PRIMORSKI DNEVNIK ULASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST sreda 29. junija 1949 Spedizione in abbon._posUle__^t6\^lL5j^(j^243) Leto V - Cena 15 lir 10 jugolir • 2.50 din_ Ob neslavni obletnici „1uma" otipana nM“ glede pogajanj o Koroški Pred letom dni. ko je bila objavljena resolucija Inform biroja, n‘h<;e v naši partiji ni mogel vedeti in verjeti, kaj vse se za njo skriva. Naša partija je vzgajala svoje članstvo kakor sploh delovne Množice k odkriti, dosledni in pošteni borbi, učila jih je, da morajo besede odgovarjati dejanjem in da se v borbi nikoli ne smejo za na videz načelnimi deklaracijami skri. eati prikrite namere in nekomunistični načrti. Zato smo bili pripravljeni verjeti, da gre tudi tukaj za neko — čeprav neresnično in nekomunistično — toda se vendar kritiko, ki prihaja iz neobveščenosti in zablode vodstvu VKP(b). Zaradi tega je vodstvo naše partije v tešnji za enotnostjo sil socialistič-ne fronte pozvalo predstavnike VKP(b), naj pridejo v našo državo in preštudirajo stanje ob viru, da se prepričajo o nesmiselnosti obtožb, ki so jih iznesla pisma CK VK.P(b) in ki jih je ponovila resolucija Injormbiroja. Toda oni lega niso hoteli. Pa ne ®Wo to, tudi odgovorov našega CK njihova pisma in na bukare-bonsko obsodbo niso objavili. V neši državi so bila objavljena tako Pisma CK VKP(b) kakor resolucija Injormbiroja. Ze tedaj se je postavljalo vprašanje, zakaj oni prikrivajo resnico pred svojim parti. skim članstvom in ljudstvom. Vse bolj jg postajalo jasno, da se skri. va nekaj sumljivega za žolčnim Protijugoslovanskim hrupom, pol nim revolucionarnih fraz, Za pozi-boni azdravim silam« na upor in 2a nekako navidezno «kritiko». Vsa komur se je že v začetku zdelo čudno tolikšno «nepoznanje» položaja v naši državi in partiji, kajti sovjetski ljudje so pri nas lahko Prišli povsod in so lahko vse videli, najmanj toliko kot v lastni državi. Kljub vsem tem dejstvom ki so dala slutiti, da se nekaj sumljivega skriva za tako imenovano kritiko naše partije, je bilo naše Partijsko članstvo le pripravljeno verjeti, da gre vendarle za nepoučenost, čeprav za grobo in nedopustno nepoučenost. Naši ljudje so Verjeli v komunistično načelnost in moraio naših kritikov Pretekla doba leta dni je razbila ese te iluzije. Danes, je komuni •ItiTn 'ptr tudi najširšim množicam v naši državi jasno, da že od vse fla po četica ni šlo za nikako kri-liko, še najmanj komunistično, da so se pod obleko revolucionarne Muzeologije skrivale protirevolucio. Parne namere, da bi se preprečila industrializacija naše države in s Vem tudi izgradnja socializma pri nas; da bi se razbila naša partija kot osprednji odred socialistične iz-Oradnje; da se delovne množice od-eepijo od partije, njeno članstvo Pa od vodstva in da se preko pe-scice pridobljenih karieristov raznih problematičnih elementov hstvari v Jugoslaviji taka oblast m tako vodstvo, ki bo pristalo na neenakopraven položaj Jugoslavije med državami socialistične fronte m ki lij pristalo na to, da ostane Jugoslavija na nivoju baze za su-rovine za industrijsko bolj razvite države. Vodstvo, kakršnega ima naša dr-aL'a, ter prekaljena in revolucio-Parna partija, kot je naša, sta bila ?uira za ustvaritev takšnih ciljev za direktno komandiranje naši državi iz inozemstva. Zato se ln-tormbtro poslužuje najbolj umazanih sredstev v kampanji proti te-Vlu vodstvo in za dezorganiziranje Paše partije. Vodstvo VKP(b) in drugih par-*,‘j. ki so včlanjene v Informbiro-m, je nepravilno razumelo in oce-nilo vlogo velikih avtoritet. S po-*ivi na upor so poskušali zlorab-•jati neomejeno ljubezen naše p arin in našega ljudstva do Sovjet-*ke ,zveze. Toda pri tem so poza-j .šli na dve stvari. Prvič, da je to ljubezen in to avtoriteto v ostri razredni borbi ustvarila naša p ar-‘šja pod istini vodstvom, proti ka-je>emu danes predstavniki Injorm-•roja pozivajo na upor, in da to P*, kakor nekateri med njimi mi-jo, bo ga udana ljubezen, ki da-lru še iz carske Rusije. Zaradi te-0a se ljubezen in zaupanje v So-ojetslco zuezo ne moreta odcepiti od ljubezni in zaupanja v Komunistič. P° Partijo Jugoslavije in njeno e'zkušeno vodstvo. In zato, kdor poskuša razbiti našo partijo in jo , cepiti ■ od njenega vodstva, ta ob-je*ctiuno največ škodi avtoritetam, bnenu katerih to dela. . Drugič, oni pozabljajo na preiz-ušeno revolucionarno vodstvo, Pozabljajo, da avtoriteta ostane a v. ^iteta samo do takrat, dokler je a liniji naprediva; da lahko raču “jo na zaupanje in podporo mno-*‘p. dokler se krepko drže marksi s-~lino-leninističnih načel. Toda P ra. *®> ki se je udomačila v vodstvih rn ormbirojevskih partij po znani esolueijj, je nasprotna tem nače-Zato ni čudno, če pozivi na P°r zt-one n prazno. »oslici resolucije Informbiroja pr *P°č*tlca skušali dati svojim _r. ‘jugoslovanskim akcijam videz Jugoslavije itd. Pa tudi pozivi na I ni Jugoslaviji, se je ta metoda hi-upor in na državljansko vojno so [ tro udomačila, bili takrat še bolj sramežljivi in bolj prikriti. Toda zaradi tega je bilo upanje na skupnice karieristov in ljudi sumljive in slabe preteklosti v naši državi, kakor tudi na moč avtoritete, ki so jih postavili proti KPJ in njenemu vodstvu, veliko. Ko je praksa pokazala, kako so vsi ti upi zaman, so predstavniki Sovjetske zveze in držav pod nadzorstvom Informbiroja začeli popolnoma odkrito kazati svoj obraz in prave namene. Namesto nekake prikrite kritike so odkrito prešli na grožnjo in pritisk. Namesto prikrite sabotaže naše industrializacije, ki se je kazala tudi pred resolucijo Informbiroja v videzu teorije o «avanturističnih» načrtih jugoslovanskega vodstva in v videzu prisilnega sprejemanja kapitalističnih eksploatatorskih odnosov, v katerih industrijsko močnejši in bolj razviti izkoriščajo slabšega, prehajajo sedaj na odkrite sabotaže, na zavlačevanje s pošiljanjem važnih strojev, na pošiljanje takšnih strojev, na katerih so namenoma puščene pomanjkljivosti, da bi čim-prej bili vrženi iz rabe, na splošno odtegovanje pogodbenih obvez in na podobne metode. Značilno je, da so primeri industrijske sabotaže proti Hitlerjevemu vojnemu stroju bili v nekaterih državah Inform biroja zelo redki v teku njihove okupacije s strani Nemčije, a sedaj, ko gre za sabotažo proti socialistič- Istočasno s tem so voditelji Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije začeli zbirati pod svoje okrilje grupice demoraliziranih dezerterjev s fronte socialistične graditve in plačanih karieristov, da jih organizirajo, da pišejo in tiskajo svoje protirevolucionarne lističe, da jim dajajo na razpolago državne radijske postaje za protijugoslovansko gonjo itd. Pod njihovim okriljem so našli zaklonišče tudi nekateri znani vojni zločinci in klavci, ki sedaj preko moskovske, bukareštanske ali katere druge radijske postaje učijo našo Partijo internacionalizma in ljubezni do ZSSR. Dovolj je, če je nekdo Jugoslovan ter da se je izrekel za resolucijo Informbiroja in da je pripravljen službovati danes novim gospodarjem, pa da ga ne glede na to, komu je služil včeraj ali služi še danes, proglasijo za velikega revolucionarja in internacionalista, za iskrenega patriota in prijatelja Sovjetske zveze. Določeno število vojnih zločincev in bivših agentov Gesiapa je bilo sedaj poslano v Jugoslavijo iz sosednih držav, ker so se v zaporih izrekli za resolucijo ter izjavili, da so pripravljeni služiti novim gospodarjem proti socialistični Jugoslaviji. Pošiljajo jih z informbirojevskim propagandnim materialom in raznimi vohunskimi in diverzantskimi nalogami. Značilno je, da izvajajo takšno grobo Kongres Svetovne sinil, zveze se začne danes v Milanu Trajal bo 11 dni in bo združen z vrsto ljudskih manifestacij -Djuro Salaj vodi jugoslovansko delegacijo MILAN, 28. — Danes se bo v Milanu začel II. kongres Svetovne sindikalne zveze. Prisostvovali bodo delegati 10 milijonov delavcev iz vsega sveta. Kongres bo trajal 11 dni in bo združen z vrsto ljudskih manifestacij. Vedno znova prihajajo delegati iz raznih držav ter brzojavke predstavnikov onih držav, ki jim je onemogočen prihod na kongres. Tako so n. pr. italijanske oblasti odklonile vizum indijskim, kitajskim in nekaterim nemškim delegatom. (Nadaljevanje na 2. strani) ČLANI JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE NA II. KONGRESU SVETOVNE SINDIKALNE ZVEZE V MILANU S PREDSEDNIKOM CENTRALNEGA ODBORA ES JUGOSLAVIJE DJUROM SALAJEM. Nov padec na rojtdjojtsJk_[ Ali se bo Cripps še lahko upiral ameriškemu pritisku ? - Zaradi svoje gospodarske krize skuša Amerika vsiliti Angliji razvrednotenje šterlinga LONDON, 28. — Spričo gospodarske krize, ki ji grozi, se Velika Britanija, ki je v sporu z ZDA in ostalimi Marshallovimi državami, obrača do dominionov, in danes javljajo vsi' londonski listi, da mislijo v , kratkem sklicali tonlgfSa-co finančnih ministrov Common-wealttia. V Veliki Britaniji «o si v svesti, da kriza, ki je nastala zaradi različnega stališča v OECE, presega gospodarski okvir. Vsa politika sedanje vlade je v nevarnosti in «Times» izraža jnnenje, da bo Velika Britanija morda prisiljena sprejeti zamenljivost šterlinga in stopiti v konkurenčno borbo z ostalimi državami na inozemskih vsiliti rešitev. Avstralski vladni predsednik Chiefley ie izjavil, da na konferenci finančnih ministrov Common. rvealtha ne bodo preučevali vprašanja razvrednotenja šterlinga, pač ga gospodarska vprašanja, kLjjo-v zvezi z vprašanjem dolarja, pripomnil je. da so možnosti znižanja deficita v dolarjih na področju šterlinga danes manjše kakor pred 6 meseci. Avstralska vlada pa ne bo zahtevala od angleške vlade, naj razvrednoti šterling. ((Financial Times« poroča, da so v Parizu v pričakovanju jutrišnjega sestanka finančnih ministrov v teku privatni razgovori med izve- trgih List poudarja, da imajo ZDA, denci Marshallovega načrta, da naj. v primeru spora vedno možnost | dejo kompromisno rešitev. Wa- Madžarski tranzitni promet skozi Trst narašča nekak nie e načelne kritike, da bi laže aptli svoje mešanje v notra- zadeve druge socialistične dr ni B' ^ato so> čeprav nis0 navaje-nobenih argumentov, kričali na 7io° s^rani o nekakem nacionalisti«! kub -,odkl°nu, o nekakem porastu brd 1 elcmr.-ntov in nevarnosti ren ?(tn Ju0oslavijc v buržoazno iiu lk°’ 0 Protisovjetskem stali • ° nevarnosti za neodvisnost Dne 4. julija bo v Trstu železniška konferenca, na kateri bodo sodelovali delegati uprave madžarskih državnih železnic. Ob tej priliki se bodo sporazumeli glede izdelave zvezne tarife Madžarska - Trst (luka), ki je doslej ni bilo. Pričakovati je, da bo na ta način olajšan madžarski tranzitni promet preko Trsta. Ta promet je bil vedno važen za npše pristanišče. Pred vojno so sicer smatrali Reko kot glavno izvozno ali uvozno luko, vsled tradicij, ki jih je imela v tem izpred leta 1914. Vendar je n. pr. v triletju 1936—1938 dosegel madžarski tranzit preko Trsta povprečno 98.870 ton v dovozu in 46.220 ton v odvozu, skupaj tedaj nad 150.000 ton. Madžarska je pred vojno izvažala preko Trsta predvsem živinorejske in poljedelske pridelke, n. pr. pšenico, moko, krompir, ječmen fišol, grah, mesne konserve, pa tudi surovo železo, lito železo, jeklo. Uvažala pa je bombaž, kafro, baker, južno sadje, juto, staro železo, fige, ekstrakte itd., semena, tobak, gumij, surove kože, žveplo. Izvoz je tvoril pretežno poljedelske pridelke, ostalega je bilo malo, uvoz pa visokovredne industrijske surovine. Po vojni se je položaj precej spremenil. Blagovna struktura madžarskega prometa preko Trsta in Reke ni več poprejšnja. Ni več toliko poljedelskih pridelkov ali se usmerjajo drugam. Bilc pa so tudi težave s povojnim obnavljanjem gospodarstva, ki so se jim pridružile tudi težave v plačevanju luških stroškov itd., ki so nastale v Trstu. Razen tega je Madžarska že kmalu po vojni pričela obratovati redno s štirimi ladjami po Donavi do Carigrada. Palestine in Aleksandrije. Preko Trsta je bil promet sledeč (v tonah); (jan.-maj) 1947 1948 1949 x 728 633 24.080 27.106 12.631 7.939 Promet je precej napredoval letošnjih prvih mesecih in m izključeno, da bi dosegel letos polovico predvojne tonaže. To bi bilo mnogo, ker treba upoštevati valutne težave, pri že omenjenem plačevanju pristaniških stroškov. Po drugi strani pa si Madžarska na vse na-Čine prizadeva čim boi] okrepit-lasten podonavski promet z Levan-tom, kakor tudi tranzlt preko pol) skih pristanišč, ki nudijo P°s“t>" ugodne železniške, kakor pristan- ške tarife. Na dolgo dobo je pri tem računati tudi s prekopi, ki bodo povezali Donavo z Odro. Po vojni je Madžarska izvažala tudi stroje in industrijske izdelke, letošnji promet preko naše luke obsega pri izvozu po morju koruzo za Anglijo in Holandsko, seno, mineralne vode, perje, papriko, prazne vreče, semena, slamo itd. Uvoža pa Madžarska bombaž, surove kože in ekstrakte za strojenje (quebra-cho), kondenzirano mleko, živila, moko, kavo, južno sadje, testenine, itd. Trst je pri taki sestavi prometa, ki je kvalitetno boljša od predvojne, deloma pridobil. Se več bo pridobil od izvoza industrijskih izdelkov, ki bo v naslednjih letih, na podlagi trgovinskih dogovorov Madžarske z Argentino, Bližnjim vzhodom, Pakistanom itd. prav znaten. shingtonski ekonomisti so mnenja, da ima londonska vlada možnost dveh rešitev: znižati uvoz s področja dolarja, kar bi pomenila podaljšanje številnih omejitev v Angliji, ali pa izvesti revalutacijo šteilinga v odnosu do dolarja. Med-lent, pa so na londonski borzi danes zabeležili novo padanje državnih vrednotnic. i-onconsKi gospodarski krogi izjavljajo, da je Harrimanu predložil včeraj y Londonu kompromis, ki naj bi preprečil britansko opozicijo. Predlog predvideva baje ustanovitev skupnega fonda v zla-tu in dolarjih, ki bi ga stvorih na podlagi pologov iz naslova Marshallove pomoči in prispevkov glavnih evropskih upnikov, med katerimi Belgije. Verjetno bo ta načrt naletel na odpor Belgije, vendar pa smatrajo angleški krogi, dr. bo y primeru ameriškega pritiska moraja Belgija popustiti. Gospodarska kriza, k; je v ZDA v polnem razvoju, zaskrbl.ia va-šingtoaske kroge in zato delajo na v»e pretege, da bi svoje gospodarske težkoče črni prej «izvozili» v Evropo. Od tod izhaja tudi nasprot. je med ZDA, ki hočejo na evropskih trgih vsiliti svoje proizvode, in evropskimi državami, ki skušajo zajeziti poplavo ameriških proizvodov. To potrjuje tudi «Econo mist«, ki pravi, da teži ameriški načrt o svobodni zamenjavi valute za tem, da odpre evropske trge poplavi ameriških proizvodov. Jutri bo v Parizu prišlo d° odločilnega spopada med finančnimi ministri Velike Britanije, Francije, Belgije in Harrimanom, ki ie “*av" ni režiser y vsej zadevi. Vprašanje je, ali se bo Cripps ponovno z enako odločnostjo uprl ameriškemu načrtu, kakor se ie bil prejšnji teden v Bruslju in aij bo Pri t-em uspel. Ali pa bo prisiljen podleči ameriškemu pritisku. Neslavni konec flstavke" berlinskih železničarjev BERLIN, 28. Danes so se sestali štirje vrhovni poveljniki na sedežu nadzorstvenega sveta. Sestali se bodo zopet prihodnji torek. Neki angleški predstavnik je izjavil, da so štirje zavezniški predstavniki začeli razgovore glede izvedbe sporazuma o Nemčiji, ki je bil pred kratkim sklenjen med štirimi ministri v Parizu. Medtem pa so objavili tako imenovano karto visoke zavezniške komisije v Nemčiji, ki je bila podpisana 20. junija in ki določa funkcije nadzorstva te komisije, ki jo bodo tvorili francoski, britanski in ameriški visoki komisar v smislu washingtonskih dogovorov. V zvezi s stavko železničarjev v zahodnih sektorjih Berlina, ki je te dni prenehala, na ukaz zahodnih vojaških poveljnikov, je okoli 20 tisoč železničarjev sovjetskega sektorja Berlina m sovjetskega področja Nemčije na javnem zborovanju v Berlinu sprejelo resolucijo, v kateri se izjavlja, da je bila stavka železničarjev v resnici politična manifestacija, izvedena na ukaz tujih imperialističnih krogov. Predsednik socialkomunistične stranke v Berlinu Jendrecki je izjavil; Neslavni konec razbijaških sindikatov predstavlja viden uspeh vseh sil, ki se borijo za mir. Izjavil je, da je 90 odst. železničarjev zahodnih sektorjev zopet prišlo na delo. Dejal je, da je treba z njimi diskutirati in preprečiti nova izzivanja. Manifestacija se je zaključila s tem, da so poslali solidarnostno brzojavko II. kongresu Svetovne sindikalne zveze v Milanu. Poudarja se, da je stavka povzročila nad 50 milijonov mark škode železnicam in je stala 2.5 milijona zahodnih mark občino dr. Reuterja. V zahodnih sektorjih so aretirali 5 železničarjev, ki so delili vabila za današnjo manifestacijo. Kakor smo Že javili, je jugoslovanska delegacija že prišla v Milan in vodi jo predsednik zveze ES Jugoslavije Djuro Salaj. Kongres bo reševal 4 glavna vprašanja: 1. nadaljevanje akcije Svetovne sindikalne zveze na gospodarskem, socialnem in strokovnem področju na podlagi programa. izdanega na prvem kongresu SSZ; 2. krepitev delavnosti za u-stvaritev mednarodne sindikalne enotnosti in izdelave načrta za zbiranje vseh naprednih sindikalnih sil na svetu v okrilje SSZ; 3. Utrditev solidarnosti in medsebojne pomoči sindikalnih organizacij tako na materialnem kakor tudi na moralnem področju; 4. Zagotovitev dejanske udeležbe SSZ pri zbiranju sil miru na svetu. Enotnost mladine v flrj se vedno noti utrjuje BEOGRAD, 28. - Na včerajšnjem plenarnem zasedanju glavnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije je tajnik Neoričič v svojem poročilu poudaril, da je združitev SKOJ-a in Ljudske mladine Jugoslavije znatno ojačila mladinsko gibanje in še bolj utrdila moralno in politično enotnost mladine. Ugotovil je dalje, da so poizkusi žago-vornikov resolucije Informbiroja in v prvi vrsti Sovjetske zveze, da bi se vnesel razdor med ljudsko mladino, ostali brez uspeha. Neoričič je nato poudaril, da se je po združitvi obeh mladinskih organizacij v zadnjih 6 mesecih število članov zvišalo za okoli 300 tisoč in organizacija šteje danes 1.770.000 članov. Število včlanjenih mladih delavcev je narastlo za 27 odstotkov, mladih kmetov pa za 15 odst. Mladinski kongresi so bili mogočna manifestacija enotnosti mladine. Doseženi uspehi so pokazali, da je Ljudska mladina vrsta mladinske organizacije, ki najbolje odgovarja sedanjemu obdobju borbe za zgraditev socializma. Glede obtožb, ki jih je 26. t. m. iznesla moskovska uPravda» proti Jugoslaviji in o čemer smo v današnjem dnevniku na tem mestu včeraj poročali, da je namreč FLRJ že leta 1947. vodila za hrbtom Sovjetske zveze tajne razgovore glede Slovenske Koroške z Veliko Britanijo in ZDA, piše današnja uBorba«, glasilo KPJ — kot poroča AFP —, da jugoslovanska vlada ni nikdar vodila tajnih razgovorov. Ravno nasprotno je vlada FLRJ vedno obveščala Sovjetsko zvezo o tekočih pogajanjih. ((Pravda« in sovjetski voditelji«, dodaja uBorba«, hočejo vedno obtoževati Jugoslavijo stvari, ki ne odgovarjajo resnici, da bi pripisali drugim svoje protimarksistič- no delovanje. Voditelji zunanje sovjetske politike nimajo v rokah nobenega argumenta, ki bi jim mogel opravičiti sporazum, ki so ga dosegli z zahodnimi imperialisti glede Avstrije. K temu dodajamo: Vsi se še prav dobro spominjamo članka objavljenega v ((Pravdi« konec leta 1948 in podpisanega s šifro «Ceka», kar naj bi bilo kratica za CK VKP (b). V tem članku je bilo rečeno, da je bilo z Jugoslavijo leta 1947 še vse v redu .. • sedaj pa ista ((Pravda« kar naenkrat odkriva, da so že tedaj vedeli za tajne razgovore vlade FLRJ za hrbtom ZSSR glede Koroške. Kdaj je torej ((Pravda« lagala? Lani ali letos? Radio Moskva rimska „Unita“ in „11 Lavoratore“ Liberalci zmagali pri kanadskih volitvah MONTREAL, 28. — Pri včerajšnjih volitvah v Kanadi je liberjl-na stranka, ki jo vodi Louis Saint Laurent, dobila absolutno večino. Od 262 poslanskih mest bodo imeli liberalci 193 (58 več kakor do sedaj), konservativci 42 (27 manj), socialisti 12 (20 mar.j), razne stranke 15. Včeraj je radio Moskva oddajal v nemščini, madžarščini, slovenščini, hrvaščini in italijanščini sledečo vest: ((Rimska izdaja dnevnika ((Unitd)) na podlagi pisanja dnevnika (dl Lavoratore» glasila Komunistične partije Svobodnega tržaškega o-zemlja poroča, da v Jugoslaviji' narašča protikomunistični teror Titove nacionalistične in buržoazne klike. Kakor javlja omenjeni dnevnik, je bil te dni v Beogradu aretiran general Danilo Lekič . ■ •)> itd. itd. v tem smislu. Kakor smo že poročali, je bila laž o aretaciji generala Danila Lekiča skuhana v glavah lažnivih urednikov Vidalijevega tržaškega glasila. General Lekič je namreč na dan VIII. obletnice nacifašistič-nega napada na Sovjetsko zvezo dne 22. t. m. položil venec v imenu jugoslovanske armade na spomenik padlih borcev sovjetske armade na trgu Republike v Beogradu. Pri tem sta bila navzoča razen drugih tudi poslanik ZSSR Lavren-tijev in sovjetski vojni ataše Si-dorovič. Vidalijevi uredniki pa so generala Lekiča v svojih, lažnivih časopisih aretirali že točno dva dni pred volitvami v tržaških podeželskih občinah kot osvoboditelja Trsta. Sedaj pa — več kot deset dni po tem — odmeva ta laž po rimski «Unitd» in od tam preko radia Moskve po vsem širnem svetu v vseh jezikih — laž, ki pa se kljub temu silnemu propagandističnemu aparatu nikakor ne more spremeniti v resnico. Kaj sta si včeraj le mislila poslanik Lavrentijev in vojni ataše Sidorovič, ko sta poslušala svoj moskovski radio, saj sta, vendar s svojimi lastnimi očmi videla generala Lekiča, kako polaga venec na spomenik RA v Beogradu? Upamo, da sta zardela od sramu in da sta takoj poslala v Moskvo zahtevo, da se lažna vest prekliče. Zato smo prepričani, da bomo imeli v kratkem priložnost slišati, kako moskovski radio v nemščini, madžarščini, slovenščini, hrvaščini in italijanščini vest od 28. t. m. glede aretacije generala Lekiča preklicuje. Toda ali bomo? ... zelo, zelo ver- jetno je, da ne! Informbirojevske metode namreč ne iščejo resnice glede Jugoslavije, marveč le laž in kleveto, kar smo mogli že tisočkrat ugotoviti. Manifestaciie za mir v Italiji RIM, 28. — V nedeljo se je nad 500 tisoč mladincev in mladink ter na milijone prebivalcev udeležilo velikih pokrajinskih mladinskih manifestacij za mir in za svobodo. Izvršilni odbor organizacije «A1-leanza giovanile« izraža v svojem poročilu vsej mladini, ki se je udeležila nedeljskih manifestacij, organizacijam in ljudstvu svoj pozdrav in poudarja, da je mladina dokazala, da je sila. ki se skupno z ostalim ljudstvom bori proti vojnim hujskačem in sovražnikom svobode. Izvršilni odbor javlja dalje, da je bil kongres mladine za mir in svobodo, ki bo v Rimu, iz tehničnih razlogov odložen na 10. julija. Medtem prihajajo v Rim delegacije iz vseh mest, ki prinašajo koordinacijskemu odboru podpise na resoluciji proti atlantskemu paktu. Stavka pomorščakov, se strnjeno nadaljuje. TEL AVIV, 28, — Danes je prišel v Tel Aviv prvi jugoslovanski opolnomočeni minister v Izraelu Brazina. Britanski delavci proti politiRi vlade LONDON, 28. (Tanjug) — Letna skupščina laburistične stranke v Blackpoolu je pokazala, da nezadovoljstvo britanskega delavskega razreda vedno bolj narašča zaradi stalnega poslabševanja življenjskih pogojev Finančna politika laburistične vlade, ki temelji na blokiranju mezd, povečanju posrednih davkov in pomanjkanju vsakega nadzorstva nad cenami in profiti kapitalističnih podjetij, je morala izzvati ostro reakcijo britanskih delovnih množic. V Cripp-sovem štiriletnem planu zahtevajo od britanskih delavcev, naj povečajo delovni učinek od istih in celo slabših življenjskih pogojih, da bi omogočili britanskim kapitalistom, da prihode tuja tržišča za svoje proizvode, dosežejo aktivno plačilno bilanco v poslovanju z dolarskim blokom in dosežene profi- dovoz odvoz Sramotni dokumenti breznačelnosti in oportunizma (Nadaljevanje in konec) Toda karakteristika takega «marksističnega» pisanja glasilu franc. Kompartije bi ne bila popolna, če se ne ozremo tudi na zadržanje «Humanite’ja» do koroškega vprašanja v preteklosti. Isti ((Humanite’» je lani oktobra z odprtimi rokami sprejel v svoje stolpce klevetniško izmišljotino reakcionarnega pariškega dnevnika «Figaro», ki je pisal, «da v Londonu pripisujejo velik pomen razgovorom, ki tečejo Že več tednov mi Dunaju med 7 i-tom in avstrijsko vlado«. Tedaj je Magnien postal vnet zagovornik pravic koroških Slovencev in konstatiral uda se ni treba začuditi, če se bo Tito odrekel svojim teritorialnim zahtevam v južni Koroški». Z e navedeni primeri zadostujejo, da pokažejo obraz in metode’ naših klevetnikov v pravi luči. Toda postavlja se vprašanje; Ali res «Humanite’» meni, da so francoski komunisti ljudje kratkega spomina, sprti z najosnovnejšo logiko? Ali res menijo u-redniki ((Humanite’ja», da papir vse prenese in da je vsako pisanje — pa naj bo še tako protislovno, klevetniško in nemoral- no — najčistejši koncentrat marksizma-leninizma zgolj zato, ker je opremljeno s partijsko znamko in posvečeno z informbirojevskim kadilom? Posebno poglavje v zvezi s pariškim diktatom pa teorijo avstrijski komunisti in njihova glasila. Ne kaže podrobneje in 0,J' širne je ponavljati dejsteo 0 nc- marksističnem, oportunističnem stališču avstrijskih tovarišev do slovenskega nacionalnega vprašanja in zahtev koroških Slovencev. Takoj po vojni v juliju 1945 je sekretar CK KP Avstrije Kuehrenberg izjavil dopisniku ((Borbe«; ((Združiti z domovino predele s slovenskim prebivalstvom, ki je bilo doslej tzeen Slovenije, je pravica, ki se razume sama po sebi. Mi avstrijski komunisti se ne bomo nikdar strinjali s fašističnimi metodami, s katerimi dele nekega naroda, silijo, da žive v drugi-državni skupnosti in ne v oni, v kateri žele«. Danes pa avstrijski komunisti, potem ko so, Icot znano, z odklonilnim stališčem do nacionalnih zahtev koroških Slovencev prišli na rep avstrijske buržoazije in njenega nacionalnega šovinizma, v klopeh avstrijske državne zbor- nice skupno s politiki vseh barv in predstavniki vseh razredov navdušeno ploskajo pariškemu diktatu. Glasilo Komunistične partije Avstrije «Volksstimme» z neprikritim veseljem ugotavlja, da «mirovna pogodba... jamči tudi za meje naše države» in dvori avstrijski buržoaziji z naslednjimi besedami: ((Mi komunisti smo na jugoslovanske teritorialne zahteve odgovorili z jasnim «ne» že takrat, ko se Tito še ni odrekel skupnosti komunističnih partij in je bilo naše stališče pretežno priznano kot internacionalno«. Puščamo oj strani vprašanje, koliko so nacionalistični odkloni avstrijskih komunistov do slovenskega nacionalnega vprašanja izraz internacionalizma, ker je odgovor na to splošno znan in jasen. Toda ali tovarišu Fuehren-bergu ni očitno dejstvo, da avstrijski komunisti s takim svojim zadržanjem dejansko odobravajo ((fašistične metode, s katerimi dele nekega naroda silijo, da žive v drugi državni skupnosti in ne v oni, v kateri žele?« Ali član CK KP Avstrije Fischer, ki je po objavi resolucije Informbiroja borbo koroških Slovencev označil za amalomeščanski nacio- nalizem«, res ne thdi, da so avstrijski komunisti s takim svojim zadržanjem dejansko postali malomeščanski nacionalisti? Ali ni slednjič stališče lista ((Volks-stimme», ki je ob jugoslovanskih zahtevah, da se zagotovijo manjšinske praeice Slovencem in Hrvatom izven avtonomnega področja, pisala, da je «to vprašanje že rešeno z avstrijsko ustavo«, v bistvu reakcionarnejše od stališča dr. Gruberja, ki po pariški konferenci zagotavlja, da ((Avstrija ne bo dala koroškim Slovencem niti teritorialne, niti kulturne avtonomije, temveč samo jezikovne in kulturne pravice«? Ze navedeni primeri zadostujejo, da pokažejo vso brezprinci-pielnost, ideološko zmedo, klevetanje in najbolj vulgarno žongliranje z načeli komunistične morale, ki je lastna našim ((kritikom«, Zadržanje informbirojev-skega tiska in uradne izjave predstavnikov posameznih kom-partij v zvezi s koroškim vprašanjem in pariškim diktatom bodo v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja ostale kot sramoten dokument revizionizma in najogabnejšega oportunizma. (Iz ((Lljudske pravice«) te investirajo v inozemstvu. Dejstvo je, da v Veliki Britaniji profiti kapitalističnih podjetij neprenehoma rastejo, kupna moč delavcev pa vedno bolj pada. Lani so imele britanske družbe 1.945.000.000 funtov šterlingov profita, medtem ko so 1939, leta znašali profiti samo 763 milijonov funtov šterlingov. Povečanje posrednih davkov na predmete široke potrošnje od 580 na 1275 milijonov funtov pomeni hkrati z ukinitvijo vladnih subvencij na živ ljenjske potrebščine dokaz, da ustvarjajo ravnotežje v britanskem proračunu na račun delovnih ljudi Velike Britanije. Nezadovoljstvo britanskega delavskega razreda je prišlo v zadnjem času do izraza na številnih letnih skupščinah raznih sindikatov. Tako je zahtevala letna skupščina Zveze gradbenih delavcev od laburistične vlade, da ponovno preuči svojo odločitev o blokiranju mezd. Navaja, da je življenje delavcev v Veliki Britaniji danes mnogo težje kakor v 1948 letu. E-r,ako zahtevo so postavili na letni skupščini kovinarjev, na kateri so obsodili britansko vlado, ker ne izvaja nadzorstva nad cenami in profiti kapitalističnih družb. Britanska laburistična strar.ka ni izpolnila obljube, ki jo je dala britanskemu ljudstvu v predvolivni kampanji leta 1945. Pokazalo se je, da je laburistična stranka izdala interese delavskega razreda, katere bi bila dolžna braniti. Ulove velike izgube kiiomintaiigiM vojske FUKJEN, 28. — Ob napredova* nju v pokrajiiu Fukjen jq osvobodilna vojska zavzela sedež okraja Fukjen in je sedaj na križišču dveb važnih cestnih žil 80 km severno-zah.odno od Pučeva, ki je glavno mesto pokrajine Fukjen. Agencija Nova Kitajska javlja, da je osvo. bodilna vojska zaplenila v Nankin-EU, ki je važno prometno križišče 60 km zahodno od Fukjena, zalogo streliva z 19 topovi in 80 tisoč naboji. Iz Šanghaja poročajo, da je kuo minlangova •> vojska na • področju Šanghaja izgubila pri zadnjih operacijah 150 tisoč vojakov, od katerih je bilo 94 tisoč ujetih, 44 tisoč se jih je vdalo, 15 tisoč pa je bilo mrtvih ali ranjenih. 12 kuomintan-govih divizij pa je bilo uničenih. Zaplenjenih je bilo 1400 topovskih kosov, preko milijon nabojev, 7000 strojnic, 11 milijonov puškinih nabojev. 49 tankov in 70 oklepnih av. tomoDilov. Delovanje škofov CSR v interesu sovražnikov države PRAGA, 28. — Češkoslovaški prosvetni minister Zdenek Nejedly je izdal ukaz, ki določa, da katoliški škofije, ki kaznujejo duhovnike iz političnih razlogov, kršijo zakon ir. so podvrženi kazni. Kakor je znano, so prejšnji teden škofje opozoril duhovnike, da bodo podvrženi kazni na podlagi kanonskega prava, če ne bodo v cerkvi brali pastirskega pisma o pogojih za sporazum med cerkvijo in državo. Pravosodni minister Cepička je izjavil, da imajo kazni, ki jih škofje grozijo članom katoliške akcije in duhovnikom, bi jo podpirajo, politični značaj in predstavljajo politično preganjanje, kar je v interesu sovražnikov države. Van Zeeland sestavlja novo vlado BRUSELJ, 28. — Regent je poveril krščanskemu socialcu Van Zeelandu nalogo za sestavo nove vlade. Politični krogi so mnenja, da se bo Van Zeeland skušal sporazumeti z liberalci. Dalje so mner.ja, da bo Van Zeeland, ki je odločen podpornik kralja Leopolda, skušal doseči izvedbo plebiscita glede kraljevega povratka. Bolgarska nota britanski vladi LONDON, 28. — V zunanjem ministrstvu potrjujejo, da je bolgarska vlada izročila britanski vladi noto, s katero zahteva, naj zniža oseble britanskega poslaništva v Sofiji. Britanska vlada je namreč pred 2 mesecema zahtevala od Bolgarije, naj odpokliče tretjega tajnika bolgarskega poslaništva v Londonu Todorova, ki ga britanske oblasti smatrajo kot nezaželeno osebd. Iona grška izzivanja na jugoslovanski meji BEOUuAD, 28. Beograjski radio javlja, da je danes izvidnica 5 grških monarhističnih vojakov prekoračila jugoslovansko mejo. Ker se na poziv jugoslovanskih stražnikov vojaki niso ustavili, so jugoslovanski obmejni stražniki streljali, pri čemer je bil ubit en grški monarhistični vojak, ostali pa so zbežali na grško ozemlje. Grški vojaki so nato ponovno skušali prekoračiti mejo, da odnesejo truplo u-bitega vojaka. OSLO, 28. — Pri Narviku so postavili spomenik na čast jugoslovanskih ir.tenirancev, ki so padli med nacistično okupacijo Norveške. Pri svečanosti, ki je bila ob navzočnosti vsega prebivalstva tega kraja, je govoril v imenu zveze borcev jugoslovanske narodnoosvobodilne borbe .tajnik beograjskega komiteta KP Srbije Rato Du-gor.jič. Govoril je tudi norveški predstavnik. 29. junija 1949 TRŽAŠKI DNEVNIK Ob neslavni obletnici1 (Nadaljevanje s 1. strani) vmešavanje v notranje zadeve dru-| ge države informbirojevski pred-1 stavniki samo proti socialistični I Jugoslaviji. Ko vse to ne dajg zaželenih rezultatov, ko se plan socialistične I graditve uresničuje in prekaša, ko na pozive na upor delovne množi-1 ce Jugoslavije odgovarjajo s sel kejšim strnjevanjem svojih Odvetnik Giannini se odlikuje po svojih izpadih, katere čitamo dnevno v šovinističnem tisku _ mespron cianom iovarnttga Dali iz Tovarne strojev padajo informbirojevski predstavniki v nezajezeno besnilo in se lotevajo z združenimi močmi najbru-talnejših sredstev, da bi vsilili svojo voljo narodom Jugoslavije. Oni so prej poskusili prepričati svet in naše množice, da je protijugoslovanska gonja naperjena samo proti jugoslovanskemu državnemu vodstvu ne pa tudi proti interesom Jugoslavije. Danes pa oni v svo- Režiserjem ni bilo dovolj, da so leto* prve dni maja uprizorili proces prot; osmini članom delavskega bataljona iz Tovarne strojev pri Sv. Andireju, pod obtožbo «se-guestro d; persona«, pred okrožnim sodiščem. Hoteli so kaj več! Zato so jim naprtili še (sevizie e cm delta« in stvar predali porotnemu sodišču. In tako se je včeraj zjutraj začel proces proti tem osmim jem nezajezenem besnilu trgajo to osebam. Obtoženci so: Umberto Bu-masko z obraza xn poskušajo orga-lljan, podpoveljnik bataljona. Jor-mzirati gospodarsko blokado našel dan Luxa, politkomisar, Mario De dižave. Ne samo, da so že preki-1 Santi, Alojz Mahnič. Libero Mi. 1 vse vfzi kulturnega in politič-1 ehelucci, Ruggero Ricatti Kok No-nega sodelovanja, poteptali pogod-lbilio in Jordan Filmi. Na zatožni e o prijateljstvu in sodelovanju I klopi bi po logiki tukajšnjih obla-med našimi državami, marveč se-1 lasti moral prav za prav sedeti še daj ze popolnoma prekinjajo vse I ing. Forti, poveljnik bataljona, in gospodarske vezi, teptajo trgovin-1 Succi. S tem ni rečeno, da je pro-sKe pogodbe in enostransko odpove-1 ces proti prvim osmim članom ba-dujejo pogodbene gospodarske ob-|taljona upravičen, toda če sta rled-veznosti do naše države. Ko gre za I nja dva na svobodi in se proti nji-borbo proti socialistični Jugoslavi-1 ma ne postopa, bi isto moralo veji, proglašajo predstavniki Inform-11J ati za obtožence, ki so prve dni biroja za moralno in dovoljeno vse. I maja, v. onih revolucionarnih dneh, Enostransko in brez razlogov od-1 izvršili le to, kar jim je bilo za-klanjajo reparacijske in druge ob-1 P°ve" ja, težak Poldrugo Benedetto ijj gospodinja Marini Angelina, vojak ameriške vojske Braun Ecjvvard in gospodinja De Angeli Elda Albina- Umrli so: 34-letna Benci Valet1' ja, 73-letni Petrič Ivan, 78-letna Os-sojnale Josipina, 64-letni Bravu* iulio, 73-letna Gregorič Marija. P°F' Kralj, 36-letni Bogatelli Silvio, letni Pascoli Santo, 78-letna P\tC Marija, vd. Pffizia, 65-letna Cothe' ro Albina, por. Scartezzini. KINO KINO OB MORJU. 15.30: (Mlada gar‘ da*. Po romanu Fadejeva. Sovjetski velefilm. ROSSETTI. 16,30: (Tatovi v rumenih rokavicah*, J. Payne in F. Caulfield. EXCELSIOR. 15: (Pridi in živi 'Z menoj*. James Stevvart. H. Lamam FILODRAMMATICO. 14.30: (Da f» ljubim, to je moje prekletstvo*. K-Milland, A. Todd. FENICE. 13.30: (Maskota sinjih vragov*, G. Cabbia. ITALIA. 15: (Luna Park*, Donald O’ Connor, Olga San Juan. ALABARDA. 14: (Pogum, Red*, RO" bert Page, N. Nash. VIALE. 15: (Vlak norcev*, W. Parker in M. Chapman. GARIBALDI. 15, na prostem ob 21.30-(Krik mesta*, Victor Mature in m' chard Conte. MASSIMO. 14: (Toto v levjem brlOgU»> Vera Carmi in Totč. NOCVO CINE. 15: »Smrtna skrivnost*, Victor Mc Langlen. IMPERO. 14: (Ridolineide*. zabavn* skeči za otroke. IDEALE. 15: (Noben mi ne bo verjel*, R. Voung. ARMONIA. 14.30: (Prepovedane sa' nje*. D. Kaynr. ODEON. 14.30: (V imenu postave*. MARCONI. 14. in na prostem ob 20.4*’ (Teror v Chicagu*. H. Bogart. BELVEDERE. 15: «Kalifomljski tW* pres*. C. Colbert, J. Wayne. SAVONA. 15: (Zaklad Sierre Madre*. Humphrey Bogart. R. Bennett. V1TTORIA. 14.30, na prostem ob 20.30: (Tarzan In žena leopardinja*. VVetssmueller. VENEZIA. (Maščevalci*, Douglas Fairbanks. ADUA 15.30: (Pokolj v Fortu Apache«. RADIO. 16: (Poletne nevihte*, Linda Darnell, George Sanders. KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.43: (Knjiga džungle*, Patricla Burke, Sabu. NA GRADU SV. JUSTA. 21: (Mama, ali se spominjaš?*, Irene Dunne SKOLJET - na prostem - 21: (Na jvi" od ekvatorja*, Ora In Martin Johnson. KINO NA OPČINAH. Danes in jutri: (Ana Karenlna*. V soboto In »ede-ljo: (Vesela vdova*. KINO V SKEDNJU. (Mama, ali ** spominjaš?*, Irene Dunne. Ob 20-3° na odprtem. KINO V NABREŽINI. (Življenje J* čudovito*. Ko|iiitiju, iili.ilii /,» »ti n i:i: n ji:, re- stili /racij; i, Imr, hili;, liiini:i;rti, plus Hiii/iisI ivi:i:l(L'iitl hišici: /. ili/itniii _____________________trumi potili:limiti ______________ m Informacije pri upravi kopališču. Prodaja voznih listkov, vstopnic za kopališče, najeli) vveekcnd hišic in informacije Pr* potovalnem uradu (ADRIA-EXPHESS» TRST ULICA F KEVEHO it 5-b TELEFON 29-243 »o/ai ki:o OB NEDELJAH IN PRAZN.: Iz Trsta: iz Sv. Nikolaja: OB DELAVNIKIH: Iz Trsta: iz Sv Nikolaja: 7.30 9.00 10.00 11.45 13.30 14.30 10.45 12.00 17.45 18.30 19.45 21.30 10.00 11.00 12.05 14.00 12.30 15.00 17.45 19.30 Ceno ob juli in |>r»/.nikili: Vožnja tja m nazaj In vstop v kopališče: odrasli 200. otroci 130 D OB DELAVNIKIH S parniki . . odrasli 200, otroci 130 L OB DELAVNIKIH z motorilo jadrnico (Levanič* . . t . ; , ... odrasli 170, otroci 120 L GORIŠKI DNEVNIK Kriza našega knjižnega trga PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 Nasilstva nad Beneškimi Slovenci Nekaznovan napad na domačina Slovenca • Protizakonito in strahovaino postopanje orožnikov - Protest D F S pri videmskem prefektu - Izvolitev izvršilnega odbora D F S V nedeljo 19. t. m. je v vaški gostilni v Šempetru ob Nadiži 48-letni Eligij Venturini z nekaterimi svojimi prijatelji obravnaval vsebino brošure s spomenico BFS rimski vladi. Vsi prisotni so se zelo zanimali za njeno vsebino In želeli, da bi jo glasno čital, ker bi se n.a ta način lahko vsi seznanili z njeno vsebino. Med prisotnimi pa je bil tudi mlad ljudsko- ___________________ . . šolski učitelj Rcnzo Sklarc, ki sc stovoljno, vse delo pa je temu uprl in hotel čitati sam. vili mladinci zastonj. I Najbrže mu ni bilo po volji, da bi tudi ostali zvedeli kaj več o Vprašanjih, ki zadevajo beneške Slovence. Tov. Venturini pa se ni pustil •Potiti in je prijateljem nadaljeval z razlago spomenice. Tedaj 'Je postal Sklarc nervozen in se Je začel nad njim usajati, ker mu Resnična dejstva niso bila po volji. 2ačel je trditi, da je Venturini *antiitalijan» in ga pošiljal naj Sre v Jugoslavijo, ker da v Benečiji ni Slovencev. Venturini pa je ostal miren in se ni dal molili °d sramotilca. Ta se je še bolj razburil in ga je z vso silo udaril S pestjo v obraz. Prijatelji so takoj odvedli Venturinija k zdravniku, ki mu je Zašil nevarno rano in predpisal °sem dni počitka. Zdravnik je •udi ugotovil, da rana najbrže ni bila napravljena z golo pestjo JU je moral imeti napadalec ne-*aj v roki. Naslednjega dne so klicali Venturinija k orožnikom. Med nje-Sovo odsotnostjo pa je prišel na njegov dom orožniški brigadir in Prebrskal stanovanje, ne da bi b*l pri tem prisoten kdo od domačih. Odprl je vsa vrata in pregledal tudi prostor, kjer ima svoj urad DFS, ki ga je Fronti dobrohotno prepustil tov. Venturini. Brigadir se je nato vrnil v vojašnico in povedal Venturiniju o Pregledu prostora DFS. Hotel je •udi vedeti, če ima z odborom pisano pogodbo in koliko mu plačujejo za najemnino sobe. Nato je strogo zabičal, da mora ostati sedež fronie zaprt, da nihče ne sme vanj, ter da Slovenci nimajo pravice shajati se. Obenem je trdil, da bo Venturini sam odgovoren, če bo kdo zagnal kakšno bombo proti sedežu. Tov. Venturini je pojasnil brigadirju, da je sobo prepustil proso opra-Kar se pa tiče odgovornosti pa da leži ta predvsem na oblasteh in varnostnih organih, ki dopuščajo, da se razširjajo najbolj neresnične vesti glede naše organizacije. Nato je brigadir hotel še vedeti, kdo je bil in koliko jih je bilo na zadnjih sestankih na sedežu DFS. Prav lako ga je zanimalo kaj so govorili in kdaj se bodo zopet sestali. Ko je končal s zaslišanjem, so spremljali Venturinija domov in so na sedežu DFS zaplenili nekaj slovenskih plošč, ki pa so jih potem vrnili, ker so menda videli, da ne vsebujejo niti tritola niti dinamita. Gornji dogodek nam kaže, da sl nekateri organi javne varnosti prilaščajo pravice, ki jim jih noben zakon ne daje. Dvomimo, da bi brigadir iz Šempetra delal vse to na lastno pest in je verjetno dobil navodila za tako postopanje od svojih predstojnikov. Preteklo soboto je šla k videmskem prefektu posebna delegacija Beneških Slovencev, v kateri je bil tudi član delegacije, ki je izročila spomenico v Rimu in predsednik DFS Slovenske Benečije. Gospodu prefektu so povedali o svojem potovanju v Rim in o sprejemu pri predsedniškem podtajniku Andreottiju, ki se je čudil, da se take stvari še dogajajo. Niti štirinajst dni po tem potovanju v Rim pa ti neki brigadir v Šempetru samovoljno zapira sedež IZPRED SOPISCA Pnlmilij tinska tah/ma °I» pomoči hišue pomočnice in ponarejenega ključa Oktobra meseca 1945 leta so ..SC h^nanci vtihotapili v stanovanje UdajetnUra Petruzzlella Mihaela Iz _. NXlV. Maja št. 7 ir. mu ockio-Jti iz malega kovčega. ki ga te hranil v omari v spalni sobi, večjo vsoto denarja in nekaj zlatnine vrednosti pol milijona lir. Pe-ruzziello je tatvino prijavil civil- 1 Policiji in povedal, da sumi . žkir.jo 37-lelno Mladovan Mari-30 ‘z ul. Casale 28. Takoj po prijavi je začela poklja s preiskavo, pri kateri ji je uomagal Petruzzielio sam in nje-8?va žena. Nekaj tednov pred Iz-puotjem dragocenega kovčega je 2 Petruzziellovega stanovanja žbianjkal ključ vhodnih vrat, ki 8a je gospodinja nekaj časa potem Uašla v žepu neke .obleke njenega hioža v isti omari, kjer so hranili enar in dragocenosti in ki jo gospodar ni oblekel že več mesecev. se to je bilo zelo čudno in je ved-0 bolj potrjevalo sumnje na služil0- Lepega dne jo je gospodar-, slovil in ji zagrozil, da ne bo °lgo osvobodna, ker da jo bo na-h®nil sodnim oblastem kot tatico, tedaj se Mladovanova zgrozi in •zpove, da je skoraj gotova, da je sega kriv njen bratranec 28-letr,i b®k Mlodovan Marijan iz ul. Pri Učči hiši. Mladovan Marijan je bil amreč že ves čas po vojni brezposeln in je Petruzziolovo hišo 'ray dobro poznal, ker so ga ob ■hilikah' domačih praznikov več-rat klicali, da jim je pomagal pri hojti. Poleg tega pa je bilo vsem uano, da se ra(j ukvarja s tatvi-Služkinja, ki jo je gospodar • uvedel takoj na policijo, da bi tani nadaljevala s svojo izpovedjo, j® nadalje razložila, da jo je bra- tra nec že večkrat vprašal po sta- j hvanjskem ključu, ki bi ga rabil ® v toliko, da si skuje enega nje-Sestrični je seveda 1, hlu enakega •udi ^ — namignil na njegov namen. . dneh, ko je bil zaposlen v Pe- rUzziellovj hiši, ni seveda zamu- *t Priložnosti, da bi si ne ogledal Palno sobo, r.ajbližji vhod v njo n mljno omaro. Tako se je 15. nk- °Pra ponoči v odsotnosti u kamionom na neko križišče, zagleda pred seboj dva kmeta, ki sta vodila dve kravi. Vojak, ki je bil V^vofcVjenju komaj novinec, je, namesti) da bj znižal brzino, kar prijel za zavore in vozilo nenadoma ustavil. Kamior, je pri tem kar odskočil in z zadnjim delom zadel ob steno bližnje hiše. Pred hišo je ravno stala Colognatova, ki se je odpravljala z doma s kolesom. Vozilo jo je z veliko silo potisnilo ob zid in ženska je v hipu izdihnila, ker jo je vozilo zmečkalo. Picchi je prišel zaradi tega pred sodr.e oblasti, ki so ga obsodile na 4 mesece zapora in poravnavo sodnih stroškov, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Zaradi te nesrečne puške Na podlagi orožniške prijave so nato sodili 71-letnemu kmetu iz Oslavja Bensi Roku, pri kateremu so pred nekaj dnevi našli ob hišni preiskavi v kleti konjeniško puško. Stari kmet se je moral zagovarjati zaradi nezakonite posesti vojnega orožja. Toda o tem ni vedel mnogo povedati, ker sam ni vedel, kako je puško prišla v njegovo klet. Toda kljub temu, da sta njegova bela glava in zgubar.čeni obraz pričala o njegovi nebojevi-tosti, so ga obsodili na 10 mesecev in 20 dni zapora, 3000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov, pogojno. * ig * Ob koncu zasedanje so pregledali še priziv 47-letnega delavca Tedoldija Jakoba iz Kremone, proti kazni štirimesečnega zapora in plačilu globe v znesku 18.000 lir, ki mu jo je preteklega aprila naložila goriška sodnija zaradi nezakonitega prestopa državne meje med Italijo ir. Jugoslavijo. Prizivno sodišče mu je kazen vsestransko potrdilo in ga obsodilo še na plačilo novih sodnih stroškov. gospodi‘J*1 vtihotapil s ponarejenim jhJUčem in odnesel 400.000 lir, zla-9 zapestno uro in zlato verižico tiiamantr.im obeskom Njegovo ^ Ivino je potrjevali, še dejstvo, da goda V mesecih po tem dobo l" svoji revščini in brez- k nosti nabavil novo spalno so-j® in živel precej udobno. Včeraj « .,P2i*el skupno s sestrično pred let ^er 80 Sa obsodili na 4 jj a in 8 mesecev zapora ter 27.000 2 Jlnbe. Njegovo sestrično pa rta lir”*' ifitl iu g meseca zapora ter 12.000 globe. Tej so pomilostili, ker še in -iiv!a •}1'edkaznovana, ves zapor ^,f troci prarv z enakim navdušenjem kot ob osvoboditvi. Da ste jih samo slišali, kako so zagnali vik: «Partizani nam bodo pomogali Pri žetvi«! Prav tako so tam nekje pri Savudriji pomagali žeti in spravljati pšenico. Pri Babičih, kjer imajo prav tako kmečko obdelovalno zadrugo, pa so naši tovariši vojaki vzeli v roke in pomagali pri košnji sena. Nas je zanimalo vedeti, kako to- variši vojaki delajo. Povprašali smo enega izmed njih, če so vsi vajeni tudi kmečkega orodja. Se skoro zamalo se mu je zdelo naše vprašanje. Vsi so iz delavskih družin, prav tako oficirji. Njihovo delo je učenje, vežbanje in sodelovanje z ljudstvom. V teh časih posebno z delovno silo, ker je potrebno, da se pridelki čimprej pospravijo. Kar vsi so hoteli na pomoč zadrugarjem, ko je komandant vprašal, kdo bi ral šel pomagat. Kot je bilo močno sodelovanje za časa borbe, je močno danes. Kjer se nekaj novega gradi, so vedno poleg tudi naši vojaki. In drugače biti ne more. Partizani so skupno z ljudstvom, iz katerega so izšli, priborili svobodo. Zdaj je potreba graditi, ker je bila cena svobode — ruševine stotin vasi. To pa smo slišali v neki brivnici v Kopru. Dva vojaka vstopita, pozdravita in se vsedeta ter čakata, da bosta prišla na vrsto. Po končanem britju znova lepo pozdravita vse in odideta. Neki tovariš Italijan je svojemu sosedu ob odhodu obeh vojakov dejal: «Hai visto che contegno, che edu-cazione! I nostri ur.a volta non erano cosl. E che dire degli altri a Trieste...? Questi qua sono vera-mente soldati di popolo, degni di ogni rispetto«. («Si videl, kakšno zadržanje, kakšna vzgoja? Naši niso bili taki! Kaj naj rečem o drugih v Trstu? Ti tu so v resnici vojaki iz ljudstva, vredni vsega spoštova-nja»). Naj vsak sam napravi komentar. Mi ga bomo s tem, da bomo o naši vojski še pisali. Zaključek šolskega leta na slovenski gimnaziji v Kopru Danes 29. junija bo zaključek šolskega leta z interno proslavo in šolsko razstavo. Vabljeni so starši in prijatelji mladine. Ravnateljstvo. VOJAKI JA POMAGAJO PRI ŽETVI V SAVUDRIJI. Danes v Sergaše Prosvetno društvo iz Malije bo gostovalo danes 29. t. m. popoldne v Sergaših s kulturno prireditvijo. Po prireditvi bo prosta zabava in ples. Poskrbljeno bo za žejne in po možnosti tudi za lačne. Cisti dobiček je namenjen za spomenik padlim borcem iz Ser-gašev. Sv. Peter Danes kulturna prireditev Prosvetno društvo «lvan Cankar« v Sv. Petru vabi na kulturno prireditev, ki bo danes 29. junija pri Sv. Petru z začetkom ob 15. uri. Na sporedu so skladbe E. Adamiča, K. Pahorja, A. Aleksandra, M. Kozine, R. Simonitija in drugih. Poje moški in mešani pevski zbor iz Sv. Petra - Nova vas. Sledila bo enodejanka «Medved» in več recitacijskih točk, katere bodo podali pionirji. Pred pričetkom prireditve bo tek čez drn in strn. Po prireditvi tombola in nato prosta zabava in ples. Preskrbljeno za žejne in lačne. K številni udeležbi vabi odbor. Premestitev uradov Riviera Turist-hotel Uradi direkcije S. A. Riviera Turist Hotel so bili premeščeni v Verdijevo ulico št. 307-1. — (bivši uradi Omnia). ANKARAN ■ VALDOLTRA Množično zborovanje 81AU Zadnje množično zborovanje I ime SZ in rdečo zastavo za svoje SIAU je bilo dobro, vendar ne tako kot smo bili navajeni. Dvorana Ljudskega doma je bila ob takih priložnostih polna navdušenih zborovalcev. Vemo, da je sedaj polno dela na polju- in da nekako opravičuje utrujenost, toda kadar je treba obravnavati tako važna vprašanja, je potrebna navzočnost vseh. 2eleti je, da bi se v bodoče zopet vsi člani odzvali in tudi čla. nice naj bi se bolj zanimale za razna politična in gospodarska vprašanja. Zborovanje je otvoril tov. Apolo. nio Jakob, ki je obenem podal oris stanja v sosedni coni. Nato je spregovoril tov. Prion Karel, ki je obširno in razumljivo pojasnil vse dogodke v obeh conah ter omenil krivična obrekovanja na račun Ju-goslavije. Nekateri pač zlorabljajo (Nadalje) anje in konec) h) SAH je na našem zavodu najbolj priljubljena igra v prostem času. Menda ni dijaka, ki n« da bi znal igrati šah. Z ustanovitvijo šahovskega krožka je bilo dijakom omogočeno, da sc v igri še bolj izpopolnijo. Priredili smo že več šahovskih turnirjev med dijaki, med dijaki in profesorji ter z drugimi šolami in društvi. Tudi nekaj simultank je bilo odigranih z mojstri s STO-ja in iz Jugoslavije Kakšno zanimanje vlada za šah, je razvidno iz sledečih številk: lani, ko je bilo samo 29 dijakov, je bilo med šolskim letom igranih preko 1000 iger, letos pa je bilo do sedaj odigranih že preko 2500 iger. Ko je bilo ustanovljeno šahovsko društvo Piran-Portorož, je pristopila k temu društvu večina šahi-stov. Za tekmovanje za prvenstvo jugoslovanske cone STO-ja so se med dijaki organizirale 4 skupine, med katerimi se le skupina A plasirala kot finalist PT-ja. V nadaljnjem tekmovanju v Portorožu in Piranu je ta skupina postala vedno zmagovita. — Tako izrabijo dijaki koristno svoj prosti čas, je šah igra, Id krepi duha In voljo. Poglejte jih, kako gredo naprej, naprej... Mladinska organizacija na Pomorskem tehnikumu v Piranu, v kovačnici novih kadrov i) PEVSKI ZBOR. Tudi močan pevski zbor imamo. Pod vodstvom tov. Kumarja iz Portoroža je nastopal že v Piranu, Portorožu, Kopru, Izoli, Šmarju ter povsod žel uspeh. Ze lani je zbor nastopal po raznih krajih, najbolj pa se je uveljavil na plovbi po Jadranu, kjer bo imel tudi letos važno vlogo. j) SOCIALNO SKRBSTVO je že marsikateremu revnemu dijaku pomagalo iz njegovega težkega položaja, kajti večina dijakov ni premožna. Zato je tudi prosvetni odsek Istrskega okrožnega odbora v Kopru razdelil med dijake precejšnje število štipendij, k) KNJIŽNICA. Na pobudo dl-jakov samih je bila ustanovljena mladinska knjižnica, ki ima knjige, ki so jih po večini darovali dijaki. To so strokovne, le-poslovne in politične knjige, katerih je že precejšnje šteuilo. Dijaki jih v mnogo čitajo, kar nam tudi dokazuje statistika. Od oktobra do aprila je bilo preči-tanih 106 političnih, 754 leposlovnih in 92 strokovnih knjig, skupno torej 962 knjig. 2). DELOVNA BRIGADA. Dijaki PT-ja popolnoma razumejo smisel sedanjosti, da je treba čim bolj pomagati pri obnovi in izgradnji dežele. Zato je bila u-stanovljena močna delovna brigada, v katero so vključeni Prav vsi dijaki. Brigada je razdeljena v 2 bataljona, a bataljona v desetine. Za razna manjša ažurna dela je določena za vsak teden ena dežurna desetina. Kadar je potrebno opraviti kako večje delo, pa krene vsa brigada na delo. Ko se je lani preseljevala šola Iz Semedele pri Kopru v Piran, je imela prav brigada največ zaslug, da je bilo delo brezhibno in hitro izvršeno. Ob pri- četku letošnjega šolskega leta je brigada uredila prostore v šoli in dijaškemu domu, Poleg dela v šoli pa smo opravili mnogo udarniških ur na terenu. V letošnjem šolskem letu je naša delovna brigada opravila že 17050 udarniških ur, kar predstavlja 1.023.000 lir vrednosti, To je nedvomno velik delež pri izgradnji dežele ter istočasno pri uvajanju »ocialfz* ma v naše kraje. 3). FIZKULTURA. Vsako so-boto popoldne in nedeljo dopoldne je čas določen za razne športe. Ker telovadnica v Piranu, katero imamo na razpolago, nima popolne opreme, gojimo le sledeče panoge: odbojko, košarsko, nogomet, lahko atletiko, boks, namizni tenis in veslanje. Izmed vseh sta nogomet in namizni tenis najbolj aktivni panogi, medtem ko gojimo druge panoge le občasno. Nogometno moštvo je odigralo tekme že po vseh kra- jih Istrskega okrožja. V tekmovanju je poseglo odločno in bilo v prvem kolu na prvem mestu. Od tekmovanja v drugem kolu pa je zaradi bližajočega sc zaključka šolskega leta odstopilo. Prav tako je tudi moštvo namiznega tenisa zelo aktivno. Odigranih je bilo že mnogo tekem s klubom JA ter z ekipo VUJA. Med šolskim letom je bilo odigranih že 1102 igri. 4). LJUDSKA TEHNIKA. Modelarstvo je panoga, ki spada prvenstveno v gradbeno sekcijo pomorstva, vendar imajo mnogi dijaki veselje, da se v prostem času posvetijo izdelavi raznih modelov. Modelarski krožek se je ustanovil na naši šoli šele v drugem polletju, toda že pred 1-majem sta bili izdelani dve večji jadralni letali ter krasen ku-ter, kar so tudi pokazali na prvomajski proslavi v Kopru. Sedaj je dograjeno spet novo jadralno letalo, v gradnji pa je 6 kuter-jev ter motorno vodno letalo. V tem primeru vidimo, da se naši dijaki udejstvujejo prav na vsakem področju. 5). SOLSKA ZADRUGA je di-jakom zelo koristna, kajti nabavlja jim ves šolski material. Lani je bila za silo urejena, ni bilo prave administracije niti pravega pregleda in kontrole. Letos pa se je to popolnoma predrugačilo. Na občnem zboru smo izvolili upravni in nadzorni odbor, ki v redu delujeta. V zadrugi je uvedeno knjigovodstvo, vodstvo blagajne, kontrola prodaje, vse, kot v pravi obširnejši zadrugi. Tu se dijaki praktično uvajajo v administracijsko in podjetniško delo, kar jim bo v življenju gotovo koristilo. Iz vsega prednjega lahko sklepate, da je delo mladinske organizacije na PT-ju zelo obširno in pestro. Vsak mladinec se popolnoma zaveda svoje odgovornosti pri izgrajevanju in dviganju naše šole. Prva in najvažnejša naloga vsakega mladinca pa je, kakor je dejal naš ljubljeni maršal TITO: «učiti se, učiti se in še enkrat učiti Fr—en. temne naklepe ter klevetajo deželo, ki se je krvavo borila za neodvisnost in osvoboditev svojih narodov. Danes ta dežela gradi socializem z lastnimi silaipi ter tako u-stvarja pogoje za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Za tem je prešel na gospodarska vprašanja in sicer na odkup žitaric, mlatve, razkuževanja oljčnih nasadov za uničenje škodljivcev in mrčesa in drugo. Omenil je gradnjo zadružnega doma na Škofijah, kjer bo prispevalo s prostovoljnim delom tudi ankaransko prebivalstvo v trimesečnem tekmovanju. Sledilo je razpravljanje o prostovoljnem delu. Tov. Ražman Roman, tajnik SIAU odboja, je pozval navzoče, naj dajo vse sile v tem novem tekmovanju in pohite, da bo zamujeno čimprej nadoknadeno. Sestavljene so bile delovne čete, da bo delo potekalo skladneje in uspešneje. Odobren je bil tudi predlog tovariša Tonela, naj bi ob. delovalna zadruga organizirala svojo lastno delovno četo. Za zaključek je tovariš Petek jasno tn odločno spregovoril o krivičnih in neresničnih vesteh, ki jih mečejo v svet o Jugoslaviji in našem okrožju. Med drugim je dejal, da mora prej ali slej zmagati resnica. In zmagala bo! S to zavestjo se je ljudstvo razhajalo na domove. Ali more kdo omujati vero in zaupanje našega ljudstva v Titovo Jugoslavijo, ki nas je osvobodila narodnega in socialnega zatiranja ter omogočila Iz. gradnjo naše ljudske oblasti? Ali je mogoče omalovaževati dragocene pridobitve štiriletne krvave borbe. Zaman skušajo poedinci zasejati nezaupanje do ljudske oblasti z raznimi trditvami, ki ne u-strezajo stvarnosti. V Ankaranu še niso vsi pozabili, kako je bogati izkoriščevalec ropal sadove njihovih žuljevih rok. Povratka žalostnih časov preteklosti nočemo. Naprej po poti napredka v svetlo bodočnost. To je splošno geslo bivšega ankaranskega kolona — današnjega svobodnega lastnika! G. Ui / 29. junija 1949 ZAPOKAL LISTA Prva mednarodna kolesarska dirka “s* po Tržaškem ozemlju do/gi progi - Tekmovalo 56 dirkačev - Zmagovalec CARENA GIOVANNI (C. S. R. I. V. Torino) v času 5.52'55” - FONTANOT iz MILJ drugi Kolesarski šport je po.eg nogometa eden najpriljubljenejših športov. Ne mine skoraj nobena nedelja, da ne bi bilo tudi kolesarske dirke. To je pi ipisati predvsem dejstvu, da je kolesarjenje zdravo, da utrjuje mišice in daje pljučem možnost, da se naužijejo svežega zraka v prosti naravi. Kolesarstvo pa je tudi zajelo velik krog športnikov, ki so se z vso ljubeznijo posvetili temu tekmovanju. Saj je pa tucii res nekaj lepega, ko človek sam s svojimi močmi premaga klance in strmine in se naužije lepot narave. Poleg vseh mogočih krožnih tekem po raznih državah smo imeli sedaj prvič veliko krožno tekmo po Tržaškem ozemlju. Proga ,ki se je pričela v Barkovljah in se pri Devinu skoraj dotaknila meje med Italijo, je šla na to čez Prosek, Opčine, Ključ, čez blok pri Škofijah v cono B, po šmarskem klancu, skozi Kaštel, Buje in Br-toniglo do skrajne meje v Novi grad, od tam skozi Umag. skozi JUGOSLOVAN STRAIN Portorož; Piran, Izolo, Koper in Milje v Trst, kjer je bil cilj v ul. Rossetti. Lepa in zanimiva proga s štirimi velikimi klanci, s štirimi lepimi nagradami za cilje na vzpetinah (Šmarski klanec, Kaštel, Piran in Ključ). Točno ob 8.30 je startalo pri javnem kopališču v Barkovljah 60 dirkačev in že takoj so se v začetku pognali z vso naglico, ki se je le malokje zavrla. Skozi oba predora pri Miramaru in Sesljanu so tako rekoč kar švignili. Tempo je bil od 40 do 50 na uro. Na čelu je bil Mosetti, ki so mu sledili Fattori, Celesnik, Stibel, Sellier itd. Pred Nabrežino so trije padli in med temi Karlin z Opčin, katerega so Openci s takim veseljem pričakovali, da bi ga v svoji vasi pozdravili kot zmagovalca na čelu skupine. Prišla pa sta Gianelli in Ferraro. Setjaj se vzpenjajo na Ključ, kjer prepusti Česen tretje mesto Galeazziju in se pomeša med skupino 21, ki se drže v tesni gruči. Na čelu sta Gianelli in Ferraro, 3’45” za prvima in številnimi drugimi, ki so nepopustljivi, pa se kar dobro drži senior Piazza in njegov drug Cimoroni, ki sta navdušena kolesarja že od mladih let in ki se jima mora sedanja mlajša generacija v Trstu zahvaliti za vzpodbudo in nasvete. Prvi na šmarskem' klancu je Carena, ki dobi s tem 5 točk, 2) DelTAntonia. Malo pred tem klancem se dogodi nesreča, da je na cesti, ki je bila polita z oljem, padlo kar pet kolesarjev drug čez drugega in tu je Strain odnesel najhujše posledice. Po tem padcu je Hrvat zaradi poškodbe na kolenu moral odstopiti o l nadaljnjega tekmovanja. Z žalostjo in skoraj s solzami v očeh je gledal za kolesarji, ki so hiteli dalje brez njega. Ves navdušen je prišel, da bi pokazal vse svoje zmožnosti, in tako je sedaj na lepem izločen. Dirkajo proti Bujam. Na čelu je seveda Carena, ki ne zapusti svojega prvega mesta. Temu sledi DelPAntonia, Colja, Fontanot in drugi. Proti Brtonigli se DelTAn-toniu, ki je že ves upehan, kot nalašč preluknja kolo, kar mu da priliko, da se malo spočije. Na njegovo mesto pride v Novem gradu Colja. Tu mora odstopiti od nadaljnjega tekmovanja drugi kandidat poleg Straina za prvo mesto De Zan, ker mu je zmanjkalo rezervnih zračnic. Smola! Sedaj pa na prvi cilj etape v Portorož. Prvi je seveda Carena, TEKMOVALCA DRUŠTVA «SANDANIELESE» drugi Colja, nato Fontanot itd. Tekma se za štiri ure prekine, da se dirkači malo spočijejo, da se okrepčajo in tako pripravijo za nadaljnjo pot. Točno ob 16 so dirkači že na cesti proti Piranu, kamor pride prvi Rinaldi, ki je v končnem plasmanu prve etape prišel 19. na cilj, ki zaključi drugo etapo kot tretji in v končnem plasmanu zasede 12 mesto. Setjaj pa proti Kopru. Prvi v Izoli in v Kopru je Dell’Antonio. Dirka pa gre kar nemoteno dalje proti Trstu, kamor pride prvi Pecchiari, za njim pa Coretti in Rinaldi. Tako je torej zaključena ta 190 km dolga proga, ki je pokazala veliko presenečenj, pokazala pa je tudi veliko lepega, saj je bila borbenost na višku. Vnovič vsa čast prirediteljem dirke in vsa čast kolesarjem, ki so se odzvali v tako velikem številu. * * » DOSPELI NA CILJ I. ETAPE V PORTOROŽ V SLEDEČEM REDU: 1) Carena Giovanni (C. S. RIV Torino) ore 4.17’40”; 2) Colja Boris 4’22'55”; 3) Fontanot Renato 4’23’10”; 4) Sclauzero Nemorino 4’23’25”; 5) mari Carlo 4.23*25”; 6) Sosič Rudi 4.23*2”; 7) Coretti Carlo 4.24*47”; 8) Arduino elemente 4.26*35”; 9) Ferraro Natale 4.29’46”; 10) Žerjal Albin 4.30’00”; 11) Raimondi Oreste 4.31*43”; 12) Česen Alojz 4.33*00”; 13) DeUAntonia Giuseppe 4.33*55”; 14) Pecchiari Ermanno 4.34’ 10”; 15) Carena Natale 4.34*10”; 16) Raitz Augusto 4.34T0”; 17) Sellier Pio 4.34*10”; 18) Grio Alvino 4.34’10”; 19) Rinaldi VValter 4.34T0”; 20) Bo-scolo Silvano 4’35’45”; 21) Zivic Paolo 4.36*15”; 22) Mosetti Giuseppe 4.39’50”; 23) Galeazzi Gino 4.41*26”; 24) Sosič Aurelio 4.45’35”; 25) Celesnik Gabrijel 4.46’20”; 26) Visen-tin Ugo 4.47*55”; 27) Giannelli Carlo 4.48*10”; 28) Stibel Marino 4.48'10”; 29) Javornik Giorgio 4.50’20”; 30) Zanolla Livio 4.57*25’’; 31) Stefilon-go Bruno 4.57’25”; 32) Dapretto Ari-stide 4.58’05”; 33) Luxa Lino 4.58'55”; 34) Cimoroni Giuseppe 5.10*10”: 35) Fattori Alfredo 5.11*00'*; 36) Oglio Angelo 5.12’20”. DOSPELI NA CILJ II. ETAPE V TRST V SLEDEČEM REDU IN OZNAČENEM CASU: 1) Pecchiari Ermanno (A. S. Fiac-cola) ore 1.34*45”; 2) Coretti Carlo 1.34'46”; 3) Rinaldi VValter 1.34’47”; 4) Carena Giovanni 1.35.15”; 5) Fontanot Renato 1.35’20”; 6) Sclauzero Nemorino 1.35*30”; 7) Boscolo Silvano 1.35’31”; 8) Česen Alojz 1.35.45”; 9) Arduino elemente 1.35*55”; 10) Mosetti Giuseppe 1.35*55”; 11) Omari Carlo 1.36*30”; 12) Ferraro Natale 1.36*50”; 13) Sosič Rodolfo 1.37*05”; 14) Raimondi Oreste 1.37*40”; 15) Grio Alvino 1.38*00”; 16) Sellier Pio 1.38*10”. PECCHIARI IN CORETTI (ONCNI REZULTATI Cas Društvo 1) Carena Giovanni 5.52*55” C. S. R.I.V. 2) Fontanot Renato 5.58*30” Frausin 3) Sclausero Nemorino 5.58*55” C. S. Internazionale 4) Corretti Carlo 5.59*33” A. S. Fiaccola 5) Omari Carlo 5.59*55” - A. S. Fiaccola 6) Sosič Rodolfo 6.00*30” Opčine 7) Arduino Clemente 6.02*30” C. S. R.I.V. 8) Zollia Boris 6.04*05" A. S. Fiaccola 9) Ferrero Natale 6.06*36" C. S. La Piemonte 10) Česen Luigi 6.08*45’* A. S. Fiaccola 11) Pecchiari Ermanno 6.08*55” A. S. Fiaccola 12) Rinaldi VValter 6.08*57” A. S. Fiaccola 13) Raimondi Oreste 6.09*23" U. C. T. 14) Žerjal Albin 6.10*15” C. S. Internazionale 15) Boscolo Silvano 6.11*16" C. S. Internazionale 16) Grio Alvino 6.12*10” C. C. Istra 17) Sellier Pio 6.12*20" ZDTV 18) Porena Natale 6.13*00" C. S. R.I.V. 19) Railz Augusto 6.13*30" Sandanielese 20) Mosetti Giuseppe 6.15*46" Olimpija 21) Stibel Mario 6.27*10” Arzenale • 22) Giannelli Carlo 6.27*40" A. S. Fiaccola 23) Sossi Aurelio 6.29*00" Acegat 24) Javornik Giorgio 6.30*30” Frausin 25) Celesnik Gabrijel 6.31'30” Zagreb 26) Visentini Ugo 6.36*00" DSZ ES 27) Dapretto Aristide 6.45*03” Olimpija 28) Zanolla Rino 6.45*55" Frausin 29) Oglio Angelo 6.52*35” Frausin 30) Cimoroni Giuseppe 6.57*55" "Frausin 31) Fattori Alfredo 6,59*25” Opčine START V BARKOVLJAH. KOLESARJI IZ TORINA. FIZKULTURNO SLAVJE NA REKI V nedeljo je bila na Reki velika celodnevna športna prireditev, kjer so se prvič zbrali fiz-kulturniki z Reke in okolice, iz Pulja, Zagreba, Istre irj Trsta. Bil je praznik mladosti, lepote in zdravja. Nastopajočih je bilo 6.946 moških in žensk, ki so prikazali telovadne vaje, lahko atletiko, boks, sabljanje, kolesarjenje, košarko itd. Mesto je bilo v zastavah in je dalo poudarka prireditvi. Med najlepše točke sporeda bi prišteli izvajanje telovadcev in telovadk na pesmi «Jadransko morje« in «Hej brigade«, ki so jih podali mladinci z Reke in bližnjih otokov. Nič manj uspešna ni bila točka tovarišic iz I-stre z vajami z obroči in vaje pionirjev z Reke. Z vsem tem se je mladina zelo lepo postavila in žela od občinstva, l;i ga je bilo 12.000, prisrčen aplavz. Prav tako so bili toplo sprejeti zastopniki ZDTV iz Trsta. V lahkoa.tletiki je Ceraj prekoračil jugoslovanski rekord na 1.500 m v času 3*55”, Gubijan je vrgel kladivo 51.80 m., Radulovič je skočil s palico 3.77 n), Sa-bolovič je pretekel 400 m v 51”, Tisma je v kolesarski dirki o-krog stadiona prišel prvi, v izločilni kolesarski dirki Zagreb-Reka je zmagala Reka. Nadalje je bilo od ostalih točk sporeda najbolj zanimivo sabljanje (floret). Bil je tudi obhod telovadcev po mestu, ki so ga spremljale štiri godbe. Vse skupaj je bilo tako nekaj lepega in bo ostalo reške-mu občinstvu dolgo, dolgo v spominu. NOV SLOVENSKI REKORD V SKOKU V Preteklo nedeljo je bilo v Celju nadaljevanje atletskega tekmovanja za državno prvenstvo, ki je bilo prejšnjo nedeljo zaradi deževnega vremena prekinjeno. V tekmovanju moških ekip so Nogometno prvenstvo Tržaškega bif© © lt'iiho'iiltt utibloi' [rtuitlut Nedeljska nogometna tekma med Auroro in Koštalungo v Kopru je odločila prvaka za Tržaško ozemlje. Koprčani so že takoj v začetku igre pokazali svojo premoč, ki so jo vedno bolj stopnjevali in ob koncu beležili sijajno zmago 3-1. Po zaslugi Gria so po dveh minutah igranja poslali žogo v nasprotnikovo mrežo in tako postali nevarni že takoj v začetku. Koštalunga je nad tako predrznostjo odgovorila s silovitim napadanjem, tako da je bil precejšen del igre odigran pred vrati Aurore, ki jih je mojstrsko branil Dobrinja. In tako je bilo vse do pavze. V drugem delu i-gre se je napad Tržačanov ponovil in natanko po drugi minuti se je Frausin revanširal in s tem postavil izenačeno stanje. Koprčani so se že resno pričeli bati, da se bo igra končala neodločeno, in so se zato z vso zagrizenostjo vrgli v napad. Strnili so se in v pol uri zaigrali lepo igro in zabili v tem času dva gola in tako ob koncu izšli kot zmagovalci. Sv. Ana je v Boljuncu premagala Milje z 2-1 in sicer po zaslugi Vižintina ir, Dodiča II. Prvi polčas so sicer Milje vodile z 0-1, igra pa se je kasneje obrnila in je Sv. Ana s tehnično premočjo zmagala. Moštvo se je v tem tekmovanju dobro izkazalo in beleži kar 14 zmag. Upamo, da jo bomo drugo leto na tekmovanju videli še više na lestvici. V Umagu s0 domačini imeli v gosteh Skedenjce in so bržkone mislili, da jih bodo kar z lahkoto odpravili. Pozabili so namreč, da je Skedenj poleg Aurore najmočnejše moštvo in da je le za las manjkalo, da ni postal tudi letos prvak. Umag je napadal in napadal, a nikjer mu ni uspelo. Tekma se je končala z žalostnim rezultatom zanje 3-0. Tekma med Meduzo in Dre-herjem je bila mlačna in nezanimiva in se je končala neodlo Čeno: Obema moštvoma se namreč ni ne bati ne veseliti zmage, NEDELJSKI IZIDI: Aurora - Koštalunga 3-7 S. Ana - Milje 2 - 1 Ponziana - Rojan (forfait) 2-0 Arrigoni . OMMSA (forfait) 2-0 Pristanišč.-Magdalena (forf.) 2-0 Skedenj - Umag 3-0 Meduza - Dreher 1 - I Piran - Tovarna strojev 2-1 LESTVICA Aurora 30 22 6 2 78 15 50 Skedenj 30 22 Arrigoni 30 20 Tov. strojev 29 17 Milje 29 16 S. Ana 30 14 Umag 30 13 Piran 29 10 OMMSA 30 12 Koštalunga 28 9 Magdalena 30 9 Ponziana 30 10 Pristanišč. 29 6 Meduza 30 6 Rojan 30 3 Dreher 29 2 5 3 77 25 49 3 7 61 31 41 6 6 58 29 40 6 7 58 28 38 5 11 57 46 33 7 10 53 49 33 9 10 53 49 29 3 15 38 49 27 9 10 49 59 27 7 14 44 64 25 4 16 49 46 24 9 14 34 52 21 4 20 33 76 16 4 23 24 75 9 5 22 16 75 9 ker sta obe na koncu lestvice in sicer je Dreher že določen, da izpade, .Meduza pa da ostane zadnja in bo drugo leto pričela z upi na zmago in boljši položaj. Pri tej tekmi ne bi bilo prav, da ne bi omenili izvrstnega sodnika Kravanje iz Kopra. Pri tekmi med Meduzo in Dre-herjem smo omenili in pohvalili sodnika, kaj takega ne moremo pri srečanju med domačini v Piranu in Tovarno strojev. Sodnik Dodič iz Trsta se je pokazal povsem nezmožnega in nepravičnega in nosi vso odgovornost, da ni bila tekma v redu odigrana in da so igralci kakor tudi občinstvo ugovarjali. Sicer pa bo o tem že spregovorilo tehnično razsodišče ZDTV. Tekma se je končala z zmago Pirana z 2-1. Tri lekme pa so bile določene po forfaitu in sicer: Ponziana B-Rojan 2-0, Arrigoni-OMMSA 2-0 in Pristaniščniki-Magdalena 2-0. S tem je tekmovanje za prvenstvo Tržaškega ozemlja v glavnem zaključeno. Ve se, kdo je prvi in drugi, ve se, katera dva izpadeta, ir, v.e. se tudi, katero moštvo je zadnje. Manjkata sicer še dve tekmi, ki pa ne bosta dosti spremenili na lestvici. VZTRAJNOSTNA HOJA IN TEK na progi Sv. IVAN-LOVEC tekmovanje v Nabrežini ZDTV poziva vse atlete na nedeljsko tekmovanje y Nabrežino. kjer bodo teki na 4.000, 3.000 1.000 in 800 m ter skoki, meti diska, krogle in kopja. Tekmovanje bo splošno za moške in ženske iz Trsta, Nabrežine, Sv. Križa in s Proseka. V* nedeljo so bile na progi Sv. Ivan-Lovec dve tekmi, ki jih je organiziralo ZDTV in sicer: vztrajnostna hoja ir. tek. V vztrajnostni hoji na dolžino 3.500 m je znani prvak Corsi zgubil ne samo pred sinom Edy-jem, ampak tudi pred nekaterimi. o katerih do sedaj še nismo r.ič slišali. Sicer je res, da je tekma s kronometrom težja od skupne tekme, ker si tekmovalec ves čas ni na jasnem ali vodi ali ne, dokler tega sodniki ne izračunajo. In tako so ob koncu razna presenečenja. Tako se je na primer začudil Vecchiet, ko so mu ob koncu rekli, da je drugi. Na cilj so prišli po sledečem vrstnem redu: 1. Govorčin (Sv. Marko) 18*32”. 2. Vecchiet (Pri-staniščniki) 20*45”. 3. Corsi Edy (Pristaniščniki). 4. Sabadin (Ankaran). 5. Schillani (Sv. Ivar.), 6. Bizjak, 7. Surian, 8. Corsi, 9. Neppi, 10. Glavina itd.. V teku na 3.5 km je zmagal Skedenjec Bembi, ki je premagal Nabrežinca Abrama in se mu s tem revanširal za prejšnjo nedeljo v Kopru. Res je, da je Nabrežinec ves čas vodil in da ga je šele tik pred koncem Bembi prehitel. Dober je bil ta dan tudi Meneghetti. Vrstni red ob koncu je naslcd-ji: L Bembi (Zol- Ilva) 12*37”, ?. Abram (Nabrežina) 12*39”, 3. Koren (Sv. Ivan) 12*45”, 4. Košuta (Sv. Križ), 5. Meneghetti (Dijaško FD). 6. Basaldella (Zol Ilva). 7. Novi (Dijaško FD), 8. Čelan (Sv. Marko), 9. Blokar (Dijaško FD), 10. Toscar. (Pri-kaniščniki), itd.. Društveno nagrado za največje število atletov, ki so prišli na cilj, je dobilo Športno društvo Sv. Ivan. Društveno nagrado za najboljše klasificirane med prvimi desetimi pa je dobilo društvo Sv. Marko. VA%VAV%V.W.*.V Državno prvenstvo v vajah na orodje 18. in 19. t. ni. ie bilo v Zagrebu državno prvenstvo v vajah na orodju. Iz Slovenije se je udeležilo tekmovanja 210 tekmovalcev (82 moških. 128 žensk, iz Srbije 137. iz Hrvatske 210. i? Bosne in Hercegovine 75, Makedonije 63 ter JA 20. Prvega dne so tekmovali samo člani in članice zveznega razreda. Vsi trije razredi mladink, mladincev in . članov so po tekmova-nju na orodju tekmovali tudi v atletiki: skoku v višino, teku in metanju krogle. Tekmovanje je hitro potekalo J CILJ V UMAGU. NA BLOKU MED OBEMA CONAMA. Tržaški italijanski liberalizem pri tem aktivno podpira državo in ji svetuje, naj gre po tej novi poti do kraja. Pravkar ustanovljena skupina *I.a Soeieta del Progresso« protestira proti Silabu in proti vatikanskemu koncilu, napoveduje ukinitev samostanskih redov, civilno poroko itd Seveda jih za svojim navideznim protiklcrikalizmom mnogo razkriva svoj potuhnjeni separatizem. Toda dejstvo tudi je, da ti protiklerikalni izpadi bodisi po svojem značaju bodisi glede na politični trenutek, v katerem se vršijo, nosijo na sebi znajnenje vladnih direktiv. To je posebno jasno razvidno iz javnih manifestacij v letu 1886, ki so prinesle konec, kakor bomo videli kasneje — patriarhalnim slovansko-italijan,skijn odnosom v Trstu. Takrat jq bil cesarski namestnik v Trstu nek; Bach, brat znanega absolutističnega ministra in pristaš starega režima. Čeprav so bili pravkar izšli novi zakoni, ki so jejnali duhovščini pravico izključnega nadzorovanja ljudske šole, je Bach kljub temu zahteval od učiteljev, da bj se še naprej udeleževali škofijskih predavanj. Mestni sosvet je sicer sklical protestno sejo, da bi ožigosal ravnanje cesarskega namestnika, toda zaradi odsotnosti mnogih svetnikov iz vladne in protivladne struje je ta seja propadla. Prišlo je do demonstracij po ulicah in pred vladno palačo. Demonstranti so vzklikali «Dol s papežem, dol z Bachom«, obenem pa tudi «2ivel Giskra, živela Avstrija!« («11 Cittadino« z dne 11. julija 1868). Kakor smo že videli, se italijanskim voditeljskim krogom ni bilo treba sklicevati na avstrijski liberalizem, da so še naprej ostali skoraj v celoti sovražno razpoloženi do jadranskega iredentizma. Vendar pa toda števna komisija, ki je bila slabo organizirana, ni izračunala po končanem tekmovanju rezultatov posameznih razredov razen prvega zveznega razreda. Člani: 1. Kujundžič Josip, Subotica, 128,55; 2. Pajič Sekula, Novi Sad. 113.40: 3. Katandžie Ante 113.15; 4. Janeš Karel, Ljubljana 10,20: 5. Stefanovič Sreten. Vršac, 106,50; 6. Hirten-stein, Zagreb. 100.95; 7. Nikolič, Novi Sad 96.80 itd. Članice: 1. Gerbec Vida, Ljubljana, 78; 2. Rožman Milica, Kranj, 74.80; 3. Luboje Ivanka, Novi Sad, 69,80; 4. Dijapalovič Draginja, Beograd, 60,08; 5. Zu-tič Tanja, Zagreb, 65,80; 6. Kcsta-narevič Helena, Zagreb, 65.55; 7. Černe Neža, Maribor, 64.30; 8. Hribar Tatjana, Ljubljana, 59,60; 9. Ajgner St., Maribor, 57,05; 10. Mirnik. Maribor, 52 itd. nastopili Zagreb, Enotnost in Kladivar, med ženskami pa ekipe Železničarja iz Karlovca, E-notnosti, zagrebškega Dinama in domačega Kladivarja. V posameznih disciplinah je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Nedvomno je prijetno presenetil Celjan Zagorc, ki je f skokom v daljino 6.80 m postavil nov slovenski rekord. lovajf prvenstvo Slovenije v šahu V Ljubljani je bilo odigrano žensko prvenstvo Slovenije v šahu. Na turnirju je sodelovalo o-sem tekmovalk in sicer: Pongrac Lojzka (Celje), Cvetek Ivanka (Dravograd), Cvenkel Slavica (Ljubljana), Korban Manca (Ljubljana). Jurman Štefka (Celje), Bajc Antonija (Ljubljana), Svetina Marija (Jesenice), 8. Homec Nuša (Maribor). Igrale so vsak dan od 8. do 12. ure v šahovskem domu. Naslov prvakinje si je priborila Slava Cvenklova, ki je dobiih vse partije. Končni vrstni red tekmovalk je: 1. Cvenkel 7 točki 2. Svetek 5 in pol, 3.-5. Pongrac, Korban, Jurman 3 in pol, 6.-7. Bajc, Homec 2 in pol. 8. Svetina 0 točk. V MARIBORU je v teku ženski turnir, katerega se udeležuje 20 igralk. Razdeljene so v dve grupi in prve tri najboljše iz vsake skupine bodo poleg Nuše Homec igrale finale. Zanimivo pri tem je še to, da si je tretjina ig* ralk pridobila znanje šaha po sindikalni liniji. MOŠTVO KOŠARKE «RINALDI» TEKME V KOŠARKI DSZ ES osvojHrpokal RINALDIJA Turnir v košarki za «Pokal Rinaldi je končan. Zmago si je priborila DSZ ES. V tem turnirju so nastopala štiri društva: Ace-gat. Rinaldi, DSZ in ECA. Po teh tekmah sta dve moštvi preskočili v prvi razred in to ECA ter Rinaldi. Obe sta namreč pokazali dovolj sposobnosti, da bosta lahko nastopali y tekmah za Tržaško ozemlje. Posebno Rinaldi je pokazal z uspeh; zadnjih srečanj, da je resno moštvo, ki bo kos najboljšim moštvom. Upajmo. MOŠTVO KOŠARKE <:ECA» da bojno kmalu s ponosom brali o njunih nadaljnjih uspehih. Pri tekmovanju v Miljah so bili v nedeljo doseženi sledeči uspehi: Rinaldi-Acegat 67-35 (36-18). ECA-Rinaldi 31-24 (14-10)* DSZ ES-Acegat 34-18 (22-10) ih DSZ ES-ECA 41-33 (20-14). Balincanje za ..Polelni pokal" Tekme y balincanju za »Poletni pokal« so pokazala sledeče uspehe: 22. t. m. Giardinetto B-Mezgec A 14-21, Gallinaocio B-Zol Ilva 10-21, Sv. Marko A-Corsi A 7-21, Corsi B-Acegat B 9-22, Giardinetto C-Acegat A 9-22, Mezgec B-Amerikana C 7-22, Sv. Alojz B-Aquila A 20-22, Tirolese A-Ve-spucci A 11-21. V revanšni tekmi: Mezgec B-Amerikana C 21-11, Ponzianini-Bcllavisla 19-21, Arzena' B-JCo-štalunga 14-21, Corsi A-Sv. Marko A 21-3, Sv. Ivan-Vespucci B 14-21, Acegat A-Giardinetto C 21-14, Zol Ilva A-Gallinaccio B 16-21. Acegat B-Corsi B 21-17, Prosek A-Aquila B 5-21, Stella Nardin 19-21, Stahdard-Tirolese B 21-6, Giardinetto-Mezgec A 21-11-Vespucci A-Tirolese A 21-4,-Aqui* la A-Sv. Alojz B 21-16, Sv. Alojz A-Prosek B 21-0, Gall-naccio A-Sv. Marko B 21-11. ima preusmeritev v avstrijski notranji politiki svoj vpliv tudi t’a iiedentistično navdahnjeno italijansko demokracijo. Prav tako pa dejstvo, da v desetletju, ki sledi vojnemu letu 1866., iredentistično gibanj® ne da o sebi nobenega znamenja življenja. O tem sc lahko prepričam0« ako prelistajno demokratično časopisje iz časa, ko se je mudil na Dunaju kralj Viktor Emanuel II. Gotovo pi naključje, da italijanski kralj in avstrijski cesar prisostvujeta pregledu čet na bregovih reke SchmelZ prav na dan 20. septembra 1873, to je na dan tretje obletnice zavzetja papeževega Rima, Časopis «11 Dirilto«, eno od takratnih najuglednejših glasil levičarske opozicije, komentira ta dogodek takole: «N>č ne de, če se Francija posvečuje presvetemu Srcu in če zabubljeni klerikaN* Avstrije in Nemčije bljujejo žolč... Lahko rečemo, da italijanski kraU s tejn, da na Dunaju prisostvuje pregledu čet avstrijskega cesarstvo, pomeni pomoč, ki jo Italijani dajemo avstrijskim liberalcem.« Ch tej priliki pošlje več italijanskih mest pozdravne brzojavke dunajski občini, ki jo v teni času upravljajo liberalci, in dunajska občina °d‘ lovori s podobnim; brzojavkami. Avstrijska ustava tz leta 1867. je v pogledu notranje ureditve Iržave, kakor sem prej omenil, v bistvu le druga, nepregledana m L-popravljena izdaja prejšnje vsiljene ustave iz leta 1861. Zato je tudi azumljivo, zakaj tržaški deželni zbor, nanovo sklican na koncu letu 868 in morda pod vplivom prvega spopada med Italijani in Slovani Trstu samem, najbolj ogorčeno protestira proti novim določbam 'Stave. Poročilo in diskusija zavzameta tako ognjevit ton, da je češarki komisar mnenja, da se v njih skriva težnja po dejanski «per'°' mini uniji« med Trstom in Avstrijo. Toda takoj nato doda: «Tcmu se ,o avstrijska vlada dosledno upirala, kajti personalna unija pomeni • koraj isto kakor popolno ločitev«. Na to liberalni prvak Hermet °d' /me ponovno s potuhnjeno iredentistično izjavo, rekoč, da čustva, adar ni.majo za sabo stvarnih dejstev, nimajo nobene veljave. S svoje strani pa Conti, tržaški poslanec v dunajski skupščini, izrabi priliko za to, da jo še enkrat mahne po iredentizmu. Zanimivo je, da je kljub temu naslednje leto ponovno izvoljen skupno s Hermetom, in sicer tudi na podlagi liberalnih glasov. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI štev. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. OGLASI1 od 8.30-12 in od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 4°, finančno-upravni 60, osmrtnice 70 lir. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 Jugolir; FLRJ' 55 165 330 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega’ tiska — Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7, — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D Z O Z — TRST.