SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 33
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 29 de agosto - 29. avgusta 2013
le po poti resnice
Tudi jesen bo vroča
JANEZ JUHANT _
(Nagovor na proslavi v Rovtah, ob 20-letnici postavitve spominskih farnih plošč in za 70 let ustanovitve Slovenskega domobranstva)
Malokdo si je mogel predstavljati, da se bo slovenska zgodovina po nemškem napadu na Jugoslavijo razvijala v tako strahovitih razsežnostih. Škof Gregorij, profesorja Lambert Ehrlich in Aleš Ušeničnik ter drugi prisebni duhovi pa so čutili, kaj prihaja nad naš narod. Iz te globoke, krščanske in človeške prisebnosti, niso nehali opozarjati in svariti pred grozečo nevarnostjo, a so to svojo zvestobo izročilom s številnimi drugimi žrtvami plačali z mučeniško krvjo, prezirom in poskusi izbrisa iz narodovega spomina.
Nasprotno so samozvanci izkoristili in prikrojili zamisli nemškega misleca in načrtno uzakonili prevrednotenje vseh vrednot, oziroma postavili na glavo to, kar je civilizacija zgradila v milijonih letih, kot je zapisal židovski pisatelj. Še več: leta 1939 so ti podpisali zavezo zlu, ki je, ne glede na različne ideološko-politične taktike in preračunavanja, ustvarila dežele krvi, kot je zapisal zgodovinar. Ne spreglejmo tudi krivic, ki so jih v stoletjih modernega razvoja povzročali nevero-dostojni kristjani, da je stanje predvsem delavcev in kmetov klicalo po novem družbenem redu, kot ga je v imenu krščanstva pri nas oznanjal Andrej Gosar. Omenjena zarota zla je poteptala vero v dobro človeka, iz ljudi pa napravila brezčutne stroje in neznatne številke, kot je izkusil tudi naš stoletnik Boris Pahor. Ljudje so postali nepomembni, ko je oblast kot edini cilj poteptala še zadnji kanček človeškosti. Ni nenavadno, da so ljudje ostali brez besed, kot je zapisal isti ruski židovski pisatelj.
1. Onemeli so tudi možje in žene, vaši predniki, ki so od nekdaj z ljubeznijo, srčnostjo in krščanskim upanjem ter vdanostjo v Božjo voljo v potu svojega obraza služili svoj vsakdanji kruh na teh polhograjskih pobočjih. Brezvestni stroj jim je začel uničevati življenja in imovino. Kdo bi bil lahko danes pameten in bi jim odrekal, da branijo svoj dom in rod? Prelomni časi ločitve, kot smo slišali prejšnjo nedeljo v Evangeliju, niso dopuščali neodločnosti. In tudi danes nam Jezus v evangeliju veleva čuječnost.
Domobranci so se zavedali, da čuvajo ne le dom in rod, pač pa so proti svoji volji postali branik krščanskih izročil, vsega, kar so ohranjali rodovi pred njimi. Ne glede na njihov poraz jim zgodovina danes daje prav, saj so se uprli sovražniku človeštva, komunizmu, kot daje prav tudi tistim, ki so se uprli nacizmu. Nikoli, ne takrat ne danes, pa zgodovina ne bo dala prav spletkarjem, ki zase in za svoje privilegije teptajo resnico, pravičnost in človekovo dostojanstvo. Le kjer pšenično zrno pade v zemljo, tam rodi novo življenje in postane blagoslov za prihodnje rodove. Prav tako so žrtve, ki se jih spominjamo, dale celo svoja življenja. Božja beseda pa nas znova kliče k čuječnosti. Veleva nam presojati znamenja časa in hoditi po ozki poti, po kateri so hodili ljudje, ki se jih s hvaležnostjo spominjamo. Da pa široka pot, na kateri je vse dovoljeno, vodi v pogubljenje, nam zgovorno potrjuje žalostna polpreteklost in njene usedline v sedanjosti. Kljub temu, da sodbo prepuščamo Bogu, nam apostol
(Nadaljuje na 2. strani)
V Evropi politika prehaja iz poletnega spanja v jesenski vrvež. Slovenija ni izjema. Nasprotno; hude gospodarske finančne težave napovedujejo, da se poletje končuje in da v ospredje spet prihajajo politične teme. Če že suša vlada v kmetijstvu, ki je samo v Podravju prizadela med 40 in 100 odstotki poljščin, pa v politiki suše ni. A je kljub temu vroče.
Najprej je zavrelo v javnosti zato, ker je državni sekretar v kabinetu pre-mierke Gašpar Gašpar Mišič oznanil, da se poteguje za položaj prvega moža Luke Koper. Po številnih očitkih, da gre za politično kadrovanje (Gašpar Gašpar Mišič je namreč precej viden član vladajoče Pozitivne Slovenije), je po sestanku s premierko v sredo prejšnjega tedna odstopil s funkcije, vlada pa je njegov odstop potrdila dan pozneje. Mišič je bil najvidnejši kandidat za predsednika uprave Luke Koper. Vendar tamkajšnji delavci po nekaterih navedbah nad to idejo niso navdušeni. Strokovnjak za pomorsko pravo dr. Marko Pavliha je dejal, da Luka Koper potrebuje popravni izpit. Končno je nadzorni svet odločil in sporni mož je prevzel vodstvo tega ključnega slovenskega podjetja. Ob tem je Premierka Bratuškova prepričana, da je njegovo imenovanje za predsednika uprave Luke nedopustno. Igor Lukšič je zgrožen: »Stvari so šle čez rob.« Karl Erjavec je izjavil: »To se preprosto ne bi smelo zgoditi.« A v javnosti se pojavljajo glasovi, ki govorijo o »stricih iz ospredja«
Sicer pa na mizi čaka kar nekaj zah-
tevnih nalog: proračun za leto 2014 in znižanje primanjkljaja pod 3 odstotke BDP Bruslju bo morala pokazati, kako izvaja protikrizne ukrepe, čaka jo zahtevna zdravstvena reforma, kmetje, ki se ne strinjajo z novim načinom obračunavanja davkov, grozijo z zaporo cest. Najtrši oreh bo stabilizacija javnih financ.
Zato se je pretekli ponedeljek 26. avgusta sestala vladna ekipa s premierko Alenko Bratušek na čelu. Razpravljali so o spremembah proračuna za leto 2014. A po 11 urah usklajevanj konkretni ukrepi ostajajo nedorečeni.
Bratuškova je sicer minuli teden po seji vlade napovedala, da bodo nov paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavili med 20. in 25. septembrom. Kot je že pojasnila, se zaveda, da ukrepi ne bodo priljubljeni in deležni popolne podpore, a si želi, da bi se večina strinjala, da gre za ukrepe, ki Slovenijo peljejo naprej. Za krpanje proračunske luknje ima sicer vlada še dober mesec dni časa, saj mora spremembe v Državni zbor posredovati do 1. oktobra. Tako so to pot le razpravljali o možnih rešitvah, vendar ministri ne pred ne po srečanju niso želeli dajati izjav.
Že nekaj časa pa je slišati, da naj bi vlada razmišljala o nekajodstotnih rezih na vseh področjih. Neuradno naj bi načrtovali dvoodstotno znižanje socialnih transferjev, v načrtu pa naj bi imeli tudi ukrep neusklajevanja vseh dohodninskih olajšav z inflacijo.
Predsednik koalicijske DeSUS Karl Erjavec vseskozi poudarja, da v stranki v nobenem primeru ne bodo pristali na znižanje pokojnin, kar naj bi vlada upoštevala, vendar pa naj bi kljub nasprotovanju DeSUS v igri ostajala možnost posega v letni dodatek oziroma regres upokojencev (neke vrste »aguinaldo«). V skladu z majskim dogovorom ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta s sindikati javnega sektorja naj bi vlada držala obljubo in naj ne bi posegala v maso za plače, ostaja pa zaveza vlade, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih letos in prihodnje leto dosegalo s selektivno in restriktivno politiko nadomeščanja javnih uslužbencev, ki jim preneha delovno razmerje, ki pa v obdobju januar 2013-ja-nuar 2014 in januar 2014-januar 2015 ne bo preseglo enega odstotka.
Prav tako med že napovedanimi ukrepi na prihodkovni strani za zdaj ostaja davek na nepremičnine, vlada pa še vedno ni opustila ideje o uvedbi t. i. kriznega davka. DZ je sicer proračun za leto 2014 sprejel decembra lani, ko je vlada še načrtovala, da bo uspela letos proračunski primanjkljaj znižati na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in v prihodnjem letu na 2,5 odstotka. A je zaradi skokovite rasti primanjkljaja v prvih letošnjih mesecih z julijskim rebalansom zvišala najvišji dopustni primanjkljaj na 4,4 odstotka BDP, za leto 2014 pa je odločena slediti ciljem iz programa stabilnosti, ki so bili potrjeni na ravni EU.
Stoletni Boris Pahor
V	ponedeljek, 26. avgusta, je praznoval sto let življenja tržaški pisatelj Boris Pahor. Velja za enega najpomembnejših živečih pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi najbolj prevajani slovenski avtor. Večkrat so ga omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost.
Rojen je bil v slovenski družini v Trstu, tedaj v Avstro--Ogrski. V otroških in mladostniških letih je bil priča rasti nacionalistične ideologije, leta 1920 npr. požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga izvedli italijanski fašisti. O nasilju nad slovenščino nazorno piše v črtici Metulj na obešalniku iz zbirke Grmada v pristanu, kjer fašistični učitelj malo Julko obesi za kite na kavelj obešalnika, ker je govorila slovensko.
V	slovensko osnovno šolo v Trstu je začel zahajati leta 1919. 1930 se je vpisal na klasično gimnazijo v škofijskem semenišču v Kopru, kjer e maturiral leta 1935. Za tem ev Gorici študiral teologi-o, vendar je študij leta 1938 opustil. Med študijem se je začel zavzemati za slovenski knjižni jezik. V tem času je bila prepovedana vsakršna javna in zasebna raba slovenščine v Julijski krajini. Pahor je zato objavil svojo prvo prozo v celjski reviji Mladika pod
psevdonimom Jožko Ambro-žič. Leta 1939 je navezal pisemski stik s pesnikom Edvardom Kocbekom. V Trstu je bil v tesnem stiku s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in tigrovci, ki so delovali podtalno. Iz tega časa je tudi njegovo urednikovanje revij Malajda (1939) in Dvignjeni iz nedelje strmimo v zemeljski krog (1940).
Leta 1940 je bil Pahor vpoklican v italijansko vojsko in 1941 poslan v Libijo. Po propadu Mussolinija in kapitulaciji Italije se je septembra 1943 vrnil v Trst, ki je že bil pod nemško okupacijo. Koncem januarja 1944 je padel v roke gestapu. Prestal je razna koncentracijska taborišča. Izkušnje iz koncentracijskih taborišč so postale tema Pahorjevih del, na primer v svetovno znanem romanu Nekropola.
Pahor se je v Trst vrnil konec leta 1946, ko je bilo območje pod zavezniško upravo. Nekaj let je živel kot svobodni književnik. Prejel je pisateljsko štipendijo in objavljal v reviji Razgledi. 1953 je po prenehanju Razgledov poskusil z izdajanjem svoje revije Sidro in nato Tokovi, ki pa sta bili kratkega diha. Zbližal se je z liberalnimi demokrati in leta 1966 ustanovil Zaliv v katerem je zagovarjal tradicio-
nalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu takratne socialistične Jugoslavije.
Med letoma 1953 in 1975 je Pahor poučeval kot profesor italijanske književnosti na slovenski srednji šoli v Trstu. Bil je aktiven član in častni podpredsednik Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur. V tej funkciji je prepotoval Evropo in odkrival njeno kulturno raznovrstnost.
Leta 1975 sta Pahor in Alojz Rebula v Trstu izdala brošuro Edvard Kocbek: pričevalec našega časa z intervjujem s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v katerem je obsodil zunajsodni poboj 12.000 na Koroško prebeglih slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji. Knjiga je v Jugoslaviji dvignila veliko prahu, Kocbek je bil anate-miziran in izločen iz javnega življenja. Zaliv, ki je knjigo izdal, je bil v Jugoslaviji prepovedan, vstop v državo so za eno leto in potem še za dve leti, vse do leta 1979, prepovedali tudi Pahorju, ki je spet prestopil mejo leta 1981, ko se je udeležil Kocbekovega pogreba.
Pahorjev stil označujejo
kot nacionalno in humanistično angažirani realizem z idealnima vrednotama erosa in etosa. Avtor poudarja, da je ljubezen edina vrednota, ki lahko človeka v osebnem in človeštvo v socialnem smislu odreši zla. V svetovnonazorskem pogledu je agnostik, vitalist, aktivist in pluralist. Venomer poudarja nacionalno zavest, ki je nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.
Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med njimi Prešernovo nagrado (1992); red Legije časti, najvišje francosko državno priznanje (2007); avstrijski častni križ za znanost in umetnost, najvišje priznanje, ki ga lahko dobi tujec v Avstriji; in še mnoge druge.
O njegovi stoletnici in odmevih po vsem svetu, bomo pisali še v prihodnji številki.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Proslava v Rovtah
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Tako kot v bližnjem Šentjoštu, so tudi v Rovtah imeli več razlogov za proslavo: 20 let postavitve spominskih farnih plošč in 70 let ustanovitve Slovenskega domo-branstva. K tema dvema obletnicama so pridružili tudi spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov, ki ga praznujemo 23. avgusta.
In slavje je trajalo dva dni. V soboto je bila najprej okrogla miza v Domu krajanov Rovte, pri katerem so sodelovali Jože Dežman, Marta Keršič in dr. Andrej Mihevc ter dve ženi-pričevalki, ki sta po vojni ostali siroti. Pevsko noto so dali pevci Domoljubnega zbora pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika, slikovno pa odprtje razstave medvojnega in povojnega gradiva iz Rovt. Kot je rekel Milan iz Argentine, je bilo vzdušje tako, »kot je med nami v Buenos Airesu«.
Naslednji dan je bila slovesna maša, ki jo je ob somaše-vanju več duhovnikov daroval akad. prof. dr. Janez Juhant. Cerkev je bila polna, natrpana, tako da smo morali slediti poteku zunaj, ob cerkvi, kjer je sledila kulturna proslava.
V	pridigi je dr. Juhant spomnil na dogodke, ki so sledili nemškemu napadu leta 1941 in na žrtve, ki so sledile v naslednjih letih in na spomenike, ki nas spominjajo nanje. (Govor prinašamo na uvodnem mestu).
Na trgu ob cerkvi je zbrane nagovoril župan Logatca Berto Menard, ki je opozoril na razklanost naroda. Kot je povedal, »očitno kot narod še nismo odrasli, ker smo polni obtoževanj, ker mnogi še vedno govorijo o več resnicah«.
Bivši predsednik vlade RS Janez Janša je v sočnem govoru - ki so ga poslušalci velikokrat prekinili z odobravajočim ploskanjem - omenil nekaj ključnih zgodovinskih točk: »Genocid je izum marksizma. Karl Marx je leta 1848 v Neue Rheinsche Zeitung zapisal, da bodo morale 'rase in razredi, ki niso na ustrezni stopnji razvoja, enostavno umreti v velikem revolucionarnem holokavstu'. Med te 'zaostale rase' je poleg ostalih Slovanov uvrstil tudi Slovence.
Sto let pred Hitlerjem je naš in druge slovanske narode na uničenje obsodil ravno utemeljitelj svetovnega komunizma. (...)
V	petek (23. avg.; op. p.) je minilo 74 let od formalnega zavezništva, ki sta ga sklenila Stalin in Hitler, dva največja zla človeštva. Slovenski komunisti so bili nato preko Kominterne dve leti v zavezništvu in kolaboraciji z obema. Podpirali so razkosanje Poljske in okupacijo Baltika. In še prej agresijo na Finsko. Stalinove čistke. Genocid v Ukrajini.
Tisti, ki so že pred okupacijo dve leti kolaborirali tako s
Stalinom kot s Hitlerjem, nimajo nobene moralne pravice drugim očitati kolaboracijo. Po dveh letih sožitja sta se oba zla spopadla oziroma je eno zlo napadlo drugo. V Sloveniji nas želijo nekateri prepričati, da je eno zlo s tem, ko se je spopadlo z drugim, prenehalo biti zlo in je postalo dobro. To seveda ni res. Zlo je zlo zaradi svojega značaja in posledic svojih ravnanj. (...)
Pri osamosvajanju Slovenije naš glavni nasprotnik ni bila JLA, temveč slovenski komunistični vrh. Za začetek je agresorju omogočil razorožitev slovenske Teritorialne obrambe. Demosovi odločitvi o plebiscitu, ki jo je sicer vsaj deloma podpiralo tudi njihovo članstvo, si ni upal odkrito nasprotovati. Naredil pa je vse, da bi bila slovenska osamosvojitev zgolj operetno dejanje, po katerem bi Demosova vlada padla, komunisti pa bi začeli obnavljati Jugoslovansko konfederacijo. Kučan in Ribičič sta celo med samo vojno prosila vplivnega italijanskega politika Pierra Fassina, naj Evropa v času Demosove vlade ne prizna samostojne Slovenije. (...)
Današnje dogajanje v Sloveniji je nemogoče razumeti brez poznavanja resnice o naši preteklosti. Apatične in navidezno apatične sodržavljane zatrjevanje, da jih zgodovina ne zanima in da se ne želijo ukvarjati s preteklostjo, prav nič ne odreši posledic te preteklosti.
Brez tega, da se v skladu z resolucijo Sveta Evrope 1096 razgradijo monopoli totalitarnega režima, Slovenija nikoli ne bo izšla iz krize.
Šele po razgradnji teh monopolov bo mogoča tudi sprava v narodu. Še pred njo se morata prej zgoditi resnica in pravica.
Do tega pa ne bo prišlo samo od sebe. Nobeno zlo ni propadlo brez odpora. Ta je danes nujen. Zla ni mogoče premagati z njegovim orožjem, sicer se vsaka razlika zabriše. To pa ne pomeni, da je mogoče z odporom odlašati še nekaj let, mesecev ali dni. Ne. Začeti se mora takoj. Danes. In vsak naj naredi tisto, kar more.«
Tudi prof. Justin Stanovnik je bil najavljen kot govornik. Ker se osebno ni mogel udeležiti proslave, so njegovo govor prebrali.
Spominske slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi nekdanji predsednik Državnega zbora dr. France Cukjati, podpredsednica SDS Alenka Jeraj in poslanka Nove Slovenije Iva Dimic, ki je prisotne tudi pozdravila.
S pevskimi vstopi je meglen in skoraj deževen dan popestril že omenjeni Domoljubni zbor s spremljavo pihalnega seksteta. Med množico udeležencev so bili tudi Slovenci iz Argentine, obiskovalci in preseljenci; najvidnejši med njimi je bil Marko Fink, ki je pel med mašo.
Proti veliki množici v Rovtah je peščica (slabih petdeset ljudi) z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem na čelu v bližini Rovt organizirala proti-proslavo, ki je imela seveda veliko (večjo) podporo medijev, kljub številčni neznatnosti. Kasneje so mediji tudi na široko objavljali razne proteste in lažne obtožbe »levih fašistov«, kot jih je imenoval Janez Janša v svojem govoru.
GB
LE PO POTI RESNICE
(Prihaja s 1. strani)
veleva, da, če hočemo odrešenje, se moramo do krvi izogibati grehu. Tako je ravnala večina vaših rojakov in vseh drugih žrtev, ki se jih spominjamo te dni. Obenem pa je treba tudi zdaj čuti pred vrati ter po svoji vesti in krščanski dolžnosti braniti resnico ter se zavzemati za pravičnost med nami. To je tudi naš dolg do vseh, ki so zanjo umirali.
2. Opravljamo najbolj prvotno človeško dolžnost, znano in zasidrano globoko v kulturi oziroma izročilu človeštva od pradavnine: spominjati se mrtvih, posebej njih, ki so bili žrtve nasilja. Spomeniki niso le znamenja za mrtve, so predvsem pomnik živim, vsem državljanom, saj so bili to ljudje naše krvi, naših korenin. Žrtve sprašujete vest nam, kristjanom, in posebno voditeljem Cerkve, naj se z vso vero in srčnostjo postavimo v bran žrtvam in potrdimo Vašo pravico, ki so Vam jo tako kruto odrekli samozvanci človeštva. To pravico Vam je končno priznala večina demokratičnega sveta s proglasitvijo dneva spomina na vse žrtve, ne le Auschwitza, Srebrenice, pač pa tudi Roga, Hude Jame in vseh drugih brezen, tudi teh med Logatcem in Rovtami. Dragi mučenci, četudi bi Vam zemeljski veljaki, ki jih pri tem lahko ovira preračunljiva oblast, tega ne priznali, ali Vam nismo dolžni tega priznati
vsaj mi, ki nam vera in Božje kraljestvo, za kar ste trpeli in umirali, kaj pomenita?! Tudi zato, da bi slovenske kristjane, posebej klerike, v prihodnje odločna predanost spominu na Vašo žrtev obvarovala kompromisov in stranpoti, ki razjedajo našo cerkveno skupnost.
3. Spoštovani pričevalci, za Božje kraljestvo ste dali svoja življenja. Verovali ste v resnico, se bali Božje pravičnosti in se niste prepustili človeški preračunljivi oblasti. Predvsem pa ste zaščitili nedolžne in za to morali umreti sami. Spoštovane sestre in bratje, Vaša imena so bila zapisana pred dvajsetimi leti na spomenik pred cerkvijo, Vaša telesa pa čakajo vstajenja nekje na slovenski zemlji. Hvala Vam za Vaše pričevanje! Spoštovani potomci, ki tukaj vztrajate pri resnici in preganjate strahove, ki so nam jih vsadili v kosti in s katerimi nas hočejo še kar naprej ustrahovati, saj resnica prihaja na dan. Če ne bomo govorili mi, bodo kamni vpili. Verjamem, da smo kljub brezupu, ki razjeda Slovenijo, z Vami, ki ste umirali za resnico, z vsemi, ki smo zbrani v njihov spomin na tem kraju spomina dovolj pogumni, da bomo živeli spet upanje in z vero zrli v prihodnost. Okrepljeni v veri namreč trdno verujemo, da je bil našim rojakom Jezus pot, resnica in življenje in da je zmaga, ki premaga svet, naša vera. In čeprav se pri nas zdijo najbolj normalne človeške reči vprašljive, verjamem, da bomo le po poti resnice, srčno in vdano, spravljeni in svobodni spet povrnili vero v človeka, Slovencem pa vero v prihodnost.
Slaba dva meseca manjkata do nadomestnih parlamentarnih volitev. Kakšna je ljudska volja so jasno pokazale že pretekle primarne volitve. Zato se tako vlada kot opozicija trudita, da bi utrdili svoj položaj. Predvsem vlada ima težko nalogo, saj jo je presenetil hud poraz.
Težave se kopičijo. A
medtem, ko opozicijo skrbi le, kako povečati svojo žetev, se vlada sooča z neštetimi problemi, ki so obenem vzrok njenega padca priljubljenosti in seveda odtoka glasov. Vemo, da je glavni vzrok ljudskega nezadovoljstva inflacija. Nenehna rast cen, kljub vsem vladnim »zamrznjenjem« , grobo prizadeva tako srednji sloj kot najbolj revne. Čeprav vlada povišuje razne podpore, ti »nadomestki plač« izgubljajo na kupni moči. Nezadovoljstvo se tako seli tudi v predele, o katerih je bila vlada prepričana, da jo bodo brezpogojno podprli. Jasno je, da ves vladni propagandni aparat (4 tisoč milijonov pesov vloži letno le za medije), pa tudi vse podpore (letos so subvencija narasle kar 70%) ne pomagajo. Nejevolja je hujša. Druga ljudska skrb pa je pomanjkanje varnosti. Vlada je do skrajnosti vztrajala na teoriji, da je to le »občutek«, ki ga širi opozicijsko časopisje. A realnost jo tolče po obrazu. Te dni je državni tajnik za varnost (Sergio Berni) končno priznal, da je kriminal resnično prisoten, in napovedal vrsto ukrepov. A tega se ne da rešiti v dveh mesecih. Pobeg nevarnih kriminalcev iz jetnišnic je le še potrdil, da vlada te zadeve ne jemlje resno. No, potem lahko omenimo še padanje pozitivne trgovske bilance, kaos v železniškem transportu, upadanje šolskega sistema, rastoče obtožbe korupcije. Krona vsemu je bila odločba sodne zbornice v New Yorku, ki je državo obsodila, da mora plačati zapadle bone zunanjega dolga. Pritožba na vrhovno sodišče ne obeta uspeha.
Protinapad. Na vso naglico skuša vlada urediti čim več svojih težav. V to spada ponudba nove zamenjave bonov zunanjega dolga. Ideja ni napačna. Težava pa je v tem, da kljub dosedanjemu rednemu plačevanju država, pod sedanjo upravo, ne uživa zaupanja. Tudi notranje gospodarsko stanje ima korenine v tem občutku. Naj so vlade napovedi še tako blesteče, dejstvo je, da je edini način, da se doseže razmah proizvodnje, dodatna notranja in zunanja investicija. Argentinski proizvodni aparat postaja zastarel. A ne domači, še manj tudi podjetniki
nočejo vložiti dodatnih sredstev v državo, ki ne spoštuje zakonov, še manj tujega kapitala. Prevzem španske petrolejske družbe Repsol je bil nesmiseln in ima tragične posledice. Sedanje preganjanje čilske letalske družbe LAN gre po isti poti. Onemogočiti delovanje tujega podjetja ne koristi domači zavoženi letalski družbi, ki požira milijone državnih sredstev, ker je njena uprava v rokah neizkušenih in objestnih mladeničev (La Campora). Gospa predsednica je povabila »gospodarje žoge« na srečanje v južni Santa Cruz. A tam je, spričo zadržanosti gostov, le potrdila, da bo vlada vztrajala v svojem gospodarskem programu. Med prisotnimi pa ni bilo ne upornih sindikalistov, niti vladi neprijaznih podjetnikov, ne (kar najbolj skrbi) predstavnikov kmetov, čeprav kmetijstvo prispeva 60% narodne proizvodnje. Nenaden sklic novega sestanka za ta torek, 27. avgusta, je le dokaz obupanosti, a obenem brezciljnosti. Ne vedo, kaj naj naredijo. To je primer »davka na plače«, ki je bil eden adutov opozicije.
Politični manevri. Prve ankete javnega mnenja po primarnih volitvah kažejo, da opozicija še napreduje. To vlado draži. Zato skuša v provinci Buenos Aires, ki je zanjo še vedno ključno območje, vplivati na župane, da bi s svojim nastopom ojačili možnosti vladnega kandidata (Insaurralde). Na isti točki deluje Sergio Massa, ki je postal vpliven tudi v provincijskem parlamentu. Dva senatorja, ki sta bila v vrstah guvernerja (Scioli), sta enostavno presedlala k županu mesta Tigre. S tem pa je guverner ostal brez lastne večine v senatu. Za katerokoli zakonsko pobudo je odvisen od vlade (kirchnerizma), ali pa od svojega tekmeca. Jasno je že, da se na prihodnjih volitvah odloča tudi predsedniška kandidatura za leto 2015. Vse sedanje povezave in dogovori imajo na vidiku to točko. Scioli je že predložil, naj se čez dve leti kandidatura pero-nizma odloči na primarnih volitvah. Večina v stranki soglaša. S tem pa je zadal hud udarec predsednici. Gospe Cristini, ki ne bo mogla ponovno kandidirati, je ostala tolažba, da bo ona izbrala naslednika. A danes ne more napadati Sciolija, ker ga krvavo potrebuje za volilno kampanjo. Po predsedniškem mestu teži tudi cordobski De la Sota, med radikali mendoški Cobos, v povezavi s socialisti pa Bi-ner. Kaj pa Macri? Brez vredne strukture po vsej državi zaenkrat njegovi upi nimajo podlage.
OB UČITELJSKEM DNEVU
Francetu Vitrihu v spomin
Težko bi našli danes v svojih učiteljskih zapiskih dragocenejše ime,
kot raj -nega g.
Franceta Vitriha.
Četudi bi ga vsi osebno ne poznali, bi bil vsaj na videz znan obiskovalcem Slovenske hiše, zlasti zadnje srede v mesecih, ko so se voditeljice slovenskih šol posvečale skupnemu delu številnih tečajev. In tega ni bilo malo. Potrebno je bilo enotno delo, medsebojna povezanost, skupni program, nove učne moči, skladnost z drugim slovenskim delovanjem, pa tudi medsebojno poznanje in stik z zunanjim učečim svetom.
Dasi obstoječi javni delavci in ustanove niso bili brezčutni za slo-
vensko šolstvo in delo v reševanju problemov, je njegova osebnost vedno vplivala blagodejno. Bil je spoštljiv do sodelavcev, vesten v svojem delu, neutrudljiv, požrtvovalen, idealist v izvajanju programov in iznajdljiv v malenkostih. Ni štedil v materialnih in duhovnih sredstvih, kadar je šlo tudi za čas in kilometre prehojene poti. Ni čakal priznanja, še več, branil se ga je. Vendar mu je kljub njegovemu nasprotovanju Zedinjena Slovenija leta 2001 podelila svoje priznanje »za Vaše 28-letno delovanje kot šolski referent društva Zedinjena Slovenija; za neizčrpno garanje v službi naših šolskih tečajev ...« Leta 2007 pa mu je tedanji veleposlanik RS, prof. Avguštin Vivod podelil še priznanje domovine Slovenije.
Če danes priznavamo pozitivnost naših šolskih in srednješolskih tečajev, ne moremo preko prvih korenin, ki so zrasle iz idealizma našega prvega učiteljstva, ki ga je sestavljal tudi naš g. France.
Hvala njemu in sodelavcem!
Naj naš vrhovn i »šef« blaženi škof Slomšek iz večnosti prosi blago -slova za delo naših »del avcev« v slovenskem »vinogradu« doma in v zdom-stvu.
M. B.
Ob prejemu priznanja na veleposlaništvu Republike Slovenije, decembra 2007
Tudi v Clevelandu
Povsod se slovenski izseljenci radi spominjajo največjega Marijinega praznika. Tudi v Clevelandu so se ga rojaki spomnili in ga slovesno obhajali. Marija Vnebovzeta je namreč zavetnica še najbolj aktivne župnije Slovencev v Clevelandu. Zato je vsako leto slovesno, za vsemi obredi, ljudskim sodelovanjem in pobožnostmi, ki jih leto za letom zvesto izvajajo.
Na prvo nedeljo po Marijinem prazniku pa ta župnija pripravi svojo vsakoletno veselico ali kot temu rečejo ameriški Slovenci, piknik na Slovenski pristavi.
Župnik Janez Kumše je ob 12:30 daroval sveto mašo v paviljonu. Navzočih je bilo veliko ljudi, ki so po maši bili deležni kosila. Teh kosil so servirali blizu 500, kar je kar lepa številka. Še veliko več je prišlo obiskovalcev popoldne. Če si pogledal po travniku, ki služi kot parkirišče, je bilo videti morje avtomobilov. Župnijski prostovoljci so vse lepo pripravili in organizirali dan, da je vsak navzoč imel priliko kaj zaužiti in se ohladiti ob toplem nedeljskem popoldnevu. Na voljo so bili čevapčiči, klobase, priznani pristavski hamburgerji in tudi peciva je bilo na pretek. Ogradili so tudi posebni vrt, kjer je bilo na voljo vseh vrst piva iz skoraj vseh krajev sveta. Med odmorom plesnega ansambla so zaplesali mladi plesalci folklorne skupine Kres. Tudi to je navdušilo navzoče, saj se vse manj pojavljajo med ljudmi. Ob koncu dneva je pa župnik tudi izvedel tombolo.
V nedeljo, 11. avgusta, so pa na Pristavi gostili goste člani kluba Pristavskih upokojencev. Tudi tokrat je bila darovana sveta maša, ki jo je daroval argentinski rojak Franc Urbanija. Upokojenci so tudi postregli z kosilom. Popoldne se je razvil veseli dan ob plesni glasbi, balinanju in drugih aktivnosti. Nekateri so se lepo sprehajali po lepem kraju ali pa se ohladili v bazenu. To je veljalo posebno za mladino. Klub upokojencev vedno nameni ves izkupiček tega dneva nazaj Pristavi za vzdrževanje tega poletnega letovišča.
NA VELIKI ŠMAREN
Romanje v Lurdes
Na robu mesta Buenos Aires je naselje Lurdes. Tam stoji mogočno svetišče lur-ške Matere božje. Že pred več kot sedemdesetimi leti so Slovenci, tedaj pod vodstvom g. Janeza Hladnika, romali v ta argentinski Lurd. Še vedno se držimo tega izročila. Letos smo romali na slovesni praznik Marijinega vnebovzetja. A bila je neka sprememba v primerjavi Z drugimi romanji: tokrat smo šli dopoldne.
Ob vstopu v cerkev smo prejeli spominsko podobico Svetovnega srečanja mladih z molitvijo za mladino. Množica je zasedla klopi v velikem zgornjem svetišču. Vsi smo prišli počastit Marijo na njen največji praznik: družine z malimi otroki, mladina, starejši. Ob oltarju je bilo bandero svetogorske Matere božje, ki je še posebej zavetnica Primorske, od koder so bili prvi romarji v to svetišče. Pobožnost smo začeli z molitvijo rožnega venca; vodil jo je Franci Korošec. Sledile so pete litanije Matere božje, ki jih je pela priložnostna skupina; na orglah jih je spremljal Janez Žnidar.
Po litanijah je bil blagoslov z Najsvetejšim in sveta maša. Daroval jo je msgr. dr Jure Rode, somaševal pa g. Dane Vrečar. Mogočno ljudsko petje, pod vodstvom pevske skupine, je odmevalo pod oboke svetišča. Posamezne dele maše je napovedoval Janez Filipič; prvo berilo je bral Miloš Mavrič, drugo pa Ani Malovrh. Pri pridigi, ki jo je imel g. Dane Vrečar je poudaril, da je Marija božja Mati, najlepša med ženami. Brani nas in varuje; do nje imamo dostop z vsako prošnjo. V podobi brezjanske Marije Pomagaj nam je najbolj všeč. Marija nam kliče: lepo pozdravljeni; prišli ste v letu vere, da vam poživim vašo vero z ljubeznijo do Boga. Prosimo ga za novo srce, za luč, da bomo našli pravo pot. Bog je luč, Marija je zvezda Danica. Praznik vnebovzetja je najlepši Marijin praznik. Tudi mi, njeni otroci, smo ustvarjeni za nebesa. V slovo Mariji se prepustimo njenemu naročju, se ji izročimo in posvetimo.
Med romanjem je bila priložnost za zakrament sprave. Spovedovala sta gg. Marjan Bečan in Franci Cukjati. Veliko romarjev je pristopilo k sv. obhajilu. Ob koncu maše smo molili molitev za mladino. Od Marije smo se poslovili s pesmijo »Marija skoz' življenje«, jo prosili varstva in ji obljubili romanje prihodnje leto.
mm
DR. MARKO KREMZAR
Kmalu po dnevu zmage (Victory Day) je dobil maršal Alexander, kot vrhovni poveljnik zavezniških sil, ki so mejile na Jugoslavijo, od vlade navodilo, naj prepreči, da bi titovska vojska zasedla več ozemlja, kot ga je pripadalo Jugoslaviji do leta 1939, ker bo spreminjanje meja stvar mirovnih konferenc. (C24)
Verjetno je zaradi te situacije priletel v severno Italijo 12. maja Alexandrov britanski politični svetovalec Macmillan. Najprej je imel posvet z generalom McCreeryjem, naslednji dan pa v Celovcu s Keightleyem. Ta sestanek, 13. maja, na katerem je bilo po vsej verjetnosti sklenjeno vračanje Kozakov, je imenoval kasneje grof Tolstoj 'celovška zarota'. Od tedaj se je odnos 5. korpusa do protikomunističnih beguncev na njihovem zasedbe-nem ozemlju spremenil.
Naslednji dan (14. maja) je bil Macmillan spet v Neaplju. Isti večer je tam general Robertson, Alexandrov administrativni šef, izdal povelje, kasneje imenovano 'Robertsonovo povelje', ki pravi glede Jugoslovanov: 'Vse predane osebe jugoslovanske narodnosti, ki so služile v nemški vojski, naj se razorožijo
Ozadje vetrinjske tragedije
(3)
in predajo jugoslovanskim silam.' Na podlagi tega povelja je kasneje pred sodiščem lord Adlington, nekdanji brigadir Low, vztrajal, da je imel vso avtoriteto, da je lahko vrnil Titu celotno vetrinjsko taborišče, vojake in civiliste, može, žene in otroke. (C26)
Ker govori povelje, naj se omenjene osebe razorožijo, se po vsej verjetnosti ni nanašalo na tiste, ki so že predali orožje precej dni prej in toliko manj na civiliste. Najverjetneje je, da je bil to odgovor na poročilo, da se bližajo južni meji britanske okupacijske cone oddelki hrvaške vojske, ki je bila neposredno pod nemškim poveljstvom. Koroški se je 14. maja namreč bližalo 200.000 hrvaških vojakov in neznano, a verjetno še večje število civilistov, v upanju, da se s predajo Britancem rešijo pred divjanjem Titovih partizanov. Ta skupina Hrvatov je bila na meji pri Pliberku zavrnjena dne 15. maja 1945, to je dan po Robert-sonovem povelju. (C26)
Da ne bi bilo dvoma o namenu vrhovnega poveljstva glede beguncev, je dne 17. maja maršal Alexander izdal povelje, da naj se jugoslovanske begunce
in ujetnike z južne Avstrije premesti v 'District one' (okrajšano Diston), to je v severno Italijo. Zaradi tega imenujejo ta odlok 'Diston order' ali 'povelje Diston'. V njem Alexander pojasni, da je na območju Distone že 11.000 Jugoslovanov (srbski prostovoljci), ostalih 24.000 pa naj tja premestijo. To število odgovarja celoti vseh slovenskih, srbskih in celo hrvaških, vojaških in civilnih beguncev v Vetrinju. S tem je bilo Robertsonovo povelje dokončno pojasnjeno. (C32) Kasneje je gral. Robertson izdal nalog, naj prepeljejo prav tja tudi razorožene vojake nemške SS. Te so tja res prepeljali in jih kasneje izpustili. (C37)
Od 17. maja, ko je bilo izdano povelje Distonso bila vsa povelja Alexandrovega štaba povsem skladna v tem, da je treba jugoslovanske disidente obvarovati pred Titom. (C32 7) Omenjeno Alexandrovo povelje (Diston order) poudari, da bo dokončna namestitev teh beguncev odločena na ravni vlade. Da ne bodo vrnjeni Titu je bilo jasno, ker je dal Churchill, kot že omenjeno, 29. aprila navodila, katera je Alexander posredoval svojim poveljnikom v Italiji
in Avstriji 2. maja, in sicer, naj bodo protitovske enote razorožene in nastanjene v begunskih taboriščih ter da bo končno odločala o njih namestitvi vlada. (C32)
Kasneje, 23. maja, je bilo iz Alexandrovega štaba poslano 15. armadnemu zboru naslednje naročilo, ki le potrjuje prejšnja navodila: 'Noben Jugoslovan, ki je prišel v roke zavezniških vojakov ne bo vrnjen v Jugoslavijo ali izročen jugoslovanski vojski proti svoji volji. V tem so zapopadeni četniki, ustaši, Hrvatje, Slovenci in razni begunci ter disidenti, vključno ženske in otroci. Vsi omenjeni bodo prepeljani in varovani v primernih taboriščih'. (C35)
Poveljstvo 5. korpusa pa je ukrepalo drugače. Že 15. maja, dva dni pred podpisom povelja o vračanju jugoslovanskih pro-tikomunistov Titu, se je brigadir Low sestal s Titovim predstavnikom polkovnikom Hočevarjem z namenom 'koordinirati delovanje obeh vojsk'. Hočevar je hotel med drugim, da bi imele Titove enote nadzor nad vsemi taborišči, kjer so bili jugoslovanski begunci, kar je Low zavrnil. Sprejel pa je, kot je zapisal ta
dan, da bodo čim prej vrnjeni v Jugoslavijo vsi Hrvatje. (C30)
V arhivih britanske Foreign Office pa je shranjeno povelje 8. armadi, 'naj ne sklepa nika-kih dogovorov z jugoslovanskimi poveljniki'. To povelje je prejel 5. korpus 17. maja. Na sestanku s polkovnikom Ivanovičem, ki je nadaljeval pogovore pričete s Hočevarjem, sta dne 19. maja dobila Keightley in Low zagotovilo, da se partizani umaknejo s Koroške. Verjetno je bil ob tej priložnosti tudi govor o vračanju vseh Jugoslovanov (okrog 24.000), ki so bili pod nadzorstvom 5. korpusa. Partizani so se res umaknili s Koroške do 21. maja. Dva dni kasneje, 23. maja, so pričeli Britanci izročati z Vetrinja Hrvate, za njimi pa Srbe in Slovence. (C36) Večina teh je bila pomorjena takoj po izročitvi.
Lowov in Keightlyev dogovor s polkovnikom Ivanovičem so vsi trije slavili z večerjo, o kateri je Keigtley poročal generalu McCreeryu, vendar ni omenil vsebine dogovora. Tako je bil dogovor o vračanju izpeljan, na da bi bilo to znano poveljstvu 8. armade. (C33)
(Dalje prihodnjič)
SLOMSKOV DOM
Cafe Concert 2013
V soboto 1 7. avgusta so se ob 20.30 uri odprla vrata dvorane Slomškovega doma, v katero je vstopilo lepo število ljudi raznih starosti, da se je udeležilo Cafe Concerta 2013. Dvorana je bila primerno pripravljena za tako priložnost. Intimna razsvetljava, mize raznih velikosti pogrnjene v belem in s toplimi barvami, na odru obliži prav istih barv, skupaj s tremi ogledalnimi žogami in zaslon na desni strani odra so bili nedvomljiv znak resnosti, s katero je odbor Slomškovega doma pripravil ta večer. Ozračje v dvorani je izkazovalo zaupno in navdušeno pričakovanje
gostov. Na vsaki mizi je navzoče sprejela prižgana sveča in program večera, na katerem smo lahko brali, da je dandanes »Cafe Concert« lokal, ki je istočasno dvorana in kavarna, kjer publika ob kavi in pijači lahko uživa glasbene ali gledališke predstave.
Ob 21.45 je v nabiti dvorani na oder stopil predsednik Pavel Brula, pozdravil vse navzoče ter jih povabil k uživanju glasbe. Za njim je za prvo točko poskrbel talentiran Branko Marinič, ki je s saksofonom otvoril večer z dvema pesmima: You will be in my heart in Nothing's gonna change muy love for you. Na odru je izkazal ne samo svoj talent, temveč tudi svojo avtentično sigurnost,
sti. Njihova harmonična izdelava glasov zasluži posebno omembo. Marjan Loboda jih je s svojim značilnim mirom in nadarjenostjo tudi lepo spremljal pri drugi pesmi, Tonči se je pa pokazal kot multi-instrumentalist.
Za njimi je na oder stopil glavni gostitelj večera, zbor Ex corde, ki je pod vodstvom Marte Selan Brula zapel Prijatelji, ostanimo prijatelji, La Bamba in ABBA Capella. Iz analize repertoarja postane očitno, da ima zbor posebno naklonjenost za zborovske priredbe popularnih modernih pesmi, in da s tem na poseben način privlači publiko. Poleg tega, je vredno podčrtati napredek zbora tekom zadnjih let, sad odgovornega dela pevcev, zborovodkinje in vokalnega tehnika Marcela Brule. Lotijo se dokaj zahtevnih partitur, nekaterih s posebnimi tonalnimi spremembami, in doraščajo v zvestobi tej lastni značilnosti, ki doprinese dobrodošel agiornamento pevskemu delovanju v skupnosti. Kot znak tega naj velja posebno zadnja pesem.
Sledeči na vrsti je bil tercet MTL, katerega sestavljajo Marjan Loboda, Tonči Oblak in Ljudmila Smrdelj. Njim se je pozneje pridružil še Ivo Smrdelj. Na oder so doprinesli posebno svežost s primernim repertoarjem. Zapeli so Oče, Drive, Feels like home in Bed of roses, od vseh najuspešnejša, predvsem po zaslugi glasov. Ta osebni občutek kronista je potrdil tudi aplavz poslušalcev. Osma točka večera sta bili Marjana Štrfiček in Viki Kastelic, s klavirjem in flavto. Predstavili sta What are words, Syndicate in Concerning Hobbits znanega filmskega skladatelja Howard Shore.
Sledila sta Marta in Marcelo Brula, glavna pri organizaciji večera in oba znana glasbenika naše skupnosti. Njuna predstava je bila sicer kratka in omejena samo na pesem Naposled zrem luči iz Disnejevega filma Tangled. S spremljavo traka sta ljubeznivo in zaljubljeno zapela, poslušalci so ju pa nagradili z močnim aplavzom, veseli nad dejstvom, da sta si ta dva neutrudna delavca, ki ima-
prostost in navdušenje. Na drugem mestu so se predstavili Mladci in Mladenke in izvedli izredno koordinirano predstavo s kozarci, ki so jih uporabljali kot tolkala, skupaj z rokami. Po ploskanju so pa zapustili oder in se vrnili k kelnarjenju, med tem ko se je slišala primerna Smolarje-va Je treba delat.
Kmalu so na oder stopili Damjan Marinčič, Martin Marolt, Tomi Marolt, Marjan Vombergar in Danilo Žgaj-nar pod imenom Kilometro 43. Novi bend se je tokrat prvič predstavil, obetamo mu pa uspešno prihodnost, saj so dobro izvedli pesmi Arde la ciudad, Salala (Čuki) in I need you (Beatles). Publika je zaprosila »še eno« in mladi glasbeniki so se torej poslovili s Calamarovo Flaca. Posebne omembe je vredno dejstvo, da so se štirje člani kvinteta vrstili pri petju, kar jim bo v prihodnosti dalo izredne možnosti za izdelavo vokalnih harmonij.
V akustičnem formatu so se na četrtem mestu predstavili Martin Marolt, Luka Škulj, Marjan Vombergar in Danilo Žgajnar, ravno pod imenom Rock Acusticos. Pripravili so pesem Till there was you, katero so podali z dol-goveznostjo, ki je akustični glasbi značilna. Peta na vrsti je bila skupina, ki jo sestavljajo Saši, Ljudmila in Ivo Smrdelj ter Tonči Oblak. Tudi v akustičnem formatu so predstavili kar štiri pesmi, in sicer: One voice, Zagorski zvonovi, Let it be in Nada es para siempre. Trije pevci ob spremljavi kitare ali klavirja so ponovno pritegnili navzoče k intimno-
43. mladinski dan
V nedeljo 4. avgusta smo v Slomškovem domu slavili 43. obletnico naših mladinskih organizacij. Celodnevni program se je začel ob 8.30, z začetkom športnega turnirja, na katerem smo mladi iz vseh domov v prijateljskem
vzdušju tekmovali v odbojki.
Ob 11. smo turnir za nekaj časa ustavili, da smo dvignili na drog slovensko in argentinsko zastavo, ob spremstvu slovenskih in argentinskih narodnih noš, in zapeli obe himni. Takoj po tem smo se pomaknili v zgornjo dvorano, kjer je g. Miran Žvanut daroval sveto mašo za lepo preživetje tega mladinskega dneva in blagoslov delovanja
ta toliko zaslug pri glasbenem delovanju v Ramos Mejiji, vzela trenutek tudi za lasten nastop. Za tem je zopet na oder stopil zbor Ex corde, ob tej priliki s pesmimi True colors (spremljala na klavir Dalma Grbec) in Angels. Tudi zboru je publika izprosila »še eno«, zato so pevci podali Mamma mia, z vizualnimi posebnostmi. Očitno so ramo-ščani ponosni na svoj pevski zbor in imajo za to dovolj razlogov.
Toni Lenarčič se je pri naslednji točki izkazal na kitari, ko je s prostostjo zaigral priredbo Bachovega Minueta in The clap. Nato se mu je pridružil še Dejko Lenarčič, ter sta skupaj podala Gunsovo Sweet child of mine na dve kitari in lastno sestavljen Mix andino. Pri tej zadnji je Dejko presenetil na queni, na »cajon peruano« je pa z njima sodeloval Luka Škulj. Njihov užitek ob igranju je bil vzrok užitka poslušalcev, kar je znak čudovitega stika, ki so ga znali splesti s publiko. Ravno s to zadnjo pesmijo so si zaslužili ovacijo cele dvorane.
Zadnje mesto je bilo rezervirano uspešnemu bendu Zlatorock (Luka in Tomi Kenda, Dejko Lenarčič, Branko Marinič, Sofi Marolt, Luka Škulj in Dani Vasle), ki se je pred kratkim vrnil iz turneje po Sloveniji. Publika, zlasti mladina, je že nestrpno pričakovala njihov nastop. Iz obširnega repertoarja so za to priložnost izbrali kar nekaj pesmi: Oh! Darling, Mil horas, Skupaj hodiva naprej (sami so poslovenili to Pappovo pesem), Costumbres Argentinas,
med letom.
Takoj po maši smo se zbrali v jedilnici, kjer so nam naši pridni mladci in mladenke postregli z okusnim kosilom, ki so ga pripravile naše mamice.
Dan je potekal v veselem prijateljskem vzdušju in z nadaljevanjem turnirja v odbojki vse do 19.30, ko je končala zadnja tekma turneja. Pri dekletih so bile zmagovalke dekleta iz San Justa, pri fantih so pa osvojili prvo mesto prav tako fantje iz San Justa.
Program se je nadaljeval ob 20. uri, ko smo mladi predstavili naš kulturni program v dvorani. Po koncu prizora, se je vršila razdelitev pokalov zmagovalcem turnirja, in g. Franci Cukjati nam je namenil nekaj svojih misli o tem dnevu. Končali smo ta del programa s petjem mladinske himne.
Po programu se je zopet nadaljeval klepet in druženje s prijatelji v spodnih prostorih. Uživali smo lahko tudi ob glasbi, ki jo je izvajala skupina Zlatorock.
G.O.
Mariposa tecnicolor, Ruleta, Tisoč let, Elvisovo Suspicious mind s spremljavo Quinteta, Vasos vacios ...
Sobota je že uro prej postala nedelja, ko je Cafe Concert prišel do zaključka. Na obrazih je bilo videti, da so vsi preživeli lep večer: nastopajoči, organizatorji in gostje. Veliko zaslugo so pri tem imeli tehnični delavci: Andrea Quadri Brula, ki je preskrbela sceno, Tomaž Kinkel in Dani Cestnik, ki sta imela na skrbi osvetljavo, Jure Cestnik, ki je pripravil zelo primerne video projekcije, ter Audio Pristava s pomočjo skupine Audio Našega doma, ki so uspešno posrbeli za zvok. Poleg tega, naj končno omenim, da za tiste, ki poznamo način delovanja v Slomškovem domu, učinkovita organizacija ni bila presenetljiva, marveč potrdilo tega, da se z resnim delom da priti daleč. Kar me je pa veselo presenetilo je število in kakovost ra-moških glasbenikov (bilo je nad petdeset kvalitetnih nastopajočih! Skoraj vsi iz Slomškovega doma!). Glasbeno delovanje v Ramosu si je s pripravo takega večera zaslužilo ponovno hvalo in zahvalo.
M.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
XI. SOCIALNI DAN SLOVENCEV V ARGENTINI
Bil je v nedeljo dne 11. avgusta dopoldne v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Udeležilo se ga je lepo število rojakov.
Ob 8 je imel v Slovenski kapeli sv. mašo g. direktor Anton Orehar. V cerkvenem govoru jr poudarjal, da so dolžni delati za slovensko skupnost in slovenski narod. Delati za oba je treba z veseljem in v svobodi ... Ne ravnajo pravilno tisti, ki sami nič ne delajo, pa pri delu še druge ovirajo ...
Po cerkvenem opravilu je bilo v Slovenski hiši zborovanje, ki ga je pričel predsednik Stalnega odbora za prirejanje socialnih dni v Argentini g. Avgust Horvat.
Prvi referat »Domovina in narod v življenju človeka in kristjana« je imel g. Rudolf Smersu ...
»Izseljenec in domovina« je bil naslov drugega referata. Imel ga je g. Božo Fink ...
»Izseljenci in dežela, v kateri so se naselili« je bil naslov tretjemu predavanju, ki ga je imel akademik g. Vital Ašič ...
SIMFONIJA SLOVENSKE BESEDE
V nedeljo 11. avgusta 1963 smo imeli Slovenci v Buenos Airesu prireditev, na katero smo lahko ponosni. Je bil to zopet nastop gojencev Rožmanovega zavoda v Adrogueju v počastitev 1100-letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med Slovane.
Gojenci Rožmanovega zavoda ned letom pred slovensko javnostjo ne nastopajo pogosto. Navadno samo enkrat. Tedaj pa z akademijo, ki je vsako leto visoko kvalitetna. Z njo zavod pred slovensko izseljensko javnostjo pokaže, da je v njem poleg verskega in narodnega vzgajanja slovenske fantovske mladine, tudi žarišče slovenske kulture, ki ogreva mlada slovenska srca ter jih plemeniti in bogati z lepoto slovenske besede in pesmi. ...
Mesečni sestanek SFZ. Bil je v nedeljo 4. T. m. po mladinski sveti maši. Na sporedu je bilo predavanje g. p. Alojzija Kukovice D.J. o »Krščanstvu in človeški osebnosti«. V njem je govornik obravnaval splošne probleme človeške osebnosti.
Družinska sreča. V družini vseuč. profesorja dr. Milana Komarja in njegove žene ge. Najde roj. Aha-čič, se je 5. avgusta rodila hčerkica, ki bo krščena na ime Marija Cecilija. Srečni družini naše iskrene čestitke.
(Svobodna Slovenija, 15. avgusta 1963 - Št. 33)
RESUMEN DE ESTA EDICION
LIKOVNI UMETNIK JANEZ BOLJKA
V	83. letu starosti je umrl kipar, slikar in grafik Janez Boljka. Predstavnik nadrealističnega kiparstva je zgodnja dela ustvarjal v železu, poznejša v bronu. Med njegovimi najbolj znanimi kiparskimi deli v Ljubljani je bronasti bivol pri vhodu v živalski vrt. Leta 1966 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
TURISTI
V	letošnjem prvem polletju je Slovenijo obiskalo okoli 1.379.000 turistov, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani. Vsi skupaj so ustvarili blizu 3,8 milijona prenočitev oz. 2,3 odstotka manj kot pred letom dni.
PESNIK IN PREVAJALEC CIRIL BERGLES
Po težki bolezni je v 80. letu starosti umrl pesnik in prevajalec Ciril Bergles. Tematsko njegova lirika sega od otroških spominov na drugo svetovno vojno, dvoumnega iskanja božjega in onstranskega, homoerotičnih motivov v zgodovini in vsakdanu do večne osamljenosti sodobnega človeka.
Bergles se je rodil 18. julija 1934 v Repčah pri Ljubljani. V Ljubljani je diplomiral iz slovenščine in angleščine, absolviral pa še gledališko režijo. Bil je učitelj slovenščine, pozneje, do upokojitve, pa je deloval kot gimnazijski ravnatelj.
Poleg pisanja poezije je Bergles tudi veliko prevajal, predvsem iz španščine in angleščine. Med avtorji in avtoricami, ki jih je prevedel in knjižno izdal, so tudi Alejandra Pizarnik, Ernesto Cardenal, Fernando Pessoa, Luis Antonio de Villena, Jaime Gil de Biedma, Luis Cernuda, Miguel de Unamuno, Rafael Alberti, Federico Garcia Lorca, Cesar Vallejo.
PO SVETU
ENEGA MANJ
Srbska vlada je v nedeljo sprejela spremembe zakona o ministrstvih, ki predvidevajo, da bo v vladi poslej 18 ministrstev. S tem je dosežen tudi dogovor koalicijskih strank o rekonstrukciji vlade premiera Ivice Dačića. Po seji vlade se je v Beogradu že začela seja glavnega odbora SNS - največje koalicijske stranke, na kateri potrjujejo kandidate za nove ministre.
NEMČIJA: ANKETE
Slab mesec pred parlamentarnimi volitvami v Nemčiji je anketa, ki jo je objavil Bild am Sonntag, pokazala, da imata levi in desni blok pri volivcih enako podporo. Krščanski demokrati, ki jih vodi Merklova, bi sicer prejeli daleč največ, dobrih 40 odstotkov glasov, koalicijski liberalci pa pet odstotkov glasov, kar je odstotek manj kot pretekli teden. Na drugi strani bi socialdemokrati Peera Steinbrüc-ka prejeli 25 odstotkov glasov, Zeleni bi osvojili 12 odstotkov glasov, tretja levosredinska stranka Levica pa osem odstotkov. Analitiki pred septembrskimi volitvami vse pogosteje razglabljajo tudi o možnosti velike koalicije, v kateri bi sodelovala Merklova in Steinbrück.
PROTESTI NA ČEŠKEM
Češke oblasti so v osmih mestih po državi pridržale približno 100 skrajnih desničarskih aktivistov, ki so protestirali proti Romom. Največji protest je bil v Ostravi, kjer se je zbralo od 600 do 800 ljudi. Do nasilja v tem mestu je prišlo, ko so protestniki s kamenjem začeli obmetavati policiste, ti pa so uporabili solzivec, da bi jim preprečili vstop v območje, kjer Romi predstavljajo večinsko prebivalstvo. V drugih mestih so potekali manjši shodi. Organizacije za človekove pravice so medtem v Pragi in drugih mestih hkrati organizirale shode v podporo spoštovanju človekovih pravic.
NOVE DIGITALNE JAVNE STORITVE
Evropska komisija bo namenila skoraj 14 milijonov evrov za nadaljnji razvoj čezmejnih digitalnih javnih storitev. Sredstva bodo namenjena novemu projektu e-SENS.
Novi projekt bo po sporočilu iz Bruslja pomagal pri razvoju digitalnih javnih storitev. Ta podjetjem omogočajo lažje poslovanje tako v matični državi članici kot tudi drugod v Evropski uniji. Projekt se je začel že aprila, poenostavil pa bo tudi ustanavljanje podjetij, izpolnjevanje zakonskih zahtev in sodelovanje v javnih razpisih. Povezal bo nacionalne digitalne storitve za državljane, ki počitni-kujejo v drugi državi članici, ali za delo ali študij. Celotna vrednost projekta za obdobje treh let znaša nekaj več kot 27 milijona evrov, od tega bo komisija prispevala polovico, torej nekaj manj kot 14 milijona evrov. Kot pojasnjujejo pri komisiji, gre za nadaljevanje uspešnega sodelovanje med državami članicami, industrijo, akademiki, zasebnim sektorjem in lokalnimi skupnostmi.
GRČIJA ŽELI NOVO POSOJILO
Grški finančni minister Janis Sturnaras je presodil, da država potrebuje še 10 milijard evrov. Atene pričakujejo, da bodo denar od evrskih držav dobile kot navadno posojilo, in ne kot nov program pomoči. Grčiji bo po preteku drugega programa pomoči v prvi polovici prihodnjega leta za leti 2014 in 2015 zmanjkalo okoli 11 milijard evrov, evrske države pa so obljubile, da ji bodo, dokler se ne bo vrnila na dolžniške trge, zagotovile dodatno podporo. Letos naj bi se gospodarstvo Grčije skrčilo za 4,2 odstotka (po napovedih centralne banke za 4,6 odstotka), na pot skromne rasti pa naj bi se ranljiva evrska država vrnila prihodnje leto. Leto 2012 se je grški BDP skrčil za 6,4 odstotka. Grški državni dolg je konec decembra znašal 321,6 milijarde evrov, potem ko je bil konec decembra pri 305,5 milijarde evrov.
SIRSKI OTROCI
Število otrok, ki so bili prisiljeni zbežati iz Sirije, je doseglo milijon. Unicef in visoki komisariat Združenih narodov za begunce, sta v skupni izjavi dodala, da je znotraj države, ki jo pretresa krvavi konflikt, razseljenih še dva milijona otrok. Unicef in Visoki komisariat za begunce poudarjata, da otroci predstavljajo polovico vseh beguncev, ki so zbežali pred državljansko vojno v Siriji. Večina beguncev se je
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Kremžar, Viktor Leber, Regina Truden Leber, Štefi Leber in Franci Markež. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
CO NM EMORAC ION
Al igual que en las cercarnas de Šentjošt, en Rovte ce-lebraron los 20 anos de la instalacion de placas conme-morativas y los 70 anos de la creacion de la guardia nacional eslovena (domobranci). Los aniversarios estaban unidos al dfa Europeo de las vfctimas de los regfmenes to-talitarios que se celebra el 23 de agosto. El viernes y saba-do proximo pasado se realizaron las actividades en Rovte con mesas redondas, exposicion con contenidos del penodo de entre guerra y post guerra. El sabado se cele-bro la misa solemne, concelebrada por varios sacerdotes y presidida por el Prof. Dr. Janez Juhant. La iglesia estaba llena, con lo que muchos tuvieron que seguir la homilfa en las afueras donde tiempo mas tarde se desarrollo la celebracion cultural. En la misma hubo varios oradores. Entre otros, se destaco el ex primer ministro de Eslovenia Janez Janša, cuyo discurso se centro en enfatizar puntos historicos claves del comunismo mundial y el comunismo en Eslovenia. Insto a los presentes a la reconciliacion del pafs en base a la verdad y la justicia. (Pag. 1 y 2)
RECuERDOS AL MAESTRO
Hace algunos dfas fallecio el senor France Vitrih. Un gran hombre, de inmenso valor en la coordinacion de los cursos de idioma esloveno, ademas de otras importantes tareas que desarrollo a lo largo de su vida en favor de la colectividad eslovena, especialmente en la comunidad de Berazategui. Siempre dispuesto a brindar su ayuda era respetuoso con sus companeros de trabajo, incansable, abnegado, idealista. Si hoy en dfa se reconoce la activi-dad de los cursos eslovenos en la Argentina, no se puede omitir el nombre de France Vitrih en sus rafces. Su nom-bre forma parte de los primeros maestros que eligieron educar a los ninos eslovenos y posteriormente a sus hijos en suelo argentino. (Pag. 3)
viSITAMOS nuestra madre
El domingo 18 de agosto se realizo la tradicional pere-grinacion de los eslovenos al santuario de Nuestra Senora de Lourdes, en Santos Lugares. Junto al altar estaba el estandarte de la Virgen de Sveta Gora, patrona de los Primorci, ya que fueron ellos, quienes hace muchas deca-das comenzaron con esta peregrinacion. Se rezo el santo rosario, cantamos las letarnas y asistimos a la misa, entre oraciones y canticos. El santo oficio fue celebrado por Mons. Jure Rode y el padre Dane Vrečar, quien tambien tuvo a su cargo la homilfa. Que la Virgen nos siga protegi-endo. (Pag. 3)
CAFE CONCIERTO
El sabado 17 de agosto pasado por la noche se abrie-ron las puertas del salon principal del centro esloveno de Ramos Mejfa que se transformo por completo en una cafeteria y local, donde el publico con un cafe y otras bebidas pudo disfrutar de las presentaciones musicales y tea-trales. El "Cafe Concert" abrio su escenario para los artistas (la mayorfa de ellos de Slomškov dom) que mostraron sus destrezas y habilidades con los instrumentos y sus talentos vocales. Hubo solistas, duos, trios, bandas que no defrau-daron al publico al interpretar las mas diversas canciones y melodfas. Tambien se presento en dos oportunidades el anfitrion de la velada: el coro Ex corde. Gracias a todos los talentosos artistas que quisieron compartir su arte con el publico y a los organizadores que no dejaron ningun detalle librado al azar y colaboro para que el Cafe Concert fuese un exito que reunio a un publico variado en edades, pero con el mismo amor por la buena musica. (Pag. 4)
JOVENES EN RAMOS MEJIA
El domingo 4 de agosto los jovenes de Ramos Mejfa celebraron el 43° Dfa de la juventud que comenzo tem-prano por la manana con el torneo de voleibol entre los equipos de los diferentes centros eslovenos. Hacia el me-diodfa se realizo la misa que presidio el sacerdote Miran Žvanut. En horas de la noche los jovenes presentaron el numero cultural que concluyo con la entrega de premios y el canto del himno de la juventud. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADvOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. /7	__ Rezerva-
crrkztltw* f^ 54б858
' Avellane-da 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
OBVESTILA

PETEK, 30. avgusta:
Občni zbor Mutual Sloga, ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 31. avgusta:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Rock in Lanus, ob 21. uri v Hladnikovem domu
NEDELJA, 1. septembra:
47. obletnica Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v Slovenski hiši.
PETEK, 6. Septembra:
Začetek duhovnih vaj za može in žene.
NEDELJA, 8. Septembra:
Mladinski dan v San Justu; celodnevna prireditev v Našem domu.
TOREK, 10. Septembra:
Redna seja Zedinjene Slovenije, ob 19.30 v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 12. septembra:
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
27. avgusta 2013
1 EVRO 1,33 US dolar 1 EVRO 1,40 KAD dolar 1 EVRO 7,60 ARG peso
Zveza slovenskih mater in žena bo imela sejo ožjega odbora v ob 14.30 in širšo sejo ob 15.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 14. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 19. septembra:
ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h. Imeli bomo praznovanje in tombolo.
Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. Uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 28. septembra:
Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku v Slovenski hiši.
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 6. oktobra:
40. obletnica Slovenskega srednješolskega tečaja, odsek dr. Vojka Arka, Bariloche.
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena
so darovali: Alenka Prijatelj 200.- pesov namesto cvetja na grob Marici Makovec; Ciril Pergar 200.- pesov v zahvalo Zvezi za pomoč; N.N. 100.- evrov namesto cvetja Jožici Peternel roj. Kenda; Balantičeva šola San Justo, 3.000.- pesov v hvaležen spomin na patra dr. Alojzija Kukovica; in Jože Kenda, 200.- pesov namesto cvetja na grob Jožici Peternel roj. Kenda. Bog povrni!
»Pridite k meni vsi, ki ste žalostni, in jaz vas bom potolažil« (Mt 11,28)
V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da je dne 13. avgusta v 89. letu starosti, odšla k Bogu po večno plačilo naša ljuba mama, stara mama, prababica, sestra, svakinja in teta, gospa
Pavla Tomaževič roj. Zupanc
Posebna zahvala prelatu dr. Juretu Rodetu za pogrebno sv. mašo in tolažilne besede ter g. Andreju Selanu za petje.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo prišli kropit in ste molili za pokoj njene duše.
Priporočamo jo v molitev!
Žalujoči:
hčeri Marija in Pavla z družinama; sinova Lovro in Tone z družinama; sestri Micka in Anica; brata Ivan in Francelj;
vnuki, pravnuki, nečaki ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Slovenija
ж ™
•У F«.
47. OBLETNICA ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
v nedeljo, 1.
septembra 2013
Џ WidÄ	16. uri sv. maša v Cerkvi Marije Pomagaj
"* f poje Mešani pristavski zbor pod vodstvom Anke Savel/i Gaser
tN - Poklon padlim pred spomenikom
m^f
f AKADEMIJA V DVORANI ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA:
PR1ZOR: „Uredniške težave'
AVTOR: Joža Vombergar | REŽI
Vß^i
Toni Podržaj - kitara
REZUA: Tone Podržaj
■*> Vokalna skupina Mučačas Pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic
u " j- ■4 \ Petje, srečelov in zakuska v veseli družbi ■ : ■ II ^ V^ if J
VSI LEPO VABUENI!
31. avgusta 201U---
$251
^--<=3® *	nuurx 111
' 1 4
PREVOZ Z AVTOBUSI: $35	-Slov, hiša - Lanüs - Ramos Mejfa	£ | |||'J| vpiši se rta: rackinlanus2013@gmail.com
ROCK IN LANUS
HLADNIKOVDOM Hladnik 3970. Lanüs
»Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši, da zaman te čakamo ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.«
Simon Gregorčič
V globoki žalosti, sporočamo, da je v ponedeljek, 12. avgusta 2013, odšel k Gospodu naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric
France Vitrih
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga kropili in spremljali na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo prelatu msgr. dr. Juretu Rodetu za pogrebno sv. mašo in ge. Alenki Prijatelj za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi č.g. Francetu Urba-nija za redno obiskovanje in podelitev sv. zakramentov. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
žena Ančka Seljak;
sin Dani in žena Valeria Moore;
hči Monika in mož Janko Koželnik;
vnuki: Gabriel, Nadina, Rocio, Marko, Martina in Ignacij;
sestra Vladi Brula z družino;
brat Miro in žena Betka Maček z družino
ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija, Kanada
Vsem rojakom v izseljenstvu, zamejstvu in v Sloveniji sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil slovenski vzgojitelj in dolgoletni šolski referent našega društva, gospod
France Vitrih
Gorel je v ljubezni do slovenske besede in našega zdomskega šolstva.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Pridi, zvesti služabnik