen in erbitterten Nah-kampien unter ganz geringen eigenen Verlusten vernichtet.
Ein Schlachtfliegerverband griff Artil-terie- und Flakstellungen mit guter Wir-kung an. Deutsche und italienisehe Jager sowie Flakartillerie brachten iiber N o r d-i t a 1 i c n sieben ieindliche Flugzeuge zum Absturz.
Am 29. April grifien britisehe Jagd-boraber ein im Halen von S t. Malo liegcndes deutlich gekennzeichnetes deu-tsches LazareUschili an und beschiidig-ten es durch mehrmaligen Beschuss mit Bordwaffen.
Bei Angriff gegen Orte in den besetz-ten Westgebieten verlor der Feind gestern neun Flugzeuge.
Einzelnc britisehe Storflugzeuge war-ien in der vergangenen Nacht Bomben aui Orte in Westdeutschland.
Im Kampi gegen die brilisch-nord-amerikanisehen Nachschubverbindungen versenkten Lultvvaile und Kriegsmarine im Monat April 32 Handels- und Trans-portschiiie mit 153.820 BRT, vveiterc 34 Schiffe mit zusammen 227.000 BRT vvurden durch Bomben- und Torpedotrelfcr schvvcr beschadigt. Mit dem Untergang vieler dieser Schiife kann gereehnet vver-den. An ieindlichen Kriegsschiffen vvurden 27 Zerstorer und Geleitfahrzeuge, ein Minenraumboot und sieben Schnellboote versenkt sowie fiini Zerstorer und i neun Schnellboote beschadigt.
Nadaljnje ozemlje pri Kovlju zavzeto
Močni oddelki nemških bojnih letal so bombardirali prometno središče Zdolbunovo - Med Vitebskom in Potočkom so bili razbiti sovražni pripravljalni položaji - V aprilu smo potopili za 153.820 ton ladjevja, uničili pa smo 27 rušilcev in ladij za spremljavo, čoln za iskanje min in 7 hitrih bojnih čolnov
Fiihrejev glavni stan, t. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Pred Š e b a s t o p o 1 o m in na bojišča med izlivom Dnjestra in Karpati ni bilo nikakih večjih bojnih podjetij. V bojih ob spodnjem Dnjestru so jo posebno odlikoval 715. brandenhur-ški grenadirski polk pod poveljstvom podpolkovnika Jordana.
Južno od spodnjega Dnjestra, kukor jugozahodno od K o v I j a je uspeli) našim četam pridobiti v hudih bojih nekaj nadaljnjega ozemlja.
Jate nemških bojnih in borbenih letal so napadle na področju pri K o v I j u položaje sovjetskih baterij, zbirališča oklepnikov in avtomobilskih kolon ter uničilo poleg številnih vozil 23 sovražnih lopov.
Močni oddelki težkih nemških bojnih letal so izvedli v pretekli noči težak in uspeha poln napad na prometno središče Zdolbunovo, ki leži južno od R ovna. Z uspehom je bilo nadaljevano motenje sovražnega železniškega prometa na več odsekih južuega bojišča.
Med Vitebskomin Poloekom so bili krajevni napadi boljševikov odbiti in pripravljalni položaji razbiti s topniškim ognjem.
Na visokem severu se je posebno odlikoval oddelek nemških bližiiih izvidnikov pod poveljstvom kapitana Iloppeja ob težavnih arktičnih vremenskih prilikah.
Na nettunskem predmostju je bilo delovanje nekega naskakovalnega
oddelka razstreljenih ver sovražnih bun-karjev; posadko teh so bilo v ogorčenih bojih na nož uničene ob izredno majhnih lastnih izgubah.
Oddelek bojnih letal je napadel položaje topništva in protiletalskega topništva z dobrim uspehom. Nemški in italijanski lovci kakor protiletalsko topništvo, so sestrelili nad severno Italijo 7 sovražnih letal.
Dne 29, aprila so napadli britanski lovski bombniki nemško bolniško ladjo, ki je bila dobro označena v pristanišču S t. Malo ter jo poškodovali s številnimi streli.
Pri napadih na krnje v zasedenem zahodnem področju je izgubil sovražnik včeraj 9 letal.
Posamezna britanska motilna lelnla so odvrgla v pretekli noči bombe ua krnje zahodne Nemčije.
V borbi proli britansko-severno-ameriškim preskrbovalnim zvezam sta potopila letalstvo in bojna mornarica v mesccn aprilu 23 trgovskih in prevoznih ladij s 153.820 tonami, nadaljnjih 34 ladij s skupno 227.000 tonami pa je bilo z bombnimi in torpednim.i zadetki težko poškodovanih. S potopitvijo mnogih teh ladij lahko računamo. Potopili smo iz sovražnega vojnega hrodovjn 27 rušilcev in ladij za spremljavo, čoln za iskanje min in 7 hitrih bojnih čolnov; 5 rušilcev in 9 hitrih bojnih čolnov jc bilo poškodovanih.
■ ivv
Položaj na vzhodnem bojišču
Berlin, 1. maja. Čeprav služijo po več mesečnih gigantskih bilkah na vzhodnem bojišču sedanji boji v glavnem le ureditvi bojnih črt, pridobitvi primernih napadalnih in zbiralnih izhodišču, organizaciji oskrbe ter pripravam za nove velike boje, vendar ni nobenega dvoma, da so napadi Nemcev in njihovih zaveznikov ob spodnjem Dnjestru, v vsem karpat-skem predgorju in nedavno celo na področju pri Kovlju, prisilili sovjetsko vodstvo, da je v ojačeni meri predčasno vrglo v boj svoje operativne rezerve. Vkljub temu pa boljševiki na imenovanih bojiščih niso mogli Nemcem, ki imajo povsod in vkljub vsem boljševiškim naporom v rokah pobudo preprečiti njihove nastope.
Na področju Sebastopola so branilci odbili vse boljševiške napade ob jugovzhodnem prednjem robu obrambnega pasu, V dobrem sodelovanju z oddelki bojnih letal je težko nemško in romunsko orožje podnevi in ponoči z dobrim uspehom obstreljevalo sovjetska premikanja čet ter oskrbovalne zveze v bližnjem zaledju bojišča. Ob spodnjem Dnjestru so se morali boljševiki, ki so pri izjalovljenih množestvenih napadih v prejšnjem tednu doživeli težke izgube, omejiti na manjše napadalne sunke, ki so vsi obtičali žo pred nemškimi in romunskimi postojankami. Posamezne snvjelske skupine, ki jim je uspelo priti preko reke, pa so nemške in romunske varovalne sile z manevrom v obliki klešč od-
Drag strahovalni napad na Beriin
Nad :ractojo Nemčijo je v soboto divjala ena najhujših letalskih bitk te vojne, v kateri so
Amerikanci zgubili 129 letal
Na področju ob Prutu severno od Jašija so Nemci s svojimi silovitimi protisunki, s katerimi so zavrnili močnejše boljševiške sile, zopet pomaknili svoje prve črle naprej.
w ^ A,
Sovjetom diši jugoslov. zlato
Berlin, 29 aprila. V spor za jugoslovanski zaklad, ki teče že nekaj tednov, je sedaj posegla tudi Sovjetska zveza. Uradno sovjetska agencija Tass je objavila danes opoldne dolgo poročilo, v katerem osvaja stališče Titove skupine in protestira proti »zapravljanju jugoslovanskih zlatih rezerv, ki so deponirane pri inozemskih bankah«. Tassovo poročilo ouporava legalnost zakona, ki ga je 30. marca izdala Puričeva emigrantska vlada in s katerim je bil pravilnik jugoslovanske narodne banke tako izpremenjen, da so prešle sedaj vse funkcije generalnega sveta te banke naravnost na kairsko begunsko vlado.
Boljševiki umorili metropolita v Vilni
Riga, 1. maja. Metropolita Sergija, li-tvanskega in latvijskega eksarha, ki je imel sedež v Vilni, so v noči od soboto na nedeljo med Kovnoin in Vilno-tn ustrelile boljševiško tolpe. Sergij je ponovno zavzel astro staliSč« proti lioljševlkom ter je predvsem nastopal proti boljševiškim poskusom, s katerimi so hoteli v za dajem času zakriti svoje sovraštvo do
Berlin, 30. aprile. Angloameriška ofenziva, ki jc v zadnjih tednih in mesecih močno narasla ter postala zlasti v aprilu posebno silovita, sc je v soboto nadaljevala z velikim napadom na nemško prestolnico. Ameriški bombniški oddelki so imeli že pri svojih prejšnjih dnevnih napadih na Berlin visoke izgube, ki so jih morali plačati 6. marca s 140 letali, 8. marca pa s 112 letali kar predstavlja pomemben odstotek napadajočih bombnikov. Dnevni napad dne 9. marca samo zato ni veljal sovražnike prevelikih izgub, ker so Amerikanci izrabili takrat preko vso evropske celine razširjeno slabo vreme, ki je onemogočilo vzlet nemškim lovskim in rušilnim jatam. Vsled tega je moralo nemško vodstvo s težkim srcem prepustiti obrambo samo protiletalskemu topništvu ter so bile zato tudi sestrelitve temu primerno nizke. V soboto pa jc bilo vreme za nemške protiletalske obrambne sile deloma ugodno, tako da so Amerikanci zopet utrpeli težke izgube, ki znašajo po dosedanjih poročilih 129 letal, izmed katerih je bilo 121 štirimotornih bombnikov.
Ko so sc v sobotnih popoldanskih urah oglasilo v Berlinu sirene in so se nekaj časa nato pokazali nad prestolnico ameriški gangsterski letalci v posameznih skupinah, da bi vrgli strahovalne bombe brez izbire cilja na obširna mestna stanovanjska področja, je vladalo na bojnih postojankah nemške protiletalske obrambe že dolgo časa najživahnejše delovanje. Da Amerikanci nikakor niso nameravali priti nad cilj s temi malimi, razvlečenimi skupinami, izhaja iz dejstva, da so pri pričetku svojega podjetja potrebovali , skoraj dve uri — vsled velike porabe goriva pač izredno dragocen čas. — da so se po vzletu z različnih letališč nad angleškim otokom zbrali v napadalno skupine. Pri tem zbiranju so sovražne ja-'te zgubile že toliko svojega akcijskega radija, da so tokrat v razliko od dosedanje navade opustile varalne manevre in zakrivalne napade v drugih smereh ter so v ravni črti poletele v vzhodni smeri na nevarno pot proti Berlinu. Najprej so imeia krdela ameriških botnbnikov, ki so jih zopet ščitili izredno številni lovci za dolge polete, povrhu Se srečo. Kajti nad Nizozemsko in Belgijo so ležali skoraj strnjeni oblaki, ki so Amerikancem omogočali nemoten polet, ker pri tem vremenu poseg nemške lovske obrambe ni bil priporočljiv.
Amerikanci pa se tokrat niso zanesli le na svoje neposredno lovsko spremstvo, temveč so uporabili tudi samostojno delujoče oddelke lovcev za dolge polete, ki so leteli pred bombniškimi skupinami in ki so imeli nalogo, napadati nemške lovske sile že med vzletom med zbiranjem v zraku, kar naj bi Nemcem onemogočilo najdbo bombniških oddelkov. S tem manevrom pa Amerikanci nikakor ni60 razpršili nemških lovskih sil, ki niso dovolile, da bi jiim samostojne jote lovcev za dolge proge preprečile njihove silovite napade na mnogo važnejša bombniška krdela.
Ko so postali oblaki nekako r bližini nemške meje nekoliko bolj raztrgani ter so prileteli bombniški oddelki nad nemško ozemlje, je pričela bliskovito delovati nemška obramba. Prve lovske jate so se navalile na sovražnika, prebile močno lovsko zaporo in se priklenile na debele štirimotornike, izmed katerih so nekateri že podlegli strojniškim in topovskim strelom nemških lovcev Po teh prvih letalskih bitkah ni imela ameriška posadka pri nadaljnjem poletu več niti minute miru. Nekaj letalcev, ki 30 se vrnili s poleta na Berlin, je izjavilo, da so si morali severoameriški bombniki tipa Boeling prebiti pot preko dveh letalskih bitk, ki sta bili najsrditejši dosedanji bitki, ker so tako pri prihodu kot pri odletu nemška letala »kot obsedena« napadala Amerikance.
Z neverjetno zanosnostjo so se nemški lovci skupno s težko oborožen mi letali vedno znova zaganjali v bombniške oddelke. Ponovno se je pokazalo, da trajno obnavljajoča se lovska zaščita, ki je tudi tokrat številčno prekašala bombnike, ni bila sposobna, da bi zadržala junaške nemške lovce. Tudi strnjena obrambna moč štirimotornikov ni mogla ohromiti napadalnega zaleta lovcev in rušilcev, ki so se kot divji volkovi metali v črede bombnikov ter zbirali žrtev za žrtvijo.
Nad področjem Braunschweig-Magde-burg se je letalska bitka razvila v izredno ogorčen dvoboj med nemškimi hitrimi lovci in dobro oboroženimi bombniki, ki so skušali tu strniti svoja raztegnjena krdela v strnjeno in tesno nanizano skupino, da bi tako dosegli močnejšo obrambno moč proti silovitim letalskim napadom ter sc čim bolj osredotočili za napad na Berlin, V te zbiralne poskuse pa je udaril glavni sunek močnih nemških lovskih sil. Tako se je iz spopada obeh nasprotnih oddelkov razvila ena najogorčenejših letalskih bitk te vojne Štirimotornl bombniki, ki so jih zadevali nemški streli, so se drug za drugim razletavali v zraku. Padala so nihala proti zemlji, a le malo ameriškim letalcem se je posrečilo, da so se rešili iz pekla te letalske bitke Večina gangster-jev je padla mrtva na zemljo. Sestrelitve, ki 90 jih nemški lovci dosegli tu, so bile posebno uspešne, ker so bili ii strahovalni bombniki šc natovorjeni ter se je večkrat zgodilo, da so se vsled napada
vorom vred razleteli v zraku. Ostali bombniki, ki so jih zasledovale druge lovske jate, so morali zasilno odvreči svoje bombe. S tem jc nemškim lovcem uspelo, da so razbili bombniške oddelke ter jim onemogočili stvoritev strnjene napadalne skupine Vsled tega so jate 8. ameriškega letalskega brodovja priletele nad Berlin v posameznih krdelih. Letalski boji so sc nadaljevali daleč preko mestne meje, dočim je bombnike žc pri prihodu v berlinski obrambi pozdravil izredno močan protiletalski obrambni ogenj. Kot so poročale posadke, ki so se vrnile z napada v Anglijo, je bil ta protiletalski ogenj najhuiši ogenj, ki so ga kdaj koli doživeli nad Nemčijo.
Napad sam jc imel popolnoma strahovalni značaj, ker so letalski gangster-ji bombardirali skoraj izključno stanovanjske okraje. Tudi pri povratku ni nastal nikak odmor v ogorčeni letalski bitki. Močno zbita in razbita letala so pri povratku predstavljala beg poražene zračne armade. V tej triurni letalski bitki nad zapadno Nemčijo so izgubili Američani skupno 129 letal, ki so se razletela večinoma na tisoče delov S tem so pri svojih štirih dosedanjih dnevnih napadih na Berlin izgubili skupno 400 letal, večinoma štirimotornih bombnikov. To pomeni, da jih vsak polet velja kakih 100 letal, torej vedno mnogo več, kot cclo letalsko jato.
Izmikavanja o Stettiniusovih razgovorih
Stockholm. 30. aprila. Po dolgih po-tov; ih, ki so jih v Londonu in \Vn-shingionu zasledovali z zelo veliko napetostjo, jo namestnik zunanjega ministra Stettinius zopet odpotoval iz Ix>n-dona. O razgovorih, ki naj bi bili po pred konferenco izdanem programu obravnavali številna vprašanja, ki so tičejo Anglije in Združenih držav jo izdal Reuter uradno izjavo, ki pravi samo, da so bila pogajanja >zelo koristna za istosmerjonje politike«. Nadalje pripominja, da so vsi udeleženci »izrazili veliko zadovoljstvo z uspehi razgovorov«.< Vrh tega ugotavlja ta zelo pomanjkljiva izjava, da so razgovori o vseh vprašanjih, ki so bila na programu pokazali mnogo soglasja. Poleg to-kočih vprašanj, so pogajanja zadevala tudi probleme, ki bodo važni, Čim l>odo sovražnosti zaključene in pa j probleme daljno bodočnosti«, ki so v zvezi s povojno dobo. Stettinius in njegovo spremstvo, sta po besedilu izjave, vodila neformalno razgovore, ki so se tikali zelo obširnih področij. Nadaljo sta imela posvetovanja tudi z ministrskim predsednikom, zunanjim ministrom, številnimi ostalimi ministri ter vladnimi uradniki.
Poročilo se nato končuje z običajno vljudnostno formulo, da jo nudil Stelti-ninsov obisk vladi Njegovega veličanstva dragoceno priložnost, »da se je re-vanžirala za odlično postopanje, k! so ga uživali britanski zunanji minister in ostali člani Foreign Offica pri svojem nedavnem obisku v Washingtonu«, ter ugotavlja še enkrat, da so pogajanja pokazala »zelo veliko soglasnost med ooe-nia državama«.
Sestavljale i to izjave so se na vse pretege trudili, da bi zabrisali neprijeten vtis, ki ga je zapustil Stettiniusov obisk. Toda vkljub vsemu lepohesedju inoiamo označiti ta poskus kot precej jionesrečen. Vsekakor manjka sicer običajnega zagotovila, da jo bilo doseženo
»popolno soglasje«. O rešitvi devetih točk, ki so bile na programu in ki jih je »Manchester Guardian« naštel Se dan pred zaključkom posvetovanj, sploh ni ni kakega govora.
Po pisanju angleškega in ameriškega tiska so ostala nerešena vprašanja oi*>-rišč. spor za arabski petrolej, valutni problemi in vprašanja ameriško trgovinske politike, o katerih se bije že dolgo časa huda borba med angleškimi iu ameriškimi nadziranji.
Ako je Churchill upal, da bo imperialni konlerenci, ki so bo pričela v prihodnjih dneh, lahko predložil dober uspeh rnzgovorov s Stctiiniusom, ga bo sedaj čakala naloga, da bo ministrskim predsednikom dominijonov pojasnil, da spori med Anglijo in Ameriko obstajajo še nadalje. Churchill je dobil s tem nedvomen dokaz, du so je Anglija zaradi njegovo politiko katastrof vgedla med dva stola. Upanje na oživotvorjenje načrta, da bi nn imperialni konferenci do-minione tesneje privezali k materinski deželi, jo danes Izredno oddaljeno od izpolnitve. Dočim so dominijonski predsedniki že pred konferenco jasno poudarili, da se nikakor nočejo vezati, se Wa-shington trudi, da bi čim l>olj ojačil sile, ki streme za razkrojem imperija, d't bi si potem tem luže zagotovil svoj del razpadajočega cesarstva.
»Timesov« komentar o uradni Izjavi glede razgovorov s Stettiniusom nam jasno govori o zadregi, ki vlada v Londonu. Komentar pravi, da so morala biti pogajanja »naravno splošna t, ker niti ni obstajal namen, da bi na teb pogajanjih prišlo do končnih odločitev. Dopisnik se tolaži s tem. da ijava vseeno »marsikaj pojasnjuje«. Ako ugotovimo, da so pogajanja dovedla do soglasja v mnogih vprašanjih, to pomeni, da so bili odstranjeni nesporazumi. Izmikavanja končujejo z upanjem, da bodo sledili še novi obiski, ki bodo razjasnili probleme.
Bolgarija ostane zvesta zaveznikom
Soliia, 1. maja. »Zora« se bavi v uvodniku s temo »Zvestoba zaveznikom«. List ugotavlja, da razna diplomatska akrobatika prinaša državi le škodo. Iz istega vzroka tudi ni nikdar pravilna politika omahovanja. Vsaka država potrebuje prijatelje in te si pridobiš le z zvestobo. Nek britanski poslanec je dejal o Churchillu, da je velik umetnik v prelamljanju dane besede. Videti je, da je nezvestoba angleška čednost; politika preteklosti in sedanjosti to vsekakor dokazuje.
2rtve angleške politike v preteklosti so številne. Tako je n. pr. v tej vojni Anglija naščuvala Poljsko proti Nemčiji. Danes pa je Anglija pripravljena izročiti poljska ozemlja Sovjetom, ker je to pač koristno Londonu. V polnem nasprolstvu s tem samoljubnim britanskim spletkar-stvom pa jc Ribbentropova izjava o na-
— II
Von Papen prispel v Berlin
Berlin, 29. aprila. Nemški poslanik v Ankari von Papen je prispel v Berlin, da bo podal svoje poročilo pristojnim nemškim oblastvom V zvezi s tem lahko v kratkem pričakujemo objavo nemškega uradnega stališča v zvezi z izvozom kroma. Na vprašanje, ali bo izpad dobav kroma nadomeščen z dobavo ostalega turškega blaga, ki bi zanimalo Nemčijo in ali je res, da se je Turčija že izrekla za tako nadomestilo, niso v Wilhelmstras-se ničesar izjavili Prevladuje pa privatno mnenje, da so v Berlinu na stališču, da tako važnega vprašanja, kot ga predstavljajo turški ukrepi, ni mogoče rešiti s kompenzacijami.
Hrvatski zunanji minister razrešen
Zagreb. Poglnvnik je razrešil dosedanjega zunanjega ministra dr. Periča njegovih dolžnosti ter je do nadaljnjega poveril vodstvo zunanjega ministra notranjemu ministru dr. Ix>rkoviču.
Ameriški list o Finski
Berlin, 29 aprila. V Berlinu opozarjajo na članek v znanem ameriškem časopisu »New York Journal American«, ki s presenetljivo odkritostjo razkriva prave vzroke sovjetskih pogojev za premirje s Finsko. List pi»e, da ti pogoji n« dopuščajo nikakega dvoma glede sovjetskih namer s Finsko. Pomenili bi popolna nsrH^o	^^
čelih nemške zunanje politike.
Za majhen narod, kot je bolgarski, ki se bori za svojo samostojnost, je nevtralnost pri današnjem mednarodnem položaju .nemogoča List pravi dobesedno: »Za ohranitev svojega obstoja v bodočnosti potrebujemo močne zaveznike.« Ako se bomo sami izoliTali, si bomo s tem podpisali svojo smrtno obsodbo. Jasno pa je, da bo Bolgarija iskala svoje prijatelje lamkoj, kjer ji priznavajo njene pravice in kjer se bore za narodno zedinjenje. Naša zveza z Veliko Nemčijo je najnaravnejša zveza vseh zvez. Kajti ta zveza, tako zaključuje »Zora« povzroča, da jc Bolgarija nedeljiv in neločljiv del velike evropske skupnosti, ki bo vsemu navkljub zmagovito ohranila svoje pravico, ker jc skupnost za mirnj bodočnost.
mnenju lista nc bi prišlo prej, preden ne bi rdeča armada zasedla finskih mest. Poleg tega bi morali v Helsinkih osnovati vlado, ki bi jo odobrila Moskva in lo bi pomenilo, da bi morali na finskem uvesti sovjetski režim.
Madžarske židovske organizacije razpuščene
Budimpešta, 30. aprila 1944. Notranji minister jc zaradi ogrožanja državne varnosti in javnega reda oziroma zaradi pravilom nasprotujočega udejstvovanja prepovedal židovska društva, Njihove knjižnice bo prevzel madžarski institut za preučevanje židovskega vprašanja, premoženje pa deželni odbor za vojno skibstvo.
Poleg tega je notranji minister razpustil madžarski podružnici Pen kluba in Rotary kluba, ker sta sc udejstvovali proti svoiim predpisom.
Litva kliče k orožju
Kovno, 30. aprila. Kot Estonska in Latvija je tudi Litva vpoklicala v voioo slt.žbo svoje za bo sposobne moV-e Načelnik odbora za urbilizaciio generalni r-otečnik ■ Icchavici.i« ie preko kovinskega radija naslovil Litvancom poseben poziv, v katerem lira govori o vainosti sedanjega 6asa. Za Litvo je sedaj prišel trenutek, ko mora »lirnti svoje čelo, ki bodo skupno z nemško vojsko branilo li-tvanska tla ter oor.iagale k zmagi in k
Slran
3.
»SLOVENEC«, torek, 2. muju 19! L
M. 100.
Slovesna proslava 1. mata v Operi
Ljubljana, dne 1, maja.
Višji SS skupinski vodja Roseuer jc povabil danes na praznik dela zastopnike nemške vojske in nemških oblasti ter zastopnike slovenskih pokrajinskih ustanov in javnega življenja na slovesno proslavo v Opero. Gledališče so napolnili številni častniki in zastopniki nemških oboroženih sil, prišli so na proslavo prezident divizijski general Leon Rupnik, dalje nemški generalni konzul dr. Miiller, konzul Nezavisne Države Hrvatske prof. Šaliti Baljič, poveljnik slovenskega domobranska pod|wlkovnik Krener. Ostale prostore pa so zasedli načelniki državnih uradov in vodilne osebnosti ljubljanskega javnega življenja. Zelo mnogo ie bilo tudi vojakov in pripadnikov SS-oddelkov.
Ves oder je bil lepo okrašen s cvetjem in med nemškimi zastavami
i?
je bil v sredini doprsni kip Adolfu "itlerja.
Točno ob 10 se je začela slovesnost z Griegovo »Slavnostno koračnico«, ki jo je zaigral orkesler ljubljanske opere pod vodstvom namestnika upravnika Državnega gledališča g. polkovnika Herzoga. Po dovršeni izvedbi te veličastne skladbe, ki jc lepo podčrtala vzvišenost dogodka, so gojenci nacionalno političnega vzgojnega zavoda v St. Vidu zborno deklnmirali pesem Hoinriclm Lerscha »Pesem delaven,« nato pa so ubrano in skladno zapeli pesem »Preko vseh struni zveni«.
Za njimi je zbor deklarairal »Delavci, kmetje, vojaki«, nakar se je Iz istega zbora dvignila hvalnica »Nemškemu delu«, zaključila pa jc to točko pesem »Dvignite našo zastave«.
SS-Obersturmfiihrer Ploner je nato
v temperamentnem, jasnem govoru pojasnil smisel današnjo proslave praznika 1. maja. Orisal je pot Nemčije k njeni moči in njeni slogi in poudaril, da mora vsa Evropu najti na stičen način svojo pol k slogi iu notranji povezanosti. Kajti Evropejci sn bili tisti, ki so največ prispevati b kulturnem razvoju človeštva. Pri leni pa se je treba zavedali, da utopije nikdar no morejo poslati resnica, pač pa more samo vztrajno iu pošleno delo prinesti človeštvu napredek in srečo. Danes sc Nemčija bori in z vsemi silami dela za lepo bodočnost Evrope in kadar bo Evropa združeno, tedaj bo lahko vse evropsko človeštvo slavilo svoj najlepši 1. maj.
Svoj govor jo govornik zaključil s pozdravom Fiihrcrja in Nemčiji, vsi navzoči pa so nato stoje zapeli himno nemškega naroda.
Veliki porazi komunistov v okolici Ribnice
Blesteče zmage naših domobrancev se vrstijo druga za drugo — Glasni prepiri In streljanje med komunisti zaradi velikih izgub: 131 padlih in 117 ujetih banditov je ostalo na bojišču
Kadar ko'i pride do spopadov med
domobranci in komunisti, zmeraj se pokaže nadmoč naših domobrancev, ki so dobro organizirana vojska, nad komunisti, ki so le drhal, katero s silo drže skupaj njihovi komandanti in pobtkomisarji Zadnje čase se je pokazalo to spet v spopadu domobrancev in komunistov okoli Ribnice.
V Ribnico hodi večkrat domobranska kolona, na katero komunisti preže in jo napadajo iz zased.
Dne 18 aprila je šla iz Ribnicc močna patrola domobrancev v smeri proti Novi Štifti. Spotoma je srečala komunistično patrolo, ki jo je vodil komandant »bataljona«. Komandant »bataljona* je mislil, da ima pred seboj bandite in je pozdravil po rusko »Ilarašo!« Toda žc je dobil strel in se je zvrnil. Vse njegovo moštvo pa se jc razbežalo. V okoliških krajih, kjer se je potikalo precej komunistov, je nastala velika panika. Domobranci so vdrli v vas Kot, kjer so pobili osem komunistov, nekaj pa so jih zajeli. Zatem so domobranci nagnali komuniste šc iz Nove Štifte. Rezultat te kratke, za domobrance tako ?magovite borbe, je bil: 18 ubitih komunistov 15 ujetih. Zaplenjenega jc bilo razen tega veliko orožja in streliva. Med uietniki so imeli večino Primorci. Naslednjega dne so se spet razvile borbe med domobranci in komunisti. V teh borbah ie bilo ujetih 8 komunistov in ubitih 8. Od domobrancev ni bil nihče ranjen ali ubit.
Dne 19. aprila zvečer so začeli komunisti hud napad na Ribnico. Obsipavali so jo s topovskim ognjem do enajstih zvečer. Ko je ponehal topovski ogenj, so komunisti začeli napadati s strojnicami in s puškami. Od daleč so vpili našim fantom, naj se predajo. Fantje pa so na vse to odgovarjali s stroiničnim ognjem, tako da niso pustili nobenega bandita v bližino žice. Napad je trajal vso noč. Z'utrai pa so domobranci napravili izpad iz Ribnice in se zapodili za Komunisti na vse strani, Na'Sližji komunisti so se začeli predajati. Niihov ogenj je skoraj nopolnoma pojenjal. V tem boju je padlo 37 komunistov, zajetih na jih je bilo 30. Domobranci so dobili tudi mnogo komunističnega orožja in streliva. Ves ta dan so imeli pred komunisti mir. O mraku pa so komunisti spe* začeli napadati s strojnicami in s topovi. Zjutraj so prenehali s topovsVim ognjem in so hoteli izrabiti mrak do jutra za napad Spet sc je njihov napad popolnoma izjalovil. Mnogo iih je oad'o, imeli so izgube v materialu in 18 jih je bilo ujetih. Ubit je bil tudi neki komandant »bataljona« in »bataljonski« politkomisar, nekaj komandirjev »čet« in vodnikov. Zaradi tega poraza se komunisti niso upali spet kmalu napasti. V tem n<-emirju se je slišalo iz tolovai'skih taborišč streljanje in glasni prepiri. Del banditov se ie namreč uprl in zaradi tisokih izgub ni hotel več v borbo. Ves dan in vso naslednjo noč so mirovali, Pač pa je bilo videti 21 aprila, kako so komunisti vodili s sabo okoli 20
uklenjenih banditov od Rakitnice proti Mali gori. Najbrž so bili to kakšni uporniki ali pa ljudje, ki so jih komunisti včasih prisilno mobilizirali in so hoteli zdaj izrabiti priliko ter se podati domobrancem.
Dne 23. aprila so domobranci in nemški vojaki napadli Ortneški grad, na katerem so imeli komunisti svojo posadko. Pri napadu je bilo razbitih 52 komunističnih bunkerjev okoli gradu Naši fantje so vdrli v bunkerje, kjer so pobili 18 komunistov, dočim so ostali že prej zbežali.
Dne 26 aprila jc prišlo do spopada med komunisti in domobranci v Zlcbiču. Komunisti so spet panično bežali na vse strani. Domobranci so ujeli 37 komunistov in našteli 42 mrtvih Številko, ki jo navajamo, so dobili s tem, ko so v naglici prešteli trupla padlih komunistov. Ljudje so pripovedovali še o mnogo večjih komunističnih izgubih. Komunisti so vozili mrtvece v Sodražico in Loški potok. V Loškem potoku je imela vsaka hiša
v oskrbi kakega komunističnega ranjenca. Tako so gotovo komunisti imeli še mnogo večje izgube kot jih tu navajamo. Do borbe ob Zlcbiču je prišlo, ko so domobranci držali zasedo zato, di bi mogla kolona priti v Ribnico in Kočevje. Res jc kolona dospela na svoj cilj, Ko sc je vračala v Ljubljano, je lahko vzela s sabo šc mnoge komunistične ujetnike. Vseh je bilo 117
Fantje v Ribnici so s svojim junaškim zadržanjem pokazali, da vedo, zakaj se borijo in da to borbo znajo »udi dobro izpeljati. V borbi, ki so jo imali s komunisti, so jim razbili 19 aprila na Mali gori pod Sv. Ano en top pololnoma, drugemu pa so odbili 30 cm cevi. Ta je bil nekaj dni nato zaplenjen pri Sv. Gregorju. Komunisti pa so v teh bojih spet mnogo izgubili in so pokazali, da ne morejo kljubovati kakršnim koli resnim napadom redne vojske in da bo njihovega hajdukovanja konec, kakor hitro bodo domobranci povsod začeli z napadom nanje.
Uspelo prolikom. zborovanje v Dravljah
Dravlje, t. mnja.
Včeraj dopoldne ob 11 je bilo pri nas protikomunistično zborovanje. Po maši smo se zbrali pred cerkvico, sredi zelenečih polj in cvetočega drevja, da poslušamo besede naših protikomunističnih borccv in tudi sami izpričamo 6vojo pripadnost zdravemu slovenskemu ljudstvu, ki obsoja komunizem in se bori proti njemu. Če so na^n polja še tako nedotaknjena, če naši domovi še stojo, se imamo za to zahvaliti domobrancem. Vemo sicer, da so še med nami nekateri ljudje, ki na domobrance postrani gledajo. Takim zaslepljen-cem pač ni pomoči. Nasproti njim so na mestu le ukrepi, ki bi njihovo komunistično delovanje zatrli. Kar je pametnih. razsodnih Draveljčanov. smo to že davno spoznali in smo se postavili ob stran domobrancev.
Zavedni Draveljčani smo včeraj z veseljem prišli na zborovanje. Nasto-nila sta govornik g. Jeločnik in g. Kociper.
G. Jeločnik jc poudarjal, da ima danes na razpolago vsak Slovenec le
dve poti: ali dn se bori za koristi naroda, proti največjemu narodnemu sovražniku — komunizmu, ali da temu sovražniku pomaga uničevati lastni narod. Slovenski narod se jo že odločil. Govornik je |>ozval tudi Draveljčane, naj «e odločijo za pravo pot.
Po tem govoru so zborovale! spet zapeli nekaj narodnih, nakar je govoril g. Kociper. Dejal je med drugim, da jc domobrnnstvo nastalo kot nujna samoobramba, a zdaj prehaja v ofenzivo in uspešno preganja komunistične tolpe ter se bori za naše osnovne vrednote — za našo zemljo, za naše domove, za narodnost in vero v Boga.
Oba govora sta bila sprejeta z navdušenjem in spremljali so ju pritrje-valni medklici. Po Kociprovem govoru so zborovale! za zaključek zapeli »Ilcj Slovencic in lepo zborovanje se je zaključilo.
»Slovenčsva knjižnica« — domača knjižnica l
Strašni zločini komunističnih banditej
V bojih nalašč streljajo pod noge, da se potem znesejo nad ubogimi ranjenci - Tako so zverinsko mučili J. Gregoriča
Berite »SVET«
ŠPORT
Ljubljana : Hermes 5 : 0
Domač nedeljski nogometni spored so Izpolnili samo agilni nogometaši. In sicer sta dop. igrala na Kodeljevem prijateljsko tekmo Mladika in Iztok, na igrišču ob Dunajski cesti pa sta pomerila svoje sile Ljubljana ln Hormes.
Dopoldansko srečanje med Mladiko ln Iztokom jo bilo nezanimivo.
T, zanimanjem smo pričakovali udar naših najmočnojšib moštev: Ljubljane in Hpr-mesa, zlasti ker jo slednji pokazal na velikonočnem turnirju kar dobro Igro. Toda gledalci, kakih <00 po številu, so se to pot ušteli kar se tiče napoto borbe. Hermes je dal raztrgano, klavrno, za razred slabšo
igro kot pred tedni, Napad, kt jo proti Mo- ^ stam izvedel nekaj prav lepib skupnih akcij, ni zmogel proti Ljubljani poteze, kl hI vodila vsaj do častnega gola. Posamezniki so sa eioer trudili.
LJubljana — fizično šibkejša — se Je pokazala v nekoliko boljši luči. Bilo jo sicer mnogo natepavanja, streljanja navpik in iskanja srečo, a borili sn so vsi z voljo, čeprav je nekaterim pohajala 6apa — pomanjkanje kondicijet
Napad se je sicer izkazal s potim! zadetki, a pravega razumevanja med petorico le ni bilo, za kar govore mnogo »pomote« in tekanjo v prazno. Med posamezniki je omenili zaradi rametno igro srednjega napadalca, ki ima nekaj nogometnega znanja — ne mislimo tehničnega, to je conditio sine qua noa — iu so ja v nokalorih pozicijah
V zgodnjem jutru 22. aprila Je umrl mučeniško smrti Jakob Gre-
gorič iz Nadleska št. 9. Zares muče-niške, kajti krvoločnim banditom se jo s pomočjo zahrbtnih in potuhnjenih terencev domačinov posrečilo zavralno napasti hrabre borce, ki se niso ustrašili boja. Zverinstva, ki so ga izvršili tolovaji nad ranjenci, ni mogoče popisali. Kakor se Jo dognalo, tolovaji nalašč Btreljajo ljudi v noge, da nad ubogimi ranjenci potem zadoste svojim sadističnim gonom. — Ugotovljeno je bilo, da so ranjencem lomili roke, izgrebli oči, rezali nosove, z noži preluknjali telo itd. Prav tako kot Gregoriča so mučili ludi Grebenca Lojzeta iz Cerknice, kl so mu zlomili roko, odrezali uho in izvrtali oko. Taka zverinstva so vršile tudi ženske. Te zveri v človeški podobi so pogazilo vsako človeško čast.
Pokojni Jakob je bil rojen 24. julija 1908 v Nadlesku. Bil je izredno mirnega značaja in zelo marljiv. Vse svoje mia-de sile je posvetil rodni grudi. — Dno 5. junija 1942 so ga badoljevci gnali skupno z bratom Ludvikom v internacijo, kakor tudi ostale fante in može iz vasi. Okusil je vse grenkobe vojaških taborišč. Začel jo v ftt. Petru, od Iu jc moral nn Ustico, potem so ga poslali v Kenicci in nazadnje še v Venenizijo, od koder se jo vrnil šele konec januarja 1914. Po povratku jc vstopil med domobrance, pri kalerih je žo imel brala Ludvika in častnika Alojza. Dno 20. 4. je odšel s svojo četo zelo vesel na položaj, kjer ga je nepričakovano doletela smrt.
Gregoričeva družina iz Nadleska je bila že od nekdaj odločno katoliška. Vsi člani so se izredno marljivo udejstvovali v katoliških društvih. Zato jo bila komunistom trn v peti. Lansko leto so jo sredi decembra nenadoma neko noč pregnali z doma, dom so pa do tal izropali. Starši in hčerke so našli zavetje pri dobrih ljudeh, fantje pa so stopili med domobrance. Težko prizadeli družini naše iskreno sožalje!
Tebi, mučeniški borec, ki si po dvaj-setmesečnem trpljenja prostovoljno zagrabil zn orožje, ker si sam spoznal, da je komunizem največji sovražnik Slovencev, Tebi, dragi Jakob, ki si za svoj
Za 1. maj dvojna mezda
Vrhovni komisar na operacijskem področju Jadransko Primorje je za 1. maj 1944 izdal naslednjo naredbo o mezdah z datumom 28. aprila 1944.
Cl. t. Vsem delavcem, ki so dne t. maja 1944 delali, se za ta dan izvršene delovne ure po vodstvu podjetja izplača mezda v dvojni višini.
Cl. 2. Višji znesek mezde je prost vseh davščin in odtegljajev.
Čl. 3. Ta naredba velja za zasebno gospodarstvo na operacijskem področju Jadransko Primorje in za vse nenemške državljane, zaposlene pri oboroženi sili in organizaciji Todt.
4. Prekrški te naredbe bodo kaznovani.
presonetljivo dobro postavljal, a njegova bližnja okolica še nI dorasla tej nogometni strategiji. Odtod nesporazumi in pomote, omenjone zgoraj, Z desnegn krila je prihajalo več ustnega kot prnktlčnega znanja, oboje naj v bodočo zamenja v nedvomno korist moštvu. Srednja vrsta, kl je prekašala nasprotno tako po razdirnnju kakor po gradnji, je dala dobro ofenzivno igro in je v ncmali meri zaslužna pri številčnem uspo. hu. V ohrnmbl so je zlasti odražala na nebu vidna silhueta desnega branilca, ki je pokazal za danes zavidljivo igro i glavo. Moštvo kot celota je zapustilo ugoden vtis in ta nastop mu je bil dober trening ta srečanja, kl so menda na vidiku. Sodil je g. Erlich.
Kot uvod v glavno tokmo sta nastopili B-garniturt obeh moštev in začetniško nabijali žogo sem in tja tor povzročali zdeha-nje pri gledalcih. Treba bo 5o veliko truda in vajo na obeh sti-anoh.
Denar, topovi in kri... 1
Seveda so regenti Francoske banke tvorili večino. Saj si najbolje posire-žen, če si sam postrežeš! Torej so se pred vsem drugim in nad vse skrbno brigali, da so storili čim več za svojo lastno korist.
Tako je lahko poročal kak francoski časopis, nc da bi mu kdo ugovarjal, da si je Francois de Wendel, eden izmed največjih članov Comitčja des Forges, priskrbel iz tekočega računa kakšen tucat milijonov in jih naložil pri Francoski banki v menicah družbe ti« VVendel, glase čili se na drugo družbo de VVendel. Stvar ni nemoeoča. Iz procesa Oustric je razvidno, da je tn resni francoski javni zavod izsledil prevaro, ko jo skontriral menice zavoda Oustric (Ilolfra) na drugo upravo Oustric (Paris-Foncier).
Iz tega jc razvidno da je bilo vse industrijsko in trgovsko gospodarstvo Tretje republike strogo odvisno od Francoske Banke — ali bolj točno rečeno — od njenih gospodarjev. Kar pa se tiče politične morale, je zadeva še boij preprosta: če je predstavljal« država zakonito moč, je predstavljala gospodarsko moč prav gotovo — Francoska banka.
fiič čudnega torej, ie je okrog te
banke nastalo tekmovanje obeh tru-stov. ki sta se leta in leta bojevala drug proti drugemu 7. najbolj podlimi sredstvi.
M
Kar se tiče zasebnih bank, kreditnih zavodov in prometnih bank, naj omenim, da so se ti trije tipi med seboj dopolnjevali, saj so bili vsi ti zavodi več ali manj odvisni od enih in istih gospodarjev. Vsak izmed omenjenih zavodov pa se je lahko priključil naslednjim Ireni kategorijam:
1.	zasebne banke, kreditni zavodi, prometne banke, vse v službi — Co-mitčja des Forges;
2.	zasebne banke, kreditni zavodi ter prometne banke — odvisne od visoke finance.
Do I. 1940 je Inko imenovana visoka finanea predstavljala še kaj skromno skupino 13-ili bank, s skromnimi prostori in s še bolj skromnim kapitalom, kakih 10 milijonov. Bila je to skoraj izključno zasebna družba, ki ni niti polagala letnih obračunov. Banka je imela zelo omejen delokrog; pa tudi redke delnicc njenih bank na borzi niso krožile in so pripadale le omejenemu številu ene in iste družine, oziro-
ma skupine. Vendar pa so te bauke skontrirale menice, dajale posojilo na blago in predujme na delnice. Malokdaj pa so sprejemale vloge na tekoči račun. Te banke tudi niso imele podružnic. Njihovih odjemalcev je bilo pičlo število. Imele pa so izredno srečo, da so lahko nakupovale, prodajale in mešetarile na lastno odgovornost.
Omenjene banke so se razvile iz zasebnih bank, ki so v sredi preteklega stoletja predstavljale denarno moč v Franciji. Banke so svojo veljavo obdržale tudi v bodoče, ko so si priborile gospodarsko, in po gospodarski moči tudi politično veljavo. Zasebne banke so pomenile za FrancHo zelo važno gospodarsko panogo, toda jemali so jim ugled tisti, ki so hoteli ustanoviti organiziran bančni sistem z milijoni kapitala in z čim večjim številom podružnic. Denarni mogočniki so smatrali te zn:sebne bunke, s svojim skromnim, včasih kar preskromnim kapitalom, kot nekakšen privesek nekdanje oblike bankarstva, ki sc je že preživela.
To pa jc bilo napak. Natančni pregled francoskega narodnega gospodarstva je pokazal, da pomen zasebnih bank z leti ni zatemnel, nasprotno se jo večal, kakor sc je večal kapitali-zem, ki se je razširil nn industrijo, trgovino in obrt in se vsidral tudi v moderno mehanično ustvarjanje ter nn polje znanosti in tehnike. Razlika med nekdanjimi in med današnjimi pred-
stavniki visoke banke je ta, da današnji njihovi gospodarji ne ustanavljajo posredno industrijskih in trgovskih IKidjetij, temveč prepuščajo te posle prometnim bankam, kakor n. pr.: Pariški nizozemski banki, Bancjue de Pariš et des Pnvs-Bas ter Banki l'Union Parisienne. Velike banke niso več podpirale podjetij na svojo odgovornost, temveč so prevalile odgovornost na množico varčevalcev oziroma na velike kreditne zavode.
Prometne banke in kreditni zavodi so bili torej tisti činitelji, ki so ustanavljal i in podpirali ravna podjetja. Ti so prvi ustanovili sindikate za udeležbo pri rudnikih in velikih industrijskih podjetjih, javnih zgradbah in za kolektivna posojila. Ti zavodi so zbirali raztreseni denar malih varčevalcev in ga razporedili po hranilnicah in denarnih zavodih. Le tako nam bo jasno delovanje v različnih sosvetih uprave in le tako bomo razumeli, zakaij je visoka banka sprožila skrivno malo zmet, ki je poganjala ogromni finančni in gospodarski stroj v Franciji.
Nobena važna reč se v Franciji ni začela brez privoljenja, odobrenja in udeležbe visoke bnnke. Kdor si jo naprtil nesramno nnd/orstvo visoke banke. ie moral prej ali slej prositi milosti, ako se ni še o pravem času izmazal, kajti vrv, s katero je visoka banka stiskala svojo žrtev, je pomenila včasih tudi smrt. Za zgled na} navedem
mali narod nesebično žrtvoval svoje dragoceno mlado življenje kličemo: slava! Bodi Ti lahko slovenska žemljica, ki si jo tako zelo ljubil.
Nečloveškim komunističnim banditom v OF, posebno pa torencem, naš neizprosen boj do popolnega iztrebljenja!
M W M
Iz Gorice
Poroka. Na velikonočni ponedeljek sta se v Gorici poročila gdč. Silvana Zorzut, hčerka zasebnega uradnika in posestnika g Cirila Zorzute iz Medane in g. dr. Stanko Musulin, zdravnik v Go-riei.
Zaradi amnestije ie bilo izpuščenih iz goriških ječ 30 obsojencev. Deležnih pa je bilo amnestije tudi še okoli 500 oseb, ki so bile ali obsojene na preturi ali je bilo njih zadeva še v teku.
Nesreče. V Solkanu je zgorel sinček mizarja Lojzeta Porettija. Pod senikom je bila tudi zaloga lesa za pohištvo, ki je bila tudi deloma uničena. Skoda znaša okoli 30.000 lir. — V Volčah je 23 letni kmečki mladenič Peter Kučcr padel z lestve ter si pri tem pretresel možgane. — V Pevmi pri Gorici je granata, ki sc je razpočila v grmovju, po katerem so brskali, ubila 45 letnega Hermenegilda Del Bianco in več ali manj težko ranila šest oseb. — V Puštali pri Čepovanu so drobci granate ranili 23 letnega Nandeta Murovca in 76 letnega Luka Vogriča Prvi je ranjen na prsih, drugi pa na roki.
Deželni odbor ▼ Gorici je v svoji zadnji seji pretresal več važnih upravnih eadev, ki se tičeio goriške pokrajine. Med drugim je potrdil občinam v Bovcu, Mirnu, Farri, Romansu in Sv. Križu na Vipavskem proračun za tekoče leto.
Iz Trsta
Prepoved prometa po nekaterih ulicah, Tržaški župan je izdal naslednjo odredbo: 1. Prepovedan jc vsak promet po ulici Fabio Severo od ulice Roraagna do vojaške bolnišnice, po ulici Nizza od ulice Carducci do križanja z ulico Fabio Severo po ulicah Cicerone, Bcccaria ir. Rcgina Margherita. — 2. Po omenjenih ulicah smio hoditi le tisti, ki v njih stanujejo in ki bodo dobili od policije potrebno izkaznico, s katero se bodo lahko izkazali, da res tam stanujejo. Smeli pa bodo hoditi le skozi dovoljene vhode in prehode pri ulicah. — 3. Pepovedan je vsak promet ob vojaški bolnišnici, bodisi proti ulici Nizza ali proti ulici Fabio Severo. Z izjemo je dovoljen prehod fi-lovijl, ki pa se v teh ulicah ne sme ustavljati. Vsi pešci, namenjeni v sodnij-sko palačo, bodo vstopali pri vhodu iz Oberdanovega trga in se bodo morali pri vstopu podvreči kontroli. —. 4. Vsi kršilci te odredbe bodo kaznovani po tozadevnih zakonih.
Konec šolskega leta. Vrhovni komisar za operacijsko področje »Jadransko Primorje« je določil, da sc v pokrajinah Trst, Reka, Istra, Gorica in Furlanija na vseh državnih in postavno priznanih šolah zaključi šolski pouk 30. junija 1944. Deželni šolski nadzorniki so opolnomo-čeni, da po krajevnih potrebah samostojno določijo dneve izpitov.
Pazite na pokvarjena živila! Tržaški zdravstveni urad opozarja občinstvo na nevarnost, ki mu preti pri nabavi živil po črni borzi. Ta živila zdravstveno niso preiskana in ne nudijo nobenega jamstva, da so še dobra in užitna. Tako je pred dnevi obolela neka družina, ki je jedla na črni borzi kupljeni sir, ker je isti vseboval arzenik. Skrbite za svoje zdravje in ne kupujte vtihotapljenih živil, eaključuje higienski urad svoj opomini
Zaradi prepovedanega razdeljevanja
živil. Tržaška prefektura javlja, da je naznanila sodišču 25 oseb, ki so zakrivile nerednosti pri razdeljevanju živil. Štirje obrati so bili zaradi tega zaprti.
Umetniška razstava. V dvorani Jerko razstavlja svoja dela beneški slikar Sca-rabello Vittorio.
Zaplemba raznega blaga, V preteklem tednu je gospodarska policija zaplenila potnikom, ki so se vozili proti Reki, precejšne množine raznih pridelkov. Zaplenjenih ie bilo 1900 kg krompirja, 3400 kg koruzne moke, 1800 kg koruze, 930 kg fižola in 150 kg pšenične moke.
nesrečno podjetje Citroen, ki se je hotela osvoboditi izpod nadzorstva banke Lnzard Freres, ki je zastopala visoko fibanco.
Glede na politiko ni imela visoka finanea do leta 1914-1918 še nobenih točnih smernic. Lovila se je sproti, kakor so pač nanesle prilike, zdaj v konzervativno, zdnj v radikalno smer. Zdaj se je navduševala za vojno, zdaj zopet za mir. Na splošno je bila zvesta vladi tako dolgo, dokler je bila vlada na vrhuncu, prnv za prav, dokler sc je visoki financi zdelo, da jo je pustila nu vrhuncu. Kadar je šlo za koristi, so nastale (udi pred vojno med prometnimi bankami samimi tekme in hudi boji za ponudbe, za monopole in zakupe. 'Ie vrsto boji pa so po vojni prenehali, potem ko so se politične razmere ustalile, ko sta nepopustljivi nacionalizem in komunizem nekoliko odnehala. Zdaj je nastalo nesoglasje med voditelji 13-ih bank. zaradi verske pripadnosti njihovih voditeljev.
Levičarji, židje, so imeli pet bank: liotschild, Ilcinc, Stern, VVorms in La-zard; lastniki ostalih petih bank so biLi desničarji, proto-tantjc: lloittin-guer, Vcrnes, Mnllet, Mirabeaud, Ncu-flize. Lastniki treh bank pa so bili katoličani: Davillier, Demaehv, de Lu-bersac. ki pa so bile prav tako odvisne od židovskega kapitala, kajti te tri banke so zastopale Sehneiderja in de Wendela, dva največja trgovca s topovi.
»SLoviUNfcC«, torek. 2. maja 1944.
Strap 3
»K Jožefu pojdimo«
k premogovnemu varuhu naše božje družine na zemlji
Apokaliptični jezdeci, grozotni jezdeci skrivnega razodetju (Ilaz. 8, 3 si.); jezdec na konju, kol ogenj rdečem: da je z zemlje vzel mir in du se ljudjo med seboj more; na črnem: nezaslišana lukola; strahotni na ble d u r u me u c m, ki mu jc ime Smrt, svet v divjem besu preplavljajo in zngrmjujo v vojsko in lakoto in plašno grozo.,. Sredi te unti-krislove vojske jezdi satanova prvorojen-ka Smrt, zu njo pa ostaja milijonsko umiranje. Lucifcr, doslej na dno pekla priklenjeni peklenski glavar, v naših dneh z verige spuščeni (bl. Katarina Emmcrich) jc popolno uničevanje napovedal vsemu človeštvu in ga v svetovni brezbožniški komunistični revoluciji pod Kajuovo bratomorno zastavo, hoče v krvi vlopili. Kakor da so tisočletja delala samo zato, da naš čns ves napor človeškega uma in srca uniči; kakor da sc jc človeštvo tisočletja trudilo za človeka vredno dostojanstvo in svobodo zato, da ga naš čas vklene v doslej nezaslišano suženjstvo; kakor da človek zalo živi, da ubija in ga ubijajo; kakor da človekov namen ni življenje ampak smrt... Človeštvo, novi umirajoči Abel — kakor šc nikdar — v smrtni grozi dviga roke k Bogu za mir; kri, ki zemlja v njej tone, kliče k Bogu po maščevanju. (I. Mo. 4, lt.)
Kdaj bo le krvave groze konec? Kakšen bo?
Mar brezboštvo v komunizmu ni vojske in uničenja napovedalo celo Bogu? Niso v nevarnosti samo naše zemske dobrine, v nevarnosti je naš Bog, v naših dušah je Kristus, jc Marija.
V koliko slovenskih cerkva Kristus več nc prihaja, na koliko oltarjih sc več nc daruje, v koliko tuhcrnakljih več nc prebiva, ki so dolga stoletja bili njegov dom med nami, bivališče našega božjega Brala — Emanuela, t. j. Boga z nami. Cerkve razvaljene, oltarji požgani... Do Marije so srcem pola zaprta, najdragocenejše Marijine podobe — umetnost milijonske vrednosti — spremenjene v prah in pepel.
Ali ni nujno, da sc z vsem zaupanjem, mogočnim ognjem Ic-lc zadnje dni zatečemo k sv. Jožetu, da Cerkev, »kriv-noslncga Kristusa nn zemlji varuje, nam, tako ogroženemu malemu slovenskemu narodu ohrani, obvaruje Bo ca. Marijo z Jezusom. Ali nas peščice doslej nI ohranila prav la vera v Boga, Jezusa, Mariio? Ali mar Lueifer po svojih strahotnih pomočnikih ne mori In S smrtjo nc grozi naSim nnibolišim, nnjholi vernim prav zato, da naši veri irnodmak-ne opore in nam z vero v dušah uiuori Boga?
Prav k sv. Jožefu sc zatečemo zato,
da brezboštvo med nami ln vsa z brezboMvom zvezane grozote premaga; du nam ohrani Bogu, Marijo in Jezusa in našo vero, ki smo Slovenci več kakor lisoč let iz nje živeli, po «jcj bili ohranjeni; z satanovih anllkristovskih krempljev reši ogroženo, z braloniorsko krvjo prepojeno našo zemljo. Saj ga dan za dnem nc kličemo zastonj: strah hudobnih duhov. Cc se sv. Jožef — sv. Mihael nove zaveze — in pred Bogom mogočnejši kakor jo bil nadangel Mihael v boju z I.uciferjein, satanom in odpadlimi angeli; če sc sv. Joief za nas zavzame, čc on, molčeči pa tuko odločni nastopi, bo s a l a n s k u brezbožna moč n a d nami uničena. Samo zaupali moramo njegovi veliki oblnsli, ki je kot vn-rih božjih olrok. Cerkve, velike božje družino na zemlji, hranitelj vseli Kristusovih bratov in sestra, zaščitnik vseh Marijinih sinov in hčera. S takim zaupanjem ga prosimo, kakor so se k sv. Jožefu zatekali naši predniki: koliko cerkva po naši, s krvjo prepojeni zemlji to zaupanje izpričuje, koliko oltarjev in znamenj in podob I Saj jc ni bilo hiše, da bi zraven Marije varuhinje, na steklo slikane, ki trpeče ljudstvo s svojim plaščem ogrinja, nc Imeli ludi podobe varuha sv. Jožefa, enako na steklu; saj ni bilo molitve po naših hišah, da bi sn v njej ne spominjati sv. Jožefa; da omenimo samo listo staro, ki so i njo jedi prosili božjega blagoslova: »Bog mini po-žegnaj, sveti Duh, sveti Scnt Janž, joRcr božji, Devica Murija, sv. Jožef. Amen.« Ali knkor sedanja leta v vzgojnem zavodu bodoče gospodinje tako lepo in prisrčno molijo pri jutranji in večerni molitvi: »Sv. Jožef, bodi našemu domu go-s p od ar, Marija naši družini gosp od i n jn« ...
Izrabimo dobro, vnelo zadnje ure osmine.
O, če si z odločnim življenjem po veri, z neomajnim zaupanjem, verno vdanostjo zagotovimo to, da ho sv. Jožef našemu rešenemu slovenskemu domu rad gospodar, Marija v tej naši stiskani, z vseh strani ogroženi slovenski družini gospodinja ... Sa j sv. Jožef s svojo veliko močjo lahko doseže, da njegov postavni Sin, Oospod Jezus kakor nekdaj vstane In viharju, ki nad nami besni, zapove: »Molči, utihnil« — in po na51 Izmučeni zemlji nastane velika tišina. In Marijo, svojo zaročeno ženo lahko nagne, da kači, ki ovija srca toliko naših zapeljanih, zaslepljenih bratov in sestra, stopi na slruneno glavo in jo stnrc in sv. Jožef z Jezusom in Marijo kot gospodar zavlada nad slovensko zemljo in slovenskimi domovi...
Z a današnji dan
Koledar
Torek, t. velikega travami AtnnnzIJ, Ikof ln cerkveni učonlki Lougln, Skof ln mn-
čenect Vlborada, devlo«. Sreda, S. velikega travnu Najdba »v. Krila; Aleksander I„ popol in mufonec.
Dramsko gledališče »Lepa Vida«. Red B. Ob 1».
Operno gledališče »Melodije srca«. Izven. Oh 10.
Kino Matira »Domovina« oh 16 ln 19.
Kino Union »Svečskl ilavdek« ob 16 ln 19.13.
Kino Sloga »Prijeten dan« ob 16 In 19.
Lekarniška služba
Notno a 1 o I b s i m • J o le ker nai
dr. Plceoll, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, In mr. Gartu«, Moste, ZaloSk« cesta.
Četrti poziv za oddajo pnevmatik
V smislu naredbe Šefa pokrajinske uprave VIII. št. 1135/2 z dne 17. marca 1944: (SI. 1. št. 39/20 ex 1944) se morajo oddati v četrtek dne 4. maja t. 1. od 14 do 16 pnevmatike (plašči in zračnice) velikosti 4.25 X17 in 4.50 X 17 ter v petek dne 5. maja t. 1. od 14 do 16 pnevmatike velikosti 4.75 X 17, 5.00 X 17, 5.25 X 17 5.50 X 17, 6.00 X 17, 6.50 X 17, 7.00 X 17 in 7.50 X 17. Druge velikosti se ne sprejemajo. Pri oddaji je treba navesti evief. (LB) številko prizadetega motornega vozila.
Gornje pnevmatike se oddajo tudi od vozil, ki so bila osigurana (rezervirana — »sichergestellt««) po Vis. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp.
Kraj oddaje; Javna skladišča, Ljubljana, Ciril-Mctodova (bivša Tyrševa) št. 35. skladišče št. 10.
Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili slični pozivi.
Novi trrobovi
■f- Čebohln Btartln. Dva in pol me-
sWa p6 smrti svojo blage ženo je odšel zh lijo še g. Cebobin Martin, posestnik. Blagega rajnega bodo pokopali v torek ob petih popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v soboto, 8. maja ob osmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Naj rajni počiva v miru, vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje.
Zgodovinski paberki
t. velikega travna:
I. 1757 so sklenili Francozi, Avstrijci in Rusi napadalno vojaško zvezo z namenom, da oslabo Prusijo. Marija Terezija je skušala za vsako ceno iztrgati pruskemu kralju Frideriku II. Šlezijo, ki mu jo ie morala odstopiti v avstrijski nasledstveni vojni. Pruskemu kralju ie kljub vsem nesrečam s podporo Angležev uspelo, da ni rešil samo Prusije, ampak obdržal kljub veliki premoči tudi Šlezijo. Po sedmih letih hudih in krvavih bojev je Marija Terezija uvidela, da so vsi napori zaman, pa sc jc pobotala s Friderikom in se končno le odpovedala Šlcziji.
1. 1861 je bil v smftlu »februarskega patenta« otvorjen prvi avstrijski državni zbor. Njegov uspeh je bil majhen — med habsburškimi narodi ni bilo sloge—življenje kratkotrajno. Poraz pri Kraljevem gradcu pomeni začetek dualizma.
2. velikega travna:
1. 1519 je umrl na gradu Amboise v Franciji Leonardo da Vinci, slikar, kipar, arhitekt, prirodoslovec in inženir, najpomembnejša osebnost floren-tinsko-itali janske visoke renesanse. Njegov dun je zajel vsa področja znanosti in umetnosti; tesna povezanost z naravo, združena s silo in jasnostjo razuma, mu je omogočila vpogled v notranje zakone vsega človeškega in umetniškega bitja. Od ohranjenih del stu najbolj znani »Zadnja večerja« in portret »Mone Lise« v pariškem Lou-vreu.
1. 1915 so avstrijsko-nemške čete prebile ruske črte pri Gorlicali v Kar-
gatih, zamajala se je vsa fronta od altika do Črnega morja. Le z veliko težavo sc je posrečilo Rusom ustaviti avstrijsko prodiranje.
L 1937 je umrl v Ljubljani naS pomembni glasbenik, ravnatelj Glasbeno Matice Matej llubad.
»SVETU
<( Je bogato pisana beseda
Planinci
ki jim jo čas prerasel vsa pota, bodo vsaj v duhu pohiteli na domače vrhove. Tam so v mirnih časih radi preživljali brezskrbne ure in so zrli meglena morja ter uživali ob poglodih ua vrhove, oblite i večerno zarja
Poroniali bodo, kamor jih vleče rese; pa tudi mnogo drugega zanimivega čtiva jim bo nudila Mlakarjeva knjiga »Spomini«.
aH ftft-sjfta w i »-ri-sMs^
skih klopen.	„,,.„ i.._____M.rlllnomn Srn
Knjiga je dovolj znana in priznana.
Dnevne novice
Slovenske družine! Varujte našo tradicijo.^ Zato se posvetite brezmadežnemu Mirnemu Srni!
Vsem gospodom * akademsko izobrazbo 1 Pridite vsi k mesečni duhovni obnovi, ki bo v sredo, 3. t. m. ob 18.15 v Križankah ter v četrtek zjutraj ob pol 7 istotam. Posvetitev »ka-
zalo jo jn Zimska pomoč upravičeno uvrstila med svoje dobitke pri petorirah.
Poleg (e bodo dobili Igralci še 9 drugih knjl*.
Lo nekaj dni je še do žrebanja ln lo še par dni za nakup tonibolskih kart.
7. maja bodo ie razglašene prve številke, potrebne za dvoike v časopisih. Ostalo številko bodo sledilo do 28. maja t l
Prot.OsIp ft»»t je tekom »vojoga 2S lot-nega dela v dramatičnem oddelku Sole GIhs beno Matice dokazal, da je eden najboljših vzgojiteljev natega mladega Igralskega naraščaja. Skoraj vaako let« jo prirejal e svojimi gojenel javno nastope v obliki Šolske produkcije, ki eo pokazali sad In trud njegovega dela lu odkrili marslkak mlad talent. Podobna javna prodnkciJa bo tudi letos. In aleor ▼ potek, S. maja, ob 18.50 v frančiškanski dvorani. Opozarjamo na to produkcijo, vstopnice ee dobe v knjigarni Glasbene Matice, ravno tam tudi podrobni spored.
Drv« bo meatnl preakrliovalnl nrad oddajal zamudnikom, ki so jih plačali inoceoa marca, Sa do vključenega 16. maja v svojem skladišču v Trnovem, Mandeljčeva ull-llc«, na tolovndlSču nekdanjega Sokola II. Vae stranko morajo « »cboj prinesti odrezok za drva ra mosee maj od nove nakaznico z« kurivo. Kdor no bi prinesel tega odrezka. mu drva ne bodo izročena, enako p« zapadejo drva. če bl Jih npravlčeneo do 10. maja ne prevzel, mestni preskrbovalni urad bo pa ▼ lakih primerih strankam vrnil denar za plačan« drva.
Učit* ae strojepisja! Praktično «n«nje, koristno vsakomur! — Novi eno-, dvo. in trlmeaočnl tečaji (dnevni in večerni) pri fenjajo dne ».. ». tn 4. maja 1911. -Pouk dopoldne, popoldne ali »večer po ieljl obiskovalcev. — Moderna »trojepianlca. — Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospek ti: Trgovnko nMIIMe »Chrlstofov nčnl »• vod«. Domobranska 15,
tltvp brezmadežnemu Marijinemu Srcu ho pri rekolekciji v sredo zvečer. Molili bomo papeževo posvetllno molitev. Kdor ima to molitev, naj jo prlacbO s selmi. kdor jo pa nima, jo ho pa lahko dolvl pri vhodu t cerkev. Storimo vse, kar i« moremo, da pripeljemo k tej rekolekciji čim vefjc število svojih znancev in prijateljev. Čas zahteva da gorečo delamo za dvig našega naroda k poti resnico, pravice in lepote božje I
V spomin blagopokojnega g. prof. dr. Petra Krfena, vollkega prljntelja in dobrotnika eloplb otrok, so darovali usluiben-d Zavoda »a slepe otroke v Kočevju GOO Ur podpornemu skladu sa slepo mladino.
Namesto veni'« na grob svojega blagopokojnega strica g. Josipa RRgerJ« Jo daroval g. dr. Anton Roger Vlncencljevl konferenci pri «v. Petru znesek »00 lir. Bog povrnil
Rekolckrlja ta akademske (zohraltnke bo
t kapeli pri urSnlinkah v petek, S. maji, ob 19 ter v soboto. 6. maj«, ob T. Obakrat bo tudi prilika ta spoved. Vhod pri portl.
SrcdnJeSolcera-lkam ln posebej vlsoketol. rent Ikain priporočamo, d« Izkoristijo prosti č«n ca prlučltev stroJepUJa. Praktlčuo znanje, vsakomur vedno koristno. — Novi eno-, dvo- In trlmesočnl tečaji pričenjajo dno 2 , J in t. maja. Učne ure po telit obiskovalcev. Informacijo, prospekti: Trgovsko nčl-IKče »CrUtofov učni tavud«. Domobranska 13.
Nove prod»Jno fene z« pivo. fief pokrajinsko uprave v Ljubljani jo izdal dnr 2T. aprila t I. odločbo pod VIII 2 »t. .1130.1 o novih prodnjnih cenah za pivo. Cene piva stopijo v veljavo • 1. majem 1911 In so <.1<" dečo: Ur 630,- sa 1 bl piv« v Kodih in Ur 772,— za 1 bl piva v steklenicah.
V toh cenah J« vključen skupni prometni davek. drJavna In poVr»jlnsk« trošarina, dočim občinska trošarina in event druge nvoznlne ali dajatve v ceni nleo vpo-Stovane.
Ker pa v mesta LJnMJanl plač« pivovarna tudi občinsko trotarlno v vlSinl lir 200,— za hektoliter, znn«« tednj cena z« ob-močjo mestne občine Ljubljana lir M" z« 1 hI piv« v sodih ln lir 973.— za 1 bl piv« ▼ ptcklenlcah.
Velik tvorec sodobne feSke proze Je Jan Vrb«. Pravkar smo Izdali v prevodu njegov kmečki roman
BOŽJI MLINI
(Dodano so 8e novele: Gluheo, Nočna »godba ln Vrtnar.l
Cona ves. knjigi lopr. arh. GajSek) 90 Hr. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred Škofijo 5 Miklošičeva oesta S
Izravnava cen na Hrvatskem
Hrvatsko ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo jo odredilo, da se mora za blago, ki so uvaža iz nemškega carinskega področja in ki se po 15. aprilu zacarini za prosti promet na Hrvatskem, plačati poseben prispevek v gvr-ho izravnave cen i Nemčijo. Ti zneski gredo na poseben račun pri Hrvatski državni banki in bodo na osnovi sklepov nemško-hrvatskega odbora služIli za državni komisarijat za cene in mezde, čisti presežek pa Je nakazati skladu za podpiranje zunanje trgovine. Carinski oddelek finančnega ministrstva je že izdal tozadevna podrobna navodila carinskim organom. Za osnovo služi seznam blaga, k| so ga izdelali Nemci. Blago je po proizvodnji in namenu razdeljeno v skupine, pri katerih so prispevek računa v obirki odstotka na fakturne cene. Kot vrednost blaga se vzame samo ona vrednost, ki jo navede odpošiljate tj, torej brez izravnalnega prispevka. Tudi za iz-računanje podlage za davke in takse služi vrednost blaga brez prispevka.
Nemški izvozniki pa bodo v bodoče naravnost že v fakturi navedli odstotek pribitka. Dokler se to ne vteče, opravijo delo carinski uradi Morebitne razlike izplača Hrvatska državna banka, kateri pripada tudi naloga naknadne kontrole obračuna prispevka.
Z Dobrove
Prometna nesreča. Pri padcu s kolesa se je težko ponesrečil preteklo sredo posestnik in gostilničar Franc Remic na Dobrovi. Zlomil si je nogo in dobil tudi težke notranjo poškodbe. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Puc, nato pa so ga odpremili v bolnišnico.
KULTURNI OBZORNIK
Mehanika vsakdanjega življenja
V knjižnici »Sycf«, ki se je uveljavila s poljudno znanstvenimi deli iz vseh področij človeškega duha in svcla, je zdaj izšlo zanimivo delo iz vsakdanje fizike pod naslovom »Mehanika vsakdanjega življenja', ki jo je spisal eden najboljših strokovnjakov na tem področju univ. profesor dr. inž. Anton Kuhelj. Po zgodovinskih knjigah, zemljepisnih in rudarskih jc zdaj »Svet« poslal vsem, ki sc zanimajo za mehanična vprašanja, bogalo ilustrirano knjigo o mehaniki, to je, o nauku o gibanju in o silah, ki se ukvarja z najbolj preprosto vrsto fizikalnih pojavov ter sc jc zato od vseh vrst fizike ludi najbolj razvila. Avtor govori v uvodu najprej o mehaniki in njeni vlogi v naravoslovju, pa tudi v zvezdoslovju, v kralkih besedah samo, piSoč, da so fiziki prejšnjih slolelij tolmačili vse fizikalne pojave kakor nekakšna gibanja. Počasi jc šele prodiralo prepričanje, da so električni, magnellčni in oplični pojavi med seboj siccr sorodni, loda popolnoma različni od mehaničnih, ki imajo samo nekaj osnovnih pojmov. Doslop do teh osnovnih pojmov pa je najlaže dostopen na področju mehanike, zalo služi še sedaj zn osnovo ostalim delom fizike Pa ludi v tehniki igra važno vlogo, zalo ni mogoča brez nje pravilna izvedba velikih zgradb in strojev. Nalo govori o
predmetih. Predmeti mehanike so telesa, ki so lahko trdna, kapljivotekola ali pa plinasta, sestavljena iz cnc ali več snovi, ki jih je na svotu okrog tri četrt milijona vrsti Najmanjši dclcc jc atom, ki jih je na svetu samo devet in devetdeset vrsti Prvina je, čc se zveže več enakih atomov (ki imajo premer cnc dcselmili-jonkc milimetra), čc pa različnih, so spojine. Več takih skupin sestavlja molekule. Važen je razpored molekul na mehaniko. Nalo označi še merske sestave, s katerimi operira: meter in sekunda, s trčijo osnovno enoto pa nas seznanja pozneje.
Te svoje misli je prof. Kuhelj napisal za uvod: označil jc vedo samo ler osnovne pojme, s katerimi operira pri razlagi mehanskih sil in gibanj.
Vsa knjiga jc razdeljena na dva dela: na Mehaniko in na Nihanja in valovanja, vse lo pa na dva in trideset posameznih poglavij. V ujih govori v prvem delu o masah in gostotah, o silah in težah ter smereh, o sestavljanju in ravnotežju sil, o slrojih kakor so vzvodi, škripci, strmine in vijaki; o nosilcih teže, o notranjih silah in napetostih, napetostih pri vpogibih pa šc posebej. Zanimivo je poglavje o prožnosti lelcs, ki so ali trdna, tekoča ali plinasta', o gibanjih in hitrostih ler raznih pospeških pri enakomernem in neenakomernem gibanju, zn kar navaja polno zgledov, Nalo govori o scslavljunju gibanj ter relativnem gi-
banju. Široko opisuje o osnovnih zakonih mehanike, enolc dela, nauk o energijah, o moči kot gospodarskem faktorju ter o zakonih ohranitve energije. Nalo opisuje mehaniko trdnih teles, ki jim sledi nauk o zgradbah tekočin, opisuje hidravlične stiskalnice, vodno naprave, natego, črpalke ild. Z njimi v zvezi tudi zračni tlak itd.
Zadnjih pet poglavij je posvečeno drugemu delu Nihanja in valovanja ter obravnavajo lastna nihanja, nihanja zve zanih loles, valovanja, pojave pri širjenju valov ter o zvokih.
Vso to teorijo, ki je navedena v na slovih, pa je inž. Kuhelj znal lepo praktično ilustrirali ter razložiti na potrebah vsakdanjega življenja ter na strojih, ki jih vporabljamo vsak dan. Skoraj 100 slik ponazarja opise in razlage te mehanike vsakdanjega življenja. Gotovo je knjiga zn navadne bralce malo ležja, čeprav jc pisana z razlago osnovnih. Toda izobraženci jc bodo veseli, dn si osvežijo poj me iz časa svojih študij, vsem praktičnim poklicem pa bo prišla izredno prav Težko bo brez nje izhajati inženirjem slavbarjem, mehanikom, šoferjem ild.. kajii vsak leh bo dobil v njej na novo in jasno razloženo mehaniko sil, s katero operira. Poljudno znanstvena knjiž niča pa jc obogatila naš knjižni trg z novo knjigo slovenskega znanstvenika
S tem opozorilom knjige nismo hoteli pisati ocene dela, temveč snmo javnosti naznanili, da je izšla in kaj vsebuje. Kogar bo njena problemalika zanimala, lio sam segel po njej in bo pisatelju, univer zitclncmu profesorju, hvaležen zanjo.
Žrtve za slovensko Primorsko
26. aprila je krenila Iz St. Petra na Krasu patrulja Slovenske narodne straže skozi Parje. Močna skupina rdečih razbojnikov, je pričakala fante v zasedi. Strašen ogenj, ki so ga razboiniki spustili na naše, bi bil pokosil vso šestorico, da se ni pomikala naprej v pravem razporedu. Mrtev se je zgrudil, zadet v glavo ln bok Rovan Franc, Gorjanc Ivan pa je bil tako ranjen, da je obležal na mestu. Ostali šllrjo so popadali v kritje in te srečno umaknili italijansko-slovenski komunistični tolpi.
Rovan Franc se jc rodil leta 1910. na Marlinjem hribu pri Dolnjem Logatcu. Ni ga gnala v boj proti komunistom mladostna zanesenosl, saj je bil mož zrelih let, nI vzel v roke puške, da bi branil svojo hišo. Sel je k Slovenskim norodnim stražam, da bi branil našo obrobno pokrajino pred domačini, tujci po duhu, saj komunizem je tuj poguben nauk, in tistimi,. ki so nam tuji po duhu in krvi — pred italijanskimi komunisti.
Ko je kmalu po napadu krepkejša skupina naših fantov pregnala komuniste, je ležalo Rovanovo truplo kakih sto metrov stran od kraja, kjer je padel. Vojaški kroj so mu slekli. Ker je bilo okoli trupla vsu polno odtisov ženskih stopinj, so morale ta posel opraviti ženske.
Pokojnikovo truplo so sobojevniki prinesli v St. Peter, kjer »o bile v soboto dopoldne žalne »lovenosti. V cerkvi je bil postavljen katalalk Ob 9 je daroval vojni kurat g. Kunstelj mašo zaduSnico in v nagorovoru poveličeval pokojnikovo žrtev, ki jo bo Bog nagradil U cerkve jc krenil pogreb na pokopališče, kjer je ob grobu spregovoril njegov tovariš. Glavna misel njegovega govori je bila: »Nismo prišli, dragi Frince, pred tremi meseci iz Ljubljane na Kras, da bi morili. Mislili smo, da bodo naše tople besede in naša pesem odvrnile zapeljiv-ce od njihovih blodenj in pogubnih dejanj. Prelita kri nam stiska pest, nas navdaja z maSčevalnlmi mislimi, n ml prepuščamo maščevanje Bogu, ki na| sprejme žrtve in> zaradi njih da milosti zaslepljenim, da spregledajo Mi pa bomo preziranje svoje živlienje Sli svojo pot. da narod naš na Primorskem ne bo umrl.«
Tudi Gorjanca Ivana so se pogrebci spominjali. Saj so ga komunisti ranjenega odvedli s seboj in kaj lo pomeni, ve vsak. Gorianc je bil mlad fant, učitcljiščnik, šel je na Kras. da bi reševal svoje rojake pred pogubo. Bil je bolj učitelj in buditelj, kot vojak. Te dni bi začel pomagati pri pouku v St. Petru, da bi sadil v mlada srca ljubezen do domače besede. »Osvoboditelji« pa so holeli drugače ...
Tudi vi ste narodni sovražnik
S pristojnega mesta smo prejeli:
Ste mar ogorčeni, ljubi meščani? Ne, vam rečemo odkrito, vi 6atno glumite ogorčenost. Toda slabo glumite, kajti v vaših očeh leži tako jasno priznanje, da ga kar ne morete 6krili. Na vašem obilnem zatilniku ta podbradku je šla vojna mimo, kakor angel maščevalec mimo e krvjo pobarvanih židovskih podbojev v egiptovski eužnosti Vi kupujete meso na črni borzi, kajne! Uverjeni ste, da je to malenkost. Tako majčken grehec, da se ga ša spovedati ne splača.
Močno se motite! Morda veste, da skrbi »Prevod« v nepopisnih težkočah, da molčimo o življenjski nevarnosti njegovih nastavi j erncev na poti, da dovaža mc60 iz. zelo oddaljenih pokrajin. Ccmu bi pač hodili tako daleč v tujino, če je meso tako blizu, vas čujemo ugovarjati. Tako pametni smo ludi mi, da to vemo. Toda kar počenjate vi, je v opreki z vsaiko pametjo.
Vi, ki z vašimi nakupi krepite hrbtenico črni borzi z mesom, vi ste grobarji narodove bodočnosti.
Vsi vemo, da tvori plemenska živina temelj vsega kmetijstva, od katerega zavisi bodočnost našega naroda. Vojni dogodki so tako zredčibi repe v naših hlevih, da bodo pretekla leta, preden ee bodo dale vsaj za silo te luknje zama&iti. Brez živine ni gnoja, brez gnoja ne kruha, brez kruha pa no življenjat
Črna borza kolje brezobzirno najlepšo mlado živino, najboljše krave mle-karice in najmočnejše vole. Kaj je to mar brezvestnemu meearju, kaj vam, njegovim nemarnim odjemalcem? Samo da se imate vi dobro, to je vaš glavni smoter. Ni pa narodov, ki hoče in mora naprej živeti, čc jc lo nekaterim njegovim izkoriščevalcem In nepridipravom prav al ne, sredi tako bridke borbe za svojo bolj šo bodočnost
Živima, ki jo črna borza kolje, je vendar iz tifclih krajev, ki so danes nepri-stopni, 60 hočete upravičevati. Mar no vc6te, da je tudi tam naš narodni prostor in velja do 6edaj povedano tudi za ta primer.
Nekateri vaši neepokorljlvi someščani že tožijo, da jih glava boli. drugi 60 opustili evojo umazano obrt,- vi 6te se samo skrili. Toda povemo vam: nc samo vsako skrivališče, tudi v vaš želodec bomo vtaknili svoj izsledni nos. Ce nima odjemalcev, gru po gobo vsak posel. Ne bomo ostro za petami samo mesarjcin-črno-borzijancem, v skrbi za narodovo bodočnost jim bomo raz,gnali tudi odjemalce, kajti pomagač je mnogokrat hujši od samega tatu Zapomnite si to! Skrb, kako se bo to izvršilo, prepustite nam!
Ce je bilo v mrzli zimi dodatno nakupovanje mesa še morda količkaj opravičljivo, je s spomladjo ludi ta pretveza odpadla. Mimo tega pa 60 se obroki živil tako zvišali, da so bo dalo v gorkem letnem času živeli, nc da bi pri tem trpelo narodovo zdravje. Ene^a nc smete pozabiti: živimo v vojni, ki zahteva od vsukega posameznika njegov delež. Milijoni ljudi so že izgubili V6e svojo imetje in so žrtvovali celo 6vojo življenje, zato menda nc boste godrnjali, če bi bili morda primorani vas pas za eno samo luknjico tesneje pridrgniti, da bi tako imel ves narod koristi od tega. Pri Bogu, ne zahtevamo mnogo od vas Opozarjamo vas pa, da se v malem no kažete nevredne, ker vam sicer tudi v velikem no bomo mogli prizanesli. V trdih Časih so mora človek tudi sani utrditi. Čo ne ga morajo drugi. Uvideven človek si izbere prvo pot, zalo upamo, da vas ne bomo več našli med slepimi. Kažite več obzira do narodne koristi in opustite črno borzo! Zapoved trde ure je to, dn rešite vaš vrat pred neizbežno trdo toko pravicc!
Stran 4
OLUVEINEU«, torek, 2. maja 1944.
Kaj je novega pri naših sosedih
S Spodnje Štajerskega
2220 Spodnještajercev na smuškem tečaja. Pred nedavnim jo bil ua Planini pri Judenburgu zaključen pred-\ojuški smučarski tečaj, katerega se jc udeležilo 2220 mladeničev i z i seli mladinskih skupin na Spodnještajer-«kcin. Poleg praktičnih vaj so fantje na tečaju gledali tudi filme, ki so oh-mvuavali smučarsko tehniko in vojaško služIlo v gorah.
Vojni Škodljivci kaznovani. M letni poročeni vratar Franc Račun in njegova 23 letna samsko hčerka tkalka Marija Bačun, oba iz Smodnika ter "> letni barvar Leopold Ačko Leopold i/ Kuš so se morali pred sodiščem zagovarjati, ker so odnašali iz tovarne liombaževino in drugo surovino in jih na skrivaj dali v predelavo zakoncema Friedrieh v Rušah. lako izdelane nogavice so večji del zamenjavali za živila. Poleg tega, da so zagrešili tatvino, so odtegnili tudi važne surovine ljudski skupnosti. Zato je sodišče obsodilo Franca Bačun na dve in pol leti. Leopolda Ačka in Franca Friedricha na 15 mesecev. Marijo Bačun na 8 mesecev, Marijo Friedrieh pa na 9 mcsccev zaporo.
Hrabri Spodnještajerci. Kot prvi rojnk iz Spodnje Polskave jc prejel sira/mojster Oto Florijan k železnemu križcu druge stopnje še železni križec prve stopnje. Crcnadir Martin Zumer iz ptujskega okraja pa jc prejel železni križec druge stopnje.
Kmetijski tečaji za dekleta z brežiškem okraju so bili prirejeni v januarju, februarju in marcu. Na posebni kmetiji je bilo vsega skupaj devet tečajev. Na šestih tečajih so se i/obra/evale samo prešel jenke stare o,I 16 do 21 let ter položile gospodinjske izpite.
Iz Hrvaške
Vojaške vaje pred Poglavnikom. V
sredo so bile v zagrebški okolici vojaške vaje gojencev častniško šolo hrvatske redne vojske. Pri vajah so bili navzoči Poglavnik NDH, poveljnik hrvatske vojske, glavni nemški poveljnik v NDH tor vojaški zastopniki ostalih zavezniških in prijateljskih držav.
Omejitev osebnega in tovornega avtomobilskega prometa v Zagrebu. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo, s katero je s takojšnjo veljavnostjo prepovedala na zagrebškem mestnem področju ves osebni in tovorni avtomobilski promet ob nedeljah in praznikih.
lz Srbije
General Nedič znova poziva Srbe na borbo proti boljševizmu. Graška »Taji.es-post« objavlja poročilo iz Beograda, v katerem pravi, da je srbski ministrski predsednik general Ncdič izdal proglas na srbski narod, v katerem je znova obsodil anglo-amcriškc letalske napade na posamezna srbska mesta. V istem proglasu nadalje general Ncdič poziva vse Srbe brez izjeme, naj zgrabijo za orožje ter se kot prostovoljci pridružijo bodisi žc obstoječim vojaškim cdinicam ali pa skupinam, ki sc bodo še ustanovile in naj z njimi sodelujejo pri neizprosnem uničevanju in zatiranju boljševizma. Po Nedičcvih besedah v tem boju ni več nobene srednje proti in nobenega kompromisa, temveč samo zmaga ali propast. Svoj proglas je gencr&l Ncdič zaključi! z besedami: »Nikar ne sedite na dveh ali celo treh stoleh, ker bi to bilo v teh usodnih težkih urah odločitve najbolj nevarno. Vse naj se dvigne, stari in mladi, civilisti in vojaki in naj seže po orožju! Če bomo vsi tako združeni, bomo lahko pogasili in zadušili požar, ki bo v nasprotnem primeru uničil tako nas, kakor našo domovino.«
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Aprilovo vreme s slano
Letošnji april je v mnogem vremenskem pogledu sličen onemu leta 193-1 To v prvi vrsti zaradi dežja. Množina dežja obakrat ne kaže velike razlike. Trnovska vremenska opazovalnica je letos v aprilu namerila 77,7 m/m. Največ dežja je padlo 1. aprila, namreč 37.2 m/m. April je nastopil z dežjem, poslovil pa sc jc s slano in nizko jutranjo temperaturo. Splošno jc bil april dokaj topel, toda ne tako vroč kot leta 1934. Vsega je april zaznamoval trikratni padec jutranje temperature pod ničlo. Prvič je jutranja temperatura bila pod ničlo 2. aprila, nato naslednji dan in naposled 30. aprila v slovo, ko je bilo zjutraj —1.9" C pod ničlo, liladen je bil zjutraj tudi 1 maj, ko je cacaamoval le 3.8 C nad ničlo. Bilo je oblačno jutro Pozneje sc je zjasnilo. Od 12, do 14 maja bodo zavladali trije le-tUnjaki, nakar bo odstranjena nevarnost pozebe.
Nepremičninske rnbcžni tn dražbe
Zemljiškoknjižni urad je aprila zaznamoval le 1 predlog za uvedbo dražbene-ga postopanja, ki jc bilo zaznamovano na neki nepremičnini. Podanih je bilo aprila pri okrajnem sodišču 29 predlogov glede nepremičninskih rubežni, s katerimi sa upniki zavarovali svoje terjatve na posestvih dolžnikov. Prisilno so bili vknji-ženi največkrat neplačani davčni zastan-ki. V splošnem je šlo okoli 61.000 lir. Prisilno sta bila vknjižena najmanjša zneska 37 in 40 lir,
Špinača in berivka
Zadnji sobotni živilski trg v aprilu je bil za slovo ob hladnem vremenu, pa dobro založen s špinačo, ki jo je bilo kar cele cule. Mehke berivke prihaja od dne do dne več na trg. V soboto jo je bilo mnogo naprodaj, bila je hitro pokupljena. Neka kmetica je prinesla košaro ntotovil-ea. Zdravilni in zdravju zelo koristni regrat počasi izginja s trga, kajti sozona za njega gre h koncu. V soboto ga je bilo malo naprodaj. V soboto je bilo naprodaj nekaj vencev drobnih mavroliov. Iz Gorice so prispeli na trg prvi beluši.
Velika izbira raznih sadik
Ljubljanski vrtnarji so trg v soboto založili z veliko izbiro najrazličnejših sadik. Prostor za vrtnarje je bil dobro za-
seden. In tudi zelenjadni otok je sprejel mnogo prodajalk sadik na svoj prostor. Veliko je bilo v prvi vrsti paradižnikovih sadik raznih vrst. Ljudje jih kupujejo in sade že na prostem, prepričani, da jc nevarnost hudo slane letos že minila. Ljudje se dalje zanimajo za papriko. Nje sadike so bolj redke. Te gojo le nekateri vrtnarji. Mnogo je bilo pese in sadik raznih solat. Tudi kapusnice so bile na veliko izbiro. Semenarice iinajo mnogo kupoval-ccv. Ljudje zlasti kupujejo razno vrste visokega fižola.
Kupčije t zemljišči in hišami
Zemljiška knjiga je v aprilu zaznamovala in vpisala do 25 kupnih pogodb, ki so bile sklenienc in podpisane že prejšnje mescce ali celo že lani jeseni in decembra. Prodane nepremičnine predstavljajo celotno kupno vrednost 2,291.700 lir. Mnogi meščani so kupovali v okolici Most in na Fužinah zemljiške parcele, da so si tako priborili košček zemlje, na katerem bodo letos posadili razne pridelke, posebno krompir Veliko je bilo doslej zanimanje posebno za manjše parcele na nekdanjem vojaškem zemljišču, ki je spadalo k fužinski graščini.
Razne nesreče in poškodbe
V Valjevčcvi ulici št. 19 stanujoči šofer, 46-letni France Leban se je v soboto v garaži poškodoval po glavi. — V soboto popoldne je v Društveni ulici št. 4 stanujoča zasebnica Angela R e m ž-garjeva padla in sc poškodovala na desni nogi. — V Dobrovi pri Ljubljani je neznan avto na cesti podrl 65-letnega posestnika Franceta R e m i c a. Poškodoval mu je levo nogo — Na Črnem vrhu pri Polhovem gradcu je vol v domačem hlevu dregnil z rogom domačo hčerko, 13-letno Izidoro P i v k o v o tako v desno oko, da se ji jc izlilo. — Na Rakeku si jc pri padcu zlomil desno nogo 23-Ictni posestnikov sin Ludvik Znidaršič,
Z Vrhnike
Dnevnega »Slovenca« dobite vsak dan takoj po prihodu vlaka v trgovini Habič,, poleg šole. Ravnotam morete kupiti tudi ^Slovenski dom< in »Domoljube.
Knjige »Slovenčeve knjižnice« in »Svetove« kupite posamezne ali naročile na Podlipski cesti 9.
Proračun Pokr. gospodarskega sveta za 1944
Prezident Pokrajinske uprave je odobril proračun Pokrajinskega gospodarskega »veta za upravno leto t'>44 i dohodki 3.0S0.641 lir in izdatki 3.0S7.50B lir; torej t prebitkom 2.133 lir.
Na podlagi	I 1 tčk. 6 zakona z dne 2. julija 1930, SI.	list {I. J00/I9—1930 sem dalje odobril, da se	v kritje omenjenih izdatkov v puslovneui lelu	1944 odmerijo iu pobirajo:
t. iVIt doklada na osnovno in dopolnilno pridobnino in ua osnovui io dopolnilni družbeni davek ob sledečih izpremembah: Davčni zavezanci, ki [ilačujejo pridobnino paviulno, plačajo Pokrajinskemu gospodarskemu »vetu letni prispevek 23 lir. Podjetja, ki so dolžna plačevati prispevek za gospodarski »vet, pla-
čajo Pokrajinskemu gn»p. »veto letni prispevek t izuosu 2' lir, če bi t5Vi-na doklada znaJola manj kot 23 lir.
2. 13% doklada u* minimalni davek 30% družbenega davka po členu £6 zakona o neposrednih davkih. Ta doklada se mora znašati manj kot letno 100 lir. Doklade in prispevke predpisujejo in pobirajo pristojne dav. čnc uprav« v smislu t 7 zakona o predpisovanju in pobiranju doklad. Doklade in prispevki »e plačujejo ob iitih rokih kakor davki, od katerih so odmerjeni. Poleg omonjenih davkov in doklad »ine Pokrajinski gospodarski »vet pobirati takse in pristojbine tajništva iz naslova uradnih opravil po istočasno odobre-
j nem Pristojbcniku taks tega »vela.
Pristojbine Pokrajinskega gospodarskega sveta
Prezident Pokrajinske upravo je odobril, du pobira Pokrajinski gospodarski »vel v Ljub-Ijuni za kritje svojih potrebščin zbornične pristojbine po naslednjem Pristojbcniku taks Pokrajinskega gospodarskega »vela:
I. Potrdila po II 93 oilst. 3 zakona o obrtih.
I. Rokodelski in ostali obrtniški obrati: a) v Ljubljani 110 lir, b) izven Ljubljane 100 lir.
2. Industrijski in rudarski obrti 500 lir. — 3. Gradbeni obrti 500 lir — 4. Obrti, za katere jc potrebna dovolitev: o) trgovinski obrti in trgovske agenlurc: nn debelo 4110 lir, na drobno v Ljubljani 200 lir; na drobno izven Ljubljano 150 lir; mali trgovski obrati (» 19/3) 100 lir; b) gostinski obrati: L kat. kot kavarne, restavracije, buffcti, avtomati 300 lir, II. kat. gostilne, bulfcti 200 lir, III. kat. krčme, izkulii, penzioni itd. 130 Pr: c) bančni, menjalski, zavarovalni in špedicijski posli, ler avtobusi 500 lir; d) ostali 200 lir. — 3. Potrdilo pri preselitvi obrta: v mesto 75 lir; in na deželi 50 lir. — Taksa »e pobira za vsak prijavljen obrat, ki je zgoraj naveden. — Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, delniška družba. družba z omejeno zavezo, gosjiodarska zadruga ali komandilna družba, so taksa za potrdila podvoji. Pri otvoritvi podružnice podjetja, ki ima sedež na področju »veta ter ob postavitvi jralovodje ie pobere polovična pri-»iojbina. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij »e pobero polna taksa. Za registracijo začasne ustavitve obrotov 20 lir.
Za posebne gospodarskemu sveta poverjene pošlo se pobirajo naslednje pristojbine:
A. Za nakazila tehničnega materiala:
1. bencina, rafiniranega špirita, za I 1 liro; 2. petroleja in denatnriranega špirita za liter 0.50 lire; 3. karbida za kg 0.50 lire; 4. kleja za kg 0 50 lire; 5. mastnih kislin in mila I liro; 6. lanenega olja za kg 2 liri; 7. škroba za kg I liro; 8. firneža za kg 3 lire; 9. gclaka za kg 5 lir; tO. za nakazilo pnevmatik, od komada zračnice ali plašče 10 lir; II. za nakazilo ter-motorjev 3 lir; 12. vinski dcatilat ta liter 3 lire; 13. »trojno olje od kg 3 lire; 14. tovotna mast od kg 3 liri; 13. »teklo od m« 2 liri; 16. parcelan 2%»; 17. raznih drugih surovio ali pomožnih »redslev »li izdelkov, ki to pod zaporo in »e nakazujejo od nabavne vrednosti 2V, toda najmanj 3 lire »a nakazilo. V primeru, da se porabnika predhodno pismeno o nakazilu obvešča, znaša pristojbina 4 lire.
B. Za Izdajo naknpnle ali nabavnic za tka.
sine is pletenine:
do 99 ločk 4 lire; od »00 do 199 točk t lir; od 200 do 499 točk 8 lir; od 500 do 999 točk 10 lir; za 1000 ia vet točk za vsakih pričetih 1000 ločk ie 2 liri; overitev inventarja odnosno registra 10 lir; za sukanec do 50 točk 3 lire; od 51 do 100 točk 5 lir; od 101 do 200 točk 10 lir; za vsakih nadaljnjih pričetih 100 točk
po 5 lir več. Beguncem in dobrodelnim ustanovam sc dovoli na to tarifo 50% popust.
C.	Nakazilo za kurlvoi
1. Za industrijo, javne zavode iu obrate ter poslovne prostore od vsakih 1000 kg premaga do 20 ton mesečne |>orabe 3 lire; preko 20 ton mesečne porabe 2 liri. — 2. Za doma-činstva: od prvih 1000 kg 3 lire; In od vsakih nadaljnjih 1U00 kg 2 lici. — 3. Za dovoljenja za nabuvo drv: iz lastnega gozda do 3 q 3 lir; za vsaka nadaljnja 2 <| 2 liri. — 4. Za nakazilo oglja do 3 q 3 lire; za vsak nadaljnji q 2 liri. — 5. Dodelitev kuriva trgovcem za vsak vagon 5 lir. — 6. Prevozna dovoljenja za prevoz premoga t Ljubljano za vsak vagon
3	lire. — 7. Sprcmnice za prevoz premoga v mesto za vsak vagon 2 liri.
D.	Za aakazilo kol In usnja:
I, za nakazilo »urovib kož »Irojarjem 1%; 2. za nakazilo »trojene kože kupccm i%; 3. sa mesečna nakazila usnja čevljarjem: do 400 naročnikov 3 lire, od 400 do 600 naročnikov
4	lire, s preko 000 naročniki 3 lir; 4. za nakazilo jermen za pogon »trojev t%; 3. za izvoz odnosno nvoz kož, nsnja in kožuhovine 1%; 6. za »troške kontrole izdelovanja in ko-misijonalnega prevzemanja Čevljev plača trgovec 1%.
E.	Za nakazilo tehničnega lesa:
I. za odobritev nabave tehničnega lesa z«
nt' 2 liri; 2. odobritev predelave surovega lesa za vsak m1 1 liro; 3. za prevozno dovoljenje z vozom ali tovornim avtomobilom: do 1 tone 3 lire, preko I tone in za v»ako nadaljnjo tono t liro; 4. za prevozna dovoljenja po železnici po m' 0.20 lire;3. izvozna izpričevala za izvoz tehničnega lesa iz pokrajine od izvozne vrednosti 3H<; 6. uporabno dovoljenje za tehnični les za vsak m* za obrtnike 2 liri, za ostale porabnike 3 lire.
F.	Izvor, ia nvoz:
Na prošnjo za dovolitev izvoza in	uvoza blaga iz pokrajine »e pobira ob izdaji	izvoznih izpričeval po vrednosti predmeta	3 %» z naslednjimi izjemami:
1. za pošiljke do vrednosti 100 lir 3 lire, od 100 do 1000 lir 3 lir; 2. za- »clitveuo blago do vrednosti 5000 lir 3 lir, preko 3000 lir 20 Iir;3. za rabljene predmeta, ki jih nosijo potniki • seboj, do vrednosti 500 lir 3 lire, od 500 do 2000 lir 3 lir; 4. za vidiranje zapadlih izvoznih izpričeval po komadu 5 lir; 3. za izvršitev popravkov in podaljšanja veljavnosti uvoznih in izvoznih dovoljenj 10 lir; 6. za pošiljke, ki jih prejemajo znanstveni zavodi odnosno humanitarne in dobrodelno ustanove za lastno uporabo kakor tudi za pošiljke rabljenih predmetov, ki jih one pošiljajo, dalje za pošiljke monopolskih ustanov za sorodne za. vode, »e plača pavšalna pristojbina 3 lir. — Pristojbina 31* sc ručuna zaokroženo navzgor.
Naznanila ljubljanskih prireditev
Oddajnlška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za t. maj:
7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes 7.30 Poročila v slovenščini 9 Poročila v nemščini — 9.10 ICoračnloa, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo Izvaja rndijski orkester pod vodstvom D. M. Sijnnca — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Četudi poznano ni zelo, vondar zanimivo bo — 18.45 Zdravniška ura: Kako al spomladi očuvamo zdravjo — 19 Slovonska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Pregled Športnih dogodkov v nemSčini in slovenščini — 20 Poročila v nemščini — 20-15 Dunnj pozdravlja Ljubljano — 21.15 Komorna glasba
O. Ostala potrdila:
t. Potrdila za dotego davčnih in carinikih ugodnosti od fakturna vrednoti 1%» laajmanj
20 lir). — 2. Potrdila za udeležbo na licitacijah 20 lit. — J. Legitimacije imetnikov obratov in trgovskih potnikov 10 lir. — «. Za potrdila o obstoju, obsegu, registraciji obrala in za »ploSna potrdila 20 lir; za vsak duplikat ali kopijo potrdil 3 lire. — 3. Za overovitev: a) faktur in primoroo»ti cen 10 lir; b) prodajnih registrov za kurivo in tehnični lc« 10 lir; c) prodajnih registrov za destilate, tekstil, blago in ostalo 3 lir,
H. Končna določila!
Pristojbine »o stranki vračajo, odštevll 20 lir za manipulacijo, ako se povrnitev zahteva v roku 2 mosecev potem, ko je bilo zaproieno dovolilo ali pooblastilo pravomočno odklonjeno, prijava obrta pri pristojnem oblustvu umaknjena, vloga za uvoz ali izvoz, ali katera kolt druga vloga, za katero je bila pristojbina plačana, v roku 2 mesecev umaknjena ali pravomočno odbita. V primeru ncreSenja prošnje »e takso ne vrača. Takse do 20 lir »e ne vračajo.
mi OGLASI
PEGE !N LISAJ
vam zanesljivo odstrani »Al.BA« krom«. DROCLRIJA KANC, Židovska ulica 1.
MRČES IN GOLAZEN uSi, stenice. bolhe, Ščurke, molje, uiiSi, podgane, voluharje in nramorje zanesljivo pokončate k strupom, ki pa dobite ▼ droge-r i ji Kane, židovska 1.
PORCELAN KOBALT
za Sest oseb prodam. Opled ▼ torek popol-dno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3683.
ZGUBILA SE JE
poba za okua v soboto ob tri fetrt lin 12 do 12 od Zaloške ceste do DruStvene ulice. Poštenega najditelja prosim da vrne proti napradi v upravi »Slo-
V TRAMVAJU ST. 2
Sv. Križ — Moste sem izgubila črno denarnico z manjfto vsoto denarja, osebno in bepunsko izkaznico, tobatoo karto. Poltenega najditelja prosim, naj odda v upr, »Slovenca«,
22-41
fiL KINO 4/JVIOiV<r
Odlična pevka ottane pri »voji nmetnesfi, da more oirečevati vse ljudi, in žrtvuje svojo lastno ljubezen, ki fii osrečila »atno eucga človeka. — To ja na kratko »uiitcl prvovrstnega filma
j>Švedski slavček«
V glavnih vlogah: llae Werner, Kari Lodwig Diebl in loahim Cotlscbalk Pradtlava ob dolavnlklh ob U In 1MI
,tL KINO »itl4TIC4«
Velika umctnjca Žarah Leaader ter ncnadkriljivi Heinrich George v filmn čustvene, dramatične vsebine
»Domovina«
Pasmi io arija is oper »Orfej {a Evridika«
ter Bachov »Paaijou«. Pradtlava ob dolavnlklh ob U In ob 11
,SL KI IV O »SLOGA« V K
Prava, resno zaljubljena igra Iz danainjega časa. polna dovtipov in veselih epizod v Tobiaovem filmu
»Prijeten dan* nQJ'
V glavnih vlogaht Gertrnd Meyen, Volker von Collande. Pradtlava ob delavnikih ob U In ob 1*
Ljubljanskega godalnega kvarteta in violinista Mirana Viborja — 22 Poročila v nemSčini — 22.10 Glasba, glasba, glasba.
Dramsko gledališče
Torek, i. maja, ob 18: »Lepa Vida«. Red B. Sreda, 3. maja, ob 18: »Ognjenik«. Red A.
Operno gledališče
Torek, 2. maja, ob 18: »Melodije srca«. Izven. Cone od 40 lir navzdol. Sreda. 3. maja. ob 18: »Gorenjski slavček«. Izven. Cene od 36 let navzdol. 25 letnica Svetozarja Banovea.
Opozarjamo na danafinjo ponovitev Gre-gorčeve operete »Melodijo srea« s Sanelnoni In Baukartovo v glavnih partijah. Izven.
Delno nova zasedba partij v Foersterje-vem »Gorenjskem slavčku«. Pri predstavi v sredo bo pel glavno moSko partijo Franja Svetozar Banovee, partijo Minko prvič v letošnji sezoni M. Polajnarjova,
Dva in pol meseea za svojo družico nns je zapustil naš ljubljeni, dobri oče, stari oče, brat, stric, tast itd., gospod
ČEBOHIN MARTIN
posestnik
Pogreb bo v torek, 2. maja 1.1.
ob petih popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v soboto, 6. maja 1944 ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Kozina, Divača, dne 1. maja 1944.
^alujoči: dr. Lujo, Anton, Dtišnn, Stanko in Francelj, sinovi; Marija por. Dobrila in Danira por. Mahorčif, hčere in ostalo sorodstvo
i. B. POLAK
Isrirna povest it časov Keltov v naših krajih
In po udarcu na ščit je izpregovoril vsak izmed sinov; »Oče je mrtev!« —
Po kratkem razgovoru v sobi pri kne-ginji so razposlali sled do druidov Luge-tumunda, Pirevinta, Albarota irt Viro-gunla.
Drugega dne, že pred sončn m vzhodom, so bili na dvoru kneza Tolistobara zbrani vsi štirje druidi in so dajali navodila za knezov pogreb.
Opravil pri tem je bilo toliko, da je legal na vso okolico že večerni mrak, ko se je oglasil Virdomarov rog in oznanjal, da leži knez Tolistobar na mrtvaškem odru.
Z rogom Virdomarovim so se Ktčeli oglašati tudi drugi rogovi stražnikov iz bližnje in daljnje okolice; vabili so vojnike na pogrebne svečanosti, ki se bodo pričele takoj po sončnem vzhodu.
In vojniki so se začeli zbirali od vseh strani. Se preden je sonce vzšlo, jc bilo na dvorcu kneza Tolistobara zbranih no stotine Vojnikov,
14.
Jutro )<s bila lopo ...
I.ehak veter se jc poigraval z veja-
mi mogočnih lip, da so tnjinstveno šumele. Gozd v bližnji okolici je šumel, da ga je bilo slišati kot bi tekla po gozdu med skalovjem mogočna reka. Na visokih rmrekah so požvižgavali kosi, po ostalem drevju pa so prepevali drobni pevci loko glasno in veselo, da se njih petje ni prav nič prilegalo resnemu obredu, ki se bo pričel v ranem jutru.
Zdajci so prišli iz knezovega dvorca druidi Lugetumund, Piurevint, Albarot, in Virogunt; stpoili so pred žrtvenik.
Kar začne vzhajali sonce ...
Druidi začno opravljati svoje molitve, ki jim je sledil vedno cn in isti refren e vsebino, da je odšel knez Tolistobar lep kot mlado jutro v nebesa k svojim prednikom.
Ob koncu vsakega refrena so udarili vojniki s kiji na ščito; glasen žvenket se je razlil po vsej okolici; s temi udarci so vojniki povedali brez besed;
»Tako jel... Tako se zgodi!«...
Iz knezovega dvorco jo prišla tudi druidinja Bij,mira; umerjenih korakov se je približevala žrtveniku; ka pride do zrlvenika, obstane in upre pogled proti
vzhodu; nekaj hipov gleda v to smer nepremično, potem začne moliti ludi ona in konča svoje molitve z refrenom, ki je bil po vsebini podoben onemu od druidov.
Ob koncu refrena po so udarili vojniki s kiji na ščite tako močno, da je splaval glasen žvenket v gozd in sc vračal iz gozda mehak kot odmev...
Zdaj zapali druidinja Bijonira grmado na žrtveniku. Grmada je živahno zagorela. Dim se je dvigal naravnost proti nebu; tudi jeziki plamena so sikeli kot veliki, rdeči kačji jeziki proti nebu.
Ob tem prizoru so začeli moliti druidi in druidinja iznova; a sedaj so molili skupaj, in sicer tako, da je refren ponavljala druidinja.
Ob koncu vsakega refrena so udarili vojniki s kiji tako močno, da se je razlil žvenket raz hrib v doline, travnike in polja in sc zibal preko teh dalje in dalje in utonil končno v obrobnih gozdovih ...
Po končani jutranji pvečanosti so odšli druidi in druidinja v knežji dvorec, vojniki pa so posedli po ravnici, po gozdu i obronkih hriba, na katerem je stal knežji dvorec; hlapci in dekle pa so jim začeli donašati jedače in pijače.
Podobna pogrebna svečanost se je ponovila tistega dne še dvakrat; prvič opoldne, ko je stalo sonce najvišje na nebu, drugič pa proti večefll, ko je sonre zahajalo In ie *ačel legati mrak na dol in breg.
I Noč je bila lepa in mirna; Ie tu in
tam se je oglasila sovo; motile so jih baklje, ki so razsvetljevale bližnje predele gozda.
Drugega dne pred sončnim vzhodom 6o se začeli pogrebni obredi.
Pred žrtvenikom so sc zbrali druidi Lugetumund, Pirevint, Albarot in Virogunt; čakali so na sončni vzhod...
Po sončnem vzhodu pa so sc enčele molitve, ki so bile podobne molitvam izza prejšnjega dne; in podobno kot prvega dne so jim pritrjevali vojniki z udarci na ščite.
Po končanih molitvah so začeli urejati pogrebni izprevod .,.
Na konju je prijezdil Alpavulf; na dolgem kopju je nosil nasajeno lobanjo knezovega največjega sovražnika; za Al-pavulfotn so vodili knezovega najljubšega konja; za tem konjem so jezdili trije vojniki, ki so držali v rokah v6ak po en venec lobanj, ki so bile nabrane na močnih trtah; te lobanje so bile lobanje onih sovražnikovih velmož, ki jih je v vojnah potolkel knez Tolistobar z lastno roko. Tem trem vojnikom je sledil močan trop vojnikov pešcev. Pešcem so sledili vele-moije, ki so nosili knezovo truplo; za temi so korakali druidi. Druidom je sledila kneginja z druidinjo Bijaniro; tema so sledili kneževiči Golimor, Arjovint Arvenuef in Ingubot: tem so slediti odposlanci knetsov in velmož, ki so bili prijatelji umrlega kneza; za temi so se vrstili domači velmožje; za temi pa so korakalo množic« vojnikov. Hlapci in dekle so stali na cesti, ker sc pogreba in
pogrebnih svečanosti niso smeli udeleževati.
Pogrebni izprevod je krenil mimo današnjih stiskih Mekinj proti Stični, od tod na Vir, iz Vira v Griže in od tod proti današnjim Gomilam; zakaj pokopališče za kneza in velemože je bilo tod okoli; in še sedaj pričajo holmi tod okoli o tem, dasi jc večino teh holmov razrila in prekopala kneginja meklenburška in razprodala dragocene najdenine v Nemčijo in v Ameriko; lc malo od tega je ostalo pri nas doma; in še to, kar jc, so izkopali in izrovali kmetje po okoliških njivah, kjer so Kelti pokopavali manj odlične mrtvece.
Ko so prinesli knezovo truplo na prostor, ki je bil določen za knezovo gomilo, je bil šator za knezovo posmrtno domovanje že zgrajen; zgradili so ga iz močnih tramov; na že pripravljeni prestol so mu naslonili vse njegovo orožje, pred noge pa so mu položili vence lobanj; na levo stran prestola so postavili situlo, napolnjeno s krvjo živali, ki so jih zaklali nalašč zoto. na desno stran prestola pa so postavili silulo z jestvi-nami; v ozadje prestola so postavili knezovega konja; ko jc bilo vse to urejeno, so s tramovi zadelali še odortino spredaj; in tako je dobil knez Tolistobai v nekaki leseni grobnici svoje zadnje domovanje.
Pred tako zaprlo grobnico so se vstopili kneginia Ilelvesvinta in njeni štirjo sinovi; Je enkrat so zapeli druidi z za-teglim In grgral.ičim glasom svoje molitve in konec je bilo pogrebnih obredov.
ffe jtftitelu tiaSuuaat — Za Ljudsko lialianMj Joie Kramarii ~ HerausgeOer, U'-jatelj; Lni. Joža Sodja — Sclulltleli«, oredolki Janko Haln«.