dogodkov SVE GLASILO SLOVENSKE: NARODNE PODPORNE JEDNOTE nK^bon« Uwr>da!a 4m gTO-~YEA* XVL S^-^T^TZ fira^aftgaT« Chkmjo,lil, .obotn, 14. fnbmnrjn (F*. 14), STEV.—WMBRR 47. jj r ■ A—......I f— ■«111— ml .uei.,1 —-U HOS- Am* mi Ort. a. laiT .-.k^^ —, W t^ »aia. DANAŠNJA M DRUŽB* H MORAH OBTOŽUJ! POUČIJO ! Policijski načelnik pa sodnika. - ChictfO, Zli. — Velika porota ttsliiuje sodnike, duhovne in so-jeialne delavce o prostitneiji in njeni zaščiti. | Sodnik Daniel P. Trud«, ki je uoločen moralnemu sodišču, je napravil zelo značilno izpoved, ki ggBProtljtfje moralnost sedanje človeške družbe. Sodnik je rekel 'Profiti iz prostitueije snaiajo na leto trinajst miljonov pet sto tisoč dolarjev. Od tega profita gre del policiji. Do tek itevilk se pride na ta način. Tukaj je pet ito hiš sramote in v vsaki hiii je pet deklet, ali sknpaj dvs tiso« pet sto deklet. Vsaka dekle more na dan zasluiiti petnajst dolarjev u svojega "moža". To snese se dem in trideset tisoč dolarjev ns ' • Vp.-t • • :|v.. . KROJAŠKI POD PR New York, M. T. — Ko oe nastopili v Združenih državah ljud-je in so pričeli pridigati, da bp ves svet poboljšan in se ljudje Spremene v same angeljčke, ako bo prepovedano izdelovati in prodajati opojne pijače, so drugi ljudje mislili, mi imamo pa druge pripomočke, da oodr.vimo bolno človeško družbo. Prvi oo oe organizirali v Protisalunski ligi, drugi pa v Protitobačni ligi. Protoni jonalni političarji oo ljubkovali s temi protiligarji, misleč, da jim teko ljubkovanje ne moro Škoditi, prinese jim pa le glaoave [pri volitvah. Profesijonslni poli tir s rji so zidali v oblake, proliU-gsrji so pa znali izrabiti svojo dozdevno politično moč. In tako | Je prifilo, da je protisalunska Ugi kmalu dosegla svoj cilj, v državi Utah je pa ProtitobaČna liga iz- pride v Rusijo kot gost sovjetoke vlade. Borah je oprejel vabilo J Borah le dolgo časa priporočaj vpostavljenje diplomatiČnili Hi I ! kov med Rusijo in Združenimi drŽavami ; ' - OBDRŽATI HOČEJO DELO OD * ▼ to staro priganjaško napravo oo tako saljubljeni, da h no more-V • jo ločiti od nje. ns tfabash nikdar nndlo|uje policija in nikdar ne bosta zaprti, dokler ee kdo drugi ne zavsame /.n stvar. / ■V okraja policijske postaje [ns Pes Plainesovi oesti je devetnajst hiš, ki uživajo varstvo. V okraju policijske postaje na War-renovi oesti je deset takih hiš, in irideset takih hiš je v dUtriktu Cottage in Staunton. Te hl*e oo varne pred vsem, edino ne pred obiskom moralnega sodišča in komiteja petnajstih Na to je pa odgovoril policijski načelnik Fitzmorris: Zakaj on kasnuje osebe, ki jili aretiramo, aamo z enfin ali tremi dolarji denarne globe f Kaj nam pomagajo hišne preiskave c ko nSs sodišča ne podpirajo." Rev. Philip Tarrovr je dolšil pied Vfteporoto, da oe političarji krivi teh razmer. Dejal je< "Prepričan oem, da ne bo spremembe v teh rasmerah, dokler oe seda jij«mu političnem režimu ne vsa me moč." ■Takoj je bil polieijoki načelnik s primernim odgovorom na mestu ko j* rekel: On sam je političsr. Zdsj kan-i dira za občinskega svetovalca. Komercijelno društvo ne prisna njegovega vigilančnega društva in ne poznam nikogar, ki ga po-tns. Ohioago, HI. — Krojaški pod jetniki, v katerih tovarnah izdelujejo ženske obleke, so ravno tako trmoglavi kot njih tovariši v New Yorku. Posledica te trmoglavosti je sevedp stavka štiri ti soč krojaških delavcev. orsoiOfi ranih v-orfSili nternationa BWJI1 , MW,.„ v,—.. w.__ Mi™' Oarment Workers Union. I J^greinike^med^njimrj. K. Jo-Zastopniki krojaških delavčevi ^ raVnatelja Zspadne časni-so pod vzeli vse, da odvrnejo stav-1 |ke uuija v državnem kspitolu so prijeli pet grešnikov. Ali s tem Še ni bilo konec aretaciji. Pred včerejšnjim so aretirali štiri najbolj bogate državljane v drŽavi Utah t A. N. McKepja.* Ernest Himbergerja, Edgar Nevvhousa in John 0. IAmŠuL, J Bambsrger je rudniški pod je t- ko. Njih trud je bil zaotonj, ker podjetniki niso hoteli odnehati in so hoteli za vssko eeno obdržati delo od kosa, mesto da »e uvede tedenska mezda. Abraham Shaff-ner, zastopnik krojsŠkih delav-cev, pravi, da oo nekotere delov-niče prave garalnice, kakršne so alijanca Pariš, 88. febr. — Med Francijo in Italijo se vrle tajna pogojonje m dosego alijanee, Id bo naperjeno proti Nemčiji in Angliji. Ali jene. gre za tem. da boeU Francija in Italija kontrolirali Sredo-remsko morje. Francija ba sala-osla Italijo o premogom in je k lom, Italija pa Francija s imi »rranti. ki danes nimajo kam iti > rsneoak! buržoasni listi posdrsv Jjajo takšna alijaneo. Poljska kUte ligo Varfjva, 28. febr. - Poljska < l«da je apelirala na ligo narodov da naj hitro določi vohodno mejo i'*ljeko. Praske s LHvinei oe pmmvljajo vojevala svojo smago. V državi U-je bila sprejeU proticigatet-na postava, ki prepoveduje kade-nje v splošnem na f, vseh javnih meatih. -v I Ko je bila Igsdloga sprejeU, so se nekateri norševali is nje in oni slili so, da je bila sprejeU samo za šalo. Deputijski šerif Michoel Mauas je predsednik Protitobočne ligo. Zanj ni bila postava le na papir* ju. ampak se jS zapisala ▼ nik, da se izvede. In tako s priredil .lov na grešnike, ki ne cejo razumeti, da je kadenje to ka prepovedano na javnih HtM-ih. V hotelu UUh so lAimOU POSTAJA DBtBLA NORCEV, »KAVI ZDRAV-STVEN1 URADNIK. 80VJETI POVABILI SENA ^ TORJA BORAHA V RU- STRELJALI M OEHGL, Indianapolls, Ind. — Dr. J. N. Hurtjr, ki je 86 let služil kot na* Ruhru ja vedno večjt;KvimU državnega sdravstvenega delavno teka velika bras- [odbora in sedanji poslance v legi-posolaosl. |alaturi je dejal v predavanju, da Amerika hitro postaja dežels mo- neuradno" vabilo U Moskve, najliOMUllETI V NEMČIJI OE-|ralnih propalio manijakov ki FRANCIJA Mi STIKOV 2 RUSIJO. Velika sorraisisa sovjetov oo mora odaj ponižati in ponuja ««--- romo DoijoeviKom. noroev — toda sad nji pameten človek izgine lele čes 800 loti New York, N.^ Y. — Profesor William /.tarr Mepers s prinooton-Msins, Nemčija, 88? febP,B-|»k«^rw jo rekel v četrtek Franeoako vojno oodišče jo daass f* Cl?bomJ obsodilo osem nemških želesniter-JV^Vli:* CT , ^ jev na «0 dni sapora, ker so pri- J05!*0:0®? T spevali denar za stsvko. Franoosl *«nih * »*Uonov oub- so sagrosili s kasnijo vaem do- »©"»»Inlh, ki oe nikdar ne po- lovce* ki podpirajo oUvkarjo HZ^ffi^i!!^ ' Ituhru in Porenju. otpokil drugih 15 miljonov js Boohum, Nemčija, 83. febr. ~|?liboumnlh» im*J° Francoski vojaki ao včeraj ^ 2JRl^M mJ ljali v množico Nemcev pred *od] ^ //J , " ,,, v a» Jvna rTt nijakim poriopjem. Eden je bU ubit, dve pa težko ranjena. Spe-T11? jJ. . totellgen-pad je prišel, ko so fraucoski vo.,0° S FOCH ZAMENJAVA Rt- VLADA DEMENTIRA IV PRIZNAVA* jjgki. ki so imeli tanke, saserki nrman ui"'iitir jv sovraiilA make Imljševike in pet Francozov ga je tiralo odločno branila priznati njihovo L poalopja. Navzoči Nemol so pro- vlado — oi je odoj nataknila krin- testjraU in dva* francoska vojaka ko prijateljetva na obros in išče iU pri4eU streljati. sporasuma i Rusijo. Tko tega ko- Prebivalci so rilno ratlmrjenl reka jo je prisilil streh, ds oeL^ tega dogodka in neka oku-,„ „ Mftw Husija ^ežj f Nemčij<. pina poineje napadla franoo- V BMI ®°T TFnEJ?U TEUB "Echo NotionaiM, katerego n-U^ oivilnegg tolmača, katerega' BATALJONI, rednik je Andre Tardeau, intlmni|je dobUa na oamem, ter go pre- Franooeke čoU, ki ss pvntajo t Ruhru, oo samoijane s on-TptiMBi črnot. is prijatelj predoedniko frsneoske tepUt Tolmač, ves krvav, js bil ®->eB' a3, fobr,1 TT republik. Milleranda, je ^ročal odpeljan na policijsko postajo. francoski poveljniki, katero skrbi .jvčeraj, da je vlada sklenila poslati ik>riin| 23. febr. — Nemško in- komunistično robelno gibanje v misijo v Moskvo s namenom, da duatrije ▼ Ruhru in sunsj Ruhra VMtth okupooljoko aruisdo v "preišče rszmere in odpre poga-y kritičnem položaja. Tlotl dali ®ttlini' pomagajo t somor- janjo s sovjetl, ki lahko vodijo ^ Nemčije, ki so odvisni od ?J& T^lSi 1 vpostavljenja stikov z Rusijo, sko Lkegt prp.oga, Imajo goHvo ^^ *******i le pogajanja končajo uspešno." Ltmo M dva tedna in nihše ne J mhrt\[ Jn J? r^nooii ao ~vv r*" o-'-------' ----------oamoer bile v navadi pred dvajset in Več nik in republikanski kan leti, ko je b'ilo delo od kosa uye-|di(Ut M ^^ združenih držav pri novemberskih volitvah. Edgar Nenrhousc je rudniški podjetnik. Oba sta bils srstirana, ko ota po obedu zapalila smotke v restavraciji. McKay je gUvni ravnatelj dnevnika 44Salt Lake fltVmi*"' Njemu oo dosUvUi tirslnieo^kas-noje, češ, ds je prižgsl eigsreto, preden ja zapustil obedovolniee v restavraciji. MeKop je na aodišču izjavil, da «« ne smatra krivim. Njegova obravnava jo bila preložena no 28 ebrnarja. : ^ „ , B. C. Cellister je kot odv^nlk Na nji si opaziti prav nobenih stopal Bambergerja, Llneka in deno še povsod v krojaški indu stri ji in je morala vsa družina garati posno v noč doma in pri br-ljavi luči, ds je zsslužila komaj za vsakdanji kruh. Podjetniki prihajajo o svojo storo izjavo, češ, da so bils prvi dsn. Sejs je trajala do 11:30 ponoči. Zad nji je govoril senator Brookhert in sicer )Kiri ure. Podporniki administracije le vedno naetopajo Uko, kakor da ^______^ ne popuste od subvenčne predlo- l^ns javnih proetorlk. Aretseljs ge. Naobratno so ps voditelji ob-1^ M pt pokssnje, kak strnkcije prepričani, ds se pod- L ukoD4 borna le dobili, sko pomiki eubvenčne predloge upe- j :ttdliv0 n, jupravi odločne fron-hojo koncem tedne in da odne^- L napram protiligarjem Hi jim jo o eubvenčno predlogo. Lekliče: "Do tnkaj in n« dalje 1" Senator McKellar is Tennesee- ja je obdržavel tipičen »ovor ob-. ________- W9W atrukcijonista. C i tal je uvodnike ] KATOLltKEOM^« JJ™ Ncwhouss. predlsgal js, da se obravnava preloži. Sodhik jo ngodil zahtevL Vsi oretiranei bi bili lahko suio go storiU, da bi ne bila priadna posUva sprejeta. Toda najbrž oo ti mislili, ker oo bogoti in imajo vpliv v jevnosti, da oo jim no bo zgodilo nič budego, ako tndl kr-zakon, ki prepovedujs kade ročilo in pravi, da vlade nima industrijskimi mcgniti.l Velbertu, Wewlanu in IKupfergre- mena isksti vpostavljenjs diplo- LtimiM lKjavIJ|, d. io JS^^^"A^LiSntiŽS pošlje politične misije v Rusijo. M ajj,«« n§ „neni u tske in ene Naw*kl dolavol ogorfleno prote-Mournal des Debato" pa daneoiijavs P^ dejstvu, ds jih bodo piše, da je zanikanje na Qnsi Francoski industrisllsti sahte- 4iktnlr-,i *amor,w karbsri% d'Orsay kamoflažo, kajti TardeauLaj0 go odstotkov kontrolo nad I ^^UTITZL^.. ,e debrf poučen o oklepih vlade. ruhrakimi Industrijami, nemški pa KAKO BO UDAU NEKDAJ .. • Tardeau piaal, da mlali Fraiicl-L0jovj(,0 godsnjs pogsjsnjs grs- — js tskoj vpostsvjti diplomstlčne Ljo sa tem, da oo franeooki in nem- Pa. - V Orimavillu so stike s Moskvo. Vlsda ne morekapitalisti sadinijo glede podreti eerkev, ki jo bila utajiti, da je naložila ovojemu sa-kontrole in ovgsnisirajo ruhrski l,0Rnanj| P°a i«««0"* ki bi tvn: il nsj. ^elsvel so ss lotili voditelje in potem poroča v Psriz. močnejši kapitalistični Wok vrfr>rVi * '»•'•»"P1' i® Poluradni "Temps" je popolno Uroopi. ^ oilo tako dobro, ds nI bilo ns* ms prezrt dementl sunanjegs mi Govorice o teh pogojen jih ros- PridkA< K0fl£l>0 ** ia podjetnik nistrs, opozarja pa sagrisene ns-Umrjaj0 nc9|ke dela ve«, ki omočil, da m posMl dinamlta, da sprotnike boljševikov, da oo Bu- Ledno bolj utorM, da rubrsks P®** oerkov. In res «o nabili v sija lahko snajde v objemu Nem-Lojnt nl drugega kot konflikt «»«b«i P*1*™1 čijo, ako bo ie nadalje veljela osL^ n«e M ctre^r, dncvilkr + ,1 i „ .... *!» .... r r.r ministrov oo strinja, da Je I aV. h Vi ko jo pričeii" ^ |____PJ B1HHH ________ mmrnmm *m MPl P*'"'^ j^a treba isksti stikov s Rusijo, k^Lsti^^te/druSi^sliki ms^stjH|f®r,jo t?**^ fe^! drugoče Rusi stopijo še v teonej. U bolijo glave, kako se bi itvlokUr1^ * > iltK? .S 1 šo sveso z Nemčijo. Temu mnenju L knosa . Poroč.^vole« omrrlšklli listov so je pridružil tudi Poincore, daol Na borzi, ▼ parlamentu in ? fj P^P^1 ^ ko H e osebno velik nosprotnlk sovjet- drugih krogih se širi govorica, da tr| b»,a,i011« wwor<5tr — ■k« so oo veliki magnstjs pričeli tajno ,a?P Zunanjo ministrstvo sanika po-1pogajati o francoskimi in belgljA**}™V ki so oo v eni noči pri- Rubr ln se nsiftanlli v je Fraasija pričeU ispreminjsti ^ j^** pa svojs stalitče Rosi ji. , « u«lsvol pa »o noprom .Sovjetski v# figurice, ki U \ [ln! t v tej igri šsbo pfsflsičejo na to OPICfA ARETIRANA in ono stran — izpod toga pod onega gospodarja. Nemški komunisti oo prUkU včeraj torpedlreti enotno fronto ^ . .. j_* i-j_ i paalvne reoiatenoo. Olasilo komu- p J Siotiliie stranke "Die Roto Fah-pijsoo. I ne" je obtožilo vlado, da je okle. • . . . I tri , ibU* fci®1 o generalom von JfT^i0 r , r flsooktom, bivšim JtfBnim šefom Joekof Opiea je pa še eelo selo fanmU Jiockenoono, sa reorgs- navihane opies, ki deU sdaj l^ L^^ nerodne gorde to civilno korom svojcgrehe vsaporu.O-1 O)(J0 Be^kt je sdaj poglavar pies je lMtnina nelugaR Hgtfde.Komuni.ti/ni post ver na debata je nroAils veliko kravalo v pari« men tu. lis ris je ponovil o da vlada mobiJtsire vse magoM tajne sile na gnerilako In civilno vojno. Vlada je odgovorile, da to ^iCaseldorf. U febr. - Nesael še vodno trdijo, ds smagnj^ja in morajo zmagati v pasivni rasist«.-ci. Isto trdijo Frsneooi in Palgijei, mL ivmia Mo u. Joe ob Meek-|<*» sm^njejo f rubrekem , Zrum to •dv;tJk^J'>,wf,iH,, * * večkret zagovarjal bedite. strsnks. Kamri mons. ki jo je n.nlil, ds je da- L^ ^ , msvlj^. opojno pijače naroš^- S kom. Jooko oo prov .i« m Jezi, d« je v ječi. Pri vesela plaze po o-mre*ju In oe poredno reši ljudem, ki se jo soprii. « — m i ■ ■ POBO/KIKI 00 UHU 1A0O VORNIKA POKOJNIKOV IN EANDITOV. Jilu'^' Ko I.oKens strsnks Msmri nsdaljojo f I jo vedno vol vojaštva k, topov Ur In saptrajo je pridrdral mimo dr.,g aviomo |jo_ btt. v katerem jo oodelo ftost pa-|d»rw.., bojnikov. N. dogovorjeno »ssm nje je prileU vseh fteSt rireljeti kkrstu MaekW js podlegel tem ■ m •• izganjajo nrsdnik*. Medtem pa trpe kidnetrije v Uaiiru Z*l*t»itkM trainiei tjeva bi tovtme zapirajo vrsta ( vsak je vel tisol delsveev ob iii i. iism Mar ion, 111. ~ Do četrtka fS ve-čer je bilo isbranih osem deflnl-tivalh porotnikov. Zdsj obe strsn-ki upsto, do bo porota kmaln sa-stavljen. In draga obravnava proti šestim rudarjem oo mogočo sočne prihodnji teden. Odkar so Franeoai naložili dseet-odstotni davek na isvoo lo Iltihro, ja preneha! vee Isvoa lz/Ulkl se kopllljo polog tovora I. gomil, premoge okrog premogovnikov so Uko vstlke, ds ni vaš prostore ss kopilenje. Premogovniški magnatje. ki so sboroval! ? Borhnmu, oo skUnili, da oo bodo vel pošiljali premog, v nevtrslne drla ve, a ksUrimi i>M89 jo pogodU* K um ksfokmn upsjo lailiti l(ol and i jo, fleneko in vleo, ds nastopijo proti KranHji. Itojkntirarii Franroal, kstrrim Nemei n^ejo dajali premogs, vpodsjo v premogovHla I. plenijo premog o sito ker jih *•!« v in voj4nie«h. Krsneooi jdenlj. i odi denor, železniško oprrmo in ax lotiioirlle. V CoWo.*u eo S.affcll 110 mU ionov merk, t llo#H«im. p. 88 lokomotiv, 80 Uvomih vego. aoe ,187 nnlsismlh piemyvik vsgon^v, 78 pr.snib g J »m**a —"ff*1 L. m INMP ® IftgCtfflai '* prosveta" UM« IA M— Ag^^« CkiflUM. Iliuk Tli Naše družinske razmere. SLIKE.: IZ NASELBIN II-2S) Veliko ljudi je morilo t prezgodnji grob, ker ee je sprožil samokres, o katerem so mislili, da ni nabit Vprav zadnje dni se je odigral žalosten dogodek v Chicagu. 18* leten deček je ustrelil drugega 13-letnega dečka, svojega prijatelja in tovariša. Stariiev ni bilo doma in dečki so igrali na kvarte in se sprli pri igri. Eden dečkov je iel po samokres in ga nameril na svojega tovariša, rekoč: "Kdo ima prav?" Njegov tovariš ss mu je smejal in rekel: "Saj se ne bo sprožil". V tem trenotku je počil samokres in mali deček ae je smrtno zadet zfcrudil na tla. Deček je po storjenem činu pobegnil la Ifo so ga prijeli, je rekel, da jejnislil, da samokres ni nabit« Prav zanesljivo bi se ta tragičen dogodek ne odigral,' ako bi v hiši ne bilo nabitega samokresa. Zdaj je eden f deček mrtev, drugega bodo najbrž poslali y "poboljševalnih", iz katere je še malo kdo prišel "poboljšan". Ali je nabit samokres v hiši potreben? Prav zanesljivo ni!1 Nabit samokrss v hiši govori, da ss lahko nskega dne prigodi nesreča, ki bi prav lahko izoetala. Vse tiste 1 misli o roparjih in tatovih, Id bodo ponoči vlomili v stanovanje, so prazne sanje. Kajti če roparji ris hočejo vlo» miti, ima vsakdo toliko časa, da nabijs samokres. Pa samokres nI potrsben za odganjanje roparjev. Ako so roparji že v sobi, tud| nabit samokres ne pomaga. Noben ropar ne bp dovpliL da pojde napadeni po samokres in ae brani, ampakjaAri&I bo običajni roparski pozdrav: • "Roke kvijjpf Metla je pri roparskem napsjiu v hiši dostikrat bolja kot nabit samokres. In če ima človek samo metlo v hiši taesto nabitega samokresa, je lahko prepričan, da ne bo nihče streljal v njegovem domu in z njegovim samokresom, kasneje ss pa Izgovarjal, da ni vedel, da je samokres Posebno tam, kjer so v družini majhni otroci, naj ne bo v hiši nabitega samokresa. Otrok se niti zaveda, kakšno moč Ima Izstreljena krogla, še manj mu je pa znano, da je treba le malo pritisniti in nesreča Je fte tukaj. Kdor ima strelno orožje doma, naj pobere Is nJega liaboje in te naboje naj tako varno hrani, da ne morejo otroci do njih. Ako bi se ljudje ravnali po takem nasvetu, bi Izostala marsikatera nesreča, Id povzroči veliko žalosti prifcdctim. ne, otroci ne delajo V ameriški industriji! ■mmmmmbhm t 'Kdor je čital zadnje članke v velikih dnevnikih, v katerih so mojstri v pisarsnju obdelovali poročilo, kako je otroško delo razširjeno v industriji in posameznih državah, je koncem 'čltanja prišel najbrž do ^viMft^ da otroci sploh ne delajo v ameriški industriji. Članki so bili«tako sestavljeni, kakor da so tisti tovarnarji največji človeški dobrotniki, ki sprejemajo v delo otroke, ki sodijo pravzaprav še v šolo. , Pred nami leži poročilo gdč. Grace Abbott, predstojnice otroškega biroja Združenih držav. V tom poročilu Čltamo, da je bilo v ljudskoštevnem letu 1920 zapoelje-nih v Združenih državah več ko en miljon otrok v starosti med desetim in petnajstim lstom pri takem delu, da <£ao služili denar. Z drugimi beeedami pomeni na kratko, da Je več ko miljon otrok v starosti med desetim In petnajstim letom delalo za razne podjetnike In delodajalce in da so ti podjetniki in delodajalci od otroškega dela x Imeli dobiček. Le Človek, ki ne ve, kaj je izobrazba, misli, da Je fte popolnoma dovršena, ko otrok doeeže deseto ali pa petnajsto leto. Otroški možgani se prično v petnajstem letu šele razvijati, da anajo eaj malo ločiti dobro od slabega, ne pojmijo pa še razločno, kaj je dobro in k*j je slabo. Kako n*j pričakujemo, da bi mladinaki naraščaj Izobražen, dober ali da bo imel toliko dobre podlage, da se razvijejo v njem vse dobre lastnosti, ako otrokom pre povemo hodiU v šolo, ko so poduka najbolj potrebni, tn jih napodimo v industrijo na trdo deloT Nikar ne govorimo, da je naša civilizacija dovršena, dokler podimo otroke v industrijo, da pomagajo množiti profit za privatne Intoreee, ko sodijo v šolo, ker ae bodo potomci že danes sto let ham smejali in rekli da sploh nismo vedeli, kaj beseda civilizacija pomeni PROSVETA Podjetniki v Wiscon-sinu grize. VttO JM m DATCm IAKON Tulankamen ostane groks d« jeseni. Podwim.lj.to TotUno bodo ap ittill ia dete« UTvonll pnd Šola ia ohrano zdravja. Skmslu Narafaa Združitveni odbori ^fs^M^ftlk i WMMsk AlflflL JM^Ijfcp^l!®^1^^ Mt- * mM VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr, P. J. Kara. MM »i.Clalr Av„CW*eb POIORl Imaeliiu a «L eJberalhi. M dala|o t |lsmo 00 JMHSSNm <' VSA PUMA* U «e MMitk M poeta al. ininhis te m 3» N. p, j., aear-ss s«. l*wr4i1< Ah., cmmiii ft. mesUrT TajkUtv« " tTrjT? ij^T j||t! Ma An« CMaagstK - ^VIRgADEVg V SVBSII RLAGAJNIIKIMI PO»U NMgMJi . 'VfluSikA^tRn^JM^^ g^fc^l gnrarara M S^l IAVA ■A^^amm AA mm I gam ▼ smp ^oit^nno K^^^mm o^oivvun^o ▼ V •■»'•'»Rii^MB f Pnak Satana, »iiefclhi »hiwi|> i*w>, čigar naslsv Ja afeeaj. miMANILO HI RAKVALA vsem sorodnikom, snaucem In pri* Jateljem laioatno vest, d« i« prt-minul moj preljubljeni brit trami baldahini, kjer ja bila najdeni. Ko pride Čaa aa otvoritev krste, se snidejc Hft llCU IDOS^ft najznamenitejši egiptologi in premestijo ostanke staroegiptovakegs vladarja z vsemi njegovimi zakladi vred v muzej v Kairu. kaznasilo nr iakvala. TuŠnega area naznanjam aorod-nikom in saanesm Širom Aaieriks, ds si je kruts smrt isbrala m avo-jo ftrtfv nam ljnbljsno mater, o«. AKVO ORZLO. Umrla dne IS. februarja ob le-sU uri zjutraj v atarofti M lat. Odkar ji je umrl mož, naš oše pred šaetimi leti in pol je bUa vsa potrta. Nsksj sadajth lat js Uvela v Pitteburgu, Kana., In prod par faeeeei sbolslf. Nekaj dni pred smrtjo sa je počutila malo boljšo m ssielela si js iti aa dale-io k svojim otrokom, v nadi, da bo med njimi osdravils. Toda nsods je neizprosna in ni koteU dr* gače. l»o enodnsvnem bivanju pri svoji hčeri in sstu Mary In Jelum Kiinšek ee ji je bolesen poslsbftsls in v petih dneh js M večno ss spala. KJleali amo Ukoj še prvi dan domačega adravnlka» ki pa ji ni a*gel pomagati. Klieaii smo šs dva druga l| mesta a ves šaman Pokejniee je bila doma is Saj-henburga ob Savi aa Spodnjem Atajerekem in je bivale v Arnerl-ki II let Tu zapušča štiri kšere, aina, uieu Oberčn In nedelje Karal Jferin« f -'v«. Kdor no plača davka ob sapa-dlosti ali deset dni po opominu, globi* znašajoči 5% ol davčnega zneeka, poleg zamudnih obreeti na mc- eec. kik . . , In m odmakne. Toda ali jim je samo užaljeno samoljublje ali le panične ljubezen izvor, Mori ee vlijejo tako deiebe solze ia oči, da bi Jer neju le ob pol drobnejtih zaetajalo srce. In eam aa Ve, kako te mu zgodi... 4 No; kar je, je, jt enkrat baje uko mora biti, se potolsši Jernej. Toda moti se, ko misli, da Ir stvar i tem opravljena, de aačeU nil Zakaj Mora ga ima zdaj, ko aU le tako, kar že aa mola : reče tovarilleam adijo, le«, da je aiU "tega Živi jen je'V najame staaovanje, eeeto ječe ia sobe k ia kuhiaje v enem proeUru, gre po Jerneje ve atvari, naroČi Um, aaj ga pošljejo kar k njej, ko ^ pride a dela, ia pripravi večerjo. » • • ^ Tako Ima Jernej, ie aa devetnajst let aUr, Ukorekol le družino in lasten dom Pa ni treba tilati vedno tam — Pepina je ie aajrajša v gostilni. Jeraaj — imegovsn sdaj Bnrtolin — la pre-I oaj zasluži a kaj bi neki varčevala, ko otrok ne bol! J No, za goatilno bi le ie bilo, čeprav ga Mora dva tri litre podere, kakor bi pihnil^ toda vlaaih je treba t\»di kaj jesti. Ona da hodi, iave Jernej-kar tja lat eeeto aa prejšnji dom — a čim pa naj ai on poaiaga, le ji mora v soboto priaeeti aad-nji vintr domovt — No, vidii, da ae od samega poštenjašt m ne da iiveUT .prijaano meni Ninin. Dokler ja člo-vek eam, le le, ko dobil družine. . . j —. Kakšno dmMao vražjo sem jas dobil?! ae nekoliko reahudi Jernej. .. , — Ia vendar jo Unašl skomisgne Ninin. Ia počasi prfsUfit ± Saj bol samo zunaj aUl. Toda Jernej-BartoUn le vedno ni zrel. — | plane - kradel pa še ne bo, rajši + obesil Ninin skfcni glavo. S takim oslom je vse sa-men! . Ia potatt tudi Mori. , — počasi, po^sail tolaži ona. Po asalem ga privadi - kaj hočeš, a hribov jot Kakšno eadj«, drva, olje.. . Tudi Pjerin Teetakan je Uko sa- čel. » . . Ninin pokims. In ko gresU potom avečer s prijateljem le bolj kasao domov in pridna mimo obsidaaaga vrta, ga usUvi, mu pokslo la aseat, da bi aeeU kak groed šsnskam domov. Jernej se prestraši, glada na vse strani, a Niain ga ima še pri zidu, mu stoji na rame, tik-Uk mu napolni obe roki la la stoji epet aa tleh. , . — No, vidiš, makako, da ss svet nI podrli Mora je videti Čea vae veeeU la ne ■. r1?' "■ ........ 111 1 ^ 1 1 1 ' .11 ;; je isti še dolžan keko drugo floto na p^odninskem davku, in to ne da bi bilo treba dsvkopiače valeu izrecno zahtevati oovrači-lo. lavedela sa mojega ia, doma is vaai na Ali Želiš snati pravilno pisat in čitat angleško? Narodi al ♦'«o- je izdal* ia Ima aa prodaj Knji ževaa matica i. V. P. J. KAZITA KILO DT ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lirom Amerike, da je kruta smrt ugrabila is naše srede nepričakovano, nam dragega uin-čeka V«". ' • " vj. Vi JOHKA POVKRK Jr. * ./Aju dne 12 februarja,'1023 po kratki in mučni bolesni plučniei. Bil je star 4 leta in 7 dni. Dne 13 februarja smo izročili v naročje materi zemlji na Weat Newton pokopališču. 1v> > ' ., " Najlepša hvala društvu št. 04, 8. N. P. J. za darovani krasni venec, pokojni je bil član tega društva v Mladinske^ oddelku. Posebna hvala botru in botri Antonu in Bosie Ustar, na j/d je Franku in Mariji Zupane za darovane vence. HvaU vsem, ki so nam bili v tolažbo za časa žalosti in hvala vsem, ki so se vdeleŽUi pogreba. Počivaj njiroo nepozabljeni nal sinček v ameriški gradil Žalujoči oatali: John Sr. in Ivana , VDO*O.J H brata c___ 1* sno Brdo, pri Vrhnikil Kranjekem- On je v Združenih državah že okrog 20 let. Vedela bi rada, ako je zploh še živ, ali n«. Cenjene rojake lepo proaim, če kdo ve kaj o njeui, naj bi to roči. Ako bo sam čiui te vrsti, naj se nemudoma priglasi na naslov: Ivana Prsbil, 932 Preeco St., Waukegan, 111. li pa mlajši sestri Mary Kavčič, 217 »ankljn Street, ^VSiMK * - (Adv.) Angela, sestre, Anton in Frank brata. Weet Netvton, Pa. POTREBUJEMO S — srednje starosti žensko, zs hišna dela pri mali družini. Dober dom. Priporočila. Oglasite se pri 6838 SUn-tou ave. — Tel. Highland 0481, PitUburgh, Pa. (Adv.) za kuhanje piva e. Poskusite h» doma pri nas, edno le najboljši in najce-obiti ie tudfkbirko scdoV, in raznih lonCev, Hd. ma imamo v zalogi in vse dru>?e potre! se prepričajte, da je kuhani v*dno " nejši. Dobit! steklenic ........ Mi vam dostavimo naročilo po polti, točno v vse kraje. 0»earljam,.8ladčičarjem in v ure-dajalno fcleznme damo primeren popust pri večjih naročilih? Pišite po informacije na: «.( Sk FRANKvOGLAR, 0401 Saperlor Avmm, OeveUnd. a KA PRODAJ. Le^a prilika za onega, ki se želi spomladi naselit na fsnno. W.\ akrov dobre zemlje, večinoma vse novo, ker sem jaz izčistil. Samo 10 akrov je še gozda in pašnik, je ve* liko bukovih in javorjevih dreves. Šest sobna hiša, stala za 10 glav živine in senik, tri male šende za drva in aa orodje, kalča aa žitov kokošnjak, vae v dobrem etanju. Štiri krave od 3 do 6 let atare, telica eno leto atara. Dve kobili 5 in 11 let stari, dve leti atara evi-nja, 57 kokoši, dva voza, kočija, plug, brana in stroj zs kositi seno, ter razno drugo orodje. Vse skupaj. prodam za $2600, ali pa samo farmo za $2000 brez živine in orodja. Tu ao dobra ceete, dobra vodaj pridite pogledati kmalu, ker ako ne prodam do PJfcVEGA' aprila, potem ni več na prodaj. Pove*, .tanli. M.*! Jenai. ^Ir^ltZt^TC kofijo rejo. Moj naalov je: Martin Požežnik, R. B. 4, HesperU, Mich. DOMAČI KLOBASE '"j ' finega okuaa, narejene po aUro-krajakem načinu, kot aU jih oče pa mati napravila, ae zopet dobe po 35o funt (brea poštnine) • Pošljem pa ne manj kot 10 funtov. Pošlje se, 4a plačate doma potem kadar sprejmete klobase (C.O.D.) poštno povzetje. Za naročila 100 ali več funflfcv plačamo mi poštnino. Vam, vrnemo denar ako ni-ste zadovoljni. Pišite le dan«oi^ ■/S josiphDlmkovai, • 610—14th 8t., Kacine, Wl>. oo»o»»»ooooe»e»»e> zaupa ftjflMČB i- &m ra H j?*' ETmI M m .V - - i-L MM •ti s* 5 nam Zato kar smo včUajoiii pri Fodoral Reierve Bank, katori sočno poročamo vaa našo poslovanje, kar ja naša banka pod vladnim ia driavnim nadsoretvom kakor tudi Chicago Claarmg Houso Aaociation in poaobaao pa šo, kar imamo apoaoboo in iavratna nradniltvo in upravni odbor, kar smo si v takn trfdasot. obstanka, radi našo poltonoeti in točnosti, pridobili sa-sa vee oddelka naloga poslovanja. VSAKI MORE PRI NAS vloiiti varna ovoj kupiti prvovrstno hipoteko (mortgaffa), poelati denar na vao atrmni svota, kupiti parobrodna listka aa vaa prakomarsho črta, kupiti državna, mostna, okrajno in obrtno bondo. SM um h4o sa krajši čae vložiti na obresti $1,000.00 ali voč, ^ro-kakino zapuščina, pooblastiti anstopnfika svojo on mršilo, sli NAJVKCJO, NAJSTAREJŠO IN NAJBOLJ POZNANO JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, KATKIIA IMA NAD ŠTIRINAJST MltJONOV DOLARJEV IMOVINE. I• la jo Kaspar State Bank laoo Bine lalaa« Ave. bi vogal 19ste allce CHICAGO. ILLINOIS kapital n nutn $1,260,000.00