St. 138 ftUHinHii mu (manu IM IJst Izbajt vsak dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L S mea*x L 22.—, pol teta l J^^A ' ^^L 70.—, v Inozemstva l 650 vet — Posa«*- stet — O^iasnina i v firokosH 1 kolone (72 m m): za trgovske in obr**" lase j x. rtnlte, zabvele, poslan* L L20, oglase m-1 >0 stot za beseda najmanj L 3. t rrsvu« v ptttK, 11. junija 1926. Posamezna Številka 25 stot. Letnik U EDINOST Uredmitvo In upravni!tvo: Trst p), ulic« S. Fraacctco (TAssid 20. Trn-leloa 11-57. Dopisi ne) se pofiljajo izključno uredništvu, otflaai, rskl* meclfe in denar p« upravni* tru. Rokopisi se ne vračajo. Nefrenkirena pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* PoduredniStvo ▼ Gorici: ulica Giosnt Carducd St 7, L n. _Telet it S27 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Pisma iz Rima Borba proti mafiji — Pešci na levo! (Od našega rimskega dopisnika) Rim, 9. junija. Pri razpravi o proračunu ministrstva za notranje i ade ve v italijanskem senatu je izjavil minister Federzoni med drugim: «Borba, započeta proti razboj-ništvu v Siciliji, ne bo prenehala toliko časa, dokler ne bo Sicilija popolnoma prerojena.« Je to borba proti oni zloglasni mafiji, katero je napovedal gospod Mussolini ob svojem posetu Sicilije. Kaj pa je pravzaprav ta zloglasna sicilijanska mafija in kakšne cilje neki zasleduje? — Nekateri so mnenja, da je mafija pravcata tajna organizacija zločincev, ki ima svoja pravila in svoje poslovnike liki kakšna politična ali kulturna organizacija. Drugi pa so mnenja, da obstoja mafija iz uglednih poedinih razbojnikov, ki imajo celo kopico pomočnikov, katerih se poslužujejo pri izvanju svojih zločinskih dejanj. Radi lažje vršitve svojega poklica sklepajo ti poglavarji razbojniških tolp medsebojne zveze in sporazume, kakor jih i-adi večje varnosti sklepajo med seboj države. Kaj često pa se dogaja, da pridejo poglavarji razbojniških tolp tudi v medsebojne spore. Tedaj izbruhne med onimi tolpami prava vojna, ki ne odneha prej, dokler ni ena ali druga iz vojujočili tolp popolnoma uničena in sicer mnogokrat z ženami in otroci vred. Tako se je, na primer, pred kratkim zgodilo, da so člani ene razbojniške tolpe ubili mladeniča iz ifgledne rodbine, ker ni hotela njegova rodbina plačati visoke svote, katero je zahtevala tolpa za njegovo osvoboditev. Dotična rodbina pa je bila pod zaščito neke druge razbojniške tolpe, ki se je maščevala za mladeničevo smrt s tem, da je tekom par mesecev ubila nič manj nego 34 članov iz tolpe morilcev. Zato so mnogi mnenja, da se bo mafija sama sobe iztrebila, kar pa je jako dvomljivo. Marsikdo se bo vprašal, kako je neki mogoče da morejo sploh obstajati in uspevati v današnjih časih podobne zločinske organizacije, ki strahuje jo prebivalstvo cele dežele. — Sicilija je redko obljudena dežela, ki je razpolagala še pred k/atkim z nezadostnim številom orožnikov. Zato so bili ropi, umori in izžemanja skoraj na dnevnem redu. če so prizadeti ali pa družine prizadetih molčali ali pa plačali od tolpe naloženo kontribucijo, tedaj je ostala cela zadeva itak več ali manj tajna. Ako pa naznanijo prizadeti dogodek orožnikom, tedaj sledi preiskava, ki pa ostane radi izborne organizacije tolpe skoraj vedno brezuspešna, zakaj predno pridejo orožniki, so zločinci že davno na varnem. Nekega dne pa dobe oni, ki so bili tako drzni, da so naznanili dogodek orožnikom, iz neznane strani kroglo v glavo. Posledica te pomanjkljive organizacije javne varnosti je bila ta, da se je podeželsko prebivalstvo pričelo zatekati pod zaščito ene ali druge iz ugled-nejšili razbojniških tolp, za kar je seveda moralo plačevati znatne denarne pristojbine. Pa ne samo podeželsko prebivalstvo, ampak tudi premožnejši industrijalci in trgovci iz mest so plačevali enemu ali drugemu iz uglednejših poglavarjev razbojniških tolp v eni ali drugi obliki znatne denarne zneske, samo da so bili deležni njegove zaščite pred drugimi tolpami. Oni kmetje na ieželi, ki se niso hoteli ali pa niso mogli sprijazniti s podobnimi razmerami, so norali prodati svoje imetje in se preseliti v mesto, ako so hoteli imeti mir. Takim potom sc> Se spreminjali najdrznejši razbojniki tekom nekoliko let X čislane in ugledne milijonarje, ki so pokupovali velika posestva propadajoče sicilijanske aristokracije. Iz razboj ništva se je porajala nova aristokracija, ki je imela stike in zveze z vsemi državnimi uradi, ki so ji kaj često pomagali prikrivati njena zločinska delanja- Mafija je s svojim neomejenim rplivom prestavljala prefekte, ki ji hiso bili po godu, mafija je pošiljala svoje poslance v državni zbor, skratka mafija je bila še do nedavna v Siciliji vsemogočna. Zastopana je bila v občinskih in pokrajinskih svetih, v zavodih, odborih in komisijah in zastopana je bila tudi v parlamentu. Bili so časi, ko je celo državna uprava smatrala mafijo za nekako potrebno oziroma koristno zlo za sicilijanske razmere, Češ da pomaga skrbeti za javno varnost. Znamenitega razbojnika Candino, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, so lepo puščali na svobodi v njegovem gorskem gnezdu, češ da akrbi za javno varnost in so ga nazivali celo za «prefekta». Ena iz zaslug fašizma je, da^e prijel proti tem tajnim zločinskim organizacijam energično borbo, ki je že do sedaj obrodila jako dobre sadove. Borbo vodi energični prefekt Mori, ki jo je zapričel že 1. 1920, pa je bil tedaj baš radi tep-a orestavlien v Bologno. Do se- daj je že znatno očistil pokrajino Trar pani; sedaj pa pometa energično v pokrajini Palermo. V poslednjem času se govori toliko o preporodu in gospodarskem povzdigni južnih pokrajin, toda ta preporod in povzdig bo ie tedaj mogoč, ako bo vzpostavljena javna varnost in spoštovanje zakonov. e e * Radi vedno bolj naraščaje Sega prometa v središču rimskega mesta, so bili izdani ter stopili s 1. junija v veljavo novi prometni predpisi Po teh predpisih morajo od onega dne hoditi vsi pešci po rimskem Korzu in nekaterih bližnjih ulicah samo po levem hodniku dotičnih ulic. Ako hoče kdo iz pešcev prekoračiti ulico, sme narediti to samo v ravni črti, nikakor pa ne v poševni, češ da je v tem slučaju predolgo izpostavljen sovražnikom pešcev t— avtomobilom. Od 11. do 13. in od 17. do 21. ure je dovoljena po rimskem korzu vožnja samo avtomobilom. Fjaker-ska kljuseta ne smejo tekom tega časa kazati svojih kosti po rimskem korzu. V prvih dneh so povzročili novi predpisi veliko zmedo med rimskim občinstvom. Stopal si po ulici ali pa po Korzu po svoji stari navadi, pa te prijazno nahruli stražnik: «Ej, gospod, na levo!» In tedaj se spomniš, da živimo v novih časih, ko se sme hoditi samo po levi. Sicer pa ta predpis meni zelo ugaja, ker sem povrh vseh drugih svojih napak tudi — levičar. Nikakor pa niso zadovoljne ž njim rimske dame in to iz raznih razlogov. Predvsem je od 18. do 20. ure na rimskem korzu čas promenade, kamor so nosile rimske gospodične in tudi gospe na ogled svoje namazane obrazke, svoje pobarvane ustnice in pa svoje včasih razkošne obleke. Če je hotela katera iz njih posebno izrazito pokazati svoje lepe nožice, se je usedla v kočijo ter lepo iztegnila svoje nožke, da ;so jih j a vsi lahko videli. Sedaj pa ni več tako! Ker mora vsakdo hoditi samo po levi strani in ker je radi tega srečavanje nemogoče, se nič več ne vidijo lepi obrazki, ampak kvečjemu samo lepi hrbti rimskih dam. Ker se med 17. in 21. uro fjaker-ska kljuseta ne smejo več prikazati na korzu, tedaj ne morejo rimske dame voziti več na ogled svojih lepih nožic. Najamejo si lahko kvečjemu avtomobil, ali kaj, ko je ta večinoma zaprt, mnogo dražji in pa drvi, zlasti sedaj, prehitro. Zato bodo morale rimske dame pre nesti promenado v kako drugo ulico, kjer ne obstoja predpis «Pešci na levo!« in kjer so dopuščena tudi fjakerska kljuseta. Dosedaj se menda še niso odločile. Mogoče si bodo izbrale prostorno Via Nazionale. Moški seveda v tem vprašanju ne prihajajo v poštev, ker j^pada v kompetenco žensk, zakaj gospodje jo pač udarijo tja, kamor jo u-darijo gospe in gospodične. Take so pač postave tega sveta, pa naj si bodo pravične ali krivične! S^rSSi nemiri»čcBoslooaJkl zbornici se taki akti poftiljajo v glavno mesto PRAGA, 10. V parlamentu se je pri-pokrajine, kjer svoj sedež pokra-1 včeraj posvetovanje o osnutku za-jinski gospodarski svet. Omenil je po- kona glede uvedbe stalnih poljedelskih litične razloge, radi katerih bi bilo pri- carin, ki so ga stavile češke in nemške merno, da bi se taki odvisni uradi usta^ I meščanske stranke. Kakor so že socialistične stranke v odboru z obstrukcij-skimi debatami zavlačevale rešitev predloga, tako se je tudi včeraj v plenumu pokazala burna obstrukcija, ki so se je udeleževali posebno komunisti in nemški nacijonalcL Takoj po otvoritvi seje je stavila opozicija proti carinam formalni obstruk-cijski predlog in ko je predsednik izjavil, da preide na dnevni red, to je na 'posvetovanje o carinskem predlogu, je nastal v dvorani strahovit hrušč. Komunisti so kričali: «Volitve! Volitve! Volitve I Vprašajte narod!» Carinska veČina, to so čehoslovaške stranke petke, nemški krščanski socijalci in nemški poljedelci so bili mirni. Vsi predlogi za odgoditev posvetovanj, ki jih je stavila opozicija, so bili odklonjeni, proti čemer je opozicija glasno protestirala. Hrušč v dvorani se je še stopnjeval, ko je stopil poročevalec na govorniško tribuno. Komunisti in nemški nacijonalci so pričeli tolči po pultih, kričati ter žvižgati. Kljub temu ropotu je podal poročevalec svoj referat. Med velikim truščem so vdrli komunisti na ministrske klopi. Komunist Haruš je udaril s pestjo po ministrski klopi in vrgel nato nekaj tam ležečih tiskovin na govorniško tribuno, radi česar ga je predsednik izključil. Komunisti so zapeli pesem rdeče zastave. Med splošnim ropotom je podal predsednik besedo prvemu govorniku opozicije, nekemu komunističnemu poslancu. Ropot, ki se je med njegovim govorom nekoliko polegel, se je zopet stopnjeval, ko je prihodnji poslanec Viskovsky (republikanska agrarna stranka) govoril za osnutek. Predsednik je bil večkrat prisiljen pozivati posamezne poslance k redu. Razpravo o proračuna ministrstva za narodno gospodarstvo o senata trgovinski bilanci novili v Gorici, Roveretu in Bolcanu. Sen. Ricci je govoril o gospodarskem položaju in o trgovinski bilanci ter o-menii, da se Italija ne sme gospodarsko izolirati. Sen. Niccolini je predlagal nekatere izpremembe k lovskemu zakonu. Minister zel narodno gospodarstvo je obrazložil, da vlada omejiti pa<- sivo trgovinske bilance, ki je 1. 1925. znašala 7 milijard in 882 milijonov, prvih Štirih mesecih L 1928. pa 3 milijarde in 769 milijonov. Radi omejitve izseljevanja se je vlada znašla pred novimi problemi Italija stoji sedaj po prebivalstvu na' četrtem mestu med evropskimi državami. Mnogo si je vlada prizadevala za razmah poljedelstva. J-. 1925. je hHo uvožene za 4152 milijonov turščice in ovsa, za 53 milijonov sočivja, za kakih 515 milijonov živine in mesa ter za 1030 milijonov kož. Lesa in celuloze pa je bilo uvožene za približno 1 milijardo lir. Vsako leto uvaža Italija; za 2 milijardi in 500 tisoč lir kuriva. Celotni italijanski uvoz znaša približno 18 milijard. To število pa bi se dalo znatno skrčiti. Ležišča premoga in rud v Italiji in v kolonijah, ležišča, ki so bila že odkrita in ki še bodo, bo treba racijonalno izrabiti. Jutri ob 16L uri bo senat nadaljeval razpravo. . čiščenje w iailstvvski stranki RIM, 10. Tiskovni urad fašistovske stranke poroča: Generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati je po zaslišanju gen. podtajnika comm. Melchiorrija, ki mu je poročal o sestanku fašistovskih poslancev pokrajine Basilieate, sklenil izključiti iz stranke radi nevrednosti poslanca on. Vito Catalini-ja. Dalje je on. Turati proučil preiskavo proti poslancu on. Enrico Spinelli-ju iz Pistoje ter ga radi njegovega političnega zadržanja začasno izključil iz stranke. V stranko pa je bil zopet sprejet posL ,on. Remo Ranieri iz Parme. Pogreb senatorja Manfredija. PIACENZA, 10. Danes zjutraj so ob veliki udeležbi občinstva in najvišjih državnih in mestnih oblastev prepeljali truplo sen. Manfredija s postaje v tempel sv. Frančiška. Popoldne so ga pokopali in mu odkrili spomenik. Zanimivi podatki o in o RIM, 10. Podpredsednik sen. Melodia je otvoril današnjo sejo senata ob 16. uri. Javil je, da je minister za javna Tlela predložil načrt zakona za likvidacijo Penzijskega zavoda za uradnike v Trstu in v drugih občinah. Predsedujoči se je nato spomnil še pok. sen. Josipa Manfredija, ki je bil zmerom vnet rodoljub. Komisija za verifikacijo imenovanj novih senatorjev je prečitala poročilo, ki se nanaša na imenovanje gen. Bon-zanija in CavaHera. Senat je imenovanje odobril. Sen. Luiggi je prečita! nato zakonski predlog za ureditev vprašanja igralnic na letoviščih. Radi strogih odredb v tem pogledu so mnogi kraji, posebno obmejni, utrpeli veliko škodo in gospodarsko propadajo. Treba bi bilo radi tega dovoliti, da se spet otvorijo vsaj v štirih krajih igralnice; te kraje naj bi določila vlada. Sen. Di Trabbia je nastopil proti temu predlogu. Omenil je, da je tudi načelnik vlade že povedal, da italijanska mesta ne smejo živeti od parasitizma in od človeške slabosti. Glasoval bo proti temu, da bi senat vzel predlog v poštev, ker če hoče Italija postati velika in uvaževana, ne sme posnemati kneževine Monako. Senatorji so tem izvajanjem živahno pritrjevali. Po nekaterih pojasnilih sen. Luiggija je bil predlog za zakonski načrt o Igralnicah zavrnjen, Senat je nato nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo. Sen. Morpurgo je govoril o zakonu, ki je ustanovil pokrajinske gospodarske svete. Predlagal je, naj bi pravilnik, ki ga bo vlada izdala k temu zakonu, vseboval določbo, da smejo v onih odsekih, ki so bili že ali pa bodo ustanovljeni v mestih, kjer so bile odpravljene trgovinske zbornice in ki so odvisni od pokrajinskih gpspodarskih svetov, OOdT*i<%Pvati Crtiovo unrfl.vnp U-. Pred razpravo o poljedelskih kreditu T jugoslovenski naroda! skupščini BEOGRAD, 10. (Izv.) Radi današnjega velikega pravoslavnega praznika Spa-hovdana je nastopilo v Beogradu precejšnje zatišje. Mnogo politikov je zapustilo mesto in se podalo na agitaci j-ska potovanja. Tako tudi Svetozar Pri-bičević, ki je tekom današnjega dne priredil t BaČki kar 5 velikih shodov. Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o nettunskih konvencijah. Prisostvovala sta tudi dr. Rybar in Obramović, ki sta v imenu vlade sklenila te konvencije z Italijo. Seja je bila precej živahna, ker so bila mnenja deljena. Jutri popoldne se bo seja nadaljevala. Uzunović je imel več sestankov z raznimi politiki in z nekaterimi ministri, ker je baje prišlo med državnim podtajnikom Andrićem in ministrom za agrarno reformo Šibenikom do nekaterih nesporazumljenj. Popoldne pa je konferiral s prometnim in finančnim ministrom o zadržanju vlade na jutrišnji seji narodne skupščine pri razpravi o interpelacijah opozicije glede poljedelskih kreditov. Opozicija je že določila govornike in kaže veliko boje-vitost. Tudi radič«vd so danes imeli konference, na kateri so razpravljali o zakonskem načrtu za izenačenje neposrednih davkov. Izražena so bila različna mnenja in seljački poslanci so se pokazali nezadovoljne z omenjenim zakonskim načrtom. Stanovanjsko vprašanje ▼ Jugoslaviji BEOGRAD, 10. (Izv.) Današnja «Pravda* prina&a vest, da vlada dela. na izpremembah stanovanjskega zakona ter da so bodo omejitve v tem zatonu podaljšale do L 1930, kakor sta to sto-H rili Anglija m Belgija. Minister za socijalno politiko pa je danes izjavil, da pripravlja zakonski projekt za podaljšanje omejitev, a samo za leto dni. Vprašanje sestave Sveta Me narodov Izredno zasedanje Družbe narodov še koncem t. m.? Voda In ogenl CURIH, 10. Na Curiškem jezeru s* je prevrnil čoln, v katerem so bili trijg Italijani. Dva sta se utopila. BUKARE3T, 10. Vsa ozemlja ob Donavi in njenih pritokih kakor tudi Transilvansko in Banat je obiskala huda povod en j. Raskova, Hirsova in Kraj ova so pod vodo. Radi pretrganih telefonskih in telegrafskih zvez ni mogoče oceniti obsega poplav in škode. VARŠAVA, 10. Trajni nalivi zadnjega časa so povzročili, da so skoro vse poljske reke poplavile nižave. Ob Visli je po voden j odnesla več hiš in mnogo oseb utopila. V Varšavi so videli, kako je Visla odnašala pet utopljencev. VARŠAVA, 10. Mestece Salanto na Litvanskem je požar popolnoma uničil. Okrog 300 rodbin je brez strehe, 6 oseb je zgorelo. _ Sosnkovski bo okreval VARŠAVA, 10. Bivši vojni minister, general Sosnkovski, ki je poskušal samomor ob majski revoluciji Pilsud-skega, je znatno na boljšem. Politične vesti POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI Informacije, ki jih je prejel sušaški «Novi list» iz Beograda, govorijo o kombinacijah za ustvaritev novega položaja, toda spremembe se morejo priča* kovati še le na jesen. Poročevalec da je doznal od poučene strani, da vlada Uzunovića ni dobila pooblastila za odgoditev skupščine s kraljevim reskriptom. Nasprotno: vlada je dobila nalogo, da s skupščino dovrši serijo zakonov, ki so zelo potrebni, in še le potem naj gre skupščina na oddih. V času odmora naj bi vlada sondirala teren za novo ali razširjeno koalicijo in je baje v tem pogledu več kombinacij. Prva kombinacija bi bila že poznana: razširjenje sedanje vladne koalicije z Davidovićevo demokratsko stran-ko. Kakor znano, se ta kombinacija ni mogla uresničiti z ene strani radi težav sodelovanja med srbskimi radikali in srbskimi demokrati, a na drugi strani radi težav sodelovanja med bo-poročevalec! sanskimi radikali in muslimanskin č. LONDON, 10. Ženevski Feuterjevega urada poroča, da je bila j skupinami. Demokratska stranka pa ni hotela privoliti v koalicijo brez teh po- za 28. t. m. določena seja odbora za sestavo Sveta Družbe narodov odgodena in da se bo pred sestankom Družbe narodov v septembru vršilo izredno zasedanje Sveta, ki bo obravnavalo to vprašanje. Potemtakem ni prišlo dosedaj do nikakega sporazuma s Španijo In Brazilijo glede bodoče sestave Sveta. Iz poučenih krogov doznavajo, da se bo Svet Družbe narodov sestal koncem junija na izredno zasedanje, da pripravi sprejem Nemčije in da definitivno uredi vprašanje razširjenja Sveta. V prvem primeru gre za to, da dobi nemška vlada polno zagotovilo, da se bo sprejem Nemčije v septembru izvršil brez novih težkoč. BERLIN, 10. Po brzojavki iz Madrida je dal diktator Primo de Rivera v razgovoru z dopisnikom «Daily Tele-grapha» razumeti, da bo Španija izstopila iz Družbe narodov, ako ne dobi stalnega sedeža v Svetu. slednjih skupin. Druga je takozvana Trifkovičeva kombinacija za sestavo večine radikalov, samostojnih demokratov in slovenskih koroščevcev. Ali tudi tu je tež-koča sodelovanja med slovenskimi samostojnimi demokrati in koroščevci. Tretja kombinacija je koalicija Pa-šić-Radić-Pribičević, za katero se vne-majo pašičevci, pa tudi sam Pavle Radič. Kot četrta kombinacija se omenja volilni mandat, ki ga hoče Pašič sam, ali s Svetozarjem Pribičevičem. Uzunović po svojem osebnem razpoloženju bi najrajše razširil sedanjo koalicijo z davidovičevci. Kakor kaže, pa hoče Uzunović za sedaj pričakovati dogodke, da se potem opredeli napram njim. Za sedaj ima vlada večino in dokler jo ima, ne čuti potrebe inicijative, da se izvede druga strankarska konstelacija. DNEVNE VESTI je i pisateljem Francetom Bevkom? Dnevno nas izprašujejo ljudje, prijatelji, znanci, čitatelji in priprosti fantje in dekleta, kaj je s pisateljem Brance-tom Bevkom, ali bo že kmalu izpuščen, kako je z njegovim rahlim zdravjem v zaporu, ali se sme obiskati itd. itd. Da si prihranimo odgovor na razne številna pisma poročamo na tem mestu ono malo, kar nam je znano o sedanji usodi prisatelja Bevka. G. pisatelj Bevk se nahaja zaprt v prostorih goriškega tribunala. Ni sam v celici, sorodnikov in sosedov, kot je že sploh ampak je zaprt v družbi z raznimi drugimi j lepa nava(ja pri naših dekletih, ki varu- davna navada že pred leti. Tudi Že iz nekaterih navadnih vasi. Te dni so prepovedali petje po vasi orožniki v Sv. Luciji. V JRoČinju so zapretili fantom z denarnimi globami. Tudi iz raznih drugih krajev prihajajo slični glasovi. HadoUne prijava ol ] radi poafevanja s!o en i je V Zatdmina je bila prijavljena sodniji kar četvorica priprostih kmečkih deklet, češ da so držale tajno šolo. V resnici so pa le pomagale pri učenju otrokom svojih 2ENEVA, 10. Danes, kmalu po seji Odbora za finančno nadzorstvo nad Ogrsko, je neki Madžar, Ivan De Justh, udaril ogrskega ministrskega predsednika grofa Bethlena po obrazu. De Justh je dopisnik pariške «Ere Nouvel-le» in sorodnflt nekdanjega vodje ogrskih republikancev in bori tel ja za neodvisnost Julija De Justha. Ivan De Justh je Bethlena pretepel, ker je moral bežati iz domovine, da se reši za-Doru. De Justha so aretirali. navadnimi kaznjenci. Hrano dobiva od zunaj. Sedaj sme tudi pisati, kar mu je pač bolj težko radi ozračja, v katerem živi ter tudi radi duševnega razpoloženja, ki ^ač ni ravno primerno za duševno snovanje. Njegov zagovornik je napravil priziv proti obsodbi goriškega tribunala na prizivno sodišče v Trst. 26. t. m. se bo vršila ponovna razprava Bevkovega procesa v Trstu. Želj* celega našega naroda je, da bi bila njegovemu priljubljenemu pisatelju kazen omiljena in skrajšana saj v toliko, da bi bil tisti dan spuščen zopet na svobodo. prepovedaao petje slovenskih pesmi na vaseh Ni ga slovenskega pesnika ali pa pisatelja, ki bi ne omenjal starodavne navade naših slovenskih fantov, kateri po večerji, v mraku, ko so polegli starejši ljudje že k počitku, pojejo po vasi, da izvriskajo iz jejo in poučujejo vaško deco. Italijansko časopisje jih kar imenuje učiteljice. V črničah so pa naznanili radi Istega vzroka g.čno Kosovel sodnijski oblasti. LIKVIDACIJA POKOJNINSKIH ZAVO-VODOV V NOVIH POKRAJINAH Uradni list kraljevine je ohjavil kr. odlok s podrobnimi določbami o likvidaciji pokojninskih zavodov za zasebne uradnike v novih pokrajinah. Natančneje o tem važnem odloku bomo poročali v jutrišnji številki. ZAPLEMBA «NOVIC» Zadnia številka «Novic», ki je izšla včeraj, je bila zaplenjena. Organi javne varnosti so zasegli izvode v tiskarni in jih odpeljali. _ PRVO SV. OBHAJILO Otroci zasebne šole pri Sv. Jakobu so puti«.«, pvjeju , bili dne 3. t. m. pri prvem svetem obha- svoje mlade duše vse svoje mlado hrepe-1 jilu. Kot običajno se je tudi letos otrokom nenje, nezadovoljstva in ljubezen do de- i po obhajilu priredil zajtrk v primerno klet. Dekleta slone na oknih in poslu- i okrašeni telovadnici. Sredstva za pogosti-šajo glasove, katere prinaša lahen večeren . tev so otroci zbrali med seboj in pri svojih veter sunkoma skozi toplo in opojeno po- dobrotnikih naših požrtvovalnih trgovcih, letno noč. Izgleda, da boste vsakodnevne pekih, mlekarnah itd. Popoldne so otroci večerne idile sleherne naše vasi morale imeli skupen blagoslov in otroško pnre-izginiti v marsikateri vasi. ditev. — Vsem, ki so pripomogli, da se je Im nq£ih trsov ie bila izgnana ta staro-1 ^a cerkvena slavnost tako lepo izvršila, ter u. •EDINOST V Trstu, iLue 11. junija 1926. da so ee otroci moerli pogostiti, se podpisano vodstvo iskreno zahvaljuje. — Vodstvo slovenske Mu&ebne šole v Trstu._ SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Urtrfno poročilo S. V. N. — Seja 8. VL 1926. Odobrena tekma: Prfcnorje-Prosek 2 :0 (forfaitj. Baxve*#ewi|caa tcfana: Magdalena - Tommaico A' 1 Kede^ka tekma: RocoHommaseo, igr&če Ob-zor, ob 3. uri. Sodnik g, Bertonoeli- Kazni Igraleemi P. D. (1U P. S. m * R. 1B. (9.) {v«i tri Tommasea) jim je zabranjeno »grati Z larej efektivni nedelji prvenstva. Slućai R. B. se preda O. S. V. za nadaljie ^pe. Uradno redovan j«: L divizija Obzor Gorica Pr osveta Zarja Solkan Sparta Tommaseo Magdalena Jadran Rocol Primorje ViAava Prosek 10 10 10 10 10 10 IL divizija 12 12 • 12 10 12 6 12 11 11 12 27 2 19 2 11 9 13 3 33 12 12 6 14 23 8 7 13 24 6 9 8 37 2 — 32 7 24 1 28 6 21 4 27 21 14 4 25 23 13 5 24 28 11 8 13 23 6 8 9 24 6 T. V. N. : 1 Preteklo nedeljo se je odbrala na igpž£u Ob-aora tekma za vstop v prvo divizijo med 1 omma-aaom in Magdaleno. Ker četi nista še imeli prilike, da bi se srečali, kljub tomrni tekmi, v katen je rmadal Tommaseo s .forfait*. ni bilo mogoče predvidevati nedeljskega rezultata, \elika naloga ]c torej čakala obe četi, ki sta hoteli iziti iz prvenstva neporaženi, kar je pa dosegla Magdalena z zgoraiim rezultatom. Kaj jc vzrok takemu nepričakovanemu porazu Tommasea? Jasno je bilo. da bo tekma precei živahna, ker sta si stali nasproti četi, ki pravzaprav fte nista doživeli poraza, vsaj pri returmh tekmah ne Sodnik se je najbrž bal, da bi igra degenerirala, če jo ne bo takoj v začetku brzdal m v svoji, sicer umlfivi, a preveliki skrbi — je bil ob početku igre prestrog. Tako se je zgodilo da ie izključil, morda po nepotrebnem, nekega igralca Tommasea. Igra k postala radi tega še bolj nervozna m sodnik je moral izključiti še dva Tom-mazejca. Jasno je, da Tommaseo proti veliki številčni premoči ni mogel delali čudežev. Magdalena je imela svojo najboljšo vrsto v hal-f&, v karteri je nadkriljeval vse na igrišču center-haif. Obrambni sekstet na splošno homogen, kar oe moremo govoriit o napadu. Tommaseo je postavil na igrišče izboren napad, ki žal ni mogel (Jostči zaželenega uspeha radi prešibke obrambe, j Najboljša v obrambi sta bila centerhalf m mali vratar, ki je rešil četo pred večjim porazom. — Sodnik g. Kras. V prvi minuti igre ubrani vratar Tommasea močen strvL Ko odda žogo, preide Tommaseo v napad, kjer izcimi v 5' iz zmešnjave pred Magdal. vrati edini goal. Magdalena se vrne v napad in vztraja tako dolgo, dokler ne izenači z enajstmetrovko. . . . Sledijo do konca polčasa kratkotrajni^ obojestranski izpadi brez vsakega uspeha. V 20' odnosno 21" izključi sodnik 3 igralce Tommasea. V drugem polčasu Tommaseo klone in ni čudno, ko mu Magdalena hodi po poti do zmage. Skoro ves polčas ne more Tommaseo priti do nasprotnih vrat. Posreči se mu vendar, da doseže enajstmetrovko, ki jo pa zastrelja. Magdalena v stalnem pritisku doseže še 3 goale; enega z enajstmetrovko in dva z neubranljivimi streli. Četa Magdalene: Stradijot; Macarol, Kobec II.; Vekjet, Sancin, Šugan; Krpan, Nardin, Golob, Kobec L, Uršič. Hazena Š. K. Olymp, Opatija proti C. S- Iride i C. S. Gloria (Rijeka) U nedelju dne 6. VI. odigrala je Hazena družina Š. K. 01ympa tri prijateljske utakmice sa novo osnovanim riječkim Hazeca družinama klubova Iride i Gloria. Sve tri utakmice zaklučila je našp domaća hazena sa prilično visokim seoorom u svoju korist; nakon vrlo lijepe predvedene igre, koja je izazvala buran plesak sa strane mnogobrojnog općinstva. Koli Iride toli Gloria odlikuju se samo sa pojedinim igračicama, dok im skupna igra uvelike manjka, te im treba još mnogo racionalnog treninga. Damaće nastupile su ponajprije proti družine C, S. Glorie, te nakon vrlo premoćne igre u2 X 15 min. polučile 9 goala. Vratarica 01ympa nije uopće imala prilike, da pokaže svoju formu. Druga utakmica proti C. S. Iride započme nakon 15 min. i završi sa rezultatom 8 : 0 za domaću družinu. Treća igra konbinirana najboljim igračicama C. S. Glorie i C. S. Iride bi po domaćim sa lakoćom zaklućena sa rezultatom 8 : 0. Kod domaće Hazene najbolja navala sa cente-ricom gdjicom Daro na čelu, koja je bila tog dana u izvanrednoj formi. Desno krilo Beba vrlo o pasna svojim lijepim bijegovima te uzorno se pro igrava samo njoj manjka šut na goal. Levo krilo Mara dobra no morala bi se kamti suvišnog soli-ranja te više pasirati nepokrivenoj igračici. Obrana nije nas mogla potpunoma zadovoljiti unatoč što je imala prilično laki posao. Vratarica par primljenih lopti držala je uzorno. Domaća družina bila je vrlo srdačno dočekana sa strane riječkih klubova, te je njoj u počast pri-rediena mala zakuska, iz tržaškega žavllenia Policijski agent po nesreči hudo obstrelil tovariša Radi neprevidnega ravnanja z orožjem se je predvčerajšnjim zjutraj dogodila na postaji policijskih agentov v ulici Ospedale št. 2 huda nesreča, ki bi bila malone imela usodne posledice. Okoli 9. ure je bila zbrana v večji sobi postaje skupina agentov, izmed katerih je eden pregledoval svojo službeno pištolo. Kakor se je pač v takih slučajih pogostoma pripetilo, je agent, misleč, da je vzel vse naboje iz pištole, nehote sprožil petelina. Počil je strel in krogla je zadela agenta Ivana Pelliccia, na katerega je bila cev v istem trenutku: slučajno obrnjena, v prsa in ga nevarno ranila. Drugi policisti, ki so bili priča nesrečnemu dogodku, so spravili ranjenega tovariša v neki javni avtomobil in ga spremili v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da je krogla obtičala nesrečnemu agentu v prsih, a k sreči ni poškodovala življenjskih organov. Pellicci je bil sprejet v kirurgični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, kar je pri taki rani seveda prav lahko mogoče, bo okreval v treh do štirih tednih. Utopiti se ]e hotel. Predpreteklo noč okoli 1. ure je neki mladenič, ko je šel po nabrežju III Novembre, zapazil, kako je pri pomolu «Audace» postaren gospod nenadoma skočil v morje. Ko je prestal hipno osuplost, je mladenič naglo skočil v bližnji čoln, zgrabil starca za obleko in ga s pomočjo dveh orožnikov, ki so medtem prihiteli na njegove klice, spravil na kopno. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da se starcu ni zgodilo nič hudega, ker pa je bil zelo razburjen, ga je dal vendarle piv peljati v mestno bolnišnico. Tam se je samomorilni kandidat izkazal za 69-letnega Felicijana pl. de Zimola, stanujočega v ul. Malcanton št. 15; ni pa hotel povedati, kaj ga je privedlo do obupnega poskusa. Zdi se, da so Zimola v zadnjem času trle slabe gmotne razmere. Huda nezgoda težaka. Včeraj popoldne se je pripetila v pivovarni Dreher huda nezgoda, katere je bil žrtev 47-letni težak Jakob štokovac, stanujoč v ul. Ponziana št. 51. Štokovac je hotel na dvorišču pivovarne pripeti k tovornemu avtomobilu priklopnia voz, ki je bil natovorjen s sodčki pive. Nesreča je hotela, da se je priklopni voz, ko se mu avtomobil približal, nepričakovano nekoliko zasukal vstran, in ker ga radi tega Štokovac ni utegnil pripeti, ga je voz z veliko silo potisnil ob avtomobil. Pritisk je bil tako hud, da je Stokovacu počilo pet reber; razen tega je resrečni mož zadobil številne poškodbe na raznih drugih delih telesa. Ko so ga tovariši rešili iz strašnega položaja, je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti no bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti, ako ne bo še kaj hujšega, najmanj kakih 7—8 tednov. Nevaren padec delavca Pri delu na nekem novem parniku, ki ga gradijo v ladjedelnici S. Marco, se včeraj predpoldne ponesrečil 22-letni mehanik Viktor Beseljak, sta/iujoč v ulici S. Marco št. 33. Ko je v družbi nekega delavca vrtal z električnim svedrom železno ploščo na boku parnika, je nenadoma zgubil ravnotežje in padel z višine kakih 7 metrov na dno parnika. Pri tem se je siromak hudo pobil in si poleg tega še zlomil desno roko nad komolcem. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal zdravnik rešilne postaje, je bil Beseljak prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v 5 tednih- Iz tržaške pokrajine SEŽANA (Zakasnelo). Na trgu v Sežani je bilo na prodaj dne 22. V. t. 1. 648 glav živine, in sicer 353 glav goveje živine. — Cena volom do 450 za stot žive teže, teleta po L 700 mrtve teže. — Prašičev 213; cena 5—8-tedenskim 100 do 150 lir glava. Konj 82; cena: boljčim konjem do 4000 lir glava. — Kupčija z živino prav dobra. Prihodnji tržni dan se bo vršil jutri v soboto 12. t. m. Vesti z GoriSkega Goriške mestne vesti Tridnevnica na čast presv. Srca Jezusovemu. Danes v petek sv. mada v cerkvi sv. Ivana ob 5. uri zjutraj z govorom g. Ivana Reščiča: «Pomen praznika presv. Srca Jezusovega. — Zvečer ob 8. uri govor dr. Brumata: «Možje in mladeniči v službi presv. Srca Jezusovega«. Črešujev izvozni trg ▼ sredo in četrtek dne 9. in 10. t- m. Goriški Izvozni trg. Sreda: Crešnje cepljenke (vipavke) L 1.80—2.20, črešnje črne 1.50.2.40, grah 1.00—1.10, šparglji 2.20—2.40, krompir od 0.50—0.G0. Četrtek: Crešnje cepljenke (vipavke) 1.80—2.20, črešnje črne 1.10—2.40, grah 0.90—1.00, šparglji 2.20—2.40, krompir 0.50. V sredo je bilo pripeljanih na trg okoli 200 kv. črešenj, v Četrtek pa okoli 400 kv. Ker je eksport na Dunaj popolnoma odpovedal, je cena črnim črešnjam seveda padla, ker niso za drugo, kot za dunajski eksport naglega konsuma. Za žveplarje pa črne črešnje niso. Zato so žveplarji posvetili vso pozornost belim cepljenkam ter zato tudi vzdržali ceno na 1.80—2.20, kar je vsekakor prav lepa cena. Crnim črešnjam je pa ravno radi pomanjkanja dunajskega eksporta padla cena za 40—50 cent. pri kilogramu v teh zadnjih dveh dnevih. Konec lista . Je to prva prireditev pri nas po vojni in upamo, da ne bo nihče manjkal, ki se zanima za delo tu v Gori. Zato obiščite nas vsi. Nasvidenje. LADRA 15. maja se je vršil občni zbor našega prosvetnega društva. Mnogo ljudi odhaja od nas v tujino za zaslužkom, med temi 4tudi naši člani, zato smo morali izvoliti nov odbor. Nadejamo se, da pojde po isti poti dalje kakor prejšnji, ne glede na zdražbe in nagajanje sosednjih hujskarjev Dekleta in fantje, le krepko naprej po začrtani poti. Hujskačem in zgagarjem pa to: «Kultura in prosveta — to naša bo sveta!« BUKOVO Tukajšnje Gospodarsko in bralno društvo priredi v nedeljo, dne 13. junija t. 1. veselico ob 3 popoldn.e Igrali bodo pretresljivo dramo: «Mlinar in njegova hči«. Poleg tega bo zapel naš pevski moški in mešani zbor par pevskih točk. Kdor je imel priliko videti naše vrle igralce ian pevce, gotovo tudi to pot ne bo zamudil in bo prihitel. Odbor. SLAP OB IDRIJI Poročali smo že o razmerah na naši poŠti. Ker so pa razmere res že nevzdržne, zopet povzdigujemo naš glas, da bi oblasti učinile konec dosedanjim razmeram. Ljudje morajo nositi drugam denarne po-šiljatve, ker doma, na domači pošti, tega ne morejo opraviti. Ravnotako je z drugimi poštnimi opravili. VOL6E Himen. Jutri v soboto se poroči g. Edi Manfreda, poznani, silno marljivi delavec na društvenem polju z gdč. učiteljico Marico Fortunat. Mlademu paru naša naj-iskrenejša voščila! IDRIJA Izobraževalno društvo. Dali smo dne 5. in 7. t m. poslednjo predstavo v pretekli sezoni. Poslovili smo se s smehom od občinstva in občinstvo od nas, čeravno nam ni bilo lahko v srcu. Radi bi bili spregovorili z odra besedo, IS naj bi bila zahvala vsem, ki so nam v tem času ostali zvesti in verni ter so nas skozi vso sezono redno podpirali. Hoteli smo to, toda nič ne de, če je izpadlo. Zato pa se idrijskemu občinstvu, ki nam je pomoglo do konca, zahvaljujemo najtopleje. tudi pesem «Pušči me.„» vsled mehkobe in sladkosti v izrazu. Odlično prednašane so bile narodne pesmice. Tako »Bom šel na planince« v divni Sončevi harmonizaciji kakor «Se davno mrači«, poljudno in okusno harmonizirana od Venturinija, in humoristična «Teku sem dol po dolin«, preprosto in še-gavo obdelana od Sonca (tiskana v zbirki 15 zborov, ki jih je izdala naša Glasbena Matica leta 1922) so vzbudile v občinstvu najprijetnejše razpoloženje. Umetniško smer, ki jo zasleduje pevski zbor, nam potrjujejo še posebno uspela prednašanja mestoma kočljive Adamičeve «Bela breza se vzdramila« in Mirkove «Odkrij nam, zarja, svoj obraz«. Zlasti poslednja je bila izvajana s plemenito preciznostjo in kot zaključna točka večera zapustila v občinstvu lep poslovilni vtis. Tudi širokopotezna 5-glasna Lajovčeva skladba «Pomladni spev« je bila korektno podana; vsekakor so jo motili vsiljivi temni baritonski glasovi, mesto katerih bi znali 2. tenorji bolje ohraniti skladbi svetlobo in pomladansko svežost. Pevski zbor Glasbene Matice je bil na svojem mestu. Še bo treba dela in žrtev, da se spopolni, kajti nobena stvar ni takoj perfektna, posebno ako niso v to dani vsi predpogoji, toda dobra volja in navdušenje za umetnost premagata marsikatere ovire in'tako upajmo, da bo ta lepi uspeh sobot-1 nega večera služil pevskemu zboru le v spodbudo k nadaljnemu krepkemu udej-stvovanju in napredku. Pevskemu zboru in prof. Soncu, obema gre zasluga ,a obema se tudi nalaga težka in prijetna dolžnost nadaljevanja započetega dela, da bo čim dalje vrednejše take institucije kakor mora biti Glasbena Matica po svojem načrtu in cilju. Na glasbenem večeru sta nastopila tudi dva solista iz Sončeve pevske šole, med njimi naš znanec g. Alojz Kalin, tenorist, in neki basist, ki nam je pravzaprav tudi znan, a se skriva za tremi zvezdicami. Gospod Kalin je pel v italijanskem jeziku recitativ in arijo iz Puccinijeve opere «Tosca» «E lucean le stelle« in odlomek iz Mascagnijeve opere «Cavalleria rusti-cana« «Mama, quel vino č generoso«. Njegov glas je pridobil na svetlobi, primanjkuje mu pa še nekaj izrazitosti. Dikcija je bila v glavnem dobra, zlasti pri drugi pesmi. Potrebna bi bila nekoliko večja doza v dramatičnem izrazu in skrbnejša laška izgovarjava. V ostalem je glas že precej izjednačen. Basist pa je nastopil z Gerbi-čevo »Kam?« in s Schumannovo «Pogovor gozda«. Boljše je izpadla druga nego prva. Njegov gkus je še preveč v sponah šole in dasi mu je volumen precejšen, vendar se ni še rešil temnih vokalov. Razen tega .sem prepričan, da bi se bil v pesmicah, ki so pisane za pravi bas, bolje obnesel. Vsekakor je težko izreči sodbo o pevcih, ki so bili prisiljeni nastopiti v prostoru, v katerem jim visi streha takorekoč nad glavo. Pravilno sodbo bi mogli dati šele, ako bi jih slišali v kakšni obširni dvorani ali gledališču, kateremu je njih vzgoja namenjena. Basist je zapel še Sončevo skladbo «Oče naš», spisano v interesantnem de-klamatoričnem stilu za ženski zbor in bas (ali bariton?) sam, in se je v nji najbolje uveljavil. Znano je, da predstavlja pevska šola po Sončevi metodi dolgo trnjevo pot, ki zahteva od pevcev silnih moralnih žrtev, od učitelja pa pravo materinsko skrb za vzgoj glasu; vendar bi se dalo vse hitreje in lažje izvesti, ako bi ne bili solisti zaposleni celodnevno in deloma v precej trdem delu, ki slabi telo in mu jemlje prožnost. Kakor je vsak, ki se hoče posvetiti edinole umetnosti, prisiljen živeti samo za njo, da se v njej spopolni, tako je tudi z izobrazbo v akademskeiz. petju. Umetnost je neizprosna: ali se ji vdamo z vso dušo in z vsem telesom, in te