stev. 166.
Velja po poŠti 73 celo lc!o naprej K za pol lota „ ,, za četrt leta „ „ za en mesec „ „
V upravništvu
za celo leto naprej K
za pol leta „	„
za četrt leta „	„
za en mesec „	„
26'-13'-6'50 2'20
20'-10' — 5 — 1'70
2a pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
U Ljubljani, u ponedeljek, dne 23. Julija 1906.
*

Leto XXXIV.
Inserati:
Ene stop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemšl nedelj« in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ic v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
_!__ Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Ilolilnn reforma. 516 poslonceu.
Dunaj, 22. julija.
Češka kraljevina je bila vso ustavno dobo ono zakotje, kjer so se zbirali in zgoščali temni oblaki, noseč med nevihto ledeno zrnje po širni državi. Narodni boji so bili vedno najsrditejši v deželah češke krone. Tu se je tekom stoletij utaboril nemški rod med živahnim češkim prebivalstvom ter si z industrijo in trgovino utrdil močne postojanke, katere brani na življenje in smrt, opirajoč se na moralno podporo krvnih rojakov onkraj meje. Češki Nemci so do najnovejšega časa imeli v rokah krmilo v parlamentu in državi. Šele ko je grof Taaife I. 1879 zvabil češke poslance v parlament, pričela se je borba za narodne in politične pravice nenemških narodov z vidnim vspehom. Češki klub je izprva z 10 zastopniki konservativnega veleposestva štel 54 članov, (1885 že 67 in I. 1897 skupaj 87 poslancev. Zadnjih osem let so politični boji v parlamentu dosegli vrhunec. Nemška in češka obstrukcija sta bili izbruhi razpaljenega narodnega sovraštva, katerega ognjišče je bogata češka dežeia, najlepši in najdragocenejši biser v kroni habsburških vladarjev.
Zate je gotovo naravno, da so češki Nemci v zgodovinskem trenutku sedanje volilne reforme napenjali skrajne sile proti naravnemu razvoju, ki jih potisne v manjšino ter jim iztrga iz rok krmilo hegemonije ter nemškega vodstva. Vsa znamenja kažejo, da prevzamejo vodstvo nemških strank v bodočem parlamentu planinski Nemci, ki pa bodo razdeljeni v liberalni in krščanski tabor.
Zgodovinskega pomena je bilo torej včeraj glasovanje v odseku za volilno reformo. Premagana je največja ovira in volilni reformi je odprta pot, sicer še trnjeva in kamenita, toda pretrgana je soteska. Dolgo je vlada kovala kompromis med Celii in Nemci in ustvarjala premirje, toda ogenj in voda sta si kruta nasprotnika. Izključen je bil kompromis, nemogoče vsako premirje, odločilo je glasovanje in sicer proti Cehom in češkim Nemcem. To glasovanje je »unicum« v avstrijski parlamentarni zgodovini. Odsek jc bil mirovno sodišče, izvenčeški poslanci so izrekli sodbo, kateri so se konečno udali Cehi in njihovi nemški so-deželani. Večina slovanskih in nemških poslancev izven Češke je preglasovala dr. Per-gelta, dr. Kramara in tov., ki so se tedne in tedne ubijali glave z vol. geometrijo. In ta izid dolgega češko-nemškega boja je še najboljši, ki je bil mogoč v teh razmerah. Nasprotnika nista zinagla, niti bila premagana, parlamentarni areopag je izrekel svojo sodbo. Češki poslanci sicer trdijo, da je ponižan češki narod; a isto trdijo tudi Nemci.
Bistvo kompromisa, ki je bil Cehom in češkim Nemcem usiljen, je po predlogu gor.-avstrijskega poslanca dr. Lockerja: Število poslancev se pomnoži še za 19. Od teli naj dobe na Češkem Nemci še 5 in Cehi 3, na Mo-ravskem Cehi 2 iu Nemcir 1, na Tirolskem Nemci 2 in Italijani 1, na Štajerskem Nemci I in v Galiciji Poljaki še 3 ter Rusini i. Ta generalni kompromisni predlog je obveljal z 28 proti 19 glasovom. Za predlog so glasovali Poljaki, Jugoslovani, Rusin, Rumun, Italijana, soc. demokrat in 13 Nemcev; proti predlogu vsi češki poslanci, oboji veleposestniki, štirje Vsenemci, dr. Pergelt, Kaiser iu Schreiner. Videlo se je vsem na obrazili, da sicer niso zadovoljni, a tudi ne ravno razburjeni. Veseli so bili vsaj v srcu, da se je nevihta razpršila brez posebne škode.
Mandati po deželah:
Po narodnosti:
Oaue«	v načrt	Kompromis
Nemci	205	233
Cehi	99	108
Poljaki	64	80
Rusini	31	34
Jugoslovani	36	37
Italijani	16	19
Romuni	4	5
	455	516
Načrt Gaučev		Hohenlohe	Komp
Češko	118	122	130
Dalmacija	11	11	11
(ialiciia	88	102	106
Niže Avstr.	55	64	64
Gor. Avstr.	20	2?	22
Solnograško	6	7	7
Štajersko	28	28	30
Koroško	10	10	10
Kranjsko	11	11	12
Bukovina	11	14	14
Moravsko	44	46	49
Šleziia	13	15	15
Tirolsko	21	23	26
Predarelsko	4	4	4
Istra	5	5	6
Goriško	5	5	6
Trst	5	6	5
	455	495	516
Slovani bodo imeli po kompromisu 259 poslancev, Nemci 233, Italijani iu Romuni 2*4, Slovanska večina znaša 2 mandata.
D u n a j, 21. julija.
Včeraj je imela poslanska zbornica zadnio sejo pred počitnicami ter se snide zopet že prve dni septembra. Po stari navadi je zbornica v zadnji seji najmarljivejša. Kakor iz parnega stroja lete zakoni v vladni koš. Tako je včeraj zbornica v devetih urah rešila jako obširen dnevni red.
S M.
Ko so ministri odgovorili na razne interpelacije, jc posl. Schonerer obširno utemeljeval svoj nujni predlog, naj pridejo na dnevni red vse s § 14. izdane naredbe. Grof B a d e n i jc izdal 4, grof T h u n 28, baron G au t s c h 7, W i 11 e k 4, dr. K o r b e r 33. Od teh 76 naredb jc mnogo takih ki se ne strinjajo v duhu s § 14. in so torej protiustavne. Vse te naredbe naj se razveljavijo. Posl. Schonerer pa ie bii gotovo prepričan, da se zbornica zadnji dan ne bode bavila z vsebino vseh naredeb. Zato sc tudi ni jezil, ko je zbornica z 78 glasovi proti 58 odklonila nujnost njegovega predloga.
Severna železnica.
Glavna govornika dr. S o m ni e r in U d r ž a 1 sta ostro grajala državno upravo, ki najboljša državna prometna sredstva prepušča mejnarodnim kapitalistom. Posebno Udržal si je privoščil visoko gospodo, ki si je nad 60 let kovala kapital iz severne železnice. Vladna predloga je bila po prvem branju izročena železničnemu odseku, da izdela svoje poročilo za jesensko zasedanje.
Zagovorniški red.
Disciplinarni zakon za advokate je še iz I. 1872 in več ne odgovarja razmeram. Ju-stični odsek je izdelal nov načrt, ki ga je zbornica odobrila brez razprave.
Zavarovanje zasebnih uradnikov.
Gosposka zbornica je bistveno izpreme-nila nekatere sklepe poslanske zbornice v načrtu za zavarovanje zasebnih uradnikov. Načrt zakona obsega 96 paragrafov, gosposka zbornica pa jih je izpremenila 56. Soc. politični odsek je moral odobriti nekatere važne sklepe gosposke zbornice, ker drugače bi se izjalovil ves načrt. Novi referent odsekov, grof S z e p t y c k i, je napravil kompromis z referentom gosposke zbornice, znanim češkim vseučiliškim profesorjem dr. Brafom. Pripomnim v pojasnilo, da so v prvi vrsti z raznimi sredstvi pobijali novi zakon industrijski krogi in zavezniki raznih zasebnih zavarovalnic.
Bistvene izpremembe gosposke zbornice so:
1.	Zavarovati se morajo isti zasebni uslužbenci, ki dobivajo redno plačo na mesec ali na leto;
2.	ki dobivajo najmanj 900 kron letne plače;
3.	iz trgovskih uslužbencev se izločijo vse osebe, ki nimajo uradniškega značaja, to je, ki v prvi vrsti opravljajo fizična dela;
4.	izločijo sc uslužbenci pri železnicah;
5.	uslužbenec s plačo do 2400 kron plačuje eno tretjino premije, dve tretjini gospodar; s plačo nad 2400 kron plačuje uslužbenec polovico, gospodar polovico premije; uslužbenec s plačo nad 7200 kron plačuje sam vso premijo;
6.	stalne uradnike pri deželnih podružnicah imenuje zavod sam;
7.	zakon stopi v veljavo šele dve leti po objavljenju.
Vse druge izpremembe niso bistvene.
Soc. politični odsek pa je v dogovoru z dr. Brafom sklenil:
a) Zavarovan mora biti uslužbenec, ki običajno dobiva mesečno ali letno plačo;
torej načeloma niso izključeni, ki dobivajo tudi tedensko plačo;
b) ostane najnižja letna plača 600 kron. Te dve izpremembi hoče dr. Brat zagovarjati v gosposki zbornici.
Ta načrt je zbornica odobrila tudi v tretjem branju.
Kvota.
Zbornica je vzela na znanje poročilo avstrijske kvotne deputacije, ki je predlagala ogrski: L Skupni državni troški naj se poraz-delc med Avstrijo in Ogrsko po razmerju prebivalstva, in to je: 57.6 : 42.4; 2. dokler ostane skupno carinsko ozemlje, naj se porabi čista carina v pokritje skupnih troškov in primanjkljej razdeli po nasvetovani kvoti.
Obenem jc zbornica odobrila resolucijo posl. H a n i c h a, naj vlada vpliva na to, da krona potrdi to kvoto.
Državne podpore.
Končno jc zbornica odobrila vse predloge glede državnih podpor vsled uim. Konec seje ob 8. uri 20 minut; prihodnjo sejo naznani predsednik pismenim potom.
Kongrua.
Včeraj je finančni odsek razpravljal o poročilu pododseka glede kongrue. Zagotovljena jc bila velika večina, toda dr. Stein-\v c n d c r in dr. S c h a I k sta zavlekla razpravo do 11., ko se je pričela seja zbornice. Akoravno jc minister dr. Marchet izjavil v imenu vlade, da priporoča ta načrt, zahtevala sta dr. Steimvender in dr. Schalk, da mora priti v sejo še finančni minister ter izjaviti isto. Ali ni neslana ta zahteva? Ti možje nikdar ne vprašajo, kje naj dobi vlada denar za višje plače uradnikom itd., pač pa precejajo komarje, ko vlada sama ponuja b e r a š k o kongruo.
V soboto je zboroval v Pctcrburgu izredni ministerski svet, ki je razpravljal o razpustu ruske gosudarstvenne dume. Posvetovali so se od 3. popoldne do pozne noči. Seje so se udeležili poleg ministrov tudi car, vsi veliki knezi, carica mati in Trepov. Sklenili so, da razpuste dumo iu naznanijo ruskemu ljudstvu to s posebnim carjcvim ukazom. Carjev ukaz, ki razpušča dumo, je že izšel. Ukaz apelira na patriotično razsodnost ruskega prebivalstva svari pred nepremišljenimi izjavami. Novo dutno sklicuje na 5. marec 1907. Cas volitev še določijo.
Drugi carjev ukaz pa določa, da odstopita dosedanji ruski ministerski predsednik Gore-mykin in poljedelski minister Stihinski. Oba odstopivša ministra ostaneta člana državnega sveta.
Car je imenoval za ministrskega predsednika dosedanjega ministra za notranje stvari Stolipina, ki obdrži tudi kot ministrski predsednik notranje zadeve.
Iz Pariza poročajo, da so ondi dali Stoli-pinovemu ministrstvu jako neugodno progno-zo. V Pariz pride te dni več članov ruske dume k posvetovanju na kak način bi sedaj ruska demokracija nastopila proti ruski reakciji.
Novi ministrski predsednik Stolipin jc obvestil dutninega predsednika Muromceva tele. fonično o razpustitvi; ta je pa že vedel zato, ker mu je sporočil dumin podpredsednik Dol-goruki. Muromcev je obvestil o razpustu poslance, ki so bili navzoči v duminem poslopju z besedami: »To .ie začetek konca.« Poslanci so zapuščali nevoljno poslopje, a ustavljali sc niso. Pred poslopjem dume je stalo veliko število vojakov, ki so takoj zasedli dumino poslopje. Poslopje dume jc bilo včeraj že zaprto. Policija ic stražila vhode. V poslopje ni smel nihče razen predsednika iu ostalih članov du-minega predsedstva, ker so spravili v dumi mnogi poslanci važne listine. Uslužbence du-minega buffeta so izbudili ponoči, jim vzeli ključe in jim naročili, naj prevozijo opravo. Ruska prestolnica je imela včeraj navadno nedeljsko lice. Ceste so bile še bolj prazne, kakor navadno.
Carjev ukaz o razpustu dume so objavili še le včeraj zjutraj ob štirih, ljudstvo pa jc žc vse vedelo. V Peterhurgu je vse polno vojaštva. Do sobote o polunoči so došli v Petcr-burg štirje pehotni polki, kavalerljska garda na konjih, kakor tudi več eskadronov huzarjev, ulancev, grenadirjev in stotnije s strojnimi puškami. Pred dumo so razpostavili huzarje. »Novo Vreme« je pisalo, da pričakujejo včeraj v Peterhurgu velikih nemirov. Policija je dobila povelje, naj nastopa energično. Vojaške vaje v Krasnem selu se končajo že koncem ju-
lija po pravoslavnem koledarju. Vojaštvo je pripravljeno za vsak slučaj. Kavalerijski polki stražijo dumo in okolicu. Ob Nevi so razpostavljeni topovi. Na cesti živahno razpravljajo o duminem razpustu. Konservativci so veseli, ker ic nastopila vlada energično. Tudi mnogo delavcev sodi, da je razpust dume zakonito opravičen. Peterburšk\ mestni glavar je dobil izredna pooblastila. Vse revolucijske časopise so prepovedali. V Peterhurgu so proglasili izredno varstveno stanje. V Moskvi in v vseh večjih mestih evropske Rusije so proglasili istočasno z razpustom dume pomnoženo varstvo; v kijevski guberniji pa vojno stanje. V Peterburg so odpošiljali včeraj iz Krasnega sela še nadalje čete. Vsakemu tujemu poslaništvu so podelili vojaško stražo 25 mož, ki tabore na poslaniških dvoriščih.
Vsa ruska »zveza železničarjev« poživlja svoje člane na splošno stavko. Dasi so takoj zaplenili oklice, so vendar nalepljeni oklici po železniških vagonih in po postajnih poslopjih.
Vse sodi, da stoji Rusija pred velikimi dogodki. V Pctcrburgu jc prebivalstvo pobito, ker se boji, da si dajo revolucijske stranke duška s terorističnimi atentati.
»Journal« poroča, da je car odpovedal obisk španskega vojnega brodovja, ki je došlo v Kronstadt. Isti list tudi poroča, da so odkrili zaroto med kronstadtskimi mornarji. Nameravali so baje zasesti Petrov Dvorec, ga zažgati in vjeti carja. Zaprli so veliko oseb, med njim celo kompromitirane višje vojaške dostojanstvenike. V zaroto so zapletene V., VI., VIII. in XII. ekipaža.
V Sevastopolu je zborovalo 2500 mornarjev. Poveljniku črnomorskega vojnega brodovja, admiralu Skrydlovu, so poslali spomenico o svojih zahtevah, v kateri groze z uporom, ako jim ne izpolnijo zahtev.
Na Pobjedonosceva je bil izvršen napad. Pod njegovo pisalno mizo je razpočila bomba. Pobjedonoscev je bil v stranski sobi, ko jc razpočila bomba in ie ostal zato nepoškodovan. Vsled strahu jc pa tako obolel, da mora ležati.
Popi v Jeriaspolu razširjajo oklice, ki huj-skajo proti judom in dumi. V Nižjem Novgo-rodu šo našli v stanovanju nekega knjigotrškega pomočnika bombe, veliko zalogo orožja in veliko prepovedanih knjig. Lastnik hiše je pobegnil in zapustil ženo z otroci samo.
Zlata masa prelnfn Mmm,
Včeraj je praznovala Št. Jakobska fara zlato mašo svojega župnika, preč. g. prelata kanonika Janeza Rozmana takt), da ni počastila samo zaslužnega g. prelata, ampak ta slavnost jc bila v veliko čast tudi njej sami. V sedanjem času, ko sc z umetno uprizorjeno gonjo poizkuša širiti mržnja proti duhovščini so sredi Ljubljane vsi ljudski sloji počastili služabnika Gospodovega na tako sijajen način, da nc pomnimo slavnosti v Ljubljani, pri kateri bi prebivalstvo tako enodušno, neprisiljeno, brez »komande« dajalo izraza svojim čutilom, in pri kateri bi bile ulice tako impo-zantno okrašene z zastavami, kakor pri slavnosti zlate maše g. prelata Rozmana.
Iz cele Ljubljane so sc v soboto in včeraj vsipale množice v faro Št. Jakobsko. »Vse jc govorilo, kako veličastno Št. Jakobčani manifestirajo ljubezen in hvaležnost, do v službi zanje osivelega svojega dušnega pastirja. In res prekrasen jc bil pogled na št. jakobsko faro i Od prvih hiš Starega trga dalje vse ulice v zastavah, okna okrašena. Razven treh hiš nobena hiša v celi fari brez zastave! Kaj takega se v Ljubljani sicer nc vidi, tako Ljubljana pri nobeni veliki slavnosti ni bila okrašena, kaj še-lc pri kakem jubileju! Iz tega pa sledi, kako resnično ljubijo Št. Jakobčani svojega župnika in kako plemenito prebivalst\ "> je v fari Šentjakobski!
Čast Št. Jakobčanom, čast pa tudi trudo-Ijubnim gospodom, ki so iz njihove srede stvorih pripravljalni odbor, ki jc bil neutrudno pri delu. Prav je, da tudi poznejšim rodovom fare šentjakobske ohranimo imena teh vrlih iu značainih mož in mladeničev, zato jih tu / iskreno hvalo za njih trud objavljamo. Pripravljalni odbor so tvorili gospodje odličnih in priprostih stanov vsi združeni v naravnost vzornem delu:
Protektorat slavnosti jc blagovolil prevzeti blag. gospod Albert Satnassa, tovarnar v Ljubljani.
Pripravljalni odbor jc bil razdeljen v štiri odseke, katerim je načelovalo predsedstvo iz gospodov: Ant. Zoreč, predsednik; Fran Lc-skovic, blagajnik iu Ivan Podlesnik, tajnik.
Odseki so bili razdeljeni sledeče: cerkveni odsek iz čč. gg.: L. Smolnikar, načelnik, knezoškofijskih tajnikov Steska in Postal, kaplanov pri sv. Jakobu Ferjančič in Zvan, dalje gospoda Žafran in Lahajnar.
Odsek za prireditev serenade i 11 o 1 e p š a v o c e r k v e gg.: vodja Gerbič, načelnik Leskovic, Zalaznik, Dachs, Lončar, Dolenc, Bahovec, Dolinar Jeločnik.
O d s e k z a u r e d i t e v b anketa gg.: Fr. Leskovic, načelnik. Zoreč, Martinčič, Pod-lesnik, pl. Reya.
Odsek za v e č e r n o v e s e 1 i c o gg.: Zalaznik, Leskovic Dolinar, Bahovec, Mihelič, Ferjančič, Oerbič, Lončar, Jeločnik, Dachs.
Bakljada in serenada. — Razsvetljava.
Zdelo se nam je. da nismo v Ljubljani, ker prireditev, ki smo jo videli v soboto zvečer, sc je znatno in odlično razlikovala od raznih takih šablonskih prireditev, kot jih vidimo časih v Ljubljani. Društveno godbo, igra-jočo vesele koračnice, so obkrožali nosilci jasno plamtečih voščenih bakelj: sami postavni možje, meščani, posestniki, obrtniki, delavci, za godbo pa je korakalo okolu 80 pevcev vseh štirih ljubljanskih pevskih društev, tudi obdanih od plamtečih bakelj. Vse je bilo veselo, vse radostno, kakor bi slavnostne množice korakale po veselega ženina. In ta pogled na ulice Št. Jakobske tare! Vse se je blesketalo v morju lučic; kamorkoli si pogledal, obvisel je pogled na raznobojnih iampijončkih, na transparentih s pomembnimi voščili zlatoinašniku. Celo čuvaj visoko gori na Gradu jc razsvetlil svoja okna. Mnogim, ki so sicer navajeni mirno gledati hrupne izraze ljudske duše, so morali ob tako izredni res globoki manifestaciji vsega šentjakobskega prebivlstva za duhovnika, priti solze v oči in mislimo, da so tudi prireditelji bili obilno poplačani z dragocenimi solzami hvaležnosti, ki so porosile lica g. prelata, ko je gledal vso to ljubezen in udanost Št. Jakobčanov.
Godba je obhodila, spremljana od nešte-vilnih ljudskih trum, ulice Št. Jakobske fare, potem pa se jc s pevci ustavila na bajno okrašenem Št. Jakobskeni trgu pred zvonikom. Ko smo gledali okolu sebe, nismo mogli zagle-dati konca ljudskih množic, ki so se strnile tu iz cele Ljubljane, da počaste g. prelata. Nad 10.000 oseb je stalo tu. Na vseh obrazih si videl, da že davno Ljubljančanom nobena slavnost ui prišla tako iz srca, kakor slavnost možu, ki si je s svojim res nesebičnim delom zaslužil častni naslov »ljubljenec Ljubljančanov«.
Pod spretnim vodstvom g. prof. Gerbiča je glasno zadonela iz čistih pevskih grl Nedve-dova serenada: »Vsi Tebe ljubimo, vsi Te spoštujemo!« Tej pesmi je sledila izborilo peta Fr. Gerbičeva skladba »Slovanski brod«, za njo pa mogejna in ponosna liajdrihova skladba »Morje adrijansko«. Gosp. prelat, ki je, kakor smo čuli med tem, ko so po fari veselo korakali v njegovo proslavo za godbo, neutrudno sedel dalje v spovednici in izpovedoval — se je prišel ginjen zahvaljevat. Ko se je pojavila njegova krepka, častitljiva postava tam pod zvonikom pod slavolokom s pomembnim napisom: »V Gospoda upa in ne omahne!« tedaj so zagrotneli po trgu »Zivio« klici. Gosp. prelat se je v ganljivih besedali zahvaljeval Št. Jakobčanotn. Dejal jim je:
»Danes sem star 74 let, 3 mesece in 17 dnij. Mnogo veselih, a tudi žalostnih dni sem doživel tekom 50 let, današnje počaščenje pa so priredili župljanje pač z namenom, večer mojega življenja olepšati. Prekrasno petje, plapolajoče hiše so dokaz, da me ima Ljubljana rada. Dokler mi Bog da moči, boni jih žrtvoval v blagor župljanov in bele Ljubljane. Jutri bom pri zlati maši molil za vse svoje žup-ljane, prosi! bom božjega blagoslova za prvega in zadnjega, za stare in mlade, za odlične in revne, prosil bom božje milosti za vse.«
Zopet so gromeli »Zivio« in »Slava!« klici okolu častitljivega 741etnega slavljcnca, ki jc presenečen gledal vse to slavlje. Z globoko zadovoljnostjo, da so storile plemenito dejanje, so sc razhajale množice. Po bakljadi je oil v gostilni g. Dachsa v Florijanskih ulicah sestanek pevcev, ki se je ob izborni postrežbi g. Dachsa in njegove ljubeznjive gospe soproge nad vse prijetno izvršil. Tajnik pripravljalnega odbora g. P o d 1 e s n i k, prava duša vsej slavnosti, je nazdravil pevcem in pevo-vodju prof. Gerbiču, zahvaljujoč se njihovi požrtvovalnosti. Zahvalil se je v imenu pevcev odbornik »Ljubljane« g. Š t u r m, ki je po-vdarjal, da so pevci radi izvršili nalogo zapeti slovensko pesem možu, ki je v delu osivel. Kdor pozna osivelega prelata Rozmana, ve, koliko dobrega jc on storil Ljubljani. Jubilantu nismo mogli dati ne zlata, ne srebra, dali pa smo mu ono, kar je naš biser — čisto in krepko slovensko grlo. Govornik je napil pripravljalnemu odboru, ki je aranževal slavnost, ki bo še poznim rodovom priča, kako smo znali ceniti moža, katerega desna iu leva roka sta vedno sipala darove revežem. A ta slavnost je bila še premajhna za zasluge možu, ki je postal ubog v korist revežem. Pevci so zapeli šc marsikatero lepo slovensko pesem. Končujoč poročilo o sobotni večerni prireditvi moramo tu še posebej omenjati trud g. gostilničarja Dachsa, ki je z nedosegljivo spretnostjo sijajno izvršil vsa mnoga prevzeta dela in se zopet pokazal kot moža, ki ima srce na pravem mestu!
Cerkvena slavnost v nedeljo.
Na dvorišču jc duhovščina z gosti pričakovala zlatomašnika. Po njegovem dohodu iz župnišča mu je v imenu gospejne Marijine kon-grcgacijc gospodična Laharnarjeva izročila s primernim nagovorom krasen, bogato v zlatu vezen šopek. Nato sc je vršil po drevoredu mlajev in zastavic sprevod v cerkev v sledečem redu: belo oblečene deklice iu gospo
dične, Katol. društvo za delavke je poslalo nad 50 članic v krasni narodni noši, ki so vzbujale občno občudovanje, gospe in gospodje, deputacija in duhovščina z gospodom zlato-mašnikom.
Pri cerkveni slavnosti so bili navzoči med drugim dvorni svetnik grof Rudolf Chorinsky, deželni glavar Oton pl. Deteta, deželnega sodišča predsednik Levičnik, okrajni glavar de-želnovladni svetnik dr. pl. Chron, deželni odbornik vodja Povše. Pred mašo je stolni kanonik Tomaž Kajdiž v lepem govoru naslikal življenje in delovanje zlatomašnika, ki je med vsemi dosedanjimi št. jakobskimi župniki prvi deležen redke sreče zlatomašništva. Nato je zlatomašnik z občudovanja vredno svežostjo in krepkim, uprav mladeniškitn glasom peval sveto mašo, kakor bi stal kot novomašnik prvič pred oltarjem, ne pa kot zlatomašnik po dolgi dobi 50. let. Okolu zlatomašnika je bila zbrana obilna duhovniška asistenca, izvečine izmed bivših njegovih kapelanov; kot arhidi-jakon je prisostvoval zatiški opat P. Gerard Maier. Na korti pa je izborilo izvežban pevski zbor pod vodstvom prof. Gerbiča s krasnim proizvajanjem »Misse in honorem St. Antonii de Padua«, v D-duru, očaral vse navzoče. Ze takoj pri začetku je presenetila mnogoštevilno zbrane krasna Fr. Gerbičeva »himna zlatoinašniku«. Pri maši je sodeloval tudi orkester sl. mestne godbe. Po končani maši je podelil zlatomašnik vernikom papežev blagoslov in zapel krasni Foersterjev »Te Deum lauda-tiius«. Sprevod iz cerkve se jc vršil v istem redu kot v cerkev. Za vzorni red v cerkvi so skrbeli vrli šentjakobski fantje.
Med cerkveno slavnostjo je zagrmelo 18 strelov z Gradu.
Deputacije pri zlatoinašniku.
Takoj po maši so se v župnišču poklonili grof Chorinsky, namestnik deželnega predsednika, deželni glavar pl. Detela z dež. odbornikom g. Povšetom in predsednik sodišča g. Levičnik in vladni svetnik dr. pl. Chron.
Za tem so se pričele poklanjati deputacije v sledečem redu: bivši gg. kaplani pri sv. Jakobu, v katerih imenu je govoril vIč. g. kanonik Zlogar. Vincencijeva družba, govoril g. Roger itd., deputacija gospa, v katerih imenu jc govorila gospa Alb. Leskovic, za gospemi so se pa poklonili farani, katere je vodil g. A. Zoreč, fantje in dekleta, ki so izročili krasen, svež šopek s trakovi, v imenu deklet je govorila gdč. Frna Blaznikova, v imenu fantov g. Alb. Jeločnik. Za temi se je poklonila deputacija veteranskega kora, katero je vodil načelnik g. Mihalič. Deputacijo kat. društva za delavke jc vodil podpredsednik društva č. g. stolni vikar L. Smolnikar. Deputacija deklet-delavk, je izročila jubilantu krasen dar šopek s cekini. V imenu odbora mestne hranilnice so sc poklonili gg. predsednik Fr. Koll-mann, Svetek iu Trnkoczy. Rodna občina zla-tomašnikova Godovič pri Logatcu se je poklonila po svojem župniku, županu in enemu g. svetovalcu in mu izročila diplomo častnega občanstva. Za temi so se poklonili gg. pevci in sicer društvo »Ljubljana«, v katerih imenu je govoril g. Šturm, »Ljubljanski Zvon«, govoril g. Zirkelbah in korni pevci pri sv. Jakobu, katere je vodil g. vodja (ierbič. Poklonilo se je potem še lepo število posameznikov, med u.iimi rodbini D. Hribar, Schumi, Doberlet ml.. Val. Golob itd.
Vožnja v »Union.« — Banket.
Okolu ene ure popoldne so se svatje v ekvipažah odpeljali v »Union«. Po ulicah je stala gosta množica, ki jc g. prelata živahno pozdravljala, z oken pa so sipalc zale gospodične šentjakobske na stotine in stotine šopkov in vencev v voz g. prelata. Pred »Union« sc je pripeljal g. prelata voz ves pokrit z dtT-htečini cvetjem. V veliki dvorani se je zbralo k banketu okolu 100 najodličnejših oseb izmed župljanov šentjakobskih in drugih slavnostnih gostov, med katerimi smo opazili poleg častnega zastopstva duhovščine, mi_ čelu ji čč. Kg. kanonik Sušnik, Kajdiž in Zlogar, tudi podpredsednika kranjske trg. in obrtne zbornice g. Franc Kollmanna, g. rač. nadsvetnika Svetka, g. tovarnarja Pollaka, g. ravnatelja Raktelja, gg. Samassa, g. Toniesa, svetnika trg. in obrtne zbornice g. Kregarja, g. Scc-manna itd.
Pri banketu je svirala društvena godba. Prvo napitnico je govoril tajnik pripravljalnega odbora g. Podlesnik zlatoinašniku.
Milostljivi gospod zlatomašnik!
Slavna gospoda!
Pol stoletja Bogu in domovini. Petdeset let od oltarja med ljudstvo, vedno liubeč, vedno skrben in delaven od zgodnjega jutra do poznega večera. Odprtih rok do ubogih in srca polnega očetovske ljubezni do svojih fa-ranov
Tako že let nad petdeset Deluje On,
In sile vse za smoter svet Vesel žrtvuje On.
To je bil in je častitljivi naš župnik, katerega petdesetletnico mašništva- slavimo danes.
Gospoda slavna! To je tudi naš praznik, to jc tudi praznik faranov šentjakobskih, ki slave v udanosti in ljubezni do svojega dušnega pastirja ta redki jubilej — jubilej dela moža. ki je posvetil celo svoje življenje visokim ciljem, katere si je stavil na pot svojega življenja ko je danes pred petdesetim leti daroval Bogu prvi svoj dar. Slavimo jubilej moža, o katerem velja po vsej pravici beseda pesnikova, da
Oče in vodnik skrbljiv Jc vernikom,
On vsem ie blag in ljubeznjiv, Ne le nekternikom.
Milostni gospod zlatomašnik! Naša srca niso danes polna samo ljubezni do Vas, naša srca so polna danes tudi p o n o s a , da nače-
ljujetc fari naši ravno Vi, prečastiti gospod.
Zagotovim Vas, da jc ni tudi kaplje disharmonije v naših dušah, temveč srca naša so polna vročih želja, da Vas ohrani Previdnost Božja še mnogo let naši fari.
Doletela me je visoka čast, da Vas smem, milostni gospod prelat, v tem slovesnem tre-notku zagotoviti naše najglobokejše udanosti in Vas obenem prositi, da nam ohranite tudi v naprej svojo blagonaklonjenost.
Bog čuvaj dobrotljivi Vas, Bog živi Vas, Bog živi Vas!
Čast. gospod zlatomašnik je v svoji zahvali napil «generalissimu« katoliške duhovščine sv. očetu in vladarju Avstrije, cesarju Frančišku Ježefu 1.
C. g. kanonik Zlogar je napijal zlatoinašniku v imenu slavljenčevih bivših kaplanov, katerih je bilo 17. Gospod slavljenec je napil svoji »častni gardi«, bivšim svojim kaplanom, »fantom po volji božji in enega srca«, ter v opetovanih napitnicah vsem gostom. — Župnik Podboj je v vezani besedi napil zlatoinašniku. Ljubki ovaciji šentjakobskih deklet, v katerih imenu mu je nazdravila gdč. Blaznikova, se je zlatomašnik zahvalil z laskavo pohvalo šentjakobskim dekletom.
Gdčna. Klepec je napila zlatoinašniku v imenu »Katoliškega društva za delavke«, z katerega ustanovitvijo in nadaljnim delom je gospod prelat pokazal ljubezen do trpečega delavstva. Gospod Smrekar je nazdravljal slavljencu v imenu katehetov, gospod Pollak v imenu »Vincencijeve družbe« in »Uniona«. Slavljenec se je ginjen zahvaljeval: Med Vami živim 45 let. Ves sem vas rad imel in do konca svojega življenja Vas boni rad imel. Farane moje Bog povzdigaj kakor mogoče visoko v dušnem in telesnem blagru!
K banketu jc došlo mnogo brzojavk. Br-zojavili so slavljencu: Knezoškof dr. Jeglič, prošt dr. Flbert v imenu novomeškega kapi-telja, dekan Erker, dekan Arko, stotnik Rak-tclj, Terezina dr. Jenkova, župnik Raktelj, Cik in Ljubljančani v Grado, sošolec Peter-lin, dekan Koblar, Dostal, Slatner, dr. Aleš Ušeničnik, Šinkovec, Cadež, Cerin, odbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu, Šarabon, Jernej Zupančič, Jakopič, Stare, Josip Vrančič, Frančiška in Franjo Stankovič, Karol Planinšek Fran Tavčar, Renier, Liensberger, Ivanka in Valentin Leskovic, Pavlovčič, župnik Korbie župnik Karol Cik, Franc in Elza Gallc, Mihael Trček, Dovgan, Golobič, rodbina Zumer, Belar.
Zaključek slavnosti.
Slavnost je zaključila ljudska veselica, ki sc je vršila v veliki dvorani »Union« iu pri kateri je svirala društvena godba in prepeval pevski zbor »Katoliškega društva za delavke« pod vodstvom gospoda Ferjančiča. Dvorana je bila natlačeno polna, proizvajanja iz-borna, jubilant je za kratek čas posetil občinstvo in se zahvaljeval za gromovite ova-cije.
Postrežba gospoda K a m p o s c h a je bila jako točna in dobra.
Upamo, da poročilo najbolje sklenemo z zdravico v svobodnih stihih, ki jo jc navdušeno pri banketu izrekel gospod I. Podboj, to-pliški župnik, svojemu nekdanjemu ka.tehetu in vzor-duhovniku:
Z Dolenjske mile, iz Toplic, kjer vir zdravilnih jc vodic, prišel slavit sem jubilanta. Spominja li se ministranta? V Kočevju imel sem ga kateheta, o kje ste ve nekdanja leta? Njegov sem v šoli bil učenec, mej Nemci trdimi Slovenec, Z nauki bistril sem glavico, kot strežnik mnogo vjel šestico.
Otroška ne le pieteta, spomin na davna šolska leta, privel me jc v središče naše na redko slavnost zlate maše, temveč do jubilanta spoštovanje, še več in več: vrlin občudovanje. On ni le ljubljenec Ljubljane, njegove čednosti so obče znane. Dežela vsa mu vence vije, očetu sv. Jakoba župnije.
Dokaj škofija šteje svečenikov, govornikov, gorečih spovednikov, vzornih mož je tu, jc tam, a Rozman Janez — je en sam. On radost naša, naš ponos, nobeden ni, ne bo mu kos, deleč dobrote gre okoli, duhovnik res po božji volji!	*
Ime že »Rozman« nudi sled, da jc duhovstva žlahten cvet. ta cvef ne zvene naj, nc vsahne. saj kdor v Gospoda upa, nc omahne.
In snoči? Ljubljana bila je po koncu, kot da se zvezde grejo klanjat solncu, rodbina gnete se okrog očeta, zahvalo daje in ljubav obeta. Ljubljana bela. še si verna, o slava tebi tisočerna!
Kot grom zadoni po »Union«-dvoranh Še dolgo jubilanta Bog ohrani!
PRAŠKI SOCIALNI DEMOKRATJE IN VOLILNA PREOSNOVA.
Na socialno demokraškem shodu dne 22. t. m. so sklenili praški socialni demokrati da hočejo počakati s stavko z ozirom na kompromis. Na vsak način hoče delavstvo preprečiti, da bi izvedli nove volitve za državni zbor po določilih starega volilnega reda. Med zborovanjem jc došlo poročilo da je razpustil car rusko dumo. Zborovalci so izjavili simpatije ruskim revolucionarnim strankam v novem
boju proti carizmu in izjavili, naj vodijo revolucionarji toliko časa boj, da popolnoma odstranijo carjevo samodrštvo.
MIR V SREDNJI AMERIKI.
Mirovni poblaščenci so naznanili 21. t. m. državnemu uradu v Washingtonu, da morajo po podpisanem miru Hondura, Salvador in Guatemala v treh dneh umakniti svoje čete in jih tekom 8 dnij razorožiti.
SRBIJA.
V seji skupščine dne 20. t. m. je opozicija vložila mnogo interpelacij. Razprava je bila burna in osebna. Naprednjak Marinkovič je interpeliral, zakaj so podelili vpokojenim čast-nikom-zarotnikom popolno pokojnino. V večerni seji so bili zelo burni prizori, ko je neki staii radikalec očital mladini radikalcem, da so avstrijski agenti. Predsednik je bil prisiljen, da jc zaključil sejo.
BECK KANDIDAT.
Ministrski predsednik Beck namerava baje pri prihodnjih državnozborskih volitvah kandidirati na Dunaju. Ni znano, kateri stranki pristopi. Na Dunaju se bodo pogajali za posla-niška mesta kršč. socialci, liberalci in socialni demokrati.
Štajerske nouice.
š Zoper sedmi slovenski mandat se
dvigajo vse nemške občine na Spodnjem Štajerskem in vse nemške korporacije. Od slovenske strani ne gane nihče s prstom, da bi imeli državni poslanci v ljudstvu več zaslombe.
š Slovenci propadli v Teharjih. Pri občinski volitvi v Teharjih dne 21. t. m. so Slovenci vsled nečuvenih nemških himparij propadli v tretjem razredu s 146 proti 165 glasovom. Vloži se seveda proti nemčurskim nasilnostim pritožba.
š Obletnice. Včeraj je popeval s re brn o sv. mašo velečast. gosp. Hrastel, knezo-škofovski svetnik in dekan v Konjicah. On je duhovnik-jedinec izleta 1881. Njegov tovariš, prof. dr. Meško, počiva že v prezgodaj mu postlanem grobu. — V ponedeljek so tridesetletnico duhovništva obhajali gg.: Fekonja - Šoštanje, Karba - Zreče, Podhostnik-Dramlje, Šoštarič - Mala nedelja. — Štirideseto leto duhovniške časti dopolnijo letos gg.: realčni profesor-dosluženec Brelih v Ho-čah, dosluženi župnik Pajmon v Vojniku, in pa slikar Pečar, ki je lani doživel poseben jubilej, namreč petindvajsetletnico priklenitve na bolniško posteljo na Kranjski gori. — Zlato sv. mašo bo dne 27. julija služil veleč. gosp. Ivan Krušič, šolski svetnik v Celji. — Mašo-bisernico bode dne I. avgusta maševal prečast. gosp. Bosina, častni kanonik v Kozjem. — Najstarejši duhovnik je velečast. gosp. Lorenčič, dosluženi župnik od Male nedelje; on je bil posvečen dne 27. julija 1845, sedaj biva v Radgoni.
š Sadjarsko društvo štajersko opozarja, da se tobačni izvleček dobiva v njegovi pisarni v Gradcu, zunanji društveniki pa ga lahko dobivajo po trafikah. Ta ekstrakt je namreč iz-boren pripomoček za pokončavanje listnih ušic. Vzame se za 100 litrov vode 2 do 3 kilograme izvlečka in se z mešanico škropi zalega ali bolje namaže les, kamor se je bila zalegla zalega ušic.
š Konkurz je otvorilo okrožno sodišča v Celju o premoženju Josipa Oratschner, trgovca z mešanim blagom v Celju. — Kou-kurzni komisar dež. sod. svetnik Gregorin. Konkurzni oskrbnik dr. Josip Sernec.
Koroške nouice.
k Nesreča. V soboto dopoldne, 21. t.'m., jc padla na glavo zidarskega polirja Pavla Catagossi, ravno ko je v kleti neke novozidane hiševMarijanovi ulici (Marianengasse)v Celovcu nekaj meril, ena deska s tako silo, da se je nezavesten zgrudil. Ker je bila poškodba taka, da so mislili, da bode kmalu umrl, je bil na mestu po č. g. kapi. Kovaču previden z zadnjo popotnico. Cez eno uro potem, ko je še vedno ' krepko dihal, so ga pa prepeljali v bolnišnico. Poškodovanec je oče šestih malih otrok. —
Dnevne nouice.
+ Razbiti liberalni shod v »Mestnem Domu.« »Narod« porazi njegove klike silno peko, Ljubljančanom pa dajo novega poguma za nastop proti teroristični liberalni kliki. »Narod« sedaj zavija oči in pravi, da je bil shod razbit, »ker se Tavčarja govoriti nc pusti«. Ne glede na to, da Tavčar sploh nič nima govoriti, ker nič ne ve in bi mogel govoriti le o svoji lenobi, pa moramo povdarjati, da shod ni bil razbit radi vzroka, katerega »Narod« navaja, ampak zato, ker si delavstvo, ako ima na ljudskem shodu večino, ne pusti usiliti za predsednika arogantnega dr. Trillerja! Tu kršč. socialno delavstvo ne odstopi niti za pičico na korist liberalcem, ki imajo sicer v »Narodu« za delavce le psovke! Na javnih ljudskih shodih v Ljubljani , na katerih imajo delavci večino, bo delavec predsednik, pa naj bo potem krščanski socialcc ali socialni demokrat. Delavstvo na takih shodih pač ne bo prepuščalo predsedstva — nasprotnikom volilne pravice! To si naj zapišejo liberalci za uho! Terorizirajo liberalci lahko na magistratu, na ljudskih
shodih pa ne bodo! Tavčar pa svojo modrost tudi lahko zase ohrani. Njegove fraze smo že stokrat čuli v »Narodu« in noben resen človek zanje nič ne da in še pred dobrim tednom so jih socialni demokratje na shodu pri Hafnerju neusmiljeno raztrgali.
+ Zopet shod. Izvrševalni odbor jugoslovanske socialne demokracije je sklenil v svoji sinočnji seji, da skliče v nedeljo, dne 29. julija 1906 ob 10. uri dopoldne na vrt Hafnerjeve pi-varne ljudski shod z dnevnim redom: Volilna reforma in Slovenci. Na shodu je zajamčena beseda vsakomur. Gospoda dr. Tavčar in dr. Triller bosta povabljena na shod pismeno in dobita besedo prva. — Razume se samo ob sebi, da tudi na tem javnem ljudskem shodu dr. Tavčar ne dobi tiste resolucije in zaupnice, po kateri toliko hrepeni.
+ Apel na slovenske poslance. »Rdeči Prapor« piše na adreso slovenskih poslancev z ozirom na volilno reformo: »Ura gre na dvanajst — naj resno premislijo, kaj jim je storiti. na niso dosegli več, kakor so dopuščale moči, tega jim nihče ne bo očital. Da bi preprečili to, kar se da sploh doseči, tega jim nihče ne bi odpustil.
+ Načelnik generalnega štaba grof Beck o bohinjski železnici. Grof Beck jc izjavil o novi bohinjski železnici: Novi železnici je začetkoma vlada zelo nasprotovala. Izvedli so jo na zahtevo vojaških krogov. Nova železnica ni le velike strateške važnosti, marveč tudi v trgovskem oziru Avstriji koristna. V strateškem oziru je zahtevalo vojaštvo drugo prodiralno progo ob Soči, med tem ko so do-•zdaj mogli uporabljati lc južno železnico.
+ Deželni predsednik gospod Schvvarz je nastopil večtedenski dopust ter se je odpeljal v NVeitlanbrunn na Tirolsko.
+ V Ljubljani živi mož... — Ali je to mož? V Ljubljani živi mož, ki je na vsako dejanje, plačano iz žepov davkoplačevalcev, uklesal v kamenito ploščo — svoje ime... V Ljubljani živi mož, ki si je za desetletno delovanje dal prirediti »slavnost« in iz mestnih hiš sebi v »slavo« izobesil zastave. Včeraj pa je praznoval 501etnico svoicga neumornega delovanja v Ljubljani častni meščan ljubljanski, prelat Rozman. Protestantje celo so izobesili zastave iz svojih hiš, mož, ki je za svojo desetletnico hotel vpreči celo Ljubljano, jc bil pa tako breztakten, da se je pri včerajšnji slavno-sti edino poslopje mestne dekliške šole odlikovalo brez zastave. To je takt Velike Ošab-nosti! Šcntjakobčane je to bolelo, ker vedo-, da je ravno prelat Rozman bil vedno nad vse konciljanten a strast in slavoljubje slepi iu ne vpošteva tudi največje konciljantnosti. To jc mož, ki živi na čelu Ljubljane včeraj jasno pokazal! Kadar bo dobil v Ljubljano kaj svojih gostov, tedaj bo pa zopet izobesil zastave in klical Ljubljančane, naj jih izobesijo! Okrajno glavarstvo je bilo v soboto zvečer razsvetljeno, mestna dekliška šola pa je bila temna, ker je škoda za proslavo za ljubljansko mesto najzasluženejšega častnega meščana denarja in se ga potrebuje za razne - bankete na mestne stroške. In prav jc imela, da je tako postopala Velika Ošabnost! Kaj bi ona počela pri proslavi ob nesebičnem delu osivelega duhovnika, ki je vse med narod razdelil, vse narodu žrtvoval, ki praznuje svoj jubilej s — praznimi rokami... Pri vsem tem smo se pa včeraj le ozrli na poslopje mestne dekliške šole in brali smo ondi z velikimi črkami zapisano: »Ljudje postajajo ljudje, če jih šola izobrazi v ljudi.« V Ljubljani pa živi mož, katerega šola ni naučila niti najnavadnejšega takta! Ali jc to mož?
+ Poziv! Dne 12. avgusta t. !. sc odkrije ob 11. uri dopoldne v Postojini na glavnem trgu M. Vilharjev spomenik. K tej narodni slavnosti, katere spored se pravočasno v listih objavi, vabi podpisani odbor uljudno vsa narodna društva, čitalnice, telovadna društva, gasilna društva itd. da se slavnosti korpora-tivno, če le mogoče z zastavami, ali vsaj po deputaciji vdeleže. Posebnih vabil odbor nc bode razpošiljal. Za slučaj, da se odzove povabilu zadostno število udeležencev, priredita se posebna vlaka iz Ljubljane in Trsta. Da se more za vdeležnike vse potrebno preskrbeti, obrača se podpisani odbor do slavnih društev s prošnjo, da nam najkasneje do 5. avgusta t. 1. sporoče, ali se udeleže slavnosti in vsaj približno s koliko člani. — V Postojni, dne 14. julija 1906. — Odbor za Vilharjev spomenik. Josip Lavrenčič, predsednik.
— Prestolonaslednik Slovenkam. Povodom otvoritve bohinjske železnice jc nadvojvoda Fran Ferdinand izročil pri sprejemu na Bledu gdčni Mariji Vovk dragoceno zapestnico, gdčni Mariji Peternel pa krasno brožo.
Volitve v Veprincu. O teli volitvah se nam piše: Nečuvene stvari, se gode še v XX. stoletju v hrvatski Istri. Občina Veprinska, zgolj kmetovalci, imeli so izbirati novo na-čelništvo občine. Vse je čakalo mesece in me-
sece tega dneva, da bi si izbrali sami domačini svojega gospodarja — svoje ljudi, ki poznajo njihov jezik, njih težnje in — zanemarjenost in zapuščenost avstrijske vlade do tužne Istre. V občni Veprinac je imel glavno besedo suspendirani šolski učitelj Marki, rojen Hrvat, sedaj italijanaš. S pomočjo italijanske stranke jc dobil v občini Veprinski službo tajnika. Delala sta vkupno z dr. Krstičem za razpor v Istri; a zadnji je onemogel iu tudi prvi bode moral ukloniti izdajalsko glavo. Gosp. Markija so posadili na tajniški stolec Italijani, da bi delal kar mogoče zoper Hrvate. 18. t. ni. volil je tretji razred za občino Veprinsko; opo-ludne imela je stranka hrvatsko - slovenska 8 glasov večine, a ob 5. uri 9 glasov manjšine. Naših so zavrgli 40 pooblastil, in sami so imeli 20 glasov več, nego je bilo pravilno. Tu so se godili čudeži, kajti gospod ex učitelj-iz-dajica mora gledati, da se ohrani v kraju, kjer mu je tako prijetno; kaj njega briga tužni is-terski rod, četudi ga je istrska-hrvatska majka rodila, rešiti mora onim, kateri so ga posadili na ta stolec »još jedan put« čast »italijanskega« Veprinca. — 111. razred je torej padel z 8 glasovi večine od strani izdajic manje, nego volilne komisije. Vložen je že priziv na c. kr. vlado. II. razred je volil 19. t. m.; pred 3 leti je hrvatska stranka propadla, kakor je bilo v »Slovencu«, za dva glasova. Tudi sedaj je imela hrvatska stranka osiguranih 13 glasov, a nasprotni 10 glas.; in kaj je ukrenila slavna volilna komisija? 7 glasov hrvatske stranke se črta, izdajice imajo 8 glasov, a Hrvati 6 glasov! Vsa zadeva je pri c. kr. okr. glavarstvu in vsa Istra upa, da se vnovič vidimo na volišču čez dva meseca, kakor je baje že pri volitvah v III. razredu rekel višji dostojanstvenik. Ljudstvo je ogorčeno, in to temhujše, ker se noče dati terorizirati takemu človeku, kakor je izdajica Marki. Gosp. tajnik dobro ve, do so mu tukaj ure štete, kakor hitro dobe domačini večino v občini. Zatorej se je poslužil zadnje slamice, da bi se rešil ter priplaval h kraju. — Manje nas vse tukajšnje Hrvate in Slovence zanima privandrani natakar, sedanji mogočnež. Z njimi lahko obračunamo Slovenci, Hrvatje, Rusi, Poljaki, Cehi, Moravci, Slovaki, Srbi iu vsi, ki se zavedajo slovanske krvi, naj obrnejo hrbet penzionu, katerega lastnik pomaga izdajati in uničevati hrvatsko slovenski rod! S tem delujemo skupno za bodočnost Opatije!
—	Slavnost na Visu. Dne 20. t. m. ob 8. zjutraj je priplulo 14 velikih vojnih ladij in 8 torpedovk pred Vis. Ob 10. je maševal škof Zaninovič. Pri maši je bil admiral grof Monte-cuccoli, vsi poveljniki in službe prosti častniki. Na pokopališču, kjer počivajo hrabri viški junaki, so položili vence. Grof Montecu-coli se je spominjal hrabrili za dom in za cesarja padlih junakov in tudi pogumnih sovražnikov.
—	Amerikanec nevarno obstrelil dva človeka. Včeraj je v Smledniku v neki gostilni nakrat ustrelil iz Amerike došli Šctina iz Bilje na brata Franceta iu Tomaža Zora. Franceta so prepeljali v bolnico, Tomaž je pa preslab, da bi ga bili mogli prepeljati.
—	Službeni mesti sta zamenjali učiteljici gdčni. Pavla Brezovšek v Dobu in Ana Detoni v Rovtah pri Logatcu.
—	Novice iz logaškega okraja. V nedeljo dne 15. t. m. popoldne je padel posestnik Josip Jereb v Cestah pri Logatcu, z 10 metrov visoke s črešnjc, in se tako poškodoval, da je kmalu na to umri, previden s sv. zakramenti za umirajoče. — Prejšnjo nedeljo pa je v Logatcu sunil konj s kopitom gostača Ivana Eržena, da je v 24 urah umrl. Zlomljena so mu bila baje pri tem 3 rebra. — V četrtek 19. t. m. je udarila popoldne strela v Kozolec posestnika J. Šusta (Stumer-čana) z Vrha pri Sv. Treh kraljih, in ga užgala. Kozolec je do tal pogorel, z vozmi, senom in slamo vred. Škode je nad 3000 K. Imenovani je bil zavarovan. — Zadnje deževje in nalivi so napravili po Notranjskem več tisoč kron škode na polju. — Tujcev je došlo do zdaj že toliko v Dolenji in Gorenji Logatec, da so že vsa stanovanja oddana! Več letoviš-čarjev pa še pride Letošnja letina po Notranjskem lepo kaže, zlasti žito, krompir in fižol. A vgnezdila se je pa po nekod prav židovska draginja, kar naše kraje ob kredit devlje!
—	Nov gasilski dom zgrade v Rovtah pri Logatcu, ker sedanji ni več dovelj prostoren. Poslopje za mlekarno bo ondi ravnokar dodelano.
—	Vodovodne čevi so pričeli polagati za vodovod v Hotedršici. Bil je že nujno potreben.
—	Novo šolske poslopje zgrade v Zavracu pri Idriji za enorazrednico. Dozdaj so imeli ondi le šolo za silo.
—	Nagrobni spomenik odkri,e letošnji jesen logaško učiteljsko društvo umrlemu tovarišu učitelju g. Al. Pinu-u, v Dol. Logatcu.
—	Romarska cerkev pri Sv. Treh kraljih nad Idrijo bo letos znotraj in zunaj popolnoma prenovljena, v jeseni zatem posvečena, zajedno pa se bo delil gori takrat zakrament sv. birme.
—	V Zaplano v vrhniški dekanji dobe novega gospoda župnika, kojega že težko pričakujejo.
—	Počasno delovanje deželnih tehnikov se kaže na vseh koncih po deželi. Deželni odbor pošilja ljudi vse prepočasi ven, zato ljudstvo godrnja. To ni v redu !
—	Prememba posesti. K. Suttnerjevo vilo na Pritnskovcm pri Kranju je kupil minuli pondeljek g. Anton Jeršin, mesar in posestnik v Kranju, za 14.100 K.
—	Novice iz Aleksandrije. Iz Aleksandrije se nam piše: God svetih blagovcstnikov Cirila in Metoda smo tudi v Aleksandriji slovesno obhajali v nedeljo 8. julija. Ob 7. uri smo imeli slovensko službo božjo v cerkvi sv. Katarine. Med sveto mašo so društvenice »Krščanske zveze Slovenk« lepo iu spodbudno pele slovenske pesmi. Vsak pravi rojak se veseli, ko sliši vsaj enkrat v letu daleč od domovine slovensko milodoneče petje. In letos so vrle društvenice isto preskrbele same brez tuje pomoči. V društvu, kjer imamo glasovir, jih je prav dobro izvežbala sodruštvenica Kat. Klemenčič, ki je tudi v cerkvi igrala na harmoniju. V soboto, 14. julija, se odpelje v domovino iz Aleksandrije, kjer je nad dvajset let zgledno preživela. Lepo število vernih izmed naše naselbine je bilo pri skupnem svetem obhajilu. Popoldne po krščanskem nauku smo imeli mično domačo zabavo v društveni dvorani.
—	Gimnazija v Novem mestu. Dne 14. t.
m. zaključile so se naše ljudske in srednje šole. Iz predloženega nam poročila posnamemo: Število dijakov na gimnaziji : 223 in 1 ekster-nist. Najmlajši v gimnaziji je star 10 let, najstarejša po 23 let dva. Po domovinskem izkazu jih pripada na Novo mesto 28, na ostalo Kranjsko 171, Štajersko 17, Primorsko 5, Ni-žjeavstrijsko 1 in Severno Ameriko 2. Po narodnosti je 213 Slovencev, 10 Nemcev, 1 Ceh. Klasificiranj pa so bili tako-le: 13 odličnjakov, 129 I. red, 36 in 1 eksternist ponavljalno skušnjo; 34 drugi red; 9 tretji red, 2 dodatni izpit (radi bolezni). Zrelostni izpit je napravilo 11 dijakov, med temi 4 odličnjaki in sicer Franc Lozar iz Črnomlja, Herman Mole, Janko Scho-ber, Močna Sela, Josip Verce, Korita pri Do-brničah. Zrelostni izpit imajo dalje: Alojzij Hrovat, Vil. Poljuben, Rudolf Kapš, Uršna Sela, Anton Komlanc, Sv. Križ pri Kostanjevici, Egidij Leveč, Sevnica, Vence! Sok, Mož-gance pri Ptuju, Vladimir Travnar, Cerkovska Vas. Pismenih zrelostnih izpitov (od 28.—31. maja in 1. junija) se je vdeležilo vseh 14 dijakov. Ustmenih 25. in 26. junija se je vdeležilo 12 dijakov in eksternist, ki je med maturo odstopil.
— Nagla smrt pri otvoritvi bohinjske železnice. V Gorici je v četrtek na potu s postaje nove železnice prišlo slabo 82 let staremu veteranu Mateju Pojanacu. Mož je v bolnici umrl baje vsled solnčaricc.
Ljubljanske novice.
lj Nemarnost ali — brezozirnost. Iz
občinstva se nam poroča: Naša mestna uprava strelja po nekod kozle, ki bi jih lahko imenoval človek naravnost škandal, medtem ko na drugi strani pri belem dnevu sama dela proti raznim predpisom, katere ukazuje občinstvu izpolnjevati. V „Zvezdi" še vedno pri belem dnevu in ob najobljudenejšem času delavci pometajo, da se vzdigujejo oblaki prahu, katerega mora občin sto in otroci požirati! Mesto, da bi se zjutraj ob 5. uri pometalo in škropilo, se godi to po dnevu. Snaženje cest in ulic je ravno tako. Nekatera gospoda sme tebi meni, nič prah stepavati skozi okna po dnevu, drugi ljudje seveda še po noči ne. I. t. d. Razsvetljava je pod ničlo, snaga pa tu in tam pod kritiko ! Nad tako malomarnostjo se tujec in domačin škandalizujeta!
Ij Zelo olikana preglednika ima ljubljanska električna železnica v osebi vsem dobro znanega Podreberška, ki se je v priliki stavke posebno ljubeznivo vedel proti uslužbencem, in stavkolomca M a t i č i č a. Nedavno sta od desetih dopoldne pila v različnih gostilnah, da jima je alkohol ob polnoči pretrgal medsebojno prijateljstvo, ki sta ga skrbno negovala v škodo uslužbencev. Ta dva moža, ki sta pred vsem zato v svojih službah, da učita olike uslužbence električne železnice napram občinstvu, sta se prišla pre-tepavati z mirnimi jljudmi na cesti in nazadnje še medseboj na Ambroževah trgu in sicer tako, da jo je ondi službujoči policijski stražnik komaj razdružil. No maček je bil pa tudi v torek tak, da dopoldne nista bila v službi, ko bi bil storil to kak drug uslužbenec, bil bi takoj ob službo, ta dva pa se seveda par-donira.
Ij Občni zbor trgovskega bolniškega in podpornega društva se jc vršil včeraj dopoldne v dvorani mestne hiše. Predsedoval jc društveni ravnatelj gospod Knez, ki jc pozdravil zborovalce ter se s toplimi besedami spominjal v preteklem letu umrlih društveni-kov. Iz poročila o poslovanju in stanju društva za leto 1905 posnemamo, da je trgovsko bolniško in podporno društvo imelo koncem leta 662 članov, torej 65 več, nego v prejšnjem letu. Za obolele člane, oziroma za pogrebe se je izplačalo 17.545 K 76 h, podpor pa S340 K 40 h. Skupno društveno premoženje je znašalo 244.874 K 5 h iu se je v primeri s prejšnjim letom zmanjšalo za 8569 K 53 h, to pa vsled izredno velikega števila bolezenskih slučajev in vsled splošne podražitve potrebščin. Da se troški kolikor mogoče zmanjšajo, ukrenilo je ravnateljstvo, naj člani iščejo pomoči samo pri društvenih zdravnikih dr. Demšarju in dr. J. Jenku ter naj jemljo zdravila Ie iz lekarn M. Levsteka in pl. Trnko-czyja, ki sta za društvo izdatno znižala cene. Občni zbor jc poslovno poročilo in računski sklep odobril ter podelil ravnateljstvu abso-lutorij. — Za člane ravnateljstva so bili izvoljeni gospodje: Ivan Knez (ravnatelj), Ivan Mcjač (namestnik), Fran Andenvald, Ivan Je-bačin, Ignacij Kesslcr, Alojzij Lilleg (tajnik), Pavel Magdič, Ladislav Pečanka (blagajnik) iu Andrej Šarabon (ekonom); za računske
preglednike pa gg.: Anton Škof, Ivan Kmet in Fran Kovačič. — Za tekoče leto se jc podelilo štirinajst rednih podpor, in sicer peterim članom po 40 K, osmero članom po 50 K in enemu članu po 80 K mesečno. Članarina se je zvišala od letnih 24 K na 32 K, in to po dolgotrajni debati, v kateri jc ravnatelj Knez izjavil, da bi on sicer ne mogel več ostati v odboru, ker jc neizogibno treba sanirati društvene finance. Končno je občni zbor odobril sklep ravnateljstva, ki je nekega člana zaradi izkoriščanja iz društva izključilo.
Ij V pokoj sta stopila c. kr. davkarja gg. Ažman in Moschner.
Ij Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico zgradi na svojih parcelah ob Dunajski cesti še dve trinadstropni hiši, jedno na zdolnem voglu Dunajske ceste drugo na nasprotnem nasproti sodnijski palači (v Ciga-letovih ulicah.) Ob cesti na Rožnik gradi g. Zelenka jednonadstropno vilo.
Ij Za tlakovanje Dunajske ceste od Medijatove hiše do železniškega prelaza se prično prihodnji mesec tozadevna dela. Por-fime kocke so večinoma že navozili.
Ij Novo jednonadstropno hišo si je zgradil v Hradeckega vasi g. F. Hlebš, posestnik in trgovec; hiša je že pod streho in ometana.
Ij Novo odvetniško pisarno je otvoril danes v Dalmatinovih ulicah gospod dr. Fran Novak
lj Nučičevo reklamno podjetje ter
obednem plakatiranje prevzel je podjetnik g. Peter Matelič v Škofjih ulicah št. 14, telefon št. 155, — znani lastnik zavoda za čiščenje stanovanj in razpraševanje s strojem „Vacuum Cleaner".
Ij Nesreča. V deželno bolnišnico so pripeljali 67-letnega Jožefa Hofnerja iz Ilirske Bistrice, kateremu se je včeraj splašil konj. Hafner je padel pod voz, ki mu je zdrobil desno roko.
Ij Trobojnico na vrh zvonika pri sv. Jakobu je privezal, kakor se nam poroča 42-letni, oženjeni tesarski pomočnik Martin Sušnik.
Ij Pogreša se že od 20. junija 14-letni črevljarski vajenec Jožef Štefan.
Darovi.
Darovi, poslani našemu upravništvu:
Za C i r i I - M e t o d o v o družbo so nam poslali gg. mariborski bogoslovci 200 K.
BOJI V TURČIJI.
Opasen je položaj za Turke v bagdad-skem in bassoraškem vilajetu. Mnogo rodov se je uprlo proti turški nadobiasti, dragi se pa zopet bore med seboj. Posadki neke angleške ladje, ki je plula po reki Tigris, so klicali vsta-ši, da pomore v osmih dneh vse Angleže.
Razne stvari.
Grozilna pisma španski kraljevi dvojici.
»Temps« poroča iz St. Scbastiana, da prihaja v palačo španske kraljeve dvojice vedno mnogo grozilnih pisem. Eno sc glasi: »Ne domiš-ljujte si, da smo na vas pozabili. Ce dvomite, primerjajte pisavo tega pisma s pisavo onega, ki vas je svaril pred Moresovini napadom.«
Japonci proti zmanjšanju angleške vojne moči. Iz Tokia javljajo: Japonski časniki ostro obsojajo zmanjšanje angleške vojne moči. Trdijo, da bi ob priliki kake vojske imela pri tem najprej škodo japonska država. Listi obsojajo osnovo ministra Haldaneja in opozarjajo, kako je povdarjala mala Japonska, hoteč povečati svoje brodovje Anglijo kot primer prave pomorske oblasti. Vsi japonski časopisi pravijo, da je mnenje angleškega podtajnika za kolonije Churchille preoptimistično. Ta namreč pravi, da sc jc Japonska povspela tako visoko, da lahko pripomore k vzdržanju mirnih odnošajev med državami tudi v Evropi.
Zahteve ogrskih jetniških paznikov. Iz
Budimpešte javljajo, da jc zborovalo tam 2250 jetniških paznikov z vseli strani Ogrskega. Sklenili so zahteve, ki jili predlože justične-niu ministrstvu. Dokazujejo, da je njihov položaj slabši, kakor položaj jetnikov in zahtevajo v tem smislu zboljšanje razmer.
Maroški sultan jc oddal koncesijo za maroška pristaniška dela neki nemški tvrdki.
Železniška nesreča pri Frascatiju. Iz Rima poročajo od 17. t. m.: Nekega praznika v Frascatiju sc je udeležila tudi velika množica ljudi iz Rima. Na povratku so zasedli ljudje vlak, še predno je bil priklopljen stroj. Vozovi so se začeli nato sami pomikati dalje in hitrost jc bila vedno večja. Potniki so po-poskakali iz voz, ker se jc vsako zaviranje izkazalo kot docela brezuspešno. Par minut pozneje so zadela vozovi ob nasproti vozeči vlak s tako silo, da so se večinoma vsi razbili. Isto se je zgodilo seveda tudi z nasprotnim vlakom. 60 oseb je ranjenih, med katerimi jih je že več tudi umrlo.
Proti dunajski policiji je demonstriralo 17. t. in. na Grabnu več sto oseb, ker sta dva policista aretirala na nelep način nekega eno-nogega dečka.
Maksitu Ciorki leži bolan v hiši na kmetih v njujorški okolici, ki jc last nekega njegovega dobrotnika.
Najboljše mesto. Imaš lepo mesto v šoli. Janezek? — Da, najlepše! Ali si torej prvi učenec v šoli? - Tisto pa ne, ali... sedim baš tik duri in sem zmirai prvi zunaj! —

Telefonska in brzojavna poročila.
OTVORITEV BOHINJSKE ŽELEZNICE.
Bohinjska Bistrica, 23. julija. Danes jc bila nova želczuica otvorjena za osebni promet. Vsi vlaki so polni največ turistov. Promet ve-likansk.
ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLILNO PRAVICO NA SRBSKEM.
B e I g r a d . 23. julija. Socialni demo-kratje so priredili včeraj demonstrativni izpre-vod za splošno in enako volilno pravico. Demonstracije se je udeležilo 5000 oseb.
TEPEŽ MED NARODNIMI SOCIALISTI IN SOCIALNIMI DEMOKRATI.
Praga, 23. julija. Pri shodu so sc spopadli češki narodni siocalisti in socialni demo-kratje. Obmetavali so se z vsein, kar so dobili v roke, nazadnje so streljali iz revolverjev; več oseb je nevarno ranjenih. Policija je s težavo ločila bojujoči se stranki.
DRŽAVNI POSLANEC UMRL.
Dunaj, 23. julija. Umrl je lvoski državni poslanec dr. R o 11 e r v dunajski bolnišnici.
CARJEV MANIFEST.
Peterburg, 23. julija. Carjev manifest, ki razpušča dumo, pravi, da je car iz proste volje sklical pred meseci postavodajalni zastop ter je predložil dumi velike reforme. Namestu pa, da bi duma bila postavodajalni zastop, se je pospela do nezakonitih dejanj, kakor je bil apel na narod, ki je zmešal kmete. Car pravi, da noče trpeti nobenih protizakonitih dejanj in da hoče usiliti vsem nemirnežem celo moč svoje carske volje. Car kliče vse do-bromisleče Ruse, da se združijo in da ga podpirajo vpostaviti zopet red in mir. Car oblju-buje potem zopetno sklicanje dume ter končuje z apelom na Ruse: Vaš car Vas kliče kot oče svoje otroke okolu sebe, da na novo oživimo svojo sveto domovino. Mi računamo na to, da se pojavijo možje duha in dela, da se zasveti slava Rusije v novem sijaju.
POLOŽAJ NA RUSKEM.
Peterburg, 23. julija. Razpust dume je grozno razburil prebivalstvo. Novi ministrski predsednik Stolvpin je začel svojo vlado s tem, da je ukazal zapreti vse znane voditelje socialne demokracije. Revolucionarski osrednji odbor je ravnokar imel sejo v klubu, ko je vdrla policija. Nastal je boj in po kratki brambi so se morali revolucionarji vdati. V Volhiniji so baje strašni kmečki upori.
Budimpešta, 23. julija. Voditelj kadetov Vinaver je dobil včeraj poročilo: Petrov dvorec gori, 20.000 upornih delavcev je napadlo carjevo palačo in jo zažgalo. Vojaštvo jt odpovedalo pokorščino in ni hotelo braniti palače pred napadalci.« Ta vest se je pa tekom današnjega dneva izkazala za neresnično. Sedaj je v Peterburgu še mirno.
Peterburg, 23. julija. Car se je dolgo ustavljal razpustu dume, slednjič se je vdal, ko so mu rekli, da je zdaj najugodnejši trenutek. ker revolucija še ni organizirana in se lahko z enim udarcem pobije. Ignatjev in Po-biedouoscev sta bila baje pri tisti seji. Pred odločitvijo je car še sporočil Viljemu II., da duma izdaje oklic na vojake.
Peterburg, 23. julija. Takoj po razpustu dume so se poslanci sešli v Viborgu k posvetu. Predsednik Muromcev je baje iz javil, da se da rajši obesiti, nego da bi odstopil. V uredništvo »Myoli« je udrla policija. Urednik Solemikov, poslanec dume, je bil skril v svoji pisarni tri vplivne člane sociali-stčnega odbora, od katerih sta dva ušla skozi okno. Zaplenili so važne strankarske spise.
Peterburg, 23. julija. Ruska krščansko soc. sekcija je razpuščena.
P e t e r b u r g. 23. julija. Revolucionarne stranke pozivajo vsled razpusta dume delavstvo na splošno stavko.
Budimpešta, 23. julija. Član dume Vinaver, ki se mudi tu, je izjavil da izbruhne v Rusiji tekom enega meseca revolucija.
S e v a s t o p o I, 23. julija. Tu se Je uprlo 2500 mornarjev.
Peterburg, 23. julija. Veliko število duminih poslancev je odpotovalo na Finsko, da se ondi posvetuje o položaju.
Peterburg, 23. julija. Stavka železničarjev je že izbruhnila. —
Varšava, 23. julija. Tu se pripravlja splošna stavka. V 23. pešpolku je uporno gibanje. Dva vojaka sta aretrana, 87 vojakov je Izjavilo, da noče patruljirati po cestah.
Pariz, 23. julija. Razpust dume je na tukajšnje uradne in finančne kroge globoko uplival. Včeraj se je do 2. ure popoldne vršil ministerski svet.
Peterburg, 23. julija. Včerajšnji dan je bil tu miren, pač pa se boje, da v Moskvi izbruhne splošna stavka.
Peterburg, 23. julija. Nova stranka »Pravih Rusov« z geslom: »Revolucija Stoj!« se organizira, da ukroti »črne čete« in pri-pripravlja oklic na socialiste, da se morajo v štirinajstih dneh razorožiti, sicer začne proti njim državljanska vojska.
Peterburg, 23. julija. Novi ministrski predsednik se je izjavil o položaju: Pre-
rokovalo se mi je. da bo pot do mojega stanovanja pokrita s trupli, ako dumo razpustim. Koliko trupel ste videli? V provinci]! bo sicer nekaj malih nemirov, ki bodo pa kmalu oslabljeni s tem, da bo vlada ugodla kmetom vse njihove želje, kar jih je upravičenih.
I) mi a j, 23. julija. Vrednost ruskihpapir-jev je na tukajšnji borzi padla za -1 odstotke.
TREPOV OBSOJEN NA SMRT.
P e t e r b u r g, 23. julija. Trepov je dobil zopet več grozilnih pisem. Revolucionarna stranka mu je poslala obvestilo, da je obsojen na smrt.
VELIKA NESREČA Z AVTOMOBILOM.
D u naj, 23. julija. Šafer dunajske avto-mohilne tvrdke Bock, Ernst Sandoz, je zavo-zil z avtomobilom v drevo. Bencin je eksplodiral. Na mestu je ostala mrtva Iftletna Ana Klausegger, težko ranjena njena 17letna sestra Leopoldina, šaferja so pa prenesli smrtno-nevaruo ranjenega v bolnišnico.
EKSPLOZIJA V TOVARNI.
Boskovice (Morava), 23. julija. Pri eksploziji v tovarni Ultmann je bilo -10 oseb ranjenih, 26 težko.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg, župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne oene,	2523 26—13
Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Takoj se odda
večja gostilna.
Več se polzve v pisarni pivovarne G. Auerjevlh dedičev.	1616 3-3
Proda se
skoraj popolnoma nova
Zahvala.
Po tako nepričakovano lepo uspelem našem zborovanju in veselici si štejemo v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem, ki so na katerikoli način piipomogli, da se je naša prireditev preteklo nedeljo tako lepo obnesla.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem, med katerimi jih je bilo lepo število, ki so prihiteli od mej naše domovirie na naš zbor.
Zahvaljujemo se obema gdč. predavateljicama In vsem g g. predavateljem za lepe referate.
Hvala iskrena gospodičnam, ki so pri večerni veselici tako marljivo razpeča-vale razglednice, cvetke ild. Hvala pevskemu zboru, gg. igralcem in gosp. pevcu kupletov. Hvala tudi upravnemu svetu hotela „Union" za prepustitev prostorov.
Hvala vsem, ki so nam poslali lepe pozdrave.
V Ljubljani, dne 21. julija 1906.
Odbor društva ..Abstinent".
Hiša z delavnico
posebno pripravna za mizarje aH usnjarje
ob železnični postaji Poljčane tik nove elektrarne se proda ali pa da daje tudi v najem pod ugodnimi pogoji. Hiša je v modernem slogu zidana z dvemi stanovanji, bi bila jako pripravna tudi za rodbine v pokoji
Več se poizve pri posojilnici v SI o-venski Bistrici.	1624 o—2
Zahvala.
Za mnogobrojne d kaze prav ganljivega sočutja, k i se nam je izkazovalo za časa dolge bolezni in smrti nepozabnega nam očeta, ozir. starega očeta, strica in tasta, gospoda ')
v
Ivana Spilarja
trgovca in posestnika
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu društvu, gg. pevcem za ginljivo petje, darovateljem vencev, kakor tudi vsem, ki so prihiteli y od blizu in daleč izkazat dragemu pokojniku zadnjo čast Bog plati
vsem!
Št. Peter, 21. julija 1906
Turnee Artistique.QE) IT)c5Čqn5Ki frctcl „Lloyd"
V ponedeljek, dne 23. julija:
Izredni
koncert
slovite in priljubljene godbene in pevske družbe
W $1 i
I pod vodstvom prof. Petra Bianchi-a.
; Družbo je doletela visoka čast, da se je producirala pred najvišjemi dostojanstveniki. Začetek ob polu 8. uri. — Vstopnina prosta.
K mnogobrojnemu obisku vabi z vele-spoštovanjem Dragotin Tauses 1631 i -1	restavrater.
Kompanjon,
ki ima vsaj 15.000 K gotovine, se išče za dobro vpeljano staro trgovino v večjem prometnem mestu na Kranjskem.
Pismene ponudbe naj se stavijo pod šifro »300.000« na upravništvo »Slovenca".	1635 3—1
Katoliška Tiskarna
priporoča raznovrstne
8QT vi z i t n i c e
po nizki ceni.
Na prodaj je
lo26 2-1
lepa hiša
s sadnim vrtom na Gunoljah št. 21 pri Vižmarjih. Cena K 3000.
Več se izve pri lastniku Antonu Bremc-u, Poljan« št. 18. Pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Radi zapoznele sezone se dobe najfinejše izvršene volnene	1629 1
Tennis - obleke P0
12 gl.
Najfinejša in največja izbera kofekcije za gospode in dame po čudovito nizkih cenah.
Angeško skladišče oblek
M*-«- v* n s« 4 «» w fi , Ljubljana, Mestni trg 5.
Svarilo.
Slavno občinstvo se opozarja, da g. Franc Ks. Casper, trgovec s pohištvom v Ljubljani, Soteska štev. 8, ni opravičen sprejemati tapetniških in dekoraoijskih del ter istih izvrševati.
Vsakdo se opozarja na to, da ne bo imel pozneje kakih nepričakovanih posledic.
S spoštovanjem
1600 3 2 Tapetniški in dekoracijski mojstri ljubljanski.
O b j a v a.
Mestna občina Radovljica prodaja stavbinski parceli, ležeči severno od sod-nljskega poslopja v Radovljici. Javna dražba za to prodajo se bode vršila na teh parcelah samih
dne 27. Julija t. I. dopoldne ob 9. uri.
Izklicna cena 1682 K, in 1704 K. Vadij 10 odstotkov izklicne cene. Dražbeni pogoji so na vpogled pri občinskem uradu.
Mestno županstvo Radovljica, dne 18. julija 1906.	1623 3—1
II 2K fii M S* S-
V pokritje potrebščine c. in kr. vojaških oskrbovališč 3. voja se bo nakupilo po trgovskem običaju
dne 25. julija 1906
za oskrbovališče v Mariboru, dalje za podružni skladišči v Celju in Ptuju 3910 ozir. 956 in 1094 kubičnih metrov trdih drva.
dne 23. julija 1906
za osrkbovališče v Celovcu 1000 kubičnih metrov mehkih drva.
dne 27. julija 1906
za oskrbovališče v Gorici 2815 kubičnih metrov trdih drva.
dne 30. julija 1906
za oskrbovališče v Ljubljani 1691 kubičnih metrov trdih drv.
dne 31. julija 1906
za oskrbovališče v Trstu 5357 kubičnih metrov trdih drv.
Kolekovane prodajne ponudbe morajo gori označene razpravne dneve najkasneje do 10. ure dopoldne dospeti pri dotičnih oskrbovališčih.
Podrobneji pogoji se razvidijo iz popolnih objav, ki leže na vpogled pri imenovanih skladiščih in iz navodil za nakupovanje, ki se morejo dobiti brezplačno.
1669 3-2	Ljubljana, 10. julija 1906.
C. in kr. vojaško oskrbovališče v Ljubljani.
»91 178
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kopaj* ln prodaja rm vrst« rent, ustavnih pisem, prMoritet, ko-nunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devii.
PromcB« Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital 1 2,900.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-
Zamenjava ln ekikomptuje	Daje predujme nn vrednostne papirje,
isirebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj* araftka proti kuraal fapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkulule vojaške žonltnlnske kavcije.
«MT Bakompt In Iskano ■•nI«, t«,	JUT Boruta n«ro5l)a. iT*®,
Podruinioa v SPLJETU.
Denarne vloge .prejema
v tekočem računu ali na vložne knjižic« proti ugodnim obrostim. Vloženi denar obrestuj« od dne vloge do dne vzdiga.
Promet i čeki In nakaznicami.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. IgHcIl 2ltnlk.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.