izdaja z·veza geodetov slovenije _ published by the assotiation of surveyors, slovenia-: yugoslavia / I , letnik 20, ljubljana, 1976 izdaja zveza geodetov slovenije published by the assotiation of surveyors, slovenia, yugoslavia , letnik 20,str. 59-121, ljubljana, junij 1976, udk 528 = 863 Uredniški odbor: Glavni urednik - Stanko Majcen, odgovorni urednik - Vlado Kolman, ured- nik za znanstvene prispevke - dr. Florifan Vodopivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in za- nimivosti - Peter Svetik, tehnični urednik - Marjan Smrekar, član ~ Božo Demšar Uredniški svet: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Ahmed Kalač, Zlatko Lavrenčič, Gojmir Mlakar, Milan Naprudnik, Janez Obreza Prevod v angleščino: Miro Črnivec Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivna narocn1na za prvi izvod je 400 din, za nadaljnje izvode 200 din, letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 Zver za geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljaj te na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva .5, 61000 Ljubljana, telefon 23-031 in 23-082. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 650 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je naše glasi I o opravičeno temelj nega davka od prometa proizvodov. 59 VSEBINA Uredništvo bralcem Naloge in problemi geodetskega šolstvo v SR Sloveniji (Pogovor o problematiki geodetskega šolstva) Priprava geodetskih izvršilnih predpisov (Stanko Majcen) Nekaj misli o vzdrževanju aerofotogrametrične katastrske izmere v meri I u l : l 000 (Boži dar Demsor) Temeljne topografske karte (Jože Rotar) Prosl·orske enote in problemi pri vzpostavitvi registra prostorskih enot (Zvonimi D. Berlot) Raziskovalne naloge lnštituto zo geodezijo in fotogrametrijo, Inštituta Geodetskega zavoda SRS in geodetskega oddelko Fokul tete zo arhitek- turo, grodbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani od leta 1965 do 1975 (Boris Bregant, Branko Rojc, Florijan Vodopivec) Pregled občinskih, republiških in zveznih predpisov, ki neposredno ali posredno zadevaj o geodetsko dejovnost (Peter Svetik) Pregled kartografske dejavnosti v Sloveniji (Peter Svetik) Častni član ZG Slovenije tov. Joko Avšič, generol podpolkovnik, praznuje svoj življenjski jubilej (Anton Košir) Novi predpisi, raziskove, knjige, publikacije Razne novice in zanimivosti Iz dela Zveze geodetov Slovenije in Zveze GIG Jugoslavije Obvestilo, rozpisi, poprovki Izvlečki CONTENTS Editoricil lnformation Tosks and Problerns of Geodetic Educolion in SR Slovenia (lnterview) Geodetic Survey Executive Regulotions (S. Majcen) Some Thoughts aboul Photogrammetric Cadastral 1 : 1000 Mapping Revision (B. Demšar) Basic Topographic Maps (J. Rotar) Spatial Units ond Problems of Working out the Register of Spatiol Units (Z. D. Berlot) Resarch Tasks of the Institute for Surveying ond Photogrammetry, of the Institute of the "Geodetski zavod SRS" ond of the Survey Departmenl of lhe Facul ty for Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljona, from 1965 to 1975 (B.Bregant, B. Rojc, F. Vodopivec) P, Survey of the Comrnunal, Repu bi ican and Federal Regulati ons directly or undirectly regarding the Survey Activities (P .Svetik) A Survey of Cartographic Activities in Slovenio (P ,Svetik) The mernber of the Union of Surveyors of SI ovenia h. c. General J .Avšič celebrating his Life Jubilee (A. Košir) New Reguloti ons„ Reseorch, Books, Pubi icati ons Different News and Points of Interesi From the Union of Surveyors of Slovenia and the Union of Yugoslavia Notifications, Advertisements and Corrections Abstract cards 60 Stran 61 63 76 79 81 85 89 96 101 103 106 110 118 119 122 61 63 76 79 81 85 89 96 101 103 106 110 118 119 122 UREDNIŠTVO BRALCEM V zadnji številki smo naslovili v tej rubriki na vas, dragi bralci, poziv za čim večje sode- lovanje in pomoč pri pripravi gradiva za naše glasilo. Tokrat moramo, žal, ugotoviti, da naš poziv ni naletel na ugoden odmev. Tolažimo se s tem, da je morda bilo od prejema pr- ve številke do sedaj, ko pripravljamo te vrsHce (konec maja), za to premalo časa. Zato upa- mo in želimo, da bo vaš odziv vsekakor boljši do naslednje (tretje) številke, ki naj bi izšla predvidoma v začetku jeseni. Verjetno imate, dragi bralci, tudi kakšne pripombe in predloge k sami obliki Geodetskega vestnika. Prosimo vas, sporočite nam svoje pripombe in predloge glede oblike pa tudi glede vsebine. Veseli bomo tudi sporočila, da vam je sedanji vestnik, tako glede vsebine kot 661 ike, všeč. V tej številki uvajamo novo rubriko Pregled predpisov, v kateri bomo v kratkem navedli vse predpise, ki zadevajo geodetsko službo oziroma geodetsko dejavnost v SR Sloveniji. V prvem pregledu smo zajeli tudi predpise, ki so bili sprejeti v preteklem letu, v prihodnosti pa bomo občasno objavljali nove predpise. Kolikor menite, da bi bilo treba razširiti to rubriko, nam to sporočite. Prav tako objavljamo v tej številki prvič seznam neobjavljenih in objavljenih raziskovalnih nalog za obdobje desetih let. V prihodnosti naj bi tak pregled objavljali bolj pogosto. Poleg navedenih novitet objavljamo tudi zamisel, kako bi naj v prihodnje sistema- tično objavljali pregled kartografske dejavnosti v SR Sloveniji. Tudi ta pregled bi naj objav- ljali občasno. Seveda bo popoln le, če bomo dobili ustrezne podatke od vseh, ki se ukvar- jajo s to dejavnostjo. Uredništvo meni, da je vsekakor zanimivo za širši krog, da vsaj v kratkih informacijah prika- žemo kakršnekoli prispevke o geodeziji, ki so objavljeni v različnih časopisih in revijah širom po Sloveniji. Prosimo vsaj za obvestilo, kje je kaj objavljeno, če že ne morete sami poslati ustrezne informacije. Vsekakor pa bi nam bilo bolj všeč, če bi nam poslali izčrpno informa- cijo. Tokrat bi vas želeli tudi, vsaj v grobem, seznaniti s finančnimi težavami našega glasila. Stro- ški razmnoževanja, lektoriranja, ekspedita in avtorskih honorarjev za st(okovne, poljudno-znan- stvene in znanstvene prispevke za eno številko znašajo skupaj okroglih 20.000 dinarjev (novih), seveda pa je vse delo uredniškega odbora volontersko. Torej nas stane pri nakladi 650 izvodov en izvod vestnika okroglih 30 dinarjev, toliko, kot znaša celoletna članarina za člana Zveze geodetov Slovenije. Z dosedanjo akcijo predsedstva in izvršnega odbora naše Zveze se je šte- vilo kolektivnih naročnikov v tem letu povečalo. Tako predvidevamo, da bomo s kolektivno naročnino dobili ca 40.000 dinarjev, to je polovico celoletnih potrebnih sredstev. Tudi s pred- videnim sofinanciranjem Raziskovalne skupnosti Slovenije nam zmanjka za izdajo predvidenih štirih številk na leto ca 25 % sredstev. Kako zagotoviti manjkajoča sredstva? Že v tej števil- 61 ki izrabljamo eno izmed možnosti, to je reklamo. Upamo pa, da ni neuresničljiva naša želja, da bi postale vse organizacije združenega dela in druge organizacije in organi, ki zaposluje- jo geodete, kolektivni naročniki Geodetskega vestnika. Da bomo to dosegli, pa je potrebno, da se za to zavzamejo naši kolegi, zaposleni v teh organizacijah in organih. Upamo, dragi kolegi, da je dosedanja vsebina našega glasila vredna vašega.posredovanja. Želimo vam obi- lo uspeha in hvala lepa. Še nekaj besed o ekspeditu Geodet·skega vestnika. Naša želja je, da bi glasilo čimprej pri- šlo v roke vsem bralcem. Zato srno se odločili, da bomo pošiljali vsem kolektivnim naročni­ kom kolektivne izvode in izvode za člane naše zveze oziroma društev kar po pošti. Izjema pa velja za člane na območju mest Ljubi jana, Maribor in Celje, kjer se izvodi za člane do- stavljajo društvom Ljubljane, Maribora in Celja, Neposredno pošiljamo glasilo tudi vsem ča­ stnim in zaslužnim članom naše Zveze kot tudi članom, zaposlenim izven navedenih mest, če njihove organizacije niso kolektivni naročniki. Želimo poudariti, da smo v soglasju s predsed- stvom Zveze geodet·ov Slovenije poslali izvode le za tiste člane, za katere so nam društva sporočila, da so njihovi člani. Do sedaj srno že dobili nekaj pripomb, zakaj jim nismo posla- li prve številke. Prosimo vse, ki so člani društev (in plačujejo članarino) in niso dobili ve- stnika, da to sporočijo svojim društvom in nam. Kolikor bomo imeli dovolj izvodov, vam bo- rno poslali tudi vse letošnje izvode, ki jih niste prejeli. Pa še to, Menimo, da ne bi smelo biti geodeta v Sloveniji, ki ne bi bil član naše zveze oziroma društva. Že prej smo omenili, da nas stane en izvod vestnika 30 dinarjev, kolikor znaša celoletna članarina,torej so preosta- li trije izvodi zastonj. Najbrž teh 30 dinarjev za nobenega geodeta ne pomeni prevelike fi- nančne obrernenilve. V tej številki ponovno objavljamo številke žiro računov in naslove, kjer lahko poravnate članarino. Storite to čimprej in si s tem pravočasno zagotovite Geodetski ve- stnik. Uredništvo 62 NALOGE IN PROBLEMI GE() DETSKEGA ŠOLSTVA V SR SLOVENIJI (Pogovor o problematiki geodetskega šolstva) Na zadnji skupščini Zveze geodetskih i nženi rj ev in geodetov SI avenije (sedaj Zveze geode- tov Slovenije) v Kranju je bilo precej govora o problematiki, s katero se borita geodetska oddelka na Gradbeni tehniški šoli (GTŠ) in Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geode- zijo (FAGG) v Ljubljani. Tudi Resolucija o geodetski dejavnosti, ki jo je sprejel V. kongres geodetskih i nženi rj ev in geometrov Jugoslavije, je dala pomemben poudarek šolski problema- tiki. Še več, razmeroma podrobno in precej konkretno je povedano, v katero in kakšno smer naj se razvija naše šolstvo v naslednjem obdobju. Pravkar pa poteka tudi javna razprava o preobrazbi srednjega v usmerjeno izobraževanje, ki je zasnovana v skladu s sklepi 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Eno osnovnih načel te preobrazbe je, da mora biti združeno delo usmerjevalec celotne politike vzgoje in izo- braževanja, kar pa velja tako za srednje, višje in visoko šolstvo. Ker bo združeno delo ta- ko izobraževanje tudi financiralo je normalno, da je njegova pravica in dolžnost, da sood- 1 oča o izobraževal nem procesu. Uredništvo Geodetskega vestnika je ocenilo, da je širša geodetska javnost premalo obveščena o celotni problematiki šolstva v SR Sloveniji, ker se ta problematika obravnava razbito pa tu- di v ožjih krogih. Uredništvo je nadalje menilo, da bi bilo koristno in potrebno, da se celot- na problematika geodetskega šolstva razgrne pred javnostjo, pri tem mislimo zlasti na: potrebo po kadrih glede kvalitete in kvantitete, kadrovske probleme pri pedagoških kadrih, prostorske probleme šolskih ustanov, povezovanja šolskih ustanov z geodetskimi raziskovalnimi organiza- cijami ter upravnimi organi in delovnimi organizacijami in vpliv teh ustanov na učne načrte in programe oziroma profil kadrov, sodelovanje šolskih ustanov pri šolanju že zaposlenih delavcev, organizacija šolstva v skladu z novimi samoupravnimi načeli naše družbe, itd. Torej, problema- tike je več kot dovolj. Vsekakor pa je rešitev te problematike tudi izrednega pomena za raz- voj celotne geodetske službe in geodetske dejavnosti v SR Sloveniji. Zato smo se odločili, da organiziramo pogovor o navedeni problematiki s kolegi, ki so na vodilnih delovnih mestih v geodetskih šolskih in upravnih institucijah ter geodetskih delovnih organizacijah združenega de- la, kot tudi s kolegi, zaposlenimi izven "čistih" geodetskih vrst, ki pa so še zadržali določen stik z geodezijo. Posameznim kol egom nismo zastavili konkretnih vprašanj, temveč smo jih za- prosili, naj prikažejo problematiko geodetskega šolstva in njegovo rešitev s svojega zornega kota. Najprej srno zaprosili predstojnika oddelkov na FAGG in GTŠ v Ljubljani, da bi nam prikazala oddelke v celoti od usmeritve študija, števila študentov in učnega osebja do stanja instrumentarija, opreme in prostorov. Vsem ostalim smo poslali ta prispevka predstojnikov. Če bomo s tem pogovorom dosegli, da se boste tudi vi poglobili v to problematiko in tudi so- delovali pri njenem reševanju, bomo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili. Če pa vas bodo na- slednja mnenja kolegov vzpodbudila, da nam pošljete tudi svoja mnenja o predmetni problema- tiki, jih bomo tudi z veseljem objavili. Žal se vsi kolegi, ki smo jih prosili za sodelovanje, niso odzvali nas1 prasnp. Zlasti so "za- tajili" kolegi, zaposleni v občinskih organih in organizacijah. Če nam bo kdo poslal prispe- vek kasneje, ga bomo opjavili v naslednji številki. Vsekakor pa je razveseljivo, da so se ne- kateri zelo poglobljeno lotili problematike šolstva in za to se jim najlepše zahvaljujemo. Iz naslednjih prispevkov boste lahko sami ugotovili, kako akutna in aktual·na je šolska problema- tika, in jo bo treba čimprej vsaj začeti načrtno in dol gorečno reševati. Upamo, da bo to gra- divo tudi koristilo vsem, ki bodo odločali oziroma soodločali o geodetski šolski problematiki. Posamezni kol egi so nam poslali nosi ednj e prispevke: dr. Florijan VODOPIVEC, predstojnik geodetskega oddelka na FAGG v Ljubljani: PROBLEMA- TIKA GEODETSKEGA VISOKEGA ŠOLSTVA Lani je minilo 30 let od ponovne oživitve geodetskega študija na ljubljanski univerzi. V tem 63 času so bili na geodetskem oddelku svetli in temni trenutki. Enako kot vse stroke se tudi ge- odezija neprestano razvija, modernizira in spreminja, zato so se tudi neprestano spreminjali učni načrti in programi. Od klasične geodezije srno prek komunalne usmeritve prešli zopet na čisto geodezijo s poudarkom na inventarizaciji in prostorskem planiranju. Zdaj poteka študij po treh načinih: - redni študij, neorganiziran študij ob delu in - organiziran študij ob delu. Glede na stopnjo študija pa: - višji študij, - visoki študij in - podiplomski študij. Redni višji študij lraja dve leti in ima v drugem letniku usmeritev v praktično geodezijo ali pa prostorsko-planersko smer. Višji študij ob delu je organiziran za področje kartografije po sistemu leto za semester in predavanja in vaje so le ob petkih in sobotah. Visoki redni študij je študij geodezije s poudarkom na inventarizaciji in prostorskem planira- nju. V 4. letniku lahko študentje izberejo med izbirnimi predmeti tako, da se usmerijo v či­ sto geodezijo ali prostorsko-planersko smer. Poleg tega rednega visokega študija se predvideva organiziran študij ob delu za diplomante izrednega višjega študija geodezije. Zanje bo treba posebej pri redi ti učni načrt in programe ter ga na željo kandidatov usmeriti v prostorsko planiranje. Podiplomski študij je tudi organiziran kot študij ob delu in ga je absolvirala prva generacija kartografov in fotogrametrov. Za jesen se predvideva razpis podiplomskega študija za tele sme- ri: geodezija, višja geodezija, fotogrametrija, kartografija in informacijski sistem. Z naraščanjem vloge geodezije v našem gospodarstvu, se je povečalo tudi število vpisanih no- vincev, na našem oddelku. Ce vzamemo povprečni vpis v l. letnik v zadnjih 3 letih, dobi- mo povprečno 47 slušateljev. To nam da 18 diplomantov na leto po 20-letnern povprečju in je nekako v mejah potreb za naslednje l-letno obdobje, Na višjem študiju znaša povprečni vpis v 1. letniku za 3-letno obdobje 29slušateljev, kar nam da pri enakem procentu uspešnosti 11 diplomantov višjega študija. To število tudi ustreza realnim trenutnim potrebam v SR Sloveniji. Na podiplomskem šl"udiju magisterija je bilo vpisanih 12 slušateljev in pričakujemo 10 magi- strov, to pa je odločno premalb za pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo v SR Sloveniji. Upamo, da se bo to stanje bistveno izboljšalo z novim šolskim letom. Vpis na v1s11 in visoki študij ustreza potrebam v SR Sloveniji in ga vsaj nekaj naslednjih let ne bi kazalo omejevati, treba pa bo povečati vpis na podiplomski študij. Precej vecp problem pa pomeni pomanjkanje pedagoškega osebja na oddelku za geodezijo. S prehodom komunalnega odseka na oddelek za gradbeništvo je bilo na našem oddelku uvedenih veliko novih geodetskih predmetov. Tako določa sedanja sistemizacija 11 rednih učiteljev in l l rednih asistentov geodetske stroke, poleg tega pa še dve mesti na katedri za prostorsko pla- niranje. Od tega so sedaj zasedena le 3 mesta rednih univerzitetnih učiteljev - manjka jih 8 - in 2 mesti rednih asistentov - manjka jih 9. Ta veliki primanjkljaj rešujemo s honorarnimi predavatelji, ki jih je skupaj 11, in z enim honorarnim asistentom. Problem je izredno pereč, 64 .skušali pa ga bomo rešiti na podlagi določil novega zakona o visokem šolstvu, ki omogoča nastavitev univerzitetnih učiteljev tudi brez doktorata, če so se uveljavili na dosedanjem de,- lovnem mestu. Oddelek ima 8 predavalnic in prostor za zimske vaje. Ti prostori do neke mere omogoca10 ne- molen pedagoški proces tako, da so vaje v l. in 2. letniku v dveh turnusih, kar pa je dodat- na obrernen i tev za učno osebje. Podobno je glede instrurnentarija. Na srečo študentom pokažemo stare teodolite in nivelirje le kol muzejske eksponate. Oddelek ima 7 Zeissovih skalnih teodolitev TH 020 in 7 sekundnih teodolitov. V letošnjem letu predvidevamo še nabavo dveh teodolitov TH 020 in enega TH 010, tako da borno z njimi za silo opremljeni. Razdaljemere imamo 3: EOS, HP 3800 in MEKOME~~ TER M 3000. To še zdaleč ni dovolj, je pa le toliko, da dobijo študentje osnove. Glede raču­ nalnikov pa imamo večje možnosti, saj ima fakulteta aktivni terminal CDC 1700 s ploterjern in priključkom na republiški računski center. Slabše pa srno opremljeni z malimi rci:unalniki. Zdaj imamo le l wang 700 As printerjem, 4 HP 45 in l HP 25. V letošnjem letu predvide- vamo nabavo 20 računalnikov HP 25 in l HP 65, kar bo trenutno zadoščalo. Nekoliko !:olje srno opremljeni za fotogrametrijo, če opremo oddelka kombinirano z opremo IGF. Prav nič pa . .nimamo s področja avtomatskih kartirnih inslTurnentov, žiroskopskih teodolitov, geofizike in ge- odetske astronomije. Za ta področja verjetno tudi ne bomo kmalu dobili potrebnih instrumentov. Marsikateri problem rešujemo s pomočjo geodetskih organizacij v Ljubljani, predvsem z IGF, GZ SRS in RPP SRS. Njihovi člani sodelujejo z oddelkom za geodezijo kot honorarni predava- telji in asistenti. Prav tako pa sodelujemo z izmenjavo instrumentarija in ogledi proizvodnih postopkov. Sodelovanje je, vendar ga bo treba še razširiti in poglobiti. Problemov je veliko, niso pa nerešljivi. Če se zavedamo, da geodete različnih ravni nujno potrebujemo, potem se moramo združiti in enotno reševati problem šolstva, kajti zavedati se moramo, da je investicija v kadre najboljša investicija. Pavel ŽUPANČIČ, predstojnik geodetskega odseka na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani: GEODETSKO SREDNJE ŠOLSTVO - STANJE IN PROBLEMATIKA Število dijakov in absolventov geodetskega odseka Število dijakov v šolskem letu 1975/76: Število absolventov: l. letnik • o o o o.,. o" 40 Šolsko I eto: 1967 / 68 " ••• o ••••• 14 2. 1 etnik ... o • • o •• (1 35 1968/69 • •••• o •• " o 14 3. lel·nik "" •• o o" •• 31 1969/70 o". o o o o o. o 12 40 letnik o " " • " ••• " 22 1970/71 o" •••• o •• " 11 1971/72 „o" •••• sli j c, pri i":oknvoli, dc1 sr1 bodo Jnb'l obvez:e poj uvi le !·udi nu drugih področ:ji h. Vse h" nove evidc-mce kon1pl(,ksn,, inventudzoc:ijc: prnslorc1 bodo rnorcde ZClfJOtovl[nti nnjbolj smoln10 vkljui':rNcm[e v pn,,iornki i11forn1ucijski sisitirn i11 bodo pomembno področj(-1 delci geudc::ilske služ.·-· bn in di,j c1vnusli. Uc.rnr,nitev študijn nnj bi nn tem področ:ju :z:ugoluvljoln predvsr~m izvnjnnje nt1slednjih nolor:i: l2delc1vci p1osiorskih plunov (prostorsko plrinirm1j<, zu republiko in ri?.!::Jijo, urbcmislibii pro~ n1cm1i in pl<11ii, :w::dck1lni ncičrti). Z reoliz<-::i<~ijo proslorskerJo infom1(1cijskegu sisrerno bodo gE,ock,t~ki slrokovn[nki obvlndc1li vse prostorske infonnVrfolovcili tudi pri družbenem plnniranju „ lzdelnvo krnr:Jti[skih pioslmskih plcmov„ V prihodnosti je pričokovcJti stc1lno p()vei'.:anje dnižbe-" ne skrbi zet zo~Jotovit,w živilske bcrt:e„ Geodetska službC1 bo po uvedhi prostorskegu dela zem· ljišb01gn kc1to,,tru obvladolo vse osnovne pockilke o količini, kvalil-eti in numernbnosli zernljišč:" Ti pock1tki, obo~3alEJni 7- rezultc1ti fotoint·c:npretc1cije, bodo pomenili veliko VEH':ino delo v zve·· zi z i zdelo v o krm,tij skih prostorskih plonov, kjer bo rnorol hi ti r1eodf~lski sir okovnjak pom~m1 ben čim, tirnc1 izvojt1lcev. Pri izv<.Jj(mju ncdo9 kompleksne lnvenlciri;rncije pro,torci in prostorskE,f:JO plonirrmju bo trebe, po•• (;voliii pOSf:lbno skrb volorizc1ciji plrn1skih pose~JOV v prostor in cenitvi posorne:z:nih elemenlov, 1'1n le1n podrnč,ju :;rno z.lnsti pri nos izredno drcificiturni in bo tiehu proui':ili rnožnosl', koko bi olivlmkd i lo pocltoč:j'lj sJeodetski strokovnjuki. :L:3 Profll oeodetskego strokovnjc1ka - diplorncmln c'"::~: pov;z:u1nerno prrij prnfone usrneri Ive t.fol ovunjc1, lohko predv idevomo, ck1 bo !:Jeodeiski dipl C)~ 111cmf prfit:lvsern usposobi jen z.o nosi ednj c ne1I Of:Je: .t.c1 w.:rnerj unj e nudri I j n j eqo rnzvojo geodetske dej ovnosti 91 ede nu družbene potrebe, zo 01wmizncijo prostcm,kegn inf'ormcicijskegc1 sisl<:mm in njegov(~ uporobe z.o VSf• t(1vni; ., zu iz.del<1vo prostorskih plunov zc1 polrebe republike, ret:ii]e, občinf'l in krojevne skupnosti; ,, :tu sodelov<1nje pri izdelovi družbRnih plonov republike, obč:ine in krcijevne skupnosi"i, ,, zu usrnerj nnj e in vodstvE•n<1 delci pri i zdel ovi vseh vrsl' geodetskih evi dene; 69 - za razvoj in uvedbo matematičnih sistemskih rešitev v zvezi z geodetskimi mrežami in evi- dencami, ki jih pogojujeta nova tehnologija in avtomatska obdelava podatkov; - za vodslvena dela pri operativnem uvajanju novih in zahtevnih tehnoloških postopkov podro- čij geodezije, fotogrametrije in kartografije; - za operativno izvajanje najrazličnejših geodetskih del; - za raziskovalna dela na vseh prej navedenih področjih. 4. Učni programi Za real izocijo 11aveckmih usmeritev delovanja bi bil o iTeba pri študiju geodezije poglobiti te- oreti čne osnove, razširi i"i poznavanje družbeno-gospodarskih vprašanj, uvesti študij metodol oš- ki h postopkov planiranja in usmeriti študij geodezije v teoreHčne in praktične posledice teh- nološkega razvojc1. V nadaljnjem so podane samo splošne usmeritve, ki bi pomenile pri posa- meznih skupi noh predmetov predvsem nosi ednj e; - Osnovni predmeti. Poglobiti bi bilo treba študij družbenih ved in prava, avtomatske obdela- ve podatkov in računalništva. Treba bi bilo poglobiti študij matematike in fizike ter ga tudi usmeriti v reševanje gt:odetske problematike, tako da bi se pri študiju geodezije, kartografi- je in fotogrametrije matematično-fizične osnove čim manj ponavljale. - Geodezija. Poudarek šludi[a bi moral biti na možnostih, ki jih ponuja razvoj tehnologije (razvoj merjenjo dolžin, c1vtomatske obdelave podatkov, satelitska astronomija) pri organiza- ciji, operntivnern izvajanju in pri matemotičnih rešitvah. Pri nižji, višji in inženirski geo- deziji bi lahko opustili vse podrobnosti (detajlno poznavanje instrumentarija, enostavnih mer- skih postopkov, obdelav, obrazcev itd.), ki naj se prepustijo študiju na srednješolski ravni. - Fotogrametrija. Poudarek naj bi bil na razvojnih možnostih avtomatiziranega vrednotenja, na fotointerpretociji in daljinskem zaznavanju. Enako kot pri geodeziji naj bi veljalo načelo glede inštrumentorija in drugih rutinskih postopkov, ki naj preidejo na srednjo šolo. - Kartografija. Težišče mora biti no splošnem poznavanju sodobnih postopkov izdelave kart, zla- sti pa no njihovi uporobi in vlogi tematske in avtomatizirane kartografije. Inventarizacija in valorizacija prostora. Ta skupina noj bi obravnavala predvsem naslednje komplekse: matemoti čne osnove ter metodo! ogij o zbiranja podatkov; inventarizocijo in volorizocijo urbanih in ruralnih območij; družbeni sistem informiranjo in dokumentacijske ter informacijske prostorske sisteme. Obravnavonje naj bi omogočilo čim širši vidik vrednotenja prostora z matematičnimi in druž- benimi osnovomi, vsebinsko pa kompleksne osnove za urbonistično in prostorsko planiranje,ki se dopolnjujejo s specializiranimi usmeritvami znotroj posameznih dejavnosti, kot so npr. in- frastrukturo, gozdarstvo, industrija itd. - Prostorsko ploniranje. Ta skupino naj bi obrnvnavola predvsem naslednje komplekse: ustavne in zokonske osnove družbenego in prostorskega planiranja; osnove sociologi[e, ekonomije, geografije, ekologije in urbanizma; metodologijo prostorskegc1 planiranja za vse ravni in vse vidike prostorskega planiranja. Obrovnovanje te skupine noj bi omogočilo čim širši vidik prostorskega planiranja, ki se do- po!njuie s specializironimi usmeritvami, kot so npr. študij urbanističnega planiranjo (v ožjem smislu), urejanje krajine in drugih, ki so se ali se bodo razvijale v sklopu drugih visokošol- skih institucij. 70 5. Sklep Navedeno vsebinsko usmeritev visokošolskega študija geodezije zdaj obravnavaj o v organih FAGG. Za njeno realizacijo in vzporedno z njo bo treba izvesti še vrsto nalog, med njimi zlasti naslednje: podrobnejša proučitev družbenih nalog, zlasti v zvezi z izobraževanjem ob delu in usmerje- nim izobraževanjem pri sistemu geodetskega vzgojnega procesa; - podrobnejša ocena potreb po geodetskih strokovnjakih v prihodnem obdobju; podrobna anali za potreb po učnem osebju; čim večja organizacijska osamosvojitev visokošolskega študija geodezije in njena čim tesnej- ša povezava z operativo; - oblikovanje posebne izobraževalne skupnosti za geodezijo; - podrobnejša proučitev koncepta razvoja in usmeritve geodetskega srednjega šolstva. Gre torej za bistvene spremembe pri vsebini študija. Pri tem je gotovo še mnogo vprašanj ne- rešenih in bo zato nujno, da se pri njihovem obravnavanju vključi čim širši krog geodetov in sedanjih ter prihodnih uporabnikov naše dejavnosti. Teo BELEC, direktor Geodetskega zavoda SRS in predavatelj na FAGG: NEKOLIKO RAZMIŠ- LJANJ O NAŠEM ŠOLSTVU Razpravi jati o kompleksni problematiki šolstva ni preprosto. Poenostavi janj e problemov v tej občutljivi sferi "proizvodnje" se usodno maščuje, skoraj praviloma tistim, ki pri tem poenostav- ljanju niso sodelovali. Mislim, da samo šolstvo oziroma proces proizvodnje strokovnih kadrov še ni dovolj podružblje- no. Do tega sklepa prihajam kot sodelujoči v fakultetnih samoupravnih organih. Seveda tega za srednje šolstvo ne morem trditi, mislim pa, da je tudi tukaj problem enak. Značilno je namreč, da gledamo na šolstvo vsak iz svojega zornega kota. Prav ima tisti, ki ugotavlja,da šola ni sama sebi namen, da je pomemben člen v verigi družbene reprodukcije in da se mora tako tudi obnašati. Verjamem, da šolske ustanove tarejo težave. Ni lahka naloga izvajati uspešen učno-vzgo1n1 proces, pri tem pa se soočati s težavami z učnim kadrom, učnimi pripomočki, učnimi prosto- ri itd. in jih reševati. Te in še druge materialne težave,verjetno tiste, ki delajo v šolstvu, tako obremenjujejo, da jim ne preostaja časa za določitev lastne družbene pozicije. Kateri pa so problemi, ki naj jih rešimo, da se bomo čimbolj približali osnovni vlogi našega šolstva? Odgovor seveda ni enostaven, vendar bom le poizkusil odgovoriti. Obvladati moramo vsaj tri sklope problemov: l. Planiranje kadrov Skoraj lahko trdim, da tega področja ne obvladamo, Kadrovsko politi'ko moramo voditi dol- goročno, če želimo pozitivne rezultate. Ponudba in povpraševanje po kac,lrih pa sta funkci- ja nihanja stopnje aktivnosti geodetske dejavnosti, ki je v tesni zvezi z nihanjem gospodar- stva. Tako imamo opravka z dvema dimenzijama, ki časovno navidezno nista uskladljivi. Vpis na visoko šol o, pa tudi na srednjo, je po podatkih zadnjih I et zel o narasel . Vzroki so znani: po zaslugi naše aktivnosti se je družbeni ugled geodeta povečal, torej je poklic privlačenjši. Sedaj pa nevarnost: "proizvedi i" bomo toliko. strokovnjakov prav v času, ko skoraj moramo, če smo trezni, pričakovati določeno razvojno stagnacijo. 71 2. Usmeritev in speciul ize1cija strokovnjokov Izredno pomembno je, kako in kam usmerjene strokovnjoke proizvc1jajo šole. Pri tem ne mi·· slim samo nc.1 kvoliteto in kvuntitc?to slrokovnego zncmja, temveč no znonje, ki je geode.lu potrebno v naši družbi. No žalost o tej problematiki mn<)go premol o mzmišl jc1mo, še manj pa ukrepamo. :l. Podružbljanje šolskego sistema To podroi'.:je ima nc1jbolj rEJalne možnosti, da bo v doglednem času urejeno, saj se r;ieodet~ sko šolstvo ne more obnošati dru~ioč;e, kot lerjo rozvoj celoinego šolstvo. Sedcrnj e oblike c;rganizironosJ-i so preživele in ne ustre:rnjo zahtevmn geodetske dejuvnosti. Moje mnenje je, dC1 bomo navedeno vstij deloma obvladoli, če bomo: l, Č:imbolj opredeljeno dolnoročno nočrtovoli nošo celotno df)jovnost; 2. Čim bolje orgcmiziroli šolslvo kol sestavni del rniše dejavnosti; orgcmizacijo moro biti sp dogovorili med geodetskimi delovnimi organizacijami in geodetskimi upmvami, da bi zagoJovi I i zadostno števi I o pedagoških delavcev na geodetski srednji in visoki šoli, Pome111- bno vlogo lohko odigro pri tem Geodetska uprcwa SRS, ki irna še rmjvečji pregled stanjo geodet~ ski h kadrov v gec>detski si užbi, pa tudi potreb po novih kadrih, Glede fincmciranja geodetskega šolstva menim, do bi ga težko financiralo sama geodetska služ~, ba, saj vemo, do se precejšen del novih kadrov zaposli izven geodetske službe (v gradbenišlvu, gozdarstvu, el ektn:J fJOspodarslvu, komuno! i, vodnem gospodarstvu itd,). Zoto bi bi I o trebt1 v primeru, ČE: se oblikuje interesno skupnost, pritegniti širši krog v financircmj e geodetslrngcl šol~ stva. Trenutno nimam p0pol nega pregl edo o stanju geodetskih kodrov, strukturi geodetskega lwdrn gl e·· de izobrazbe (srednje1, višjo, visoko), C> starostni strukt·uri kadrov in o potrebah po novih kadrih, vendm po izkušnjCJh v loslni delovni organizc1ciji ugotovi jam, da je težko dobili nove kodre, Našo delovno or!JOni2:c1cij 1 ' ~ l. 1. 7 1 ' 1 / ,. , l , .... ' ., 1' < ,.. l ', ,' ( 1 ' 1 ' •' "' ' . • J . /1 ' • l , 1 J ,·,t {•' 1 ' t 111•\ f· . 1 .. 1 1 ,. . I ' , j ~ .. t 1 \1 _j ·~~ ' 1 f ' ~ \ 1 1 )', l 1 ' f ,, "•l'~ ' 1 ' •' 1 ,, '•1 1 J 1 r, ~ ; 1 1 I \ . \l .. 1 IJ f .. J I JJ r •. BL L f; (c' 11 l V.J J • k l J fJf r 1 I ,Y. ,, l1' 1' q ,J 1' ' ,n 1 1 'I [ ('( 1 ,J V. ,,,,, l IC b I.J ul pol' 1• n.i lf I C 1 14 1 r1 tl:vodih POGAČ NI K, Andrej VizualnO""estetske komponente v kibernetiki prostorskega planiranja : doktorska disertacija / Andrej Pogačnik; GO FAGG. - 1974. - 358 str. : iluslT. ; 30 cm Kopirano v nekaj izvodih RUDL, Franjo Primena automatskih nivelira / nosilec Franjo RJdl sodelavec Dušan Mravlje IGF. - 1969. - i I ustr. ; 30 cm Raziskovalna naloga za SGU Kopirano v 10 izvodih A. ; Osnove i s!Tana i skustvo / Franj o Rudi . - 111 str. B. : lspitivanje KONI 007 / Dušan Mravlje. - 46 str. STRITAR, Albin l(ate~1orizacija zemljišč : projekt:11.invent-arizacija prosJ-ora v SRS/ nosilec Albin Stritar; so- delavci Tomaž Banovec, Božo Kristan, Marjon Podobnikar, Janez Rupreht, Ladislava Rupreht ; 1 GZ. - 1974. 64 str. : zvd, fotoposnetki : 30 cm Raziskovalna naloga za SBK in GU SRS Kopirano v nekaj izvodih STRITAR, Albin Uporaba fotoi nterpretaci je in tehnik remote sensing pri raziskavah tal / nosi I ec AI bin Stri tar sodelavci Janez Rupreht, Ladi slova Rupreht, Marjan Šporar ; IG F in Biotehniška fakulteta. - 1975. - 59 str. : iluslT. in fotografije; 30 cm Raziskovalna naloga za RSS Kopirano v nekaj izvodih ŠIVIC, Peter Banka cestnih podatkov : predraziskave / nosilec Peter Šivic ; sodelavci Tomaž Banovec, Ju- re Beseničar, Peter Križnar, Vida Merše, Jasim Mrkalj, Marjan Podobnikar, Marjeta Taškov, Dušan Vicentic, Vlasto Zemljič; IGZ. - 1972. - 463 str. : ilustr. ; 30 cm Raziskovalna naloga za Republiško skupnost za ceste Razmnoženo v 18 izvodih VARAHA, Branko Raziskava vpliva variacij magnetne deklinacije na busolne meritve : (disertacija)/ Branko Varaha; GO FAGG. - Ljubljana, 1975. - 112 str. : ilustr., priloge; 30 x 21 cm VODOPIVEC, Florijan Nivelman kreda/ Florijan Vodopivec; GO FAGG. - 1974. - 12 str. ilustr. Raziskovalna naloga za rudnik živegc1 srebra, Idrija Razmnoženo v 10 izvodih VODOPIVEC, FI orijctn 30 cm RaziskavC1 stabilnosti nivelmrJnskih reperjev ljubljanske mestne mreže/ Florijan Vodopivec GO FAGG. - 1976, - 57 str. : ilustr. ; 30 cm Raziskovalna mJloga za SBK Razmnoženo v l O izvodih VREČAR, Vinko AerotriangulacijC1 po blokih / Vinko Vrečor Interna raziskovalna naloga GZ SRS IGZ. - 1974: - 41 str. ilustr. 30 cm 93 ZUPAN, Karel Proučevanje metod programiranja projektnih del pri cestogradnjah za uporabo računalnika in fotogrametrije/ nosilec Karel Zupan ; sodelavci Bogdan Rihar, Marjan Rebolj, Peter Šivic ; IGZ. - 1971. - 144 str.: ilustr.; 29 cm Raziskovalna naloga za SBK Kopirano v 7 izvodih ZUPAN, Karel Avtomatska obdelava podatkov zemljiškega katastra na Geodetskem zavodu SRS / nosilec Ka- rel Zupan ; uvod Peter Šivic ; IGZ. - 1975. - 223 str. : ilustr. ; 30 cm Interna raziskovalna naloga GZ SRS l(opirano v nekaj izvodih Bibliografija objavljenih raziskovalnih nalog BANOVEC, Tomaž Zasnova študije o prostorskih informacijskih sistemih : izvleček, obrazložitev, recenzija/ To- maž Banovec s sodelavci ; IGZ. - Ljubljana: Zavod SRS za RPP, 1972. - 59 str. : ilustr. ; 29 cm "Zel ene pubi ikaci je", šl. 27 BANOVEC, Tomaž Avtomatizirana kartografija za potrebe prostorskih informacijskih sistemov/ Tomaž Banovec ; sodelavci Vinko Breška, Marjan Jenko, Andrej Krnel', Jernej Kozak, Božo Kristan, Milan Pe- terca, Peter Svetik, Karel Zupan ; IGZ. - Ljubljana : Zavod SRS za RPP, 1975. - 82 str. : i I ustr. ; 29 cm "Zelene publikacije", št. 30 BERLOT, Zvone Kartografska obdelava krajevnih skupnosti v SRS / Zvone Berlot ; IGZ ; izdal Zavod SRS za RPP. - Ljubljana: Zavod SRS za RPP, 1975. - 48 str.: zvd; 30 cm. - (Prostorski informa- cijski sistem : zasnova ; 2) : PI S II PREGL, Albina Reprodukcija dokumentacije za urbansko in geodetsko inventarizacij o prostora / AI bina Pregl IGF. - 1973. - 90 str. : ilustr. ; 30 cm Raziskovalna naloga za SBK Tiskano v 225 izvodih v 1. 1976 DOl(UMENTACIJA virov prostorskih informacij v SRS/ uredila Gorazd Gorkič, Peter Sve- tik ; izdelal IGZ ; izdal Zavod SRS za RPP. - Ljubljana : Partizanska knjiga, 1974. - 47 str.: zvd; 30 cm. - (Prostorski informacijski sistem: zasnova; l) : PIS II FERJAN, Marinka Prikaz optimizacije namenskih izrab površin = Planning Optimum Land Use/ Marinka Ferjan. Vodenje ničelne linije v digitalnem modelu reliefa = Drawing of the Line With Constant Slope on the Digital Terrain Model/ Nežka Stare; IGZ. - Ljubljana: GZ SRS, 1975. - VII, 49 str. : iluslr. ;. 30 crn. - (Poročila ; 2) Diplomski nalogi. Uporaba prostorskega informacijskega sistema 94 JENKO, Marjan Sestavljanje risalnih podatkov za numericno vodeni koordinatograf KAC 21 = Compiling of Drafting Data for Numerically Controlled Drafting Machine Coradomat KAC 21 / Marjan Jenko; IGZ. - Ljubljana: GZ SRS, 1974. - VII, 37, 19 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Poro- čila ; 1) Razmnoženo v 300 izvodih KRISTAN, Božo Fotointerpretacija : uporaba aeroposnetkov v prostorskih raziskavah / Božo Kristan ; IGZ. - Ljubljana : Zavod SRS za RPP, 1975. - 55 str. : ilustr., zvd ; 30 cm. - (Prostorski infor- macijski si s tem : zasnova ; 3) Izdelano na osnovi raziskovalnih nalog "Fotointerpretacija" in "Fotointerpretacijski center" KILAR, Bogdan Ueber die Anwendung des sphoerischen Bogenschnittes in der geodaetischen Astronomie / Bog- dan Kilar ; Deutsche Geodaetische Kommission bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaf- ten. - Muenchen : Bayeri schen Akademi e der Wi ssenschaften, in Komm i ssi on bei der Beck'scheh Verlagsbuchhandlung, 1972. - 97 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Reihe C: Dissertationen ; 174) Doktorska disertacija. GO FAGG MRAVLJE, Dušan Geodetska dela pri postavljanju velikih jeklenih konstrukcij / Dušan Mravlje - 25 str. : ilustr. ; 21 cm Interna raziskovalna naloga IGF Tiskano v 500 izvodih PODPEČAN, Alojz IGF. - 1966. Prilog proučavanja deformacija i kartometrij skih problema na geografskim i tematskim kartama : disertacija/ Alojz Podpečan ; GO FAGG. - Ljubljana, 1968. - 241 str. : ilustr. in priloge 15 x 11 cm ROTAR, Jože Grafični elementi in njihovi barvni efekti/ nosilec Jože Rotar ; sodelavci Emil Keržan, Karla Lipovec, Ignac Perne, Tatjana Ravnikar, Branko Rojc, Irena Schiffrer ; IGF. - 1974. - 55 sl'r. i I ustr. ; 30 cm Interna raziskovalna naloga IGF Tiskano v 300 izvodih VODOPIVEC, Florijan Merjenje vertikalnih premikov stalnih točk na potresnem področju Ljubljane/ nosilec Florijan Vodopivec ; sodelavec Ivan Štupar. - Zagreb : Geodetski list 27 (1973) 1-3, pp.25-44, 4 si. Raziskovalna naloga za SBK VODOPIVEC, Florijan Določitev najbolj ustreznih enačb za oceno natančnosti mestnih nivelmanskih mrež na podlagi merjenj Ljubljane/ Florijan Vodopivec. - Ljubljana : Geodetski vestnik 19 (1975) 4, pp.5-17, 6 si. Povzetek doktorske disertacije 95 PREGLED OBČINSKIH, REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH PREDPISOV, ki neposredno ali posredno zadevajo geodetske dejavnosti Nekajkrat so mi že kolegi potožili, da jim je zelo težko pripravljati besedila kot osnutke za razne odloke, ki naj bi jih v zvezi z geodetsko dejavnostjo sprejela občinska skupščina. Prav gotovo je to problematika, ki zahteva precejšnjo "pismenost" posameznika, pa tudi znanja s področja prava nam manjka in seveda izkušenj. Res je tudi, da smo o tej problematiki tudi v našem strokovnem glasilu malo pisali, obravnavali je nismo niti na naših geodetskih dnevih in drugih strokovnih posvetovanjih. In vendar je priprava gradiva za razne odloke zelo odgovorno delo, ki se mu mnogi med nami ne bomo mogli izogniti. V tej naši rubriki sicer za sedaj ne bomo posredovali nobenega recepta, temveč bomo le na- vajali posamezne pravne akte občinskih skupščin, ki neposredno zadevajo geodezijo ali pa so z njo tesno povezani. Menim, da bo tak informaJ-ivni pregled le izpolnil nekaj nalog: - s tega področja ms bo sproti obveščal o stanju v vseh občinah v Sloveniji, - seznanjal nas bo z možnostmi pri dobi vanjo ustreznih vzorcev, omogočal bo poenotenje tako v vsebinskem kot terminološkem smislu in končno bo - vsem koristna informacija. Zaradi navedenih nalog in pa tudi vzrokov, o katerih bom zelo na kratko razglabljal v sklo- pu tega prispevka, se mi zdi, da bo pregled občinskih predpisov, ki neposredno ali posredno zodevajo geodetsko dejavnost, koristen večini bralcev. Ker pa moramo biti seznanjeni tudi z ustreznimi zveznimi in republiškimi predpisi (zakoni, odloki, pravilniki itd.), smo v pregled zajeli l·udi te. Tako bomo imeli od leta 1975 dalje zbrano gradivo s področja predpisov, ki tako ali drugače zadevajo našo dejavnost in so nam pri delu stalno ali občasno potrebni. Ker rubriko šele uvajc1mo, sem za to številko izbor pripravil sam. Izbral sem naslednje skupine: a) zvezni predpisi, ki so zanimivi za našo dejavnost, b) geodetski republiški predpisi in drugi republiški, predpisi, ki zadevajo geodetsko dejavnost ter ' c) občinski predpisi naslednjih vsebinsko zaokroženih skupin: oblikovanje novih, ukinitve,preimenovanja in spremembe mej katastrskih občin, - prepovedi parcelacije in prometa z zemljišči, - novosti v zvezi z občinskimi geodetskimi upravami, - pooblastitve v zvezi z. geodetskimi storitvami, - programi in financiranje geodetskih del. Pričakujemo torej vaše sugestije, na osnovi katerih bomo pregled dopolnili, ga razširili ali skrčili. Že sam sem bil, recimo, v dilemi v zvezi z odloki, ki obravnavajo kmetijski maksi- mum, spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, določitve mej krajevnih skupnosti itd. Na startu te rubrike moram seveda tudi povedati, da celol'ni register 20 konodaje, ki posega v prostor za SR Slovenijo, vodi dokumentacijski oddelek Zavoda za družbeno planiranje, po- dročja za prostorsko planiranie, Ljubljana, Soranovičeva 12 (v prostorih nove poslovne zgrad- be Geode1tskega zavoda SRS). Iz lega registra, ki ga v celoti objavljajo v Informativnem bil- tenu, bomo !'udi mi črpali naše preglede. Večino bralcev vestnika je že po tem opisu lahko ugotovila kje in kako pridobiti tekste žele- nih predpisov, Dokumentacijski oddelek omenjenega zavoda ima na voljo vsa uradna glasila in kopirne stroie in vam lahko posreduje vse kopije zahtevanih odlokov. 96 Gradivo v tej števil ki obsega celotno I eto 1975 in prvo trimesečje I etošnj ega I eta. Vsaka na- si ednja številka pa bo vsebovala pregled za preteklo trimesečje. Šeprav nisem imel namena, bi le napisal nekaj obrobnih misli v zvezi z občinskimi predpisi. Ze z bežnim pogledom ugotovimo, da jih največ obravnava prepoved prometa z zemljišči in prepoved parcelacije. Ti so sicer vezani na zakon o urbanističnem planiranju, potrebno pa je tudi sodelovanje geodetov. Vsi drugi odloki, med njimi jih je največ v zvezi s sprememba- mi katastrskih občin, pa obravnavajo "čisto" problematiko naše stroke. Ker sta vsebinska neenotnost in terminološka zmeda ena izmed značilnosti naših pravnih aktov, menim, da je poenotenje vsebine in terminologije ena izmed osnovnih nalog, ki ji moramo pri nadaljnjem delu posvetiti vso pozornost. Zato priporočam, da temeljito proučite že sprejete ustrezne odloke, predvsem se lotite ustvarjanja svojega "modela". Prihranili si boste dosti tru- da, obenem pa boste vsebinsko poenotili zadevno gradivo, Glede poenotenja terminologije pri- poročam uporabo urbanističnega terminološkega si ovarja, ki ga je pred kratkim izdal Urbani- stični inštitut SRS in obsega pojme vseh potrebnih dejavnosti. Pa si oglejmo, kaj smo pripravili za to številko~ Leto 1975: a) Zvezni predpisi: Uredba o merilih, po katerih se določajo za ljudsko obrambo ·pomembni podatki, in o ukre- pih za njihovo zavarovanje - UL SFRJ, št. 6-76/75 Odlok o snemanju iz zraka, objavi janju aerofotografskih posnetkov in postopku za izdajanje dovoljenja za snemanje iz zraka za izmeritev in raziskave zemljišč na določenih območjih ju- gosi ovanskega ozemlja - UL SFRJ, št. 6-78/75 Pravilnik o merilih, po katerih se določa katere za oborožene sile pomembne podatke je tre- ba varovati kot državno ali. vojaško tajnost, in o načinu njihovega zavarovanja - UL SFRJ,št. 12-76/75 Odlok o spremembi odloka o razširitvi mejnega pasu na posameznih delih državne meje - UL SFRJ, št. 14-188-75 b) Repu bi iški predpisi : Odlok o določitvi meja vodnih območij v SR Sloveniji - UL SRS, št. 6-234/75 Odredba o obnovi gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot - UL SRS, št. 12-572/75 Navodilo o tem, kakšna vodnogospodarska dokumentacija je potrebna za pridobitev vodnogosp0- darskih smernic, vodnogospodarskega soglasja in vodnogospodarskega dov9ljenja in kaj morajo vsebovati vodnogospodarske smernice, vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje - UL SRS, št. 16-728/75 Zakon o rudarstvu - UL SRS, št. 17-794/75 Navodilo za razvrstitev zemljišč za potrebe kmetijstva z občinskim prostorskim planom oziroma urbanističnim programom občine - UL SRS, št. 18-850/75 97 Odlok o razvrstit vi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka - UL SRS, št. 21-1016/75 Zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena - UL SRS, št. 24-1184/75 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih - UL SRS, št. 24-1186/75 Sklep o dol oči tvi programa geodetskih del za I eto 1975 - UL SRS, št. 25-1227/75 Navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč - UL SRS, št. 25-1229/75 c) Občinski predpisi: Odlok o spremembi območja nekaterih katastrskih občin (Cel je) - UL SRS, št. 9-439/75 (CELJE) Odi ok o spi ošn i prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta "DOBRNA" - UL SRS, št. 21-1045/75 (CELJE) Odlok o ukinitvi in priključitvi nekaterih katastrskih občin - UV obč. Domžale, št. 7/75 (DOMŽALE) Odredba Izvršnega sveta SOb Gornja Radgona o pooblastitvi Geodetske uprave za izvedbo lokacijske dokumentacije - UO MS, št. 9-97/75 (GORNJA RADGONA) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter erepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Stična -Vir S 1 in S l - UL SRS, št. 26-1312/75 (GROSUPLJE) Odlok o razglasitvi spi ošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k.o. Slivnica, za katerega se izdeluje zazidal ni načrt - UL SRS, št. 26-1313/75 (GROSUPLJE) Odlok o razglasitvi spi ošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Šmarje, za katerega se iz,- deluje zazidalni načrt UL SRS, št. 26-1314/75 (GROSUPLJE) Odi ok o razglasitvi spi ošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Studenec S 1 in S 2 - UL SRS, št. 26-1315/75 (GROSUPLJE) Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zem- ljišč, prepovedi graditve in sprem~mbe kulture zemljišča na posameznih območjih občine Kranj - UV Gorica, št. 23-286/75 (KRANJ) 98 Odlok o spremembi območij in preimenovanju katastrskih občin Svetina in Tremerje - UV Laško, št. 8-68/75 (LAŠKO) Odlok o splošni prepovedi prometa, parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Lenart - UL SRS, št. 27-1367/75 (LENART) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regi- onalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane - za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika Brod-Medvode, odsek Brod-Medno - UL SRS, 16-1/75 (LJUBLJANA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Logatec - UL SRS, št. 26-1323/75 (LOGATEC) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije zemljišč in graditve na trasi predvidene hitre (magistralne) ceste na območju mesta Maribora - MUV Maribor, št. 12-205/75 (MARIBOR) Odlok o spremembi območja nekaterih katastrskih občin v občini Mozirje - UL SRS, št. 21-1067/75 (MOZIRJE) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči in prepovedi parcelacije na območju za katere- ga je predviden sprejem zazidal nega načrta v Stopičah - SDL, št. 25-279/75 (NOVO MESTO) Odlok o preimenovanju nekaterih katastrskih občin na območju občine Radlje ob Dravi - MUV, 8-1/75 (RADU E OB DRAVI) Odlok o spremembi mej in preimenovanju katastrskih občin Marenberg - zunanji trg, Marenberg- notranji trg in Šentjanž pri Marenbergu - MUV, 9-1/75 (RADU E OB DRAVI) Odlok o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave Slovenj Gradec - MUV, št. 3-45/75 (SLOVENJ GRADEC) Odlok o zaščiti, prepovedi parcelacije in gradnje v območju slivniškega jezera (Šmarje pri Jelšah) - UL SRS, št. 16-787/75 (ŠMARJE PRI JELŠAH) Odi ok o spremembi odi oka o spi ošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zem- 1 j išč, prepovedi graditve in spremembe kultur zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Tržič - UV Gorenjske, št. 8-85/75 (TRŽIČ) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči in prepovedi parcelacije zemljišč ter graditve in spremembe kultur zemljišč na področju občine Vrhnika - UL SRS, št. 17-839/75 (VRHNIKA) Odi ok o formiranju nove katastrske občine Izlake - UV Zasavja, št. 4-13/75 (ZAGORJE OB SAVI) Sklep o pooblastitvi za opravljanje posameznih geodetskih stc,ritev, ki jih lahko opravlja tudi geodetska OZD. - UV Zasavja, št. 8-30/75 (ZAGORJE OB SAVI) 99 Prvo trimesečje 1976: a) Zvezni predpisi: Odlok o programu statističnih raziskovanj pomembnih za vso državo, za leto 1976 - UL SFRJ, št. 2-8/76 Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije - UL SFRJ, št. 6-46/76 Zakon o enotni klasifikaciji dejavnosti - UL SFRJ, št. 6-47/76 Odločba o izvedbi statističnega raziskovanja. Pcpis učnega osebja osnovnih in srednjih šol - UL SFRJ, št. 7-70/76 b) Republiški predpisi: Zakon o pristojnosti upravnih organov za odločanje in upravljanje drugih nalog na področju tuje informacijske dejavnosti - UL SRS, št. 2-74/76 Odlok o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju Sociali- stične republike Slovenije za obdobje 1976-1980 - UL SRS, št. 2-75/76 Navodilo za ugotavljanje in zamejičenje posestnih parcel - UL SRS, št. 2083/76 Navodilo o arhiviranju in razmnoževanju v zmanjšanem formatu podatkov temeljne geodetske izmere - UL SRS, št. 3-104/76 Zakon o določitvi zavarovanja območja za reko Sočo s pritoki (popravek št. 8/76) - UL SRS, št. 7-293/76 c) Občinski predpisi: Odlok o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju občine Brežice za obdobje 1976-1980 - UL SRS, št. 5-211/76 (BREŽICE) Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave - UL SRS, št. 4-145/76 (CELJE) Odlok o splošni prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in sprememb kulture zemljišč na ob- močju,kjer se predvideva izdelava zazidalnega načrta Gabrije - PN-UO, št. 3/76 (ILIRSKA BISTRICA) Odlok o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju občine Lenart za obdobje 1976- 1980 - UL SRS, št. 7-317 /76 (LENART) Odlok o spremembi imena katastrske občine Sv. Lucija ob Soči v Most na Soči - UG N. Gorica, št. l/76 (TC LMIN) Odlok o mejah krajevnih skupnosti v občini Vrhnika ~· UL SRS, št. 1-61/76 (VRHNIKA) 100 Odlok o spremembi obmoq_ja katastrske občine Železno - UL SRS, št. 1-72/76 (ZALEC) Da bo pregled razumljiv, sem dolžan še nekaj pojasnil. Uporabljene kratice pomenijo: - UL SFRJ- uradni I ist SFR Jugoslavije, - UL SRS - uradni list SR Slovenije, - UV - uradni vestnik ustrezne občine, - SDL - skupščinski Dolenjski list, - MUV - medobčinski uradni vestnik Maribor (Večer), - PN UO - Primorske novice, uradne objave, - UG - uradno glasilo ustrezne občine, - UO MS - uradne objave Murska Sobota. Ob številki predpisa je v oklepaju z inicialkami navedena občina. V sistemu številk pa prva pomeni številko uradnega glasila, druga številko predpisa (nekatera uradna glasila je nimajo) in tretja leto izida uradnega glasi la. Peter SVETI K PREGLED KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJ 1 Že nekajkrat, zlasti pa na posvetovanju v Kranju decembra lani, smo ugotavljali, da nam zelo manjka sistematični pregled izdelave tako temeljnih kot tematskih kart. Tak sistematični krono- loški pregled je sicer zelo težko nastaviti in voditi, kajti mnoge tematske karte nastajajo iz- ven geodetske dejavnosti. Prepričan pa sem, da bo s sodelovanjem nas vseh tak register mogo- če vzpostavi ti in ga vodi ti ter da bomo ob koncu vsakega I eta I ahko predstavi I i zel o popolno žetev kartografskega ustvarjanja v SI ovenij i. V pregled naj bi zajeli vse temeljne (topografske, pregledne) in tematske karte v raznih me- . ritih na ravni krajevne skupnosti, občine, regije in republike. Prav tako naj bi pregled zajel vse vrste tematik ne glede na to, ali obravnavajo področje geodezije, urbanističnega ali pro- storskega planiranja, statistike, demografije, kmetijstva, gozdarstva, turizma itd. Edini pogoj naj bi bil, da je karta tiskana. V tem pregledu naj bi bili izvzeti le temeljni topografski na- črti v merilih l : 5000 in l : 10,000, ker o njih vodi ažurno in popolno evidenco GU SRS; kljub temu pa bi v letnem pregledu podali grafično evidenco izdelanih listov. Vendar naj me- rilo za tematske karte ne bi bilo omejitev, saj nastajajo tematske karte za potrebe krajevnih skupnosti v sorazmerno velikih merilih (KS Poljane: l : 6000). Jasno je, da bo večji del tega pregleda vedno zavzemale tematske karte, ki jih izdelujemo na osnovi različnih izvedb temeljnih kari: z njihovo pomanjšavo ali povečavo, izpuščanjem ne- katerih elementov itd. Poleg takega pregleda pa se mi zdi potrebno, da bi vsaj po dva izvoda vsake kartografske edicije arhivirali na enem mestu, kjer bi bila za nadaljnje proučevanje vsem dostcpna. Naj- primernejše mesto se mi zdi Republiški arhiv za geodetsko dokumentacij o Geodetske uprave SRS. Tak dotok kartografskih edicij bi si morali zagotoviti v enem izmed geodetskih republiš- kih predpisov, podobno kot velja določilo o obveznem pošiljanju vseh tiskanih edicij Narodni in univerzitetni knjižnici. Za sedaj obstoja le v zakonu o temeljni geodetski izmeri obveznost, da mora vsak, ki uporabi za izdelavo svojih kartografskih publikacij temeljne topografske na- črte, temeljne topografske karte in pregledne karte SR Slovenije, odstopiti brezplačno v 30 dneh po izdaji kartografske pubi ikacije po dva izvoda Geodetski upravi SRS. V tej številki posredujemo nekaj podatkov, ki nam jih je v sorazmerno kratkem času uspelo ne- sistematično zbrati. Razdelili smo jih v dve osnovni skupini in obdelali po začasni zamisli. Mo- dela, po katerem naj bi enotno predstavljali vsako novo edicijo, namreč še nismo sprejeli. Ven- dar, začeti je treba, in če se boste v ta prizadevanja aktivno vključili vsi, ki na tem področju l 01 i 'delate ali so vam dostopne ustrezne informacije, bomo iz teh delnih prikazov že lahko sesta- vili enoten in pcpoln regist·er za leto 1976. V naslednje leto pa bomo lahko že sistematično startali. To naj bi bil naš skupni cilj. Za začetek smo si zamislili, da bi vsako kartografsko edicijo prikazali z naslednjimi podatki: - naslov, - merilo, - izvajalec, - založnik, število barv in - naklada. Pričakujemo pa vaše predloge in pobude, da bi sprejeli osnovne kriterije, po katerih se bomo potem ravnali. Te kriterije bomo seveda tudi objavili v vestniku. Čimprej pa nam posredujte konkretne informacije po našem vzorcu! V nadaljevanju objavljamo vzorec, kakšen naj bi bil tak pregled: Temeljne karte: 1. Topografska karta merilo 1 : 25.000, izdelal VGI, Založila GU SRS s sofinancerji, štiri barve, več različnih izvedb, naklada 650. 2. Dopolnjena izdaja karte SRS, merilo 1 : 400.000, izdelal IGF, založila GU SRS, štiri barve, v različnih variantah, naklada ....... . 3. Dopolnjena izdaja karte SRS, merilo 1 : 750.000,izdelal IGF, založila GU SRS, štiri barve, v razi i čnih variantah, nakl oda ....... . Tematske karte: 1. Primernost za kopanje in čolnarjenje, merilo 1 : 400.000, avtor UI SRS, obdelal, založil in izdal Zavod za družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje, štiri barve, na- klada 500. 2. Primernost za rekreacijo v zel enem, avtor UI SRS, obdelal, založil in izdal Zavod za družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje, štiri barve, naklada 500. 3. Primernost za smučanje, 1 : 400.000, avtor UI SRS, obdelal, založil in izdal Zavod za družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje, pet barv, naklada 500. 4. Pregled rudnih nahajališč, merilo 1 : 400.000, avtor Geološki zavod SRS, obdelal, zalo- žil in izdal Zavod za družbeno planiran je, področje za prostorsko planiranje, šest barv, naklada 500. 5. Krajevne skupnosti v SRS, merilo l : 400.000, dopolnjen ponatis na osnovi originala GZ in IGF, obdelal in založil Zavod za družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje, ena barva, naklada 500. 6. Infrastruktura v SRS 1975, merilo 1 : 750.000, izdelal in založil Zavod za družbeno pla- niranje, področje za prostorsko planiranje, tri barve, naklada 500. 7. Prometne nesreče v S RS I eta 1975, meri I o l : 750. 000, i zdel.al in zal oži I Zavod za druž- beno planiranje, področje za prostorsko planiranje, ena barva, naklada 500. 102 · 8. Superstruktura v SRS 1975, merilo 1 : 750.000, izdelal in založil Zavod za družbeno pla- niranje, področje za prostorsko planiranje, tri barve, naklada 500. 9. Kmetijski prostorski načrt za obalno območje, merilo 1 : 50,000, izdelal IGF, založila Skupščina obalne skupnosti Koper, štiri barve, naklada 100. 10. Bled z okolico, turistična karta na osnovi aeroposnetkov, izdelal GZ SRS, založilo Turi- stično društvo BI ed, pet barv, naklada 60,000, 11. Krajevne skupnosti občine Nova Gorica, merilo Gorica, založila GU Nova Gorica, ena barva. 130.000, izdelal IGF in GU Nova Tak je naš koncept in tak je naš prvi, verjetno nepopolni pregled kartografske žetve v I etu 1976. Od vseh nas pa je odvisno, kdaj bo popoln. Upam, da nam bo poletni odmor dobrodo- šel, da bomo pripravili ustrezno gradivo že za našo tretjo številko. Peter SVETIK ČASTNI ČLAN ZG SLOVENIJE TOV. JAKA AVŠIČ, GENERAL PODPGLKOVNIK, PRAZNU- JE SVOJ ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Te dni praznuje svoj življenjski jubilej, BO-letnico rojstva, tov. Jaka Avšič, general podpol- kovnik, revolucionar, borec NOV, komunist in neutrudni graditelj naše samoupravne sociali- stične družbe. Tov. Avšič se je rodil 24.4.1896 na Ježici v Ljubljani. Leta 1924 je končal v1s10 vojno aka- demijo v Beogradu. Zaradi naprednih idej je v letu 1941, takoj ob ustanovitvi OF, pristopil k organiziranemu odporu proti fašističnim zavojevalcem. Kot izkušenega vojaka, stratega, tak- tika in politika ga je vodstvo OF in partije imenovalo za namestnika komandanta glavnega p:i- veljstva - štaba. Na tem položaju je s svojimi življenjskimi izkušnjami ter izkušnjami iz ! .sve- tovne vojne prispeval k uspehu NOB in POS ter k zmagi nad fašizmom in domačimi sovražniki. Tako kot med NOB se je tov. Avšič tudi po osvoboditvi takoj aktivno vključil v politično živ- i j enj e, v boj za graditev naše socialistične samoupravne družbe, za uresničitev družbene ena- kopravnosti in humanizma, za družbo, ki spoštuje napredek in služi delovnemu človeku - torej tistemu, ki to družbo tudi najbolj potrebuje, ki mu pomaga, ki zanjo živi in prispeva. Tov. Avšič neizmerno spoštuje plemenitost vseh tistih, ki so darovali svoja življenja za to družbo. To moramo ceniti, zato moramo našo družbo razvijati na temeljih spoštovanja do človeka in pravičnosti do vseh. Naš cilj naj bo, da bi s skupnimi napori in požrtvovalnostjo napravili še več za skupno blaginjo. Tov. Avšič je bil po osvoboditvi na raznih vodilnih položajih ter opravljal razne dolžnosti: bil je komandant zaledja JLA, predsednik misije pri zavezniških silah v Nemčiji (Berlinu), ambasador v Avstriji, minister za gozdarstvo SR Slovenije, predsednik mestnega ljudskega od- bora Ljubljane, član prezidija LR Slovenije, zvezni in republiški poslanec in opravljal je še druge .odgovorne dolžnosti. Kot upokojeni general se še danes vsak dan nekaj ur dnevno in z vso požrtvovalnostjo in vnemo vključuje v družbenopolitično del o. Tov. Avšič je za svoje zasluge v obeh vojnah in za družbenopolitično delo, ki jih je z uspe- hom opravi jal, dobil partizansko spomenico 1941 ter druga visoka vojaška in civilna odi ikova- nja, pa tudi odlikovanja tujih držav in mednarodna priznanja. Med občani je priljubljen in ga cenijo kot človeka borca, ki je svoje življenje posvetil gra- ditvi socializma. Na vprašanje, kateri trenutki njegovega življenja so bili najtežji in kateri so mu ostali v naj- lepšem spominu, je tov. Avšič omenil italijansko ofenzivo meseca avgusta 1942, ko so hoteli 103 · glavni štab NOB z vsemi enotami in političnim vodstvom umakniti in se prebiti iz italijan- skega obroča. Zgodilo se je, da so ponoči v dolgi koloni padli v italijansko zasedo, ki je sprožila ogenj. "Moje dotedanje življenjske izkušnje in izkušnje iz prve svetovne vojne so mi pomagale", pravi tov. Avšič, "da sem se v trenutku orientiral, prevzel komando in od- ločil, da užgemo po sovražniku, ter izdal čelu kolone povelje za umik po isti poti. Zaradi teme je grotila nevarnost, da se kolona razsuje, Zaščitnica je v spopadu z Italijani vzdrža- la in se brez izgub v redu umaknila. V temni noči tudi sovražnik ni želel tvegati zasl edova- nja. S takšno taktiko se je rešilo poveljstvo in vodstvo NOB. Zaradi popolne obkolitve ita- lijanske vojske so se morali nekateri odredi deloma razkropiti ter v dobrih skrivališčih doča­ kati konec sovražnikove ofenzive. Na novi lokaciji v Dobrenju pa sta štab in politično vod- stvo nadaljevala z normalnim delovanjem. Najtežje trenutke pa sem preživljal v Dolomitih, na odseku Šujica, marca 1943, ko je sovraž- nik začel veliko ofenzivo proti svobodnemu ozemlju v Dolomitih v neposredni bližini Ljubljane. Naše sile so bile prešibke, zato se je osrednje vodstvo OF in poveljstvo odločilo, da se umak- nemo na Krim in dalje v Kočevski rog. Napad na osvobojeno ozemlje se je začel 18. marca s topovskim obstreljevanjem z Rožnika proti foškemu čelu in Velikemu hribu, nato je sovraž- nik - ltal ijani, belogardisti in Nemci - na grebenu Grmada (meja med nemškoin italijansko zasedbo) začel splošni napad prek Podutika proti foškemu čelu in od Dobrove in Stranske vasi proti Šujici in Gabrju. Na teh položajih je bil l. bataljon, na ostalih položajih pa sta bra- nila ozemlje 2. in 3. bataljon, Sovražnikove sile so bile premočne, saj je v tej ofenzivi so- delovalo več kot 3.000 Italijanov, okoli 1.000 belogardistov in planinskih borcev italijanske divizije in okrepljene sile na meji od Toškega čela do Setnice. Tako so se v tem obroču zna- šli vsi dolomitski partizani, vse zaledne enote in ustanove osrednjega vodstva, vodstvo samo, terenski delavci in partizanske družine. Na večer pred splošno ofenzivo sem se zavedal, da bo zgodaj zjutraj obroč neprebojen in da se brez večjih izgub ne bomo prebili iz njega. Zato sem si prizadeval, da bi se čimprej pre- maknili na Ključ, vendar pa mi to ni uspelo, ker so bile partizanske enote navezane na svo- je položaje in se niso zavedale težke situacije. Tako se je zgodilo, da je ena četa ob svitanju naletela na sovražnika, se umaknila v Belško grapo, misleč, da bo tam najlaže prebila fronto in se izognila hujšim spopadom in žrtvam. Prav tam pa je bil sovražnik (Italijani, belogardisti in Nemci) najmočnejši. Zasedel je vse dominantne položaje, Tam je padlo 37 borcev. To je bil zame eden najtežjih trenutkov v živi jenju, čeprav nisem bil direktno odgovoren za to, smo se s celotnim vodstvom uspešno umaknili. Padli so najboljši sinovi naše domovine,ki bi nam po osvoboditvi pomagali pri graditvi naše nove družbe. V tej vojni smo izgubili 13 % slovenskega naroda, v ostali Jugoslaviji pa 9 % najboljših sinov vseh narodov Jugoslavije. Na vprašanje, ali so med NOB imeli na voljo karte in kartografsko gradivo, je tov. Avšič dejal, da so karte izredno pomembne pri načinu partizanskega vojskovanja. "Ko smo se umikali iz Kočevskega Roga s tov. Kardeljem, Brecljem, Leskovškom, Vrhovcem in drugimi", se spominja tov. Avšič, "je bila vsa sreča, da sem imel eno karto in tako z njo vodil vodstvo - samo ponoči - iz Roga v Ljubljano, izogibajoč se pri tem vsem naseljenim krajem. Pomanjkanje kartografskega gradiva je nadomeščala obveščevalna služba, Vodniku in terenci, vodstva terenskih OF so nam pomagali v akcijah in bojih. Konspiracija je bila ena naših najpomembnejših vrlin, sami dostikrat nismo vedeli, kakšna je situacija na posameznih območjih. Za ugotavljanje zgodovine NOB nam tako marsikje primanj- kuje dokumentacije, npr. kartno gradivo. Pomanjkanje kartnega gradiva nam je že v začetku boja oteževalo delo. Pozneje je prišel kar- tograf general Marčič in organiziral izdelavo in dobavo kart. Zaradi pomanjkljivega znanja za uporabo kart smo morali organizirati za to posebne tečaje. Partija je sicer že prej organizirala tečaje, tako da je vodilni kader lahko uspešno vodil akcije. Delo pa je bilo kljub temu otež- kočeno, ker so posamezne brigade imele samo po eno karto. Brez kart je bilo težko določevati 104 pozicije in se znajti, posebno pri taktiki partizanskega vojskovanja in še posebno, ko so bile zveze otežene. Leta 1944 se je stanje izboljšalo, ker so nam dobavljali karte zavezniki. Vendar moram reči, da je vse to pomanjkanje nadomeščala pripravljenost ljudi, njihova revo- lucionarnost in težnja, da bi ustvarili nov družbeni red." Tov. Jaki Avšiču, vojaku in borcu za nov družbeni red, humanizem, enakopravnost in enot- nost naših narodov, borca za nacionalne pravice naših manjšin, Slovencev v zamejstvu borcu, ki je svoje življenje posvetil najvišjim idealom, boju za popolno svobodo in demokracijo, za samoupravni socializem,želimo ob njegovi SO-letnici še mnogo let plodnega in ustvarjalnega dela, zdravja in prijetnega počutja med nami, delovnimi ljudmi in občani. Mi geodeti še po- sebno cenimo njegovo delo,ustvarjalnost in globoko privrženost razvoju in napredku stroke. Anton KOŠIR 105 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE NAVODILO ZA IZVAJANJE KOMASACIJ KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ. Republiški sekretar za urbanizem je v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal na podlagi 89. člena zakona o kmetijskih zemljiščih navodilo za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč, ki je objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 25/75. S tem navodilom so detajlno opredeljene vse faze del v komasacijskem postopku, ki so razvr- ščene v sedmih poglavjih: 1. Predlog za uvedbo komasacij kmetijskih zemljišč II. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka lil. Elaborat o obstoječem zemljiškem stanju IV. Elaborat o cenitvi V. Razgrnitev elaborata o obstoječem zemljiškem stanju in elaborata o cenitvi VI. Nova razdelitev zemljišč VII. Vpisi v zemljiški knjigi Ker bodo geodetska dela v zvezi s komasacijo zemljišča opravljale organizacije združenega dela, ustanovljene za zadeve geodetske službe, je prav,· da se z zakonom o kmetijskih zem- . ljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73, členi 73. do 89.), in navodili za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč ter njuno vsebino dobro seznanijo. Prav tako je treba opozoriti, da mora geodetski upravni organ, ki bo opravljal razgrnitev, za razgrnitveni postopek smiselno uporabljati določbe 21. in 22. člena zakona o zemljiškem kata- stru (Uradni list SRS, št. 16/74). V.KOLMAN RAZISKAVA REPRODUKCIJA DOKUMENTACIJE ZA URBANSKO IN GEODETSKO INVENTA- RIZACIJO PROSlORA OBJAVLJENA. Navedeno raziskovalno nalogo, katere avl'or je Albina Pregl, dipl .ing.geod,, in izvedbo katere sta financirala Raziskovalna skupnost Slovenije in Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG, je založila in izdala Geodetska uprava SRS. Ta publikacija bo vsekakor dobrodošla vsem, ki izdelujejo oziroma uporabljajo geodetske načr­ te in karte najrazličnejših meril, to je od "čistih" geodetskih strokovnjakov do najrazličnejših planerjev oziroma programerjev, še posebej urbanistov in planerjev v cestnem in vodnern gospo- darstvu ter gozdarstvu, itd. Tudi za potrebe študija, predvsem za visoko stopnjo, bo izredno koristen pripomoček, saj poleg praktičnih nasvetov obsega tudi teoretično-analitične podatke. Da je tako, je možno ugotoviti že iz naslovov poglavij in podpoglavij: - Uvod (zakoni o geodetski in urbanistični dokumentaciji v SRS;. stanje geodetske dokumenta- cije; uporabnost geodetskih osnov za urbanistično dokumentacijo);. Materiali za izdelavo originalov (dimenzijska obstojnost materialov in klimatske zahteve; pa- pir; plastične folije; poliester; polivinilklorid (PVC); polikarbonat); - Dimenzijska obstojnost plastičnih folij (vpliv temperature; vpliv vlage; neemulzionirane foli- je (risalne folije); emulzionirane folije; istočasen vpliv temperature in vlage; staranje folij); 106 Načini izdelave originalov (risanje; risanje na neprozornem materialu; risanje na prozornih mal'erial ih; graviranje; opisi načrtov; montaža; montaža z I epil i; montaža imen na fotome- hanski način; montaža s samolepilnimi folijami); - Sestavljanje originalov - konkretni primeri; - Kopirni postopki (diazo postopek; diazo materiali; diazo kopije; obstojnost diazo kopij; po- stopek z bikromatsko sveti očutno emulzij o (FOS postopek); primernost folij za kopiranje po FOS postopku; vrste kopij; ostali postopki); - Tisk (ofsetni tisk; mali ofset; sitotisk); - Reprodukcija - konkretni primeri; - Primerjava z Zahodno Nemčijo; - Vzdrževanje načrtov; Ponovna reprodukcija (grafične metode razpačenja načrtov; analitične metode; regeneracija starih načrtov); - Zaključek. Publikaciji pa je tudi priloženih 18 kopij formata A4 različnih geodetskih in urbanističnih na- črtov ter aerofotomateriala in ortofotokarte, izdelanih po razi ičnih postopkih (diazo, kseroks, tisk, itd.) in na različnih materialih (safir, delfoline, topasol, pokalon, sintetični papir itd.). O navedeni raziskovalni nalogi je avtorica pripravila obširnejše poročilo, ki je bilo objavlje- no v Geodetskem vestniku št. l/75. Publikacija formata A4, ki obsega prek 100 strani s prilogami, je na voljo v Republiškem ar- hivu za geodetsko dokumentacijo (dosedanji Mapni arhiv) Geodetske uprave SRS za ceno 80 dinarjev. S.MAJCEN URBANISTIČNI TERMINOLOŠKI SLOVAR. Urbanistični terminološki slovar, ki je izšel pred kratkim, je plod večletnega raziskovalnega dela Urbanističnega inštituta SRS. Gradivo je kot poskus interdisciplinarne obdelave namenjeno javni razpravi z željo, da bi končno dobili tudi normativni urbanistični terminološki si ovar. Gradivo je zbrano in obdelano po načelih leksikografskega dela. Vsebuje termine s področja urbanizma in vanj vključenih ved, arhitekture, geografije, ekonomije, sociologije, geodezije, gozdarstva in kmetijstva ter okolja, prometa,komunale, turizma, trgovine, vodnega gospodar- stva, statistike, demografije itd. Obsega 2617 samostojnih gesel z razlagami in dvojnicami ter 236 podgesel, razvrščenih po abe- cednem redu. Knjiga obsega 425 strani, od tega: - 320 strani si ovarja in 23 strani uvodnega poglavja, 75 strani stvarnega registra in 6 strani bibliografije, Njegov glavni namen je vsekakor zapolniti vrzel v naši strokovni terminologiji, s katero se tu- di geodeti pogosto srečujemo in smo nanjo vezani. Nadalje naj bi odp'ravil zmedo pojmov, ter- minov in pojmovanj, kar je doslej povzročalo številna nesoglasja, nejasnosti in nerazumevanja. Postal naj bi osnovno pomagalo za poenotenje terminologije na tem področju. Slovar je mogoče naročiti na Urbanističnem inštitutu SRS. Priporočam ga predvsem iz dveh razlogov: zaradi pri prave predi ogov s področja geodezije in - zaradi poenotenja terminologije na področjih, ki zadevajo tudi geodetsko dejavnost. P.SVETIK 107 ;TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU l : 25.000, IZDELANA ZA CELOTNO SLOVENIJO. Po pogodbi z Geodetsko upravo SR Slovenije je Vojaški geografski inštitut v aprilu t.l. izdelal novo topografsko karto v meri I u l : 25. 000 za celotno območje SR SI oveni je, razen za 5 1 i- stov območja Kočevskega (Ribnica, Kočevje, Čabar, Kočevska reka, Mozelj). Navedena no- va topografska karta v merilu l : 25,000, ki je dostopna vsem organom in organizacijam, pri- kazuje stanje iz leta 1973 oziroma 1974. Interesenti lahko dobijo tiskane izvode kart v 5 kom- binacijah v Republiškem arhivu geodetske dokumentacije Geodetske uprave SR Sloveni je na pod- lagi pismene vloge. Na voljo so naslednje kombinacije tiskanih kart na kartografskem papirju po naslednjih cenah: 1. kombinacija - 50 din: popolna vsebina v 4 barvah, in sicer: situacija in opis - črna, re- lief - rjava, vodovje - modra, znaki za gozd in linija gozda - zelena, gozdne površine - zelen raster; 2. kombinacija - 45 din: enako kot prva kombinacija, razen zelenga rastra za gozdne povr- šine; 3. kombinacija - 40 din: popolna vsebina, kot je v l. kombinaciji, v 2 odtenkih sive barve, in sicer: gozdne površine v svetlejšem sivem rastru in celotna osta- la vsebina v temnejši sivi barvi; 4. kombinacija - 35 din: enako kot 3. kombinacija, razen svetlo sivega rastra za gozdne po- vršine; 5. kombinacija - 30 din: nepopolna vsebina v 2 barvah, in sicer: relief - rjava in vodovje - modra. 3. in 4. kombinacija sta predvideni prevsetn kot osnovi za prikaz različnih tematik; tudi tiska- nje teh tematik je mogoče, ker karte niso obrezane. V letošnjem letu bo Geodetska uprava SR Slovenije tudi naročila prozorne kopije nove karte na sta bi I nem materialu, na osnovi katerih bo možno preprosteje izdelovati kopije same karte oziroma skupaj s posebno tematiko. Prozorne kopije na stabilnem materialu naj bi bile tudi osnova za nastavitev geodetske prostorske dokumentacije za območje celotne republike. S.MAJCEN NOVA IZDAJA PREGLEDNIH KART SRS V MERI LIH l : 400 .000 IN l : 750.000. Geodetska uprava SRS je založila in izdala drugo izdajo preglednih kart SR Slovenije v merilih 1:400.000 in l : 750.000. V teh kartah je opravljena reambulacija po najnovejšem stanju, odpravljene pa so tudi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri prvi izdaji teh kart iz leta 1972. Celotno del o v zvezi z reambulacijo, kartografsko obdelavo in tiskom je opravil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Karte so tiskane v več kombinacijah z različno vsebino in prikazom posameznih elementov v različnih barvah. Tiskane karte izdaja po ceniku Republiš- ki arhiv za geodetsko dokumentacijo (dosedanji Mapni arhiv) Geodetske uprave SRS. Vsebina in cena posameznih kombinacij je razvidna iz naslednjega pregleda: Pregledna karta SR Slovenije v merilu l : 400.000 - PK 400 Številka kombina- cije PK 400/1 PK 400/2 PK 400/3 PK 400/4 108 Vseb na NP==ČR RP==SE RS==SS Hl==MO NP==ČR RP==SE Hl==MO NP==ČR RS==SS Hl==MO NP==S Hl==MO C ena l izvoda na belem papirju v ND 15 12 12 9 · PK 400/5 NP=ČR Hl=MO 9 PK 400/6 NP=ČR RP=SE RS=SS Hl=MO UO=VI 18 PK 400/7 NP=ČR RP=SE Hl=MO UO=VI 15 PK 400/8 NP=ČR RP=SE Hl=MO UO=VI KO=VI 18 PK 400/9 NP=S RP=S Hl=MO UO=VI 15 PK 400/1 O NP=S RP=S Hl=MO UO=VI KO=VI 18 PK 400/11 NP=S RP=S Hl=MO UO=VI TTN5=RD 18 PK 400/12 NP=ČR Hl=MO UO=VI KO=VI 15 PK 400/13 NP=ČR Hl=MO UO=VI KO=VI TTN5=RD 18 Pregledna karta SR Slovenije l : 750.000 - PK 750 Številka C ena 1 izvoda kombi na- Vsebina na belem pa- cije pirju PK 750/1 NP=ČR RS==SS Hl=MO 6 PK 750/2 NP=ČR Hl=MO 4 PK 750/4 NP=S Hl=MO 4 PK 750/6 NP=ČR RS=SS Hl=MO UO=VI 7 PK 750/7 NP=ČR Hl=MO UO=VI 6 PK 750/8 NP=ČR Hl=MO UO=VI KO=VI 7 PK 750/9 NP=S Hl=MO UO=VI 6 PK 750/10 NP=S Hl=MO UO=VI KO=VI 7 PK 750/11 NP=S Hl=MO UO=VI TTN5=RD 7 PK 750/12 NP=S Hl=MO UO=VI KO=VI TTN5=RD 8 Stare pregledne karte iz 1.1972, ki jih ima fo na zalogi Geodetska uprdva SRS, pa bo izda- jal njen arhiv po polovični ceni. V gornjih pregledih uporabljene kratice pomenijo: NP = naselja s prometno mrežo, RP = relief - plastnice, RS = relief - senčenje, HI = hidrografija, UO = razdelitev na upravne občine, KO = razdelitev na katastrske občine, TTN5 = razdelitev na liste temeljnih topografskih načrtov 1 : 5000 ČR = črna barva, SE = sepia barva, S = siva barva, SS = dvakrat siva barva, MO = modra barva, VI = vijoličasta barva, RD = rdeča barva. S. MAJCEN 109 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI REPUBLIŠKI SVET ZA VPRAŠANJA DRUŽBENE UREDINE OBRAVNAVAL GEODETSKO PRO- BLEMATIKO. Republiški svet za vprašanja družbene ureditve je 17. maja obravnaval sistem- ska vprašanja v zvezi z zakonom o geodetski službi. Po dolgotrajni in izčrpni razpravi so bila sprejeta priporočila, po katerih naj bi se zgradba zakona konceptualno izpopolnila, pred- vsem pa naj bi se z zakonom uredili odnosi in dolžnosti geodetskih uprav v občinah in repub- likah, glede organizacij za izvajanje del pa samo splošni pogoji in kriteriji. Operativno iz- vajanje del ostane dejavnost posebnega družbenega pomena, ki ga izvajaj o za to ustanovi je- ni zavodi (republiški in občinski), dela pa v skladu s programi glede na pristojnosti in raci onal nosti izvajanja poverjaj o odgovorne geodetske uprave. Geodetska uprava SRS je že opra- vi la uvodne konsul tacij e s sekretariatom IS za zakonodaj o, vendar zaradi sistemske narave sprememb in nekaterih sklepov sveta, ki jih bo potrebno še razjasniti, predloge novega zako- na ne bo mogoče pripraviti v kratkem času. Svet je tudi priporočil, naj se takoj ustanovi ini- ciativni odbor za poslovno združenje obstoječih geodetskih zavodov. M.ČRNIVEC IZVRŠNI SVET POOBLASTIL GEODETSKO UPRAVO SRS, DA SPREJEMA LETNE PROGRAME GEODETSKIH DEL. Na podlagi zakona o temeljni geodetski izmeri in zakona o zemljiškem katastru kot tudi odloka o srednjeročnem programu izvajanjrJ in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976-1980 je izvršni svet skupščine SR Slovenije na seji 22.4. t.1. sprejel sklep o pooblastitvi Geodetske uprave SR Slovenije, da sprejema letne programe geodetskih del v letih 1976-1980. S.MAJCEN PRIPRAVE NA PONOVNO UGOTAVLJANJE KATASTRSKEGA DOHODKA. Pravna ureditev ka- tastrskega dohodka je bila do ustavnih sprememb v 1971. letu v pristojnosti federacije. Z uve- ljavitvijo dopolnil k zvezni in republiški ustavi pa je bilo področje katastrskega dohodka pre- nešeno v zakonodajno pristojnost republike, ki mora vsebino, način in postopek o ugotavljanju katastrskega dohodka urediti s svojimi predpisi. V zvezi s tem je izvršni svet SR Slovenije že določil besedilo predloga za izdajo zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Predlog je se- dc1j v skupščinski razpravi in bo zakon letos predvidoma sprejet. Zaradi precejšnje razlike med katastrskim dohodkom, ki je bil izračunan v 1964, letu in do- hodkom, ki se dosega sedaj, je predviden ponoven izračun katastrskega dohodka. SR Hrvatska in SR Bosna in Hercegovina sta začeli ugotavljati katastrski dohodek že v letu 1976, ostale republike pa ga bodo predvidoma izračunale v I etu 1977 in bo stopi I v veljavo 1978. 1 eta. Zdaj se pripravlja medrepubliški dogovor o osnovah metodike za izračun katastrskega dohodka, D.HANZAK SLOVENSKA ENCIKLOPEDIJA, Založba Mladinska knjiga je začela priprave za izdajo Sloven- ske enciklopedije. Celotno delo bo zasnovano kar najobširneje. Slovenci še nimamo enciklopedije, ki bi slovenski narod, Slovenijo in slovenstvo prikazala za- okroženo in popolno ter v taki obliki, da bi bila slovenska (nacionalna) enciklopedija. V mi- nulih desetletjih je sicer bilo nekaj leksikalnih poskusov, ki pa niso bili enciklopedijske na- rave. 11 O Slovenska enciklopedija bo zajela vse pochtke, ki so za Slovence bistveni, pomembni in zna- čilni. Enciklopedija bo z znanstveno obdelavo gesel po čimbolj popolnem geslovniku in po enotni metodi vsestransko prikazala vsa področja družbenega življenja Slovencev, odkar so se pojavili v zgodovini, od naj starejše preteki osti do danes. Slovenska enciklopedija bo dala izčrpne informacije in razlage o vsakem pomembnem pojmu, problemu ali posebnosti. Na strnjen način bodo orisane tudi vse osebnosti, ki so neposredno vplivale na oblikovanje slovenskega naroda na raznih področjih narodnega življenja. Slovenska enciklopedija bo podala reprezentativni znanstveni prerez vsega, kar je povezano s Slovenci, z njihovim razvojem in njihovimi dosežki, predvsem pa dokumentiran prikaz stop- nje, ki smo jo Slovenci dosegli v svobodni, socialistični, neodvisni samoupravni skupnosti ju- goslovanskih narodov in narodnosti. Enciklopedija bo Slovence objektivno in dostojno predstavi- la tujim narodom in bo najpopolnejši vir vsakomur, ki bo želel natančneje spoznati Slovence in dobiti sodoben, objektiven in zanesljiv odgovor na kakršnokoli vprašanje v zvezi z našim razvojem, našimi dosežki in našim mestom v človeški skupnosti. Snov, ki jo bo zajela Slovenska enciklopedija, je razdeljena najprej na štiri osnovna področ­ ja, in si cer: humanisti č:ne vede, naravoslovne vede, tehnične in uporabne vede ter ostal o. Vsa- ko področje je razdeljeno na skupine, ki obsegajo po več sorodnih ved. V območju tehničnih znanosti bo v posebni skupini obširneje obravnavana tudi geodezija (s svo- jimi vejami: topografijo, fotogrametrijo, kartografijo, katastri nepremičnin, avtomatskim raču­ nanjem, obdelavo podatkov itd.) Uredniški odbor je pripravil že osnutek geslovnika, ki bo poslal posameznim društvom, orga- nizacijam in posameznikom v razpravo s prošnjo, da pošljejo nanj svoje pripombe. Sledila oo uskladitev geslovnikov s posameznimi skupinami. Pomembno in nujno potrebno bo sodelovanje vseh geodetskih strokovnjakov pri pripravi gradiva iz geodetske dejavnosti za si ovensko enciklopedij o. Prepričani smo, da bo vsak geodet, ki ga bomo prosili za sodelovanje, nalogo z veseljem prevzel in obdelal. Člani uredniškega odbora skupine za geodezijo (Ivan GOLOREJ) PROSTORSKI KATASTRSKI OPERAT IN GEODETSKA PROSTORSKA DGKUMENTACIJA OBČINE VELENJE. V 39. členu zakona o zemljiškem katastru piše, da so dolžne občine najpozneje v 5 letih od uveljavitve tega zakona naložiti prostorski katastrski operat. Nikjer ni rečeno, da moramo obvezno čakati do leto 1979, ko bo rok potekel, temveč se lahko lotimo del takoj. Potrebna pa so dodatna navodila, da bi v prihodnosti gradivo enotno uredili. Namen tega se- stavka je opozoriti na sistematično in enotno urejene prostorske podatke v vseh občinah. Mj- ~ mogrede povedano, je celjsko geodetsko društvo dal o hvale vredno pobudo v uskladitvi neka- terih problemov iz geodetske stroke na območju celjske regije, med drugim tudi glede karto- grafske dejavnosti. Najpomembnejše se nam zdi, da za celotno občino priskrbimo karte in načrte v merilih, ki so bolj ali manj standardni, in seveda uvedemo tak sistem dela, da jih sproti vzdržujemo. Za ob- čino Velenje imamo poleg katastrskih, katastrsko-topografskih in topografskih načrtov, ki pa ne pokrivajo enotno vse občine, še naslednje, ki pokrivajo celotno območje' občine: - topografske načrte - topografske načrte - katastrsko pregledno karto topografske načrte oziroma karto - topografsko karto - občinsko karto 2500 5000 5000 10.000 25.000 50.000 (povečava s karte l : 5000) (v istem formatu kot ODK) 111 Velika prednost sistematično urejenih geodetskih osnov je ravno to, da pokrivajo celotno ob- močje občine, tako da pri zbiranju raznih podatkov nimamo težav. Lahko rečemo, da smo v takšni situaciji, da prakl'i čno lahko ponudimo vsakemu interesentu geodetske osnove v tistem merilu, ki si jih želi. No, še vedno pa imamo dosti zahtevkov za načrte v merilu 1 : 200, ki jih z optičnim pantografom poveču·jemo iz merila l : 1000. Naša uprava je namreč po od- loku o varstvu zelenih površin dolžna vzdrževati tudi kataster zelenih površin, ki služi za ure- janje zelenic. Ko smo začeli zbirati prostorske podatke, smo ugotovili, da je take podatke mogoče zelo eno- stavno dobiti na osnovi ustnih izjav in jih prenesti v ustrezne ozalidne kopije. Jasno pa je, da tako zbrani podatki ne zadoščajo za pravno uveljavitev in sprotno vzdrževanje. Za vse zbrane podatke (prostorske narave) si moramo pridobiti ustrezne I isti ne. Naj naštejemo nekaj prostorskih podatkov, ki so zbrani v naši upravi, nimamo pa še popolno- ma ustreznih urejenih listin: 1. Meje krajevnih skupnosti - v statutih KS mora biti člen o točnih mejah; akcija poteka preko SZDL. 2. Zaščiteni in varovalni gozdovi 3. Lovske družine obstojajo odločbe, ki jih bo treba dopolniti - pristojen je od- delek za gospodarstvo. - obstaja odločba bivšega OLO Celje. 4. Zazidalni načrti - odloki o zazidalnih načrtih obstojajo. 5. Območja prepovedi par- celacije - ustrezni odloki obstajajo. 6. Zaščitene kmetije - ustrezni odlok obstaja. 7. Statistični okoliši - pripravljamo predlog sprememb republiškega zakona v sodelova- nju z zavodom za statistiko SRS. 8. Meja mesta obstaja odlok občinske skupščine, ki ga mora sprejeti še repub- 1 iška skupščina (v pripravi). 9. Ureditev ulic in cest v mestih 10. Kataster zelenic 11. Kataster hišnih številk na osnovi pregledne karte se mora izdati odlok - v pripravi. - ustrezno določilo v odloku obstaja. - treba je izdati ustrezni odlok. V pripravi je še nekaj prostorskih podatkov, vendar smo se odločili, da bomo do sprejetja ur- banističnega programa občine, ki mora biti sprejet v tem I etu, počakali in potem vso dokumen- tacijo na novo pregledali in uredili. Vendar se takoj zastavlja vprašanje tehnične narave kako to sistemsko urediti tako glede grafične predstavitve kot glede pravne dokumentacije, da bo e- videnca enostavna, hitro razumljiva in primerna za sprotno vzdrževanje, Tu pa seveda pričaku­ jemo pomoč v obliki pravnih predpisov od Geodetske uprave SRS, Geodetski zavod Celje kaže pripravljenost, da vsaj v naši regiji poenotimo najbolj bistvene elemente teh zasnov. Tako je že izdelana lična publikacija Občina Velenje v prostoru 1976. Kot osnova za izdelavo raznih tematik je si užila posebej izdelana pregledna topografska karta občine v merilu l : 50.000. V tej osnovni karti so prikazani naselja, prometno omrežje (ce- ste, železnice), vode in višinska predstava ter meja občine. Naselja so razvrščena po številu 112 :1 1 prebival cev, ceste so kategorizirane, višinska predstava pa je upodobi jena s senčenjem in pl<1~ stnicami. Osnovna karta je tiskana v več kombinacijah z različno vsebino in v različnih bar," vah. V pubi ikacij i so obdelane naslednje tematike: krajevne skupnosti, brezprašna cestišča z bencinskimi črpalkami, katastrske občine, geodetska dokumentacija, rudarstvo - faze ugreza- nja in proizvodnja lignita. V kratkem pa bodo tiskane še naslednje tematike: lovske družine, planinska Šaleška pot, varovalni in zaščiteni gozdovi ter nadmorska višina 600 metrov. PolerJ tega se predvideva tisk vrste ,drugih tematik, kot so: povzetek urbanističnega programa občine, pregled urbanistične dokumentacije, spomeniško varstvo, mineral ne surovi ne, avtobusni promet, PTT omrežje, elektro omrežje, vodovod, razpored trgovin, šolstvo, zdravstvo, kultura, itd. Za platnice publikaciji je uporabljena pregledna karta SRS l : 400,000. Vsa kartografska de,,, la je opravil Geodetski zavod Celje, tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani, izdajatelj publikacije pa je Geodetska uprava Velenje. Zanimanje za posamezne karte je zadostno, tudi po šolah, tako da s prodajo posameznih kart ne bi bilo večjih težav. I.GABER UPORABA ŽEPNEGA KALKULATORJA HP-25 V GEODETSKI SLUŽBI. Tvrdka Hewlett-Packard je v letu 1974 ponudila tržišču nov žepni kalkulator HP-25. Ta kalkulator pomeni še korak na~· prej od prejšnjih HP-35 in HP-45, ki se že precej uporabljata v geodetski praksi in sta znana po svojih odličnih lastnosl'ih. Bistven korak naprej v primerjavi s HP-35 in HP-45 je v tem, da lahko vtipkamo program za posamezno računsko operacij o in samo z vtipkanj em podatkov takoj dobimo rezultat ali pa ce•· loveč rezultatov (npr. koordinate y,x iskane točke, dolžino in smerni kot med dvema točka- ma, kote , v trikotniku itd.). Vsak strokovnjak, ki vsaj malo obvlada računanja na HP-35 ali HP-45 se bo z lahkoto priva- dil tudi na HP-25. Samo programiranje je neverjetno preprosto in lahko vsak geodetski strokov•· njak preizkusi svoje računske sposobnosti. Zmogljivost programiranja na HP-25 je 49 ukazov, kar zadošča za veliko večino računanj, ki se uporabi jaj o v vsakodnevni praksi, zlasti pri vzdr- ževanju zemljiškega katastra in zakol ičevanjih. Kalkulator HP-25 bi lahko v precejšnji meri nadomestil večje namizne računalnike, zlasti v manjših geodetskih upravah, ki nimajo možnosti, da bi nabavile namizni računalnik. Z naba- vo teh kalkulatorjev bi zelo poenostavili analitično računanje koordinat detajlnih točk in ra- čun površin pri parcelacijah. Strokovnjakom, zaposlenim v geodetskih delovnih organizacijah, lahko ta kal kulator izredno olajša del o na terenu, saj lahko takoj izračunamo manjše poli gone, koordinate detajlnih točk, površine parcel, elemente za zakoličenje in podobno. Obžalovanja vredno je, da teh kal kul atorj ev ne morejo kupi ti del ovne organizacije oziroma upravni organi zaradi uvoznih omejitev, čeprav domača elektronska industrija zaenkrat še ne proizvaja kalkulatorjev, ki bi bili vsaj približno enakovredni HP-45 oziroma HP-25. Nakup je možen le prek zasebnega deviznega računa, prodaja pa jih Iskra Standard po dokaj ogodni ceni in z garancij o 12 mesecev. Podrobnejše podatke lahko dobi vsakdo pri uvozniku. Vsak geodetski strokovnjak lahko dobi že izdelane geodetske programe pri nekaterih delovnih organizacijah. Za Ljubljanski geodetski biro, kjer sem zaposlen, lahko navedem, da ima izde- lanih ca. 30 programov za razna geodetska računanja na HP-25. Zaradi preprostega programi~ ranja bi bil o priporoči jivo, da se čim več geodetskih strokovnjakov preizkusi pri sestavljanju programov ter izmenjuje s kolegi svoje izkušnje, saj programiranje na tem kalkulatorju omog