V Lfublfafti, sreda 90. iunija WJ9, IV Pod naiviijim pokroviteljstvom Nj. Vel, kralja Petra 81. sc je včeraj začel TABOR SLOVENSKE MLADINE V MARIBORU Glavnih prireditev v nedeljo se bo udeležil poleg kraljevega zastopnika predsednik vlade Cvetkovič z osmimi ministri Maribor, 30. junifa. Zora včerajšnjega dne nam je prinesla prvi dan mladinskega tabora v Mariboru, največje mladinske prireditve, kar jih je videl severni dd_ Slovenije. Praznik naše mladine v obmejnem Mariboru se je začel v plemeniti tekmi mladih sil, ki se merijo v senci naše zastave s častno zavestjo, da ozarja njihovo delo in njihove cilje najvišje priznanje kraljevega pokroviteljstva. Vsa Slovenija se zaveda pomena te prireditve. Desettisoči bodo prihiteli te dni v Maribor, da vidijo našo mladino, v najvišjem naponu njenih siL Posebej pa je velik pomen te prireditve za našo •bdravsko prestolnico. Maribor se zaveda te velike časti ter si je nadel v pozdrav dragim gostom najlepšo obleko, ki jo ima. Ulice so izpremenjene v drevorede plapolajočih zastav, venci in cvetje kiti kolodvore, hiše, javna poslopja, javna poslopja, žarometi razsvetljujejo ponoči javna poslopja: pročelje frančiškanske bazilike, sive _ stene mariborskega gradu, magistratnega poslopja in Mariinega spomenika na Glavnem trgu, girlande žarnic so nameščene na pročeljih zgradb, vse diha in daje sliko slavnostnega razpoloženja. Ulice se polnijo tujih obrazov, med katerimi razodeva prožen korak in korenjaška postava številne tekmovalce, iz vlakov se vsipajo neprestano nove množice. Maribor bo te dni kakor ogromno mravljišče. Videli bodo, da mladinski tabor v Mariboru ni prireditev kake bol) Angleški zunanji minister odgovarja Nemčiji: Anglija bo z vso svojo močjo branila sedanji red v Evropi London, 30. jun. o. Angleška vlada je včeraj poslala Nemčiji spomenico na odpoved angleško-nemškega pomorskega sporazuma. V spomenici vlada zavrača razloge, e katerimi je odpoved utemeljil nemški kancler Hitler, ko je dejaj, da hoče Anglija Nemčijo obkrožiti • tem, da daje malim ogroženim državam v Evropi poroštvo za obrambo njihove svobode. Angleška vlada je še vedno pripravljena pogajati se, če? bo videla, da vlada v Nemčiji dobra volja, toda za to bi bilo potrebno porazgo-voriti se o splošnem političnem in gospodarskem položaju na svetu. Nemčija bi morala jasno povedati, kakšne namene ima, potem bi Anglija sklepala z njo ne le nov pomorski sporazum, marveč tudi kako drugo pogodbo. Hkratu * Izročitvijo spomenice nemški vladi je angleški zunanji minister imel snoči govor, v katerem je natančno pojasnil osnova, načine in cilje angleške politike. V govora je dejal med drugim: Poleg do sedaj danih poroštev bo Anglija prevzela nase nova poroštva in se docela zaveda njihovega pomena ter posledic. Neodvisnost Anglije bi bila ogrožena, brž ko bi izgubile neodvisnost posamezne države na evropski celini. Zato se mora Anglija braniti za obrambo mednarodnega roda, brž ko bi ga kdo spet kršil. O tem je prepričan ves angleški narod, ki to dokazuje z ogromnimi napori za izpopolnitev obrambe na kopnem, na morja in v zraku. Vse te priprave, mobilizacija angleškega bogastva in industrije dokazujejo, da je Anglija odločena iti do kraja. Ne bo pa s svojim orožjem nikogar napadala. Anglija noče osamiti Nemčije. Nemčija M osamuje sama, ker se je docela ločila od drugih držav z gospodarsko avtarkijo ter • svojim političnim nastopanjem dane«, ko je sleherni narod nujno vezan v svojem razvoju na druge narode. Vprašanja o življenjskem prostoru kake države ni moči rešiti tako, da bi si kdo s silo prisvajal nova ozemlja. Niti Nemčija, niti katera druga država ne bo svojih gospodarskih težav rešila sama, marveč le v sporazumu z drugimi narodi. Za to pa je potrebna nova politična organizacija. Sporazuma med narodi ni moči doseči s silo. Brž ko bodo nehali oznanjati nauk sile, bo laže urediti vsa huda današnja vprašanja. C© bi bila Nemčija pripravljena sporazumeti se, bi ji Anglija v gospodarstvu nudila veliko. Nemogoče pa se Je pogajati z vladami, katerih zastopniki imenujejo vladne zastopnike drugih držav tatove in roparje. Ce bi se med narodi obnovilo zaupanje, bi bilo potem treba obnoviti mednarodni red ter spraviti narodno življenje vsakega posameznega naroda z medsebojnim sodelovanjem med državami. Z a to pa ni nujno samo onemogočiti nasilje za spremembo sedanjega reda, marveč odpraviti tudi vse, kar tako nasilje pripravlja. V tem novem ozrAČju zaupanja bi ae bilo moči pogajati o kolonijah, o surovinah, o odpravi omejitev za mednarodno trgovino, 0 ziujnjšanju oboroževanaj. Todn na kaj takega ni mogoče misliti v današnjem položaju, ko ves svet živi v strahu pred grožnjami s silo. Zato je prva naloga Anglije, da prepreči vsak nov napad na svobodo. Za medsebojno zaupanje m sporazum je treba dejanj, ne besedi. Anglija bo verjela odslej samo dejanjem. ali mani pomembne osamljene organizacije, marveč je to slavje vsega našega naroda. Videli bodo, da je življenjski in narodni program našega ljudstva tisti, katerega ima zapisanega naša mladina v svoji himni; »V trudu in znoju, polnem radosti« domu gradimo slavo in časi« To je sveto geslo, ki že nad trideset let dviga našo mladino, da se je njena organizacija raz-rastla v mogočno armado, ki zajema sedaj že skoraj sleherno slovensko vas, ki jo druži v disciplini in zavednosti ter ustvarja iz posameznih celic silno, mogočno vojsko, pripravljeno na vsako borbo, za obrambo domovine, narodnih svetinj in pravic, N). Vel. kralj Peter IL — pokrovitelj mariborskega tabora. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad Mladinskim taborom v Mariboru. S tem je bilo izrečeno naši mladini, organizirani v Zvezi fantovskih odsekov in v Zvezi dekliških krožkov, najvišje odlikovanje, zaupanje in priznanje. Najvišjega pokrovitelja bo zastopal na mariborskem taboru poveljnik mariborskega mesta, brigadni general Čeda Stanojlovič. Najvišje predsedstvo te prireditve je naslednje: Častni predsednik je dr. Anton Korošec, predsednik senata; v odboru pa so: dr. Miha Krek, gradbeni minister, Franc Snoj, minister brez listnice, dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, dr. Ivan Tomažič, škoi lavantinski, dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski, dr. Alojzij Juvan, župan mariborski. Na mariborskem mladinskem taboru bodo zastopani tudi kraljevska vlada, senat in poslanska zbornica. Po najnovejših obvestilih se bodo udeležili prireditev mladinskega tabora v Mariboru poleg obeh slovenskih ministrov dr. Kreka in Snoja tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, finančni minister Vojin D j u r i č i č , trgovinski minister Jevrem Tomič, minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, pravosodni minister dr. Viktor Ružič, poštni minister Jovan Altiparmakovič in minister za telesno vzgojo ljudstva Gjnro Č e j o v i č. Vsi ministri bodo odpotovali na mariborske prireditve naravnost od pogreba pokojnega dr. Mehmeda Spaha. Z njimi se bo pripeljal ▼ Maribor tudi lena tor Franc Smodej. Voditelj bosenskih bmKrshov, prometni mmicier dr. Spalno - umri v Svnfma, hfcr bo so Hovmcr psffito Aaigrad, 30. junija, m. VJSeraj zjutraj ob 8.45 S zadela v hotelu »Srbski kralj« srčna kap dr. ehmeda Spaha, prometnega ministra in drugega podpredsednika JRZ. Pokojnik dr. Spaho se Je šele pred kratkim vrnil s svojega napornega 14 dnevnga potovanja po Nemčiji. V Belgradu je ostal samo dva dni, nakar se je odpeljal v Sarajevo, da bi se na svojem domu v krogu svoje družine odpočil. V Sarajevu je ostal nekaj dni ter je potem, ko je zvedel, da se je predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič vrnil v Belgrad ter da se tam mudi tudi predsednik senata dr. Anton Korošec, odpotoval spet v Belgrad ter se sestal z obema svojima osebnima in političnima prijateljema. Včeraj zjutraj ob 7.21 je prispel z vlakom v Belgrad. Na železniški postaji so ga, kakor navadno, pozdravili njegov najožji politični sodelavec minister Kule-novač, ravnatelj državnih železnic inž. Gjurič, kabinetni šeif Kostič, narodni poslanec Miloš Ata-nackovič in osebni tajnik Meho Hasanovič. Dr. Spaho je bil izredno dobre volje. Nekaj minut nato se je poslovil ter se s svojim osebnim tajnikom Hasanovičem odpeljal v hotel »Srbski kralj«, kjer je od leta 190fi, ko je stopil v Stoja-dinovičevo vlado, stalno prebival v sobi 70, prvo nadstropje. Takoj po vrnitvi v hotel je začel odpirati številna pisma. Zadnje pismo, ki ga je prebral, je bilo pismo siromašnega delavca, ki je prometnega ministra prosil za službo. Pokojni dr. Spaho je na list papirja napisal naročilo, da mora biti delavec takoj nastavljen. Zatem je telefonično poklical Sarajevo ter je govoril zadnjič s svojo soprogo Habibo Hanumo, zatem pa še s svojim starejšim sinom Ziom, ki je te dni položil zrelostni izpit, z mlajšim sinom Avdom, ki je naredil ^ dobrim uspehom malo maturo, ter s hčerko Emino. Pokojni dr. Spaho je bil silno navezan na svojo družino. Po telefoničnem razgovoru z ženo in otroci je dr. Mehmed Spaho odšel v kopalnico, kjer ga je zadela srčna kap. Z obema rokama je zgrabil težke zavese ter ga je v tem položaju našel njegov osebni tajnik Hasanovič, ki ga je dvignil in prenesel v posteljo. Takoj je poklical zdravnika dr. Aleksandra Bukovalo, ki je bil pokojnikov stalni zdravnik. Zdravnik pa je mogel ugotoviti }e, da je nastopila smrt. Osebni tajnik dr. Spaha je sporočil žalostno vest najprej predsedniku vlade. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in predsednik senata dr. Anton Korošec sta bila med tem časom na Banjici, kjer sta gledala vaje, ki so jih izvajali člani policijsko straže na čast skupini italijanskih policistov, ki so prišli pod vodstvom načelnika italijanske politične policije Bocchinija na obisk k jugoslovanski policiji. Ko so se raznesle prve vesti o smrti dr. Spahe po Belgradu, se je na Banjico pripeljal slovenski minister Snoj ter z vso obzirnostjo pripravil oba dolgoletna osebna in politična prijatelja dr. Snahe, predsednika vlade in predsednika senta dr. Korošca, na to, da je prometni minister umrl. Najprej je dejal, da je dr. Spahu postalo slabo ter da je nevarno zbolel. Minister Snoj je zalem odšel z namenom, da se v nekaj minutah spet vrne ter sporoči žalostno vest. da je dr. Spaho umrl. Medtem je dobil poročilo o smrti dr. Spahe načelnik oddelka za državno zaščito g. Gjorgjevič, ki ga je takoj sporočil predsedniku vlade in notranjemu ministru Dragifiu Cvetkoviču in predsedniku senata dr. Antonu Korošcu. Vest o smrti dr. Spahe je oba globoko pretresla. Dr. Anton Korošec in Dragiša Cvetkovič sta takoj vstala in zapustila Banjico ter se odpeljala v hotel »Srheki kralj«. Ob pokojnikovem .IjP .***..ostala 20 minut ter zatem, preden sta odšla iz hotela, izdala vsa potrebna navodila za pogreb. * ,^a predsednikom vlade in dr. Korošcem so zaceli prihajati v hotel »Srbski kralj« člani kraljevske vlade ter izrekli soždlje naiožjemu političnemu sodelavcu dr. Spahe dr. Džafru Kule-noviču. Sožalje so izrazili tudi člani diplomatskega zbora. Po odhodu dr. Korošca in predsednika vtade UVagiše Cvetkoviča je v hotel prišla sodna zdravniška komisija, za njo pa muslimanska duhovščina, ki je opravila molitve za umrle. Truplo dr. ‘•Spaha je muslimanska duhovščina ovila v belo platno ter glavo položila tako, da je bila z obrazom obrnjen* proti Mekki. Dopoldne so muslimanski duhovniki položiti truplo v krsto. Popoldne ob treh so truplo prepeljali v slavnostno čakalnico na železniško postajo. Pred postajo je bila postavljena častna četa ojske z godbo, ki je odigrala posmrtno koračni«,. Kreto s posmrtnimi ostanki dr. Spahe so v čakahnci položili na oder, ki ga je takoj obstljski ostati, ker tako zahtevajo gospodarske koristi poljskega naroda. Voditelj nemške policije Ilimmler je danes dopotoval v Gdansk, kjer bo pregledal hitler-janske bojne oddelke, ki se v vedno večjem številu zbirajo v Gdansku. Romunija je letos izdala več kot dvakrat toliko za državno obrambo kot lani. Iz rednega proračuna je šlo za vojsko letos 74 milijard lejev, ko je še pred kratkim ves romunski državni proračun znašal samo 24 milijard lejev. Nemška vlada bo na angleško spomenico od odpovedi pomorskega sporazuma odgovorita s pisano listino in ne s kakim govorom kanclerja Hitlerja ali katerega drugega narodno-socia-lističnega prvaka. Angleški kralj je včeraj sprejel poslanika lz Moskve in ga pridržal nad eno uro dolgo pri sebi. Razgovor kralja z angleškim zastopnikom pri Sovjetih je vzbudil v političnih krogih veliko posornost. CeSki čevljarski kralj Jan Bata je sklenil s kanadsko vlado sporazum za postavitev ogromne čevljarne v Ontariji. Angleško-japonska pogajanja za poravnavo spora v Tijentsinu se bodo po napovedih japonskih listov začela 6. julija na kraju samem. Japonski tisk pravi, da bodo pogajanja tirez uspeha, če se bodo nanašala samo na tijenein-sko vprašanje, ne pa na vse zadeve, ki so na Daljnem vzhodu sporne med Anglijo in med Japonsko. člani vlade ter zastopstvo senata in narodne akup-sčine in zastopniki civilnih ter vojaških oblasti; ki se bodo danes v Sarajevu udeležili pogreba. Na pogreb dr. Spahe sta odpotovala tudi slovenska ministra dr. Miha Krek in Franc Snoj ter senator I1 rane Smodej, ki bo pri pogrebu zastopal senat Predsednik vlade, Dragiša Cvetkovič, in finančni minister se bosta v Sarajevo odj>eljala danes dopoldne z letalom. V imenu kraljevske vlade in v imenu JRZ se bo v Sarajevu, rojstnem kraju,pokojnega Spaha, poslovil od zaslužnega pokojnika ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Vest o smrti dr. Spahe je globoko odjeknila v vseh belgrajskih krogih ter povzročila globoko žalost. Tudi vse časopisje posveča pokojnemu Spahu daljše članke, v katerih podaja pregled pokojnikovega političnega, narodnostnega in gospodarskega delovanja. Kakor je sani predsednik vlade Dragiša Cvetkovič izjavil, pomeni smrt jrokojnega Spaha prav v sedanjem času težko izgubo za državo ter za končno ureditev notranjepolitičnih rae-mer, ureditev, ki so na pragu. Banovinski odbor in glavno tajništvo JR2« te Ljubljane je poslalo sožalne brzojavke rafti ul ulami Fehim Sj>ahu, rodbini pokojnega ptromet-nega ministra dr. Mehmeda Sjiaha^ glavnemu■ tajništvu JRZ v Belgradu in banovinskemu ta|nfiŠvu JRZ v Sarajevu. Ljubljana, 30. junija. Slovenski senatorji b narodni poslanci so poslali sožalne ■brzojavke -rodbini pokojnega prometnega ministra dr. Mishmiada i srnice Džafer Kulenovič ter več poslancev. Z I Spahe ten: njegovemu bratu reta ul «k»ni drug,m posebnim vlakom so odpotovali v Sarajevo I Spahi ™ wm ' : '■ . * • ..... , _ Na Vidov dan so bile na Kotovem polju velike •! ovesnoeti z« 550 letnico zgodovinske bitke na Ko-sovu, leta 1389. Po porazu na Kosovem se (e začela po eni strani sužnosl srbskega naroda, oo druiii strani pa junaSki boj za osvobojcnje izpod turške ga jarma •— boi. ki ie traial snn Ul an,»: ob 550 letnici tega dogodka se je udeležilo okoli 100.000 ljudi iz vse države. Kralja Petra Uiu"k^ za namestnika jk zastopal divirijski general Peter Nedeljkov«, vlado pa: vojni minister Nedfč minister Gftiričfe, gradbeni minister dr. Krek, trgovhiaki minister Tomič, poštni minister »ffniinnT' kori£,miai» er za telesno vzgojo Cejovič, minister Mitrovič, maršal dvorV Čolak Ant* fjz * isti »J? 'ellcBstna parada naše vojake. SUko te parade prinašamo zgoraj. Slovenska mladina tekmuje Maribor, 29. junija. Krasno jutro je vstalo danes nad Mariborom. Ko je jutranje sonce zlatilo pohorske vrhove, je zadonela nad Mariborom slavnostna pesem fanfaro. Na terasi poslopja Mestne hranilnice na Slomškovem trgu je nastopila fanfara mariborskega fantovskega odseka ter je poslala na vse štiri strani neba svoj glas o otvoritvi mladinskega tabora. Krasno je odmevala pesem fanfare v tiho jutro, čula ee je v najoddaljenejša predmestja, ljudje na ulici so zastavljali korak ter poslušali. Ob sedmih zjutraj so se potem zbrali v Alojzijevi cerkvi na Glavnem trgu k sv. maši prireditveni odbor, sodniški zbor in tekmovalci. Sv. mašo je imel predsednik prireditvenega odbora ravnatelj Jakob Richter. Pc sv. maši so se podali sodniki in tekmovalci na stadion k tekmam. Tekmovalci priha a o Mladinski dnevi so se pričeli s tekmami in prvi gostje, ki jih je Maribor v evoji sredi pozdravil, so bili tekmovalci. Že več dni so se vršile pod vodstvom starega praktika Iva Kermavnerja priprave za tekme. Na stadionu ob Tržaški cesti je bilo treba urediti prostore za tekme, spraviti tja orodje, pripraviti teren. Potem je prišlo v Maribor vodstvo tekem, za njimi pa so začeli snoči prihajati tekmovalci. Z ljubljanskim vlakom jih je prišlo največ, veliko jih je pripeljal tudi celjski vlak, prispeli so iz vseh krajev Slovenije. Snoči jih je bilo zbranih v Mariboru več sto, prihajali pa eo tudi danes ves dan. Nocoj jih je bilo zbranih že okrog 700, nekaj jih pride še jutri in tako bo zbranih v Mariboru nad 800 tekmovalcev, ki bodo nastopili jutri in v soboto ter merili svoje moči v najrazličnejših panogah športa, ki jih goji slovenska mladina, od telovadbe do plavanja, lahke atletike, odbojke in raznih športnih iger. Krepke postave tekmovalcev vzbujajo povsod pozornost in zanimanje Organizacija ie na višku Že danes, prvi dan se je pokazalo, da je organizacija te veličastne prireditve res na višku. Glavni štab, ki vodi vse priprave, ima svoj sedež v veliki dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. V neštetih sejah in sestankih so dozorele vse priprave, so bili napravljeni načrti za vsako podrobnost. Ogromno je bilo to pripravljalno delo. Vse je razdeljeno na posamezne odseke, ki bodo skrbeli, da 6e bo ves ogromen program razvijal brezhibno, brez zastoja. V glavni pisarni je ves dan živahno kot v mravljišču. Neprestano prihajalo in odhajajo reditelji, pridejo najrazličnejši ljudje po pojasnila, od tu se dirigirajo sprejemi tekmovalcev in drugih gostov, nakazujejo se prenočišča. Telefon poje ves dan, požrtvovalni funkcionarji so od ranega jutra do pozne noči pri svojem napornem delu. Prelestna slika v Mariboru Mariborsko mesto si je nadelo slavnostno oblačilo. Prekrasen je pogled na okrašene ulice, ki izgledajo kakor ogromen drevored samih zastav. Prišlecem se nudi že na kolodvoru očarljiva slika. Vse je v zastavah, v zelenju in vencih. Pred kolodvorom jih sprejema kolonada stebrov z zastavami, ki stoje potem vzdolž vse Aleksandrove ceste, gosto drugo poleg drugega ter prenehajo šele na Grajskem trgu. Na Trgu Svobode, pred gradom stoji mogočna tribuna za častne goste, s katere bodo gledali slavnostni sprevod slovenske mladine. Tribuno so začeli postavljati včeraj ter so delali na njej vso noč. Jutri jo bodo začeli krasiti. Po Slovenski in Gosposki ulici ni drogov z zastavami, ker sta obe ulici zelo ozki, pa dajeta itak dovolj učinkovito sliko s prapori,, ki vihrajo s slehernega poslopja in s svojimi lepo urejenimi trgovskimi izložbami, katere so mariborski trgovci primerno okrasili. Na Glavnem trgu vihrajo zastave z vseh kandelabrov. srednji prometni otok pa obdaja zopet venec rdečih drogov s trobojnicami. Lepo bo , okrašen tudi glavni most. Na Kralja Petra trgu 'je ista slika, kakor na Glavnem trgu. Velik prometni otok je okrog in okrog obkrožen z zastavnimi drogovi, ki se potem nadaljujejo po Dvoržakovi in Masarykovi cesti, od katere vodijo potem naprej (K> Tržaški cesti do stadiona Tekme na stadionu SK Železničarja Zdi se, da bo 70 sodnikov, ki so se danes vsi ločno odzvali pozivu prirediteljev, težko zmoglo vse delo, ki jih čaka teh S dni, ko bodo tekme elanov, mladcev, članic in mladenk na Mladinskem taboru v Mariboru. Letošnji Mladinski tabor v Marilioru ne bo v ničemer zaostajal za lanskim mednarodnim taborom v Ljubljani. Mirno lahko trdimo, da bo v tekmovalnem oziru letošnji tabor v drugi slovenski prestolnici ob severni meji še mnogo boljši, kakor je bil lanski v Ljubljani. Leta 1936 so se začeli zbirali raztreseni udi nekdanje orlovske organizacije. Prva preskušnja je bila leta 1937 v Celju. Celje je pokazalo, da mora imeti Slovenija svojo mladinsko organizacijo. Lanski mednarodni tabor v Ljubljani je dal neverjetno močan pogon za vse nadaljnje delo. Letošnji mladinski tabor ZFO in ZDK na naši severni meji v Mariboru pa je dokazal in bo dokazal, da takega dela ni sposobna pokazati nobena druga mladinska organizacija in da take organizacije ni niti mogoče ustvariti z milijoni denarja. Tekme so se danes začele ob 8 zjutraj. S tekmami posameznikov za prvenstvo ZFO v mešanem dvanajsteroboju, ki velja hkrati tudi za prvenstvo ZFO v orodnem deseteroboju. Nadalje so se začele danes dopoldne tudi plavalne tekme na Mariborskem otoku. Na igrišču Železničarja je tekmovalo za prvenstvo 10 tekmovalcev. Borba je bila trda in ostra, šlo je tudi za desetinko točke. Nihče izmed telovadcev ni hotel ničesar izgubiti in zato so tekmovalci čestokrat vajo ponavljali, ker jim tekmovalni red to tudi dovoljuje. V areni so vsi, katere poznamo že od lanskih tekem na Stadionu. Toda tem so se pridružili še drugi tovariši in bratje, ki ne marajo zaostati. Tudi ti so pokazali veliko in bodo kmalu nevarni najboljšim. Oba mlada Celjana Herceg Ivan in Kokot Slavko sta se izkazal sijajno. Med vsemi tekmovalci sta najmlajša: prvi šteje komaj 19 let, drugi pa 20. Kokot Slavko je v preprosti vaji pokazal neverjetno spretnost. Najboljši med vsemi pa je še vedno Jeseničan Natlačen Fric. Njegova poljubna in prosta vaja na drogu in na konju je bila odlična do zadnje podrobnosti. Zdi se, da je ravno Natlačen pri treningu silno natančen in temeljit do samega sebe. Zato so tudi njegove vaje do skrajnosti precizno izvedene. Največji napredek od lanskega leta je prav gotovo pokazal Janež Karel. Njegova poljubna vaja na drogu je bil višek akrobatike, ki so nam jo lani pokazali Francozi na mednarodnem taboru v Ljubljani. Varšek Janez je še vedno oni tekmovalec, ki ga ljudje spoznajo najprej in ki ga imajo najrajši. Jezeršek Ivko, ki je žel svoje prve uspehe že leta 1929 pri tekmah v Pragi, je spet znova stopil v vrsto svojih starih tovarišev. Kermavner Franc hoče zamenjati svojega brata Janeza. Njegov napredek od lani je velik. Viden je tudi napredek pri obeh jeseniških tekmovalcih Milanu Vidmarju in Železniku Francu. V zadnjem trenutku je prišel danes k tekmam še četrti jesniški tekmovalec Oskar Frankič. Dolžnost ga je klicala na dvomesečne orožne vaje v Negotin. Sredi pota pa ga je doletelo telefonsko obvestilo, da mu je vojaška oblast odložila orožne vaje zaradi mednarodnih tekem v Liegeu na prihodnje leto. Oba »stara dečka« Kermavner Ivo in Hvale Jože sta to pot stala ob strani in pustila k tek- mam svoje mlajše tovariše. Mladina ima prednost, tega se dobro zavedata Kermavner Ivo je stal ob mikrofonu in vodil tekme, Hvale Jože pa je na igrišču opravil vse podrobno delo. Tekme so se danes začele in končale točno v najlepšem redu in brez kakih nesreč, tehnični rezultati današnjega dne pa so naslednji: Poljubna prosta vaja: 1. Janež Karel 39.33; 2. Kokot Slavko 39.06; 3. Natlačen Fric 38.65. Drog poljubno: 1. Varšek Ivan 39.63 ; 2. Janež Karel 39.06; 3. Frankič Oskar 37.70. Konj poljubno: 1. Natlačen Fric 39.40; 2. Železnik Franc 38.76; 3. Kermavner Ivan 38.06. Bradlja poljubna: 1. Janež Karel in Natlačen Fric. (oba isto število točk) 39.43 ; 2. Varšek Ivan 38.03; 3. Jezeršek Ivan 38. Krogi poljubno: 1. Natlačen Fric 39.75; 2. Železnik Franc 38.76; 3. Kermauner Ivan 38.06. Skok čez konja: 1. Janež Karel 39; 2. Natlačen Fric 38.50; 3. Frankič Oskar 38. Oroden deseteroboj: končni rezultati orod- nega deseteroboja so naslednji: 1. Natlačen 311.06, 2. Varšek 302.08, 3. Frankič 298.81. 4. Zeieznik 298.24, 5. Janež 297.03, 6. Jezeršek 290.30, 7. Kermauner 285.85, 8. Vidmar 281.16, 9. Kokot 278.34, 10. Herceg 277.15. Uspeb i plavalnih tekem- 50 m prosto: 1. Jeločnik Albert (FO Ljubljana mesta) 36,1, 2. Zierer Herman (FO Kamnica) 36.2, 3. Bajžl Jože (FO Dev. Mar. v Polju) 39.3, 4. Čufer Helidor (FO Jesenice) 40, 5. Bitežnik Mitja (FO Maribor 3) 42.1. 100 m hrbtno: 1, Jeločnik Albert (Ljubljana) 2.14; 2. Rosman Jože (Dev. Mar. v Polju) 2.38.3; 3. Habjančič Slavko (Maribor 3) 3.44. 50 m prsno: 1. Zierer Ernest (Kamnica) 41; 2, Zierer Herman (Kamnica) 44; 3. Lenger Zvonko (Maribor 3) 46.9; 4. Bitežnik Matija (Maribor 3) 47; 5. Rosman Matija (Mar, Dev. v Pulju) 48.2. 100 m prosto: 1. Jeločnik Albert (Ljubljana) 1.20; 2. Zierer Ernest (Kamnica) 1.35.2; 3. Čufer Helidor (Jesenice) 1.36.9; 4. Božič Dan. (Celje) 1.41.4; 5. Kukoviča Ivan (Dev. Mar, v Polju) 1.57.2. 100 m prsno:* 1. Zierer Ernest (Kamnica) 1.44; 2. Lenger Zvonko (Maribor 3) 1.51.3; 3. Golmajer Pavle (Maribor 3) 1.58. Štafeta 3X50 mešana: 1, Dev. Mar. v Polju (Rajsman Jože, Kukoviča Ivan in Bajžel Jož. 2-27.3; 2, Maribor 1 (Krečič Boris, Vivat Hinko in Horvat Lojze) 2.33.4; 3. Maribor 3 (Lenger Zvonko, Golmajer Pavle in Bitežnik Mitja) 2.54. Za naš izvoz na Slovaško Slovaška trgovska zbornica pošilja naslednje obvestilo: Ker je plačilni promet med Jugoslavijo in Slovaška začasno urejen, a slovaški uvozniki še nimajo na razpolago potrebnih ponudb za uvoz blaga iz Jugoslavije, prosijo jugoslovanske izvoznike, ki 60 prej izvažali v Češkoslovaško in ki bi v bodoče želeli izvažati svoje blago v slovaško republiko, naj pošljejo svoje ponudbe na trgovsko zbornico v Bratislavi Ponudbe naj bodo v srbohrvaščini ali v nemščini.. Naslov: Obchodna komora, Bratislava«. Filmi »Osvajalci vsemira« (Kino Matica). Kar dober ameriški film. vsaj kar zadeva srečno, poučno in nazorno predstavo o razvoju letalstva. Od skromnih začetkov pa do današnje sijajne stopnje nas povede, od požrtvovalnih pionirjev, ki so pogosto morali svojo* smelost in idealizem plačati z življenjem, pa do današnjih zmagovalcev, ki jim nobena razdalja že skoraj ni previsoka nobena višina nedosegljiva. Tudi zgodba o filmskem manuskrip-tu ni napačna, dasi je nekoliko ohlapna, raztegnjena, čez mero sentimentalna in včasih tudi bolj pičlo verjetna; prijetna pa je vendarle. Film si velja ogledati. Delavko opeharil za devet iuriev Pretekli torek je prijela kranjska policija 29-letnega brezposelnega tesarja K. Franca, po rodu iz Rovt pri Logatcu, ki je sedaj nad eno leto živel v Stražišču na račun 40 letne delavke Tončke T. iz Stražišča. Tončka T. se je šele pred enim letom spoznala s Francom, ki je začel prihajati na njen dom in ji kmalu obljubil zakon. Franc K. tega seveda ni mislil resno, pač pa mu je šlo za to, da bi izvabil od delavke denar. Tončka si je namreč s težkim delom na žagi in z varčnostjo v teku 20 let spravila skupaj 9000 din, katere je skrbno hranila za starost. S svojim namenom je prišel Franc kmalu na dan, prosil jo je, naj mu pomaga, ker je brez posla, češ da bo itak kmalu dobil službo pri avtobusnem podjetju, potem jo bo pa preskrbel za starost s tem, da jo bo poročil. Tončka je verjela svetim obljubam in mu v presledkih dajala denar. V nedeljo sta šla Tončka in Franc v Maribor na dvodnevni oddih, kjer sta se po raznih lokalih prav dobro zabavala, seveda le na Tončkin račun. Med najboljšim razpoloženjem drugega dne zahav-nega* potovanja ji je Franc v šali vzel 1000 din in jih obdržal. Kmalu nato se je že manj veseli par vračal domov. V vlaku je Tončka potožila svojemu fantu, da sedaj nima več denarja in da .mu je v teku leta, kar se poznata, zdajala ves svoj zaslužek, t. j. 9.000 din. Prosila ga je, naj si takoj poišče službo in jo poroči, kakor je obljubil. Franc se je po teh besedah ves izpremenil. Brezvestnež se ni oziral na njene tožbe in ji je trdo zabrusil V obraz, da je ne bo poročil, ker je prestara zanj. Že naslednji dan si je Franc začel iskati pravice za odhod v Nemčijo. Bal se je namreč, da bo Tončka prijavila njegovo goljufijo policiji. Tončka je pravočasno zvedela za Francove naklepe in ga prijavila tik pred pobegom v Nemčijo. Franc je pri zasliševanju priznal, da je sprejel od Tončke denar, pač pa trdi, da mu ga je ona sama ponujala. Priznava tudi, da je -nl^nikoli mislil poročili. »vlekel« io je samo zaradi denarja. Franc je bil oddan tukajšnjemu sodišču. v Belgradu Belgrad, 29. junija. Včeraj dopoldne ob 9.30 je prispel v Belgrad nemški pravosodni minister dr. Franok. Na železniški postaji so ga pozdravili nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren, osebje poslaništva, nemški generalni konzul Neuhau-sen in vršilec dolžnosti šefa protokola dr. Fran-geš. Popoldne je dr. Franck obiskal nemški prometni urad. Zatem si je v spremstvu generalnega konzula Neuhausena ogledal nekatere zanimivosti Belgrada in je obiskal tudi vojni muzej. Ob 13.30 je nemški poslanik na našem dvoru Viktor v. Heeren priredil na čast dr. Frančku kosilo, na katerem eo bili tudi pravosodni minister dr. Viktor Ružič ter ponnčnik zunanjega ministra dr. Smiljanič in druge odlične osebnosti. Ob 17 je priredil pravosodni minister dr. Ružič na čast dr. Frančku čajanko v golf-klubu. Po čajanki se je minister dr. Franck odpeljal na nemško pokopališče na Banovo Brdo, kjer je položil venec. Ob 19 se je odpeljal na Avalo, kjer je položil venec na grob neznanega vojaka. Ob 23.10 je dr. Franck zapustil Belgrad. Šport v zadnji minuti ,.Pr.®nc Kukuljevič zmaguje naprej. Franc Ku-kuljevic ki je premagal predvčerajšnjim Ameri-kanca Mac Neilla, je včeraj premagal še Kitajca Choja. V naslednjem prinašamo nekaj rezultatov včerajšnjega dneva: Kukuljevič—Cho (Kitajska) 6:4. 7:5, 6:3, Szi-gethy Madžarska) - Van Swol (Holandija) 8:6, 6:4, 6:4, Elwood Cook (USA) - Rogers (Irska) Br,1«,lon (Francija) - De Stefani (Italija) 6:4, 6:4, 6:8, 6:4; Smith (USA) - Cejnar {Cešlca) 6:3, 6:2, 5:7, 1:6, 6:1; Shayer (Anglija) -8iba (Češka) 7:5, 7:0, 9:7; Ghaus Mohamed (Indija) - Tloczinski (Poljska) 6:0, 6:3, 6:4. Y damskih posamičnih partijah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Cooke je premagala Ingram s 6:4, 7:5, Brown Couquerque s 7:5, 6 ", San Donnino Brace s 6:4, 6:2, Henrotin Dietzovo s 7:5, 6:3. Wheeler Ellis 6:3, 7:5, Halff King s 6:1, 6:2, Mathieu King s 6:1, 6:0, 0’Connel Bere-sco s 6:3, 6:2, Huntback Sergeant s 6:33, 10:8, Woods Pannetier s 7:5, 4:6, 6:1, Mc Pherson Cle-ments 6:3, 1:6, 6:4. V Parizu je zdaj v teku profesionalni teniški turnir za prvenstvo. Vines je premagal Tildena z 8:6, 10:8. Budge Stoeffena s 6:4, 3:6 in 7:5; v igrah v dvoje pa sta Budge in Stoeffen zmagala nad Tildenom in Vinesom z rezultatom 6:4, 6:2. JOE LOUIS — TONY GALENTO K, O, Pred 40.000 gledalci je bil v Yankee Stadionu boksarski dvoboj med svetovnim prvakom Joe Louisom in Tonyjem Galentom. Že skraja 6e je videlo, da je Galcnto le mož velike telesne moči in čvrstih, masivnih dimenzij, videla pa se je tudi, da o boksu nima dosti pojma. V tretji rundi je sicer zbil Louisa, ki se je neprevidno razgalil, z močnim direktom na tla do dveh, zato pa ga je v četrti in zadnji rundi Louis počil tako strahovito, da je odletel iz ringa med gledalce in bi se bil občutno pobil, če bi ga ne ujeli gledalci. Bil je knockoutiran v četrti rundi. S pivom in z viržinko tedaj ni nič. »Boksajoči gostilničar, pivski 6od ali Tony dve toni« je najbrž zadnjič boksal z Louisom. V septembru ee bo Joe Louis moral pomeriti z izredno nadarjenim mladim boksarjem Lou Novo. Za ta match že zdaj vlada V-Ameriki veliko zanimanj«; tudi Louis sam je izjavil, da je Lou Nova prav nadarjen in da ga čaka še lepa bodočnost. Ljubljana od včeraj do danes Tako lepega vremena, kakor je bilo tale zadnja dva dneva, za Vidov dan ter za praznik svetega Petra in Pavla, v našem mestu letos menda še ni bilo. Ljubljana je bila skoraj prazna, zlasti popoldne si na ulicah le stežka srečal kakšnega samotnega sprehajalca. Praznična dneva v L:ub*?ani Na Vidov dan je bila v Ljubljani v stolnici svečana služba božja v spomin Vidovega dne. Udeležili so se je polnoštevilno zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Povsod so bile tudi prav lepo uspele svečane proslave tega zgodovinskega dne. Na praznik sv. Petra in Pavla je slavila šem-petrska fara. Od blizu in daleč so prihitele v cerkev k slovesni službi božji množice meščanov in okoličanov. Kopalna sezona v polnem razmahu Že na Vidov dan, še bolj pa včetaj, so pohiteli številni meščani v prirodo; v senčnate gozdove in na gore so jo mahnili nekateri, drugi pa so se podali kar k bližnjim vodam. Živahno je bilo na Savi, na Ljubljanici, ob Gradaščici; ljudi 400 m prosto; 1. Jeločnik Albert (Ljubljana) 7.17; 2. Čufer Helidor (Jesenice) 8.17 in 3. Golmajer Pavle (Maribor 3) 11.8.3. se je zlasti po kopališčih kar trlo. Zdelo se je, kakor bi se k Savi preselilo pol Ljubljane. Kopališče SK Ilirije je bilo tako polno kakor že zlepa ne. Kam pa naj bi se ljudje ta dva dneva sicer tudi dali? Za izprehode je bilo skoraj da zares že prevroče, solnce je pripekalo, da je bilo joj in prejoj — kakor so predvsem ugotovili tisti, ki so si včeraj privoščili preveč izdatno solnčno kopel. Marsikdo nocoj ni mogel prav nič kaj dobro spati, ker se je bil preveč opekel po životu. Lepo vreme se je obdržalo tudi še danes, čeprav je bilo davi nebo prekrito z oblaki, ki ta dan niso obetali nič dobrega. Megle in oblaki pa so se razkadili, dobili sino spet poletno vroč dan. katerega bodo zlasti veseli ljudje, ki imajo čas za kopanje. Obso;e vredno snubl.cn.e občinstva Ko so se vrnili iz Trsta naši pridni operni delavci, so nam povedali najstrožje obsoje vredno dejanje, ki ga je bil zakrivil neki član naše opere, gospod R. P., ki je po rodu pristen Slovenec, pa se jezika menda sramuje tako, da ima vsega pre-pletencga s hrvaščino. V času, ko je tako važna naša narodna zavest, je ta gospod napravil v gledališču, da bi si poskrbel za večji aplavz, gesto, ki je ni mogoče oprostiti, in je to gesto tudi po-novil. Od gospoda, ki jo Slovenec, pa najrajši, kakor pravijo, govori v drugem jeziku, česa drugega tudi ni bilo pričakovati. Taka dejanja pa se ne brišejo. Skrivnost smrtne megle »Nel Nili centa ti ne moreni posoditi!« Vse zanimanje grofovo za osebo Devornyja se je zdelo, da je splahnilo. Veke so se stisnile, glava je omahnila težko in trudno proti naslonjaču stola. »Ne posodim ničesar«, je ponovil detektiv s poudarkom »Toda plačam vse, kar bova danes spila.« Grof se je odločil spet odpreti svojo oči. »To je čisto isto«, je zmučeno mrmral, »emu neki bi potem rabil tvoj denar?« Z vso težavo je s sunkom, ki je ravno zadostoval, premaknil gornji del svojega telesa od naslonjača do roba mize. Polagoma je postajal vedrejši. Z malomarno kretnjo je odrinil dekle od sebe in se nekajkrat popraskal po svoji raztrgani srajci. Potem je ukazujoče poklical natakarja. »Whisky! Človek božji, daj, zgani se vendar!« Takoj nato je bil kakor bi se bil prerodil. Zdelo se je, da je alkohol delal v njem čuda. Neprisiljeno je klepetal, pripovedoval šale, se smejal in neprestano pil, kozarec za kozarcem. Sijajen človek, če ima zadosti »snovi«, si je mislil Devorny ter ga z največjim užitkom gledal, kako je kozarec whiskyja —■ sodi se je bil po vsej verjetnosti zaradi svojih načel odpovedal — prinesel do ust. Zdelo se je, da je neznansko srečen. Smeje je izpraznil Devorny svoj kozarec na grofovo zdravje. ni. Ulične svetilke so že davno ugasnile. Ob motnem jutranjem svitu je zapeljal pred Devornyjevo hišo taksi. Vrata so se odprla, detektiv je prožno skočil iz voza in prilično brezobzirno potegnil za seboj do nezavesti pijanega grofa. Vlekel je svoje breme do hišnih vrat in pozvonil. Preteklo je nekaj minut, predno so se odprle težke železne duri. Končno so zarožljali ključi. Alfonso, oskrbnik hiše je stal ponosen in zravnan pred svojim gospodarjem in pomilovalno gledal na kup nesreče, ki je ležal zraven. »Mož bo menda bolan«, je dejal z obžalovanjem in nasršil obrvi ob tem zamolklem vprašanju. »Alfonso pograbi! Takoj!« je zaklical smeje Devorny. Sluga je ubogal. »Na čem je bolan ta nesrečnež?« je poizvedoval, potem ko sta ga s precejšnjo muko privlekla v Devornyjevo spalnico »Zastrupljen je z alkoholom«, se je glasil kratek odgovor Alfonsove oči so se izbuljile in zastrmele. Devorny jo z urno kretnjo odvrgel raz sebe suknjič in telovnik ter se molče pripravljal na to, da bo grofa slekel Alfonso ga je začuden gledal in mu menda sploh ni prišlo na misel, da bi svojemu gospodarju pomagal. »Čuj, ti Alfonso«, je pojasnil mirno detektiv. »Tukajle ti predstavljam grofa Kenntlburyja. Sicer ta trenutek no vzbuja kaj posebnega vtisa — to bo držalo —, vendar pa se bo izkazal kot zelo uporabljiv.« »Smrdi mendn po... patoki«, se je pritožil slugo polglasno in pritisnil na nos svoj parfumirani robec. »0 grofih nisem nikdar kaj dobrega mislil«, je skoro neslišno po kratkem premoru nadaljeval, »toda tale pogled je izruval zadnji ostanek spoštovanja pred plavokrvnim človeškim slojem iz mojega srca. S tem človekom ne bi rad imel nobenega opravka, sir John«. Devorny je med lem svoje delo opravil. Grof je ležal kot nebogljenček gol na otomani. Tedaj je vrgel detektiv čezer odejo in opazoval s pomilovalnim obrazom pomečkane kos obleke, ki jih je vrgel čez naslonjač. »Alfonso«, je dejal mirno, okrog ust pa mu je zaigral p« milovalen nasmeh. »Ce ti je po volji ali ne, — 8 tem človekoi boš imel opravka. Pa ne premalo! »Na noben način, sir John«, je ugovarjal sluga resno i odrezano. »Zapisano stoji; nikar ne sledi zlim ljudem in n želi, da bi bival pri njih. Kajti njih srce hlepi po škodi in nj hove ustnice svetujejo k nesreči.« Devorny je glasno zakašljal, s Čimer se mu je posreči] zadržati smeh. »Kaj ne?« jo vljudno povpraševal, »ti si bil prav gotov danes spet pri bratih krščanske vede?« Alfonso je spoštljivo prikimal. »Slišal sem čudovito pridigo,« je priznal. »Bilo je krasru Imel sem občutek, kakor da bi vse zemeljsko padlo raz men kot luskine od kita,« »Kit vendar nima luskin. Zdi se mi, da je tvoj pridig« kaj slabo podkovan v naravoslovju.« »Saj je govoril o ribah no splošno«, je popravil Alfons »Saj bi tudi vi enkrat lahko prišli k našim zborovanjem, sir »Nikoli, Alfonso«, jo izjavil svečano Devorny. »V svo koži se počutim kar dobro. Toda, vrniva so k grofu: ta m< Im ostal tukaj pod tvojim varstvom. Ti boš zanj skrbni, f krmil in... hm... in napajal. Po vsej verjetnosti bo to ce poglavitno — napajati! Vse naj ima, kar hoče, razen lega ed nega; pod nobenim pogojem ne sme zapustiti hiše. Si ri zn mol?' Alfonso je presenečen sklenil roki nad trlavo. Od tu in tam Šef italijanske policije, Arturo Bocchini, je prišel v torek na obisk v Belgrad. Na postaji ga je sprejel upravnik mesta Belgrada v družbi načelnika notranjega ministra Kerševana. Razvrščena je bila tudi častna četa policajev z godbo, Bocchini bo ostal v Belgradu en dan. Ogledal si bo policijske institucije, nato se pa vrnil v Italijo. Pet smrtnih žrtev go v nekaj letih povzročili strupeni plini v Hisar banji blizu Tetova. Zdravilno vodo so odkrili pred 16 leti. Preiskava je dokazala, da je v vodi sicer mnogo strupenih plinov, vendar pa se z zmernim zdravljenjem lahko zdravijo kožne bolezni. Nepoučeni ljudje, ki so se v kopališču zdravili, pa so mnogokrat prekoračili dovoljeni čas kopanja in se zastrupili. Peta žrtev je bil pred nekaj dnevi neki starec, ki se je predolgo kopal in se zadušil. Oblasti so zaradi tega dogodka odredile, da mora imeti kopališče nastavljenega strokovnjaka zdravnika, ki bo znal bolnike nadzirati in jim odrejati čas kopanja. Desetkrat manj bero bel«rajske žene kakor pa moški. Najbolj redni gostje belgrajskih javnih knjižnic so dijaki in mladina sploh. Najrajši bero moderna iževna dela in klasike, le ženske segajo rade po sentimentalnih romanih. Od slovenskih književnikov bero najrajši Cankarja in Finžgarja, nato pa Prešerna. Na poseben način pa je organiziral izposojanje knjig lastnik neke ruske izposojevalnice. Na kolo natovori knjige in jih razdeli med tiste odjemalce, ki so knjige naročili. Obenem pa spet pobere pri njih naročila za prihodnjih štirinajst dni. Na splošno pa pravijo bel-grajski knjižnižarji, da tam ljudje še ne cenijo lepe knjige v tisti meri, kakor bi zaslužila. Predpise o dostojnih kopalnih oblekah je izdala tudi belgrajska občina. Kopalci na Savi se na te predpise niso dosti ozirali, misleč, da so predpisi pač predpisi, a da jih nihče ne bo izvrševal. Policija pa je poslala na vsa kopališča detektive, ki so pregledali, kdo se je proti dostojnosti pregrešil. Neopazno je detektiv obvestil službujočega orožnika, ki je kopalca legitimiral. V nekaj dneh se je nabralo več ko sto takih, ki bodo morali policiji odrajtati po sto dinarjev kazni zaradi nedostojnih kopalnih oblek. Okrajnega glavarja v Danilovgradu v trni gori ki je zlorabljal svojo oblast, je dala oblast zapreti. Glavar Dilovan Ilič je dobil priimek »Belvederac«, ker je dal pred tremi leti v Bel-vederu pri Cetinju streljati v množico, da je padlo več nedolžnih žrtev. Tudi pred decembrskimi volitvami se je obnašal podobno. Nepričakovano in brez pravega vzroka je dal orožnikom nalogo, naj poženo s trga vse tiste ljudi, ki so bili pristaši opozicije. Tako je prišlo do spopada med orožniki in ljudmi. Smrtno'zadet je padel en moški, a neko 16 letno dekle je bilo ranjeno v nogo. Glavar se je znal preiskavi spretno izmikati, toda končno ga je le doletela zaslužena kazen. Po nalogu ministrstva so ga vtaknili v sodne zapore, kjer bo sedel do razprave. Strašno nož so preživeli med torkom in sredo ljudje v vasi Sutotinac pri Aleksincu v Srbiji. Proti večeru se je med grmenjem in treskanjem vsula ploha, ki se je spremenila v naliv. Ž bližnjih hribov so se začele valiti v dolino cele deroče reke, ki so odnašale vse, na kar so naletele. Okrog osem metrov je bila visoka ta voda. Najprej je hudournik podrl občinsko hišo, v kateri so bili štirje stražniki. Dva sta utonila, dva sta se pa rešila. Še strašnejša usoda je zadela družini kmetov Dragomirja Radiča in Aleksandra Trivunca. Pridrla je bila voda in kar odtrgala hišo. Obe driizini sta utonili, živ je ostal edinole Radičev sin, ki ga takrat ni bilo doma. V celem je utonilo enajst ljudi. Več desetin hiš je voda odnesla, z njimi vred pa izredno veliko goveje živine. Škoda znaša več milijonov. Neverjetno pozabljiv je bil sarajevski trgovec Josip Kampus. Pred nekaj dnevi je pozval svojega hišnika, naj mu očisti stanovanje. Sam je odSel v mesto, a na poti se je spomnil, da je bil iz opreznosti in iz liojazni pred kakim vlomom skril svoje vložne knjižice za okroglo 600.000 di-jev v domačo peč. Ko je pritekel domov, je našel v peči le še pepel. Hišnik je bil smeti zmetal v peč in potem vse zažgal, kampus pa hišniku ni hotel verjeti ter ga je ovadil policiji. Trdno je prepričan, da je hišnik hranilne knjižice našel in jih skril. Tri pastirje je ubila strela ▼ vasi Vladojevi-Čih pri Sarajevu. Pet pastirjev je zalotila nenadna nevihta. Otroci so v naglici skočili pod košato hruško in tam vedrili. Tedaj pa je udarila strela in ubila na mestu tri pastirje, dva pa samo omamila. Isti čas pa je strela udarila tudi v hišo revnega kmeta. Stanovalci so pobegnili na prosto, takrat pa je strela udarila ponovno in hišo porušila. Mazač, ki zdravi božjast, vrtoglavico in slične bolezni, se udejstvuje že nekaj let v Sremu. Piše se Rada Jakovljevič. Pri nekem kmetu, ki je bil prav tako mazač, je podedoval tajno o neki »zdravilni« vodi in nekem mazilu. Bolezen pa zdravi na ta način, da bolniku prereže žilice pod jezikom in mu pušča kri. Nato rnu z »zdravilno*: vodo namaže rano in kri preneha teči. Mož trdi, da po uspelem puščanju krvi vsakemu bolniku odleže ter se bolezen ne pojavlja več. Med preprostim ljudstvom si je Jakovljevič pridobil velike simpatije in zato tudi lepo zasluži. Kako dolgo bo izvrševal svojo >prakso«, je težko reči. Verjetno je. da bodo posegle vmes oblasti in mu kot nepoklicnemu onemogočile zdravljenje, kakor so onemogočile Že nekaj mazačev, katerih je bil prav Srem poln. Poklicno posvetovalnico vzdržuje že osem let Trgovska zbornica v Zagrebu. Posvetovalnica dela skupno z izvedenci s klinike, bolnišnice, in proti-jetičnega dispanzerja ter nasvetuje mladim ljudem, katerim poklicem naj se posvetijo. Lani je iskalo nasveta okrog 1300 ljudi. Zdravniški preiskavi sledi psihološka, da se ugotove telesne in duševne sposobnosti mladeniča In po rezultatu Preiskave odloči, kateri poklic bi ustrezal. Zani-r*?'v° je, da se mladi rod najbolj zanima za trgov-g Poklic med obrtniškimi pa najbolj za krokava bitka se je bila med dvema skupi nama kmetov iz Vežišta pri Bjelovarju. Iz neznanega vzroka sta se skupini, ki sta se srečali, spoprijeli. Mrtva sta obležala dva, Tomo Košak in rrnnjo Srebačič, šest pa je bilo ranjenih. Vsi £r?;fP 80 *° pred šestimi meseci morali pred »odlitem zagovarjati zaradi udeležbe pri umoru •■govca Borovnika. Tomo Košak je bil obtožen celo ot kolovodja. Zaradi pomanjkunja dokazov so '.ys* oproščeni, izvzemši Košakovega sinn, ki je obil šest mesecev. l*0 toli okoliščinah menijo, da Norovnikovo »utli. ‘,v*ri' kl " !v“‘ * V severovzhodni steni Jalovca se je ubil Dušan Klepec Rateče-Planica, 30. junija. Včeraj zjutraj navsezgodaj 60 odšli iz Tamarja proti Jalovcu štirjt ljubljanski plezalci: v prvi skupini je bil akademik-jurist Dušan Klepec z nekim svojim prijateljem, v drugi pa brata Deisingerja. Deisingerja sta odšla plezat zahodni greben Jalovca, Klepec in rtjegov tovariš pa sta vstopila v severovzhodno Jalovčevo steno ter plezala smer inž. Horna. Deisingerja sta svoj vzpon opravila srečno, ko pa sta se vračala skozi kuloar, sta na 6negu opazila črn predmet: približala sta se mu in na svojo grozo spoznala, da je bilo to truplo Dušana Klepca. Mladi fant je pri padcu dobil najhujše poškodbe po glavi, hudo pobit pa je bil tudi po telesu. V steni sta zagledala njegovega tovariša, ki jima je zaklical, naj gresta po pomoč, ker 6e je zaplezal, povedal pa jima je tudi, da je do nesreče prišlo zato. ker 6e jima je utrgala vrv Nesreča se je primerila približno ob 11 dopoldne. Klepec je padel iz velike višine. O nesreči je bila kmalu obveščena reševalna ekspedicija SPD v Ratečah. Vodstvo je prevzel pokojnikov prijatelj Uroš Zupančič, tvorili pa so jo J. Mežik, J. Benet in J. Erlah iz Rateč. Odpravila se je takoj v steno ter po velikem trudu spravila KlepČevega tovariša iz 6tene na varno. Dušan Klepec je bil slušatelj ljubljanske univerze, miren in priden fant. Zadaja leta se je navdušil za gore ter 6e je z vso ljubeznijo posvetil plezanju. Preplezal je večkrat triglavsko severno steno v večih smereh, njegov največji uspeh pa je bil zelo težavni vzpon po vzhodni steni Prisojnika, ki sta jo z Urošem Zupančičem preplezala v novi smeri. Zdaj je tragična usoda hotela, da je izgubil svoje mlado življenje v steni, kateri je bii plezalno absolutno dorasel in je mnogo lažja kot so številne stene, ki jih je bil že preplezal — Naj mu bo lahka zemlja! Njegovi prijatelji ga bodo ohranili v trajnem spominu! Vremensko poročile »Slovenskega, doma« Kraj Barometer sko stanje Temperatura v C S5 53 i: -s s,- c c X — P Veter (emer, j» kost) Pada- vine , « ‘s «5 , xr. is s m/m vrsta Ljubljana /64'- 2o-l 14-fc 84 IG u — Mariboi /04-9 26-1 13*i 70 11 0 — — Zagreb 707-b 27-0 14-0 oL 3 NE. — — Belgracf 704-3 27-0 160 10 u — — Sarajevf 765-V 27 "C 14-C 8 10 w, — — Vis 763-1 24* 15-0 DO 0 NW, — Splii 764-1 32-0 211 5(j 0 0 — Kumbo/ 761-3 31*i 211 40 NE, — Rab 765-1 >7-0 19-( 40 2 SW, — Ouarovnu- 761- 31-0 22-C -16 6 SSWB — — Morilec lovskega čuvaja pred senatom Ljubljana, 30 junija. Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja danes že v drugič ta teden zaseda, da sodi o umoru lovskega čuvaja. Javno obtožbo zastopa drž. tožilec dr. Lučovnik. Umora je obtožen po § 167/1 kaz. zak. 21 letni Anton Lavrič, doma iz Dobovice. občina Dole. Z lovsko puško je ustrelil v desno sence lovskega čuvaja Josipa Odlazka na njegovem domu. Ozadje strašnega dogodka je bilo to-le: Zapriseženi lovski čuvaj je 12. marca letos v lovskem revirju inž. Hansa Žmavca — tako navaja obtožnica — zasačil dva divja lovca Toneta Okraj-ška in Viljema Božiča. Bilo je okoli pol 14. Pozval ju je, da odložita puški. Po daljšem prepiru in obotavljanju 6ta odložila puški, ki ju je potem Odlazek zaplenil in odnesel domov. Okrajšek Tone je pa hotel na vsak način dobiti svojo puško nazaj. Poiskal je v gostilni svoje znance in prijatelje in jih je naprosil, da naj gredo ž njim do lovskega čuvaja Odlazka. Mimogrede je Lavrič Anton doma vzel svojo puško in nabasal obe cevi. Okoli pol 18 60 6e pojavili pred čuvajevim domom in začeli demonstrirati. Kričali so ko divji in zahtevali^ »Puške nam vrni!« Čuvajevo hišo so tako rekoč oblegali. Čuvaj *je odprl okno in odvrnil: »Puške ne dam!« Pomeril je s svojo puško v zrak V tem trenutku pa je počil strel. Oddal ga je obtoženi Lavrič. Šibre so zadele lovskega čuvaja naravnost v desno sence. Čuvaj se je zgrudil na tla in je kmalu r.ato umrl. Strel je biL oddan iz bližini kakih 7 m. Lavrič je pozneje orožnikom prignal, da je on ustrelil lovskega čuvaja. Izgovarjal se je, da je bil močno vinjen in da ni meril naravnost v čuvajevo glavo, marveč ga je hotel le nekoliko ostra-šiti. Nikakor ni imel namena čuvaja ustreliti. Bil je zgolj slučaj, nesreča. Razprava ob sklepu lista še traja. Strašen umor Brtežnikove v Stožtcah Ljubljana, 30. junija! Ludvik Bitežnik, 20 letni kotlar, zaposlen pri »Kotlarki« v Kolodvorski ulici je včeraj kmalu po tretji uri zjutraj pritekel na policijsko stražnico, ki je nastanjena na Tyrševi cesti, v prostarih nekdanje mitnice pri artilerijski vojašnici in stražnikom naznanil, da je njegova mati pravkar zvršila samomor. Stražnica je o tem telefonično obvestila dežurnega uradnika g. Branka Lovrečiča, ki je nato že ob 4 zjutraj odšel s 6anit ,6vet. dr. Lužarjem v Stožice v Hutarjeva hišo, ki spada še pod ljubljansko občino. V suterenu 6tanuje tam 51 letni delavec, zaposlen pri tesarju Kregarju Valentin Bitežnik, doma iz Bat pri Gorici, ki so je aprila letos priselil v Stožice, ko je poprej več let stanoval v Dravljah. Policijski komisiji, ki je bila prvotna obveščena, da se je nekdo obesil, 6e je nudil v Bi-težnikovem stanovanju grozen prizor. Na postelji je mrtva ležala 52 letna Alojzija Bitežnik roj. Mar-cuzzi, tudi doma iz Bat pri Gorici, glava ji je pri nočni omarici visela nizaol. Pri postelj je bila velika luža krvi. Globoko je imela Bitežnikova prerezan vrat, grlo in sapnik. Že način, kako je bil vrat prerezan, je izključeval možnost kakega samomora. Sumljivo je bilo takoj na prvi pogled tudi, i'ce 'edna igra Radijski orkester. Drugi programi Petek, 30. junij*. Belgrad: £0 Zagreb - Igra — Zagreb: 20.30 Mandoline — 21 Prenos iz Italije — Praga: 20.15 Instrumentalni kono. — 21 Lieztova simfonija »Faust« — Sofija: 19.45 Smetanova opera «Pro-dana nevesta« — Varšava: 21 Zbor. ork. in solisti — Budimpešti: 20.50 Cig. ork. — 22 Operni ork. — M Plesna gl. — Tr.it-Milan: 17.15 Violina — 21 Opera — Rim-Bari: 21 Simf. ko ne. - K "tiipsbrr g-Stuttgart : 00.15 Vojaška godba — Hamburg: 20.15 Leharjev več^r — Vratislava: 19 Brahmsove skladbe — Monakovo: 20.15 Liszt-\Vagnjr — Strasbourg: 20.30 Hicharda Straussa festival. Sobota, 1. juliji. Belgrad: 20 Bohemski večer — 21.30 Mozartove skladbe - Zagreb: 20 Pevski koncert — 20.30 Kitara — 20.45 Zab. kone. — 21.45 Saksofon — Praga: 19.20 Mandoline — 20 Pisrn spored — Sofija: 19.30 Ork. konc. — 20 Violina — 21 Lahka gl. — Varšava: 21 Opereta »Povodna deklica.« — Budimpešta: 2(1.10 Konc. prenos. — 22 Plesna gl. — 23 Cig. ork. — Trat-Milan: 17.15 Plesna gl. — 21 Puccinijeva opera /Tosca« — Bim-Bari: 21 Opereta «11 pastore musicista« — Dunaj-Monakovo-Hamburg: 20.15 Plesna gl. — Berlin: 2015 I/etalska godba — Strasbourg: 21.15 Mozartove skladbe. Duhovni otroci boljševiškega režima so «• pokazali vredne svojih učiteljev, a nevredne svojega častnega naroda. lepem ja zapazil, da že drugo nasprotnikovo letalo pada. Drugi sovražnik pada v plamenu 1 Misel na rešitev je spet poskočila v Courtneyu. Bilo mu je, da bi samega sebe potrepljal po rami in si dejal: »Ha! Dobro meriš danes, Courtney!< Toda že je bil pri njem oni tretji. Videl je, kako se je črni križ na spodnjih krilih zapodil na njega. Ko se je Nemec obrnil, je Courtney zagledal na trupu njegovega letala mrtvaško glavo s prekrižanima kostema. To znamenje je dobro poznal. Odkar je bil prevzel poveljstvo na letališču, je na tihem čakal, kdaj mu bo dano srečati se z njim. Letalo z znamenjem mrtvaške glave je bilo letalo von Richterja. Torej je Court-ney navsezadnje le naletel nanj, in to prav danes I Von Richter mu je prišel čisto blizu. Zdaj sta bila sama na sinjem nebu. Vse naokrog je bilo tiho. Fronta je molčala, kakor da vsi ljudje tam doli prisluškujejo dvoboju, ki se bo začel dva tisoč metrov nad njimi vsak trenutek. Courtney in von Richter nista Še streljala. Krožila sla in skušala priti drug nad drugega. Zalezovala sta se kakor dve zveri, ki bi radi druga drugo prekanili. Včasih sla za trenutek ustavila celo motorje in na nebu je nastala po šastna tišina. Potem pa se je kar nenadno začelo. Nič nista več gledala, kje je kateri. Vilu sta se in se podila drug okoli drugega, si drvela nasproti, kakor da se hočeta zaleteli in se raztreščiti, pa se spet zadnji trenutek izmaknila udarcu ter med rezgetajočim streljanjem Švignila navzgor ali navzdol. Njun ognjeni boj je na sinjem nebu risal črne čudne črte. Pisala sta z njimi zgodbo svojega spopada, pisala sta v malem zgodbo te strašne vojne, v kateri je vstal človek proti človeku in se bil, dokler nista bila oba uničena... Bili so to strašni trenutki. Courtney je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Poskusil je vseh tisoč in tisoč umetnin ter zvijač, katerih se je bil naučil v dveh letih bojev. Dvigal se je in padal, se preobračal, letel zdaj obrnjen 1 glavo navzdol, kadar je opazil, da je nasprotnik nad njim, da mu ne bi nastavlja! glave za tarčo, ftvigal je navpično navzdol proti zemlji, dokler ga nt začel dušiti dim, ki je vstajal iz gorečega mesta lam doli. Potem je spet med divjim grmenjem planil navzgor in se vrtel, da bi zmedel von Richterja. Zdaj pa zdaj se mu je zdelo, da nasprotnik popušča. Pamet mu je govorila, naj izkoristi te trenutke ter mu uide. Nekaj minut, pa bo na oni strani na varnem ... Toda tega mu ni pustil ponos. Nikdar *e ne bo umaknil pred Richterjem, nal-innnj pn danes, ko je vendar enkrat prišla prilika za obračun s tistim, ki je pobil toliko mlndih njegovih pilotov. je gledati, kdaj fca bo spet dobil podse. Nič ni premišljal, nič ni gledal, gnala ga je naprej zapoved, ki jo je samo čutil nekje globoko v sebi, zapoved, da se mora biti na življenje in 6mrt, če se hoče refiiti. In rešil bi se bil zdaj nenadno tako radi Kar v trenutku se je v njem glasila strašna žeja po življenju. Vse, samo umreti ne, samo danes še ne umreti 1 Za trenutek se Je ozrl čez fronto na ono stran, kjer so ga čakali Scott in tovariši. Tam je bilo vse mirno. Vrhovi hribov so tekli v rahlih sinjih črtah, kdo ve, kam da je človeka prijelo koprne-nje, če jih Je pogledal. Kaj bi dal, če bi se mu posrečilo premagati še enkrat teh trideset ali petdeset kilometrov in se še enkrat spustiti na zeleno trato pred gradom, Se enkrat stisniti roko tistim, ki so ga tako lopo čakali, šo enkrat kreniti s tovariši v točilnico in prespati še eno mirno, spokojno noč! Toda ni bilo mogoče dolgo hrepeneti in premišljati. Strojnice so ga s svojim smrtnim tiktakanjem priklicale naznj. Njegova strojnica je bila ta čas utihnila, zdaj jo je spet pognal, da se je njeno rezgetanje pridružilo šklepetanju nemških. Tak, tak. tak, lak. Je pelo po zraku. Nenadno je zapazil, da je zadel tudi drugega Nemca. Ni vedel, ne kdaj, ne kako. Zdelo se mu je, da ni na nobe-< nega nič posebno meril, toda kar nn Nemci so bili zdaj tik pred njim. Njihove strojnice so se oglasile in začele pikati v Courtneyevo letalo. Courtney je zagnal motor do kraja in naredil nekaj vratolomnih preobratov, da hi zmešal sovražnikom streljanje. V trenutku se je znašel nad nemškimi letali, ki so se nekaj ča»a lovila in ga spet skušala dobiti na muho. Nekaj časa je bil Courtney na boljšem. Njegova strojnica je začela svoje delo. Nemci so se vili in vrtinčili okoli njega kakor preganjani komarji, toda niso mu mogli do živega. Strojnice so klepetale z vseh strani, krogle so odletavale od kovine na letalih. Vsakdo je skušal nasprotnika zadeti tam, kjer je bil najbolj občutljiv: v motor ali pa ubiti pilota, ki je ravnal z motorjem, z letalom ln s strojnico. Courtney je nenadno zagledal enega od Nemcev malo spredaj pod seboj. Nasprotnikov položaj je bil tak, kakor da se mu je nalašč nastavil za tarčo. Oourtney se je držal prav nad njim. Ni videl drugega pred seboj kakor glavo nemškega pilota * čeladi. Nameril je strojnico v prostor, kjer je sedel pilot ter pritisnil z vso silo na vzvod. Ko je strojnica zaregljala, je videl, da se je Nemec obrnil kakor da hoče pogledati, kje jo nevarnost. Ujel je pošastni izraz njegovega obraza, zakrinkanega z naočniki in sajastega. Toda že tisti trenutek je Nemčeva glava omahnila kakor odsekana. Njegovo letalo se je zamajalo, začelo kolovratiti. Courtney je drvel za njim ter ga neprenehoma obstreljeval, dokler se ni obrnilo proti tlem. Enega je le sestrelil! Malo si je oddahnil, toda ni utegnil čakati, da bi videl, kdaj se bo z zemlje pokazal dim in plamen. Oslala Nemca sta bila že spet ob njem, treba se Je bilo pognati naprej. Nemške strojnice so začele nevarno pikati okoli njega. Zazdelo se mu je, da ga je nekaj vročega podrgnilo po roki. Zato se Je spet dvakrat, trikrat prevrgel in se skušal izviti nad nasprotnika. Naprej, aamo naprej! Tudi to pot se mu je posrečilo in začel «*8ov*Btkl dem« lihajc ntk delavnik »b 12. Heeetea naroftaloi 11 din. m loo««in»