GLASILO OBČINE DOMŽALE 14.februar 2003 - letnik XLII, št. 2 V okviru občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društvu Domžale mesto je bila podpisana tudi svečana Listina o pobratenju med omenjenim društvom in Prostovoljnim gasilskim društvom Dekani. Sodelovanje se je začelo že V preteklih letih, v letu 2002 pa SO podobno listino podpisali tudi v Dekimih. I'(ID Domžale mesto bo tudi v prihodnjem mandatu vodil Stane Kovač, poveljnik pa bo Matjaž Korošec. V okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava - Bili so in ostajajo veliki ljudje so na Osnovni šoli Dob pripravili projekt »Simon Robit in jamarstvo«. letno so obdelali po vseh plateh: literarno, likovno, zgodovinsko in geografsko ter nam o Simonu Robiru povedali vse, kar še nismo vedeli. O življenju velikega ljubitelja podzemeljskega sveta so pripravili pravi glasbeno-plesni speklokel. Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku V Domžalah nismo nikoli v zadregi, kadar govorimo o kulturi Februarja praznujemo v imenu umetnosti in kulture. Kultura nekega naroda je proces, ki s svojimi dosežki plemeniti človeštvo in pospešuje njegov razvoj k višjim oblikam znanja in sožitja. Lahko rečemo, da kultura in umetnost človeku pomagata oživljati smisel bivanja, mu dajeta zaupanje v izgubljeno vero v samega sebe, budita v njem upanje v osebno svobodo in plemenitita njegov značaj. (nadaljevanje na strani) 2 foto: A. Majhenic Predsednik Športne zveze Domžale Toni Dragar je Mitji Širclju izročil priznanje za življenjsko delo. Podelitev priznanj Športne zveze Domžale za leto 2002 Priznanje za življenjsko delo Mitji Širclju Domžalčani se iz leta v leto odlikujemo na številnih področjih, med njimi zagotovo tudi v najrazličnejših športih, kar dokazujejo vsakoletni spiski državnih, evropskih in svetovnih prvakov, ki jim Športna zveza vsako leto podeli priznanja. Na letošnji slovesnosti so medalje, plakete in priznanja prejeli Številni športniki in športnice, športna zveza pa je posebni priznanji namenila tudi svetovnima prvakoma šahistu Luki Leniču in motoristu v razredu »en-durance« Igorju Jermanu, kije osvojil naslov svetovnega prvaka v cestno hitrostnih dirkali. Teniski klub Domžale je oh svoji 25 letnici prejel veliko plaketo, nagradili pa so tudi športne delavce, brez katerih si delovanje posameznih društev in klubov skoraj nc bi mogli STAMPILJKE ► v 1 uri www.s-graf.si 01 721-91-70_s-||ral@siol.nel predstavljali. Bronasta priznanja so lako prejeli: l'rimo/ Košak, I VD Partizan Domžale, trije elani Planinskega društva Domžale: Kajko Mcžiiaršič. Aleš Pcršolja ter Naša Koškar in Kailo Iglic iz Smučarskega društva Domžale; srebrna priznanja so bila podeljena Tomažu Jarcu, Atletski klub VKLE Domžale. Tomu Vavpelieu, Košarkarski klub Domžale ter Marku Arncžu, Smučarsko društvo Domžale, /lato pri/nanje pa je prejel Miha Kosce. Smučarsko društvo Domžale. Priznanje za življenjsko delo je prejel Mitja Sircelj za dolgoletno uspešno delo v Košarkarskem klubu Domžale ter na področju športa in rekreacije v Občini Domžale.Vsem nagrajencem, o katerih lahko več preberete na posebni strani, iskrene čestitke. Bojana Vojska Pustna sekcija Striček Vir 13. pustni karneval na Viru sobota, 1. marca 2003, ob 20. uri najbolj noro puŠtovanje s skupino MAMI«) KINGS ob polnoči bogate nagrade za deset najlepših in najizvirnejših mask Vse pustne prireditve bodo pod ogromnim o g r e v a n i m šotorom v Športnem parku Vir, Pustna sekcija STRIČEK Vir pa bo poskrbela, da ne bo zmanjkalo ne pijače, ne jedače, pa tudi pustnih krofov ne. nedelja, 2. marca 2003 ob 10. uri - otroški pustni živ ž.av s klovneso Evo Škofie Maurer, Miko Mako oh 14. uri in 13 sekund - 13. pustni karneval po ulicah Vira ob 16. uri - /abava z VESELIMI ŠTAJERKAMl ter humoristom Itra jdiinii inii torek, 4. marca 2003 ob 16. uri - nastop skupine GAME OVER ob 17. uri -zabava Z ansamblom SLAPOVI ob I 8. uri - žalne slovesnosti ob pokopu pusta Dobrodošli! SERVIS LANCIA BOBU C*?« J?irr, ^\ FIAT UI_yS5E predstavitev v soboto 15. 02. 2003 od 9.00 do 13.00 ure Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah, tel: 01 724 65 50, www.veit-team.si POGLEJTE NA OBNOVLJENO SPLETNO STRAN WWW.D0MZALE.SI stran NAGRADA GZS PODJETNIKU JANEZU KOSCU Podjetnik Janez Kosec, direktor podjetja ROLThK iz Doba pri Domžalah, je pred kratkim prejel nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2002 v skupini malih podjetij v letu 2002, ki jo podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Preberite, v čem je skrivnost uspešnosti njegovega družinskega podjetja. stran POGOVOR Z ŽUPANJO 3 O prijetnih spominih na leto 2002. o lem, uli bo proračun za letošnje leto res nižji od lanskega, o največjih investicijah, pa tudi o tem, ali bomo v Domžalah morda dobili osrednji nogometni stadion lahko preberete v pogovoru z županjo Cveto Zalokar Oraiem. stran Objavljamo pregled odborov in komisij Občinskega sveta Občine Domžale, na tej strani pa boste našli tudi zanimiv' pogovor z mag. Primožem Skojicern. v.d. ravnateljem Gimnazije Domžale ter v.d. direktorjem Srednje šole Domžale. stran 20-21 Kar na dveh straneh objavljamo vrsto javnih povabil, med njimi: za prijavo pfogra/nov sofinanciranja kulturnih prireditev, založništva, dela Z mladimi, za mlade in samopomočnf skupine, preventivnih programov za boj proti drugam, za sofinanciranje obnove kulturnih domov, večjih vzdrževalnih del na športnih objektih in druge V spomin na opernega umetnika 4. Gostičevi dnevi Nedelja, 2. marca, ob 17. uri Kulturni dom Franca Bernika Domžale Slavnostni koncert opernih solistov oper Ljubljana ter Zagreb. Nedelja, 9. marca, ob 11.30 uri Opera HNK Zagreb Petek, 14. marca, ob 20.1)0 uri Opera in balet SNGLjubljana Gala koncerta opernih arij solistov Opere in baleta SNG Ljubljana ter Opere HNK Zagreb Soboto. 8. marca, ob 20. uri Opera in balet SNG Ljubljana. Premiera opereG.Vešrdija Luisa Miller. Vabljeni I TRIMO SISTEMI ANDREJ VRTAČIĆ loitiiraitn Bcigoiiln 3, 1710 Kamnik Melon/loki 01 83 12 3SS, GSM 041 68V /SO | Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: I • ESAL d.o.o. I • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) L * TONPACH, BRAMAC, CREATON__ <<£>TOYOTA Uradni prodajalec in serviser vozil Jarška c. 11, Domžale Tel.: 01-72 99 000 Servis: 01-72 99 010 Faks:01-72 99 019 DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke Zima Se kar kaže svoje zobe in letošnji sneg, ki gaje nasula kot le nekaj let ne. Se kar ostaja in razveseljuje naše najmlajše. Ob pomoči Smučarskega društva Domžale imajo le-ti in tudi odrasli kar nekaj priložnosti za zimska veselja, vsem našim učencem, dijakom in študentom pa tudi njihovim staršem in učiteljem pa želimo, da bi prijetno in varno preživeli zimske počitnice, ki so pred njimi. Čeprav je od prve letošnje številke minilo le tri tedne, se je v Uredništvu spet nabralo kar nekaj prispevkov, med njimi so nekateri tudi iz leta 2002. Za nekatere smo še našli mesto v današnji številki, saj je še vedno prijetno misliti na lepe dni zaključka leta drugi bodo žal ostali le prijeten spomin, za kar se avtorjem opravičujemo in jim predlagamo, da nam posredujejo aktualnejše prispevke, ki jih bomo radi objavili. Ob tej priložnosti bi vse naše dopisnike rada ponovno opozorila, da prispevke lahko pošiljajo tudi po elektronski pošti - odgovorni urednici ali uredništvu v Kulturni dom Franca Bernika Domžale, pri tem pa naj bodo pozorni tudi na pošiljanje fotografij, ki v velikih primerih niso ustrezne kvalitete. Navadno so pretemne in jih žal ne moremo objaviti. Bodite torej pozorni tudi na take malenkosti, da ne ho slabe volje, če fotografij ob prispevkih ne bo. V današnji številki boste našli vrsto /animivih prispevkov, med njimi kar nekaj odmevov tudi na pisanja iz prejšnje številke. Le-ti pričajo, da Slamnik berete, da o prispevkih tudi razmišljate in nanje tudi odgovarjate. Tudi v prirKxln je bomo veseli odmevov na objavljene članke, le na to bi vas radi opozorili, da ne smejo biti daljši od prispevkov, na katere se nanašajo. 7. marca 2003 bomo pripravili letošnjo tretjo številko. Vaše prispevke pričakujemo do vključno 24. februarja 2003. Lahko jih pošljete na znani naslov Uredništva, lahko pa tudi po elektronski pošti vera.vojskafttidomzalc.si! V današnja številki bi vas radi opozorili zlasti na številna javna povabila ki so zanimiva zlasti za športna in kulturna pa tudi druga društva, saj vabijo k oddaji prijav za pridobitev finančnih sredstev za posamezno področje. Ne prezrite torej datumov, do katerih morate oddati pravilno izpolnjene vloge. Naslednje številka Slamnika bo izšla pred praznikoma, ki sta namenjena dekletom, ženam, mamicam, mamam, starim mamam in babicam. Vabimo vas k sodelovanju, saj bomo eno stran namenili vašim čestitkam, dobrim željam pa tudi krajšim pesmicam. Tovrstne prispevke pričakujemo do vključno 24. februarja 2003, veseli pa bomo, če bo ob čestitki ali pesmici tudi kakšna fotografija - avtorja ali pa tiste, kiji bo namenjena. Ob tem pa pohitite, da ne bo stran polna, preden dobimo vaše voščilo. Uživajte zimske radosti, pa tudi druge prijetne trenutke, ki vam jih ponuja življenje. Pravijo, da je včeraj zgodovina, da je jutri uganka. Danes je darik). Sprejmite ga in uživajte - prav v vsakem trenutku. Odgovorna urednica Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku V Domžalah nismo nikoli v zadregi, kadar govorimo o kulturi (nadaljevanje s prve strani) Na Slovenskem ima kultura zares izjemen položaj: skozi vso zgodovino se je identiteta slovenskega naroda potrjevala prav skozi njo. Med nami živi kol dinamična, izzivalna in neodvisna sila. Ima status. Je narodova vrednota. Bistveno prispeva k razvojni uspešnosti ljudi. Tudi v sodobnem globalizacijskem svetu, ko genetski inženiring igra ruleto s prihodnostjo, ostaja ključna dobrina in razvojni dejavnik. Kultura je in mora ostati vrednostno središče slovenskega naroda, kot prostor samozavedanja, samoizražanja. kritičnega mišljenja in tudi kritične avtorelleksije. Z doseženo stopnjo razvitosti se slovenska kultura danes samozavestno odpira v prihodnost in v nastajajoči skupni evropski prostor, kjer vidi možnost in izziv za lastno ustvarjalnost in varovanje svojih posebnosti. V Domžalah nismo nikoli v zadregi, kadar govorimo o kulturi. Tudi v lanskem letu so na različnih prireditvah nastopili tako profesionalni umetniki, kot tisti, ki jim sodelovanje na glasbenem, pevskem, literarnem, likovnem, gledališkem in drugem področju pomeni veselje, užitek, izpopolnjevanje samega sebe tudi izven svojega poklicnega področja. Na dan. ko iz pietete do svojega pesnika prešerno slavimo umetnost in kulturo, imamo priložnost dati spoštljivo in sprotno priznanje vsem tistim, ki nam bogatijo naš kulturni danes. To je tudi zagotovilo, da ob spominu na pesnika Prešerna ne bomo pozabili drugih ustvarjalcev. Vsem njim gre naš praznični poklon! Se posebej se za trenutek poklonimo spominu velikega umetnika Acija Bertonclja. za hip prisluhnimo tišini, da zaslišimo ubranost črnobelih tipk, hvaležni, da lahko glasbo nosimo v srcu še dolgo potem, ko ta že utihne. Na ta večer praz.nika, ki slavi pesnika. Vam govorim kot bibliotekar, zato mi dovolite, da se organizatorjem te proslave zahvalim za zaupanje povedati mi slovesne besede, obenem pa mi dovolite, cenjene gospe, spoštovani gospodje, spregovoriti nekaj besed tudi o - knjigi in knjižnici. Saj veste, česar je polno srce, to usta govore. Knjigi in njenim bralcem je bilo v zgodovini posvečeno nešteto pregovorov, od »boj se človeka, ki je prebral eno samo knjigo«, do znamenitega Brechtovega rekla »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!«. Kaj pomeni knjiga nam. Slovencem'.' Pomeni nam konstitutivni element drŽave in nacije. V vseh razsežnostih. In če se že radi deklariramo za narod knjige, moramo storiti vse. daje ne bi izgubili, saj bi s tem izgubili sebe. Zato je potrebno knjigi v tej družbi nanovo določiti ustrezen kulturni in materialni status. Po eni strani ljudje pričakujejo, da je knjiga splošna dobrina, vendar pa v praksi že zdavnaj ni več tako. Knjiga je predmet, ki biva na dveh ravneii: je hkrati kulturno blago in tržna dobrina. Krizo, v kateri seje znašla, je povzročila sprememba družbenih in individualnih vrednot ki jc posledica brezumnega potrošništva. Slovenska knjiga ima premalo kupcev, kar pa še ne pomeni, da nima tudi bralcev. Številke povedo, da je Slovenija na evropskem repu po številu prodanih knjig na prebivalca. nasprotno pa se jc izposoja knjig v slovenskih knjižnicah več kot podvojila. Dokler knjiga ne bo poslala vrednota, verjetno tudi znižanje cen ne bo moči. Zaradi spremenjenih statusnih simbolov! Danes knjigo kupi le tisti, ki jo v resnici potrebuje, ki jo prebere. Kar jc za knjigo lep kompliment, slabo pa za tiste, ki od nje živijo. Knjiga je, vsaj v civilizaciji, ki ji pripadamo, še zmeraj simbol znanja in modrosti, knjižnica pa naša neizmerna rezerva, ki nas oskrbuje z orožjem, ki jc močnejše od svinčenk in kovancev. Napačno bi razmišljal vsakdo, ki bi predvideval in verjel, da knjižnice na začetku tretjega tisočletja niso več potrebne, ker jih bo v kratkem nadomestil internet. Resnica jc ravno v nasprotnem. Elektronska era ne bo prinesla konca pisani besedi, le drugačno vlogo ji bo dodelila, morda pomembneje spremenilo nakupovalnih navad Slovencev, saj knjiga enostavno ni več na seznamu želja slovenskega potrošnika. Pa ne zaradi njegove kupne Na slavnostni akademiji so nastopili: Marjan (iujtman, slavnostni govornik Ljubljanski oktt Zvezdana Majhen, pesnica in pisateljica za mladino Zoran Potočnik, basbariton Tomaž Pimat, klavirska spremljava Janez Podlesek, violina Janez Hafner, Jure Sesek Maja Šumi, voditeljica Alojz Stražar, režija še odločilnejšo kot doslej. Brez. temeljnih znanj se namreč v labirintu informacij ne bo moč znajti. Prihodnost knjižnic pa je zagotovljena tudi po socialni plati Cena informacij |enamru čedalje višja, in če te ne bodo dostopne v okviru najširšega knjižničnega informacijskega sistema, bodo informacije poslale privilegij bogatih, česar si tako majhen narod, kot smo, nc bi smeli privoščiti. Knjižnica v Domžalah jc osrednja organizacija, ki zagotavlja strokovno opravljanje in rast knjižničarske dejavnosti v petih lokalnih skupnostih. Na Domžalskem ima knjižničarstvo že dolgo tradicijo, saj bomo septembra prihodnjega leta obeležili že jubilejnih I (K) let. od kar so takratni dijaki pod vodstvom knjižničarja Aniona Juvana - Gorjupa ustanovili potovalno stran i prosvetno knjižnico. Sodobni čas narekuje domžalski knjižnici nujno posodobitev, pa ne le, da bi sledila razvoju časa, temveč da bi ga vse bolj tudi usmerjala in sooblikovala. K temu jo nagovarjate Vi, njeni uporabniki. Zmeraj več Vas je, ki obiskujete knjižnico, zmeraj več želite in vse bolj zahlcvnc in izčrpne informacije potrebujete. Kljub temu. da knjižnica vztrajno sledi novim trendom in poskuša nuditi uporabnikom pestrost najrazličnejšega gradiva, ji žal novi mediji nc morejo nadomestiti dotrajanosti, zastarelosti in funkcionalne neprimernosti same knjižnične zgradbe. Razmere za delovanje knjižnice ne dohajajo Vaših potreb! Ce ni prostora, ni kam postaviti knjig, računalnika, delovnega mesta knjižničarja ali stola za obiskovalca. Ocena razmer kaže po celoviti in dolgoročni rešitvi prostorskih in drugih pogojev za domžalsko knjižnico. V novem razvojnem programu Občine Domžale, ki skuša združevati prenovo mesta z. iskanjem njegove duše, je i/gradnja nove knjižnične zgradbe uvrščena med prednostne cilje na področju kulture. Kar jc optimistično in kar šc naprej dokazuje, da so Domžale v resnici mesto kulture. Lokacija knjižnici sicer še ni določena. Odločitev zanjo pa ne bi smela biti pretežka, vedoč. da knjižnici kot dnevni sobi mesta, kol stvarni in duhovni dimenziji kraja, pripada prostor v samem mestnem jedru. Prepričan sem, da bodo Domžale zmogle zgraditi novo knjižnico po meri Vas, njenih uporabnikov, dajo boste še bolj kol doslej nagovarjali z. »moja, naša knjižnica«, da bo lahko še z. večjo prizadevnostjo sodelovala v oblikovanju identitete svojega okolja, združevala njegove posebnosti, jih ohranjala in predstavljala. Spoštovani, naj zaključim z verzi Toneta1 Kuntnerja: Kdor zida zares in z resnico, kdor zida z. ljubeznijo in za ljubezen -ta nc zida le zase, la zida za vse in zida prihodnost. Hvala za pozornost, spoštovane gospe in gospodje Marjan Gujtman Med letošnjimi nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije tudi Podjetnik Janez Kosec, direktor Roltek Dob V Cankarjevem domu je I .februarja 2003 Gospodarska zbornica Slovenije že 35. slovesno podelila svoje nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2002. Med nagrajenci v skupini malih podjetij je to najvišje slovensko priznanje za področje gospodarstva prejel tudi podjetnik Janez Kosec, direktor podjetja Roltek iz Doba. Janez Kosec se je rodil 28. avgusta 1970 v Kranju. Bistrost, iznajdljivost in podjetnost je podedoval, delovne navade pa so mu bile bogata dota. Leta 1990 je končal šolanje na Srednji strojni šoli v Ljubljani. Po končanem šolanju se je zaposlil v delavnici za izdelavo in montažo rolet, ki so jo vodili njegovi starši. Rad se je oprijel vsakega dela in dodobra spoznal strokovnost dejavnosti v celoti, od proizvodnje, montaže, komerciale, do vodenja. Leta 1995 sta skupaj z ženo ustanovila lastno podjetje v Mengšu. Janez Kosec je med prvimi začel s proizvodnjo aluminijastih rolel v Republiki Sloveniji. Proizvodni program je razširil na izdelavo vseh vrst garažnih aluminijastih vrat. Osnova poslovanja sta kakovost izdelkov in njihova vgradnja. Podjetje se je iz leta v leto povečevalo in prostora je začelo primanjkovati. Pozimi leta 1997 seje odločil za nakup zemljišča v Dobu pri Domžalah in takoj začel graditi nove proizvodne hale, velike 2400 kvadratnih metrov. Pri gradnji je aktivno sodeloval. Družba je v maju leta 1998 začela poslovati v novih poslovnih prostorih. Na novi lokaciji so bili pogoji dela idealni, proizvodni proces se je optimiziral, skladiščni prostori so postali sodobni. Vse to je pripomoglo k še intenzivnejšemu napredku podjetja ROLTEK d.o.o. Število zaposlenih se je začelo povečevati. Leta 1999 so v družbi začeli s postopek za pridobitev standarda ISO in ga februarja 2000 tudi pridobili. Zdaj je v družbi zaposlenih 33 motiviranih sodelavcev. Kakovost izdelkov in storitev podjetja ROLTEK je, poleg slovenskim kupcem, poznana tudi avstrijskim in hrvaškim. Na avstrijskem trgu jc prisoten že od samega začetka, na Hrvaškem pa deluje od leta 2(XX). Leta 2000 je- na sejmu MOS prejel laskavo priznanje za najbolj urejen sejemski prostor. V letih 2001 in 2002 se je uvrstil med najuspešnejše podjetnike po kriterijih »Gospodarskega vestnika«. V obrazložitvi priznanja jc med drugim zapisano tudi tole: Janez Kosec s podjetjem živi in gradi svoje strokovne in osebnostne poteze. Nenehno skrbi za varne in zdrave pogoje dela zaposlenih ter čistočo na delovnem mestu, kar je pogoj za uspeh. Jc poslovnež z izjemnimi pogajalskimi sposobnostmi. Elegantno zna v poslovanje vpeljati humor in zaupanje. V ospredje postavlja iznajdljivost, odnos do dela in poštenje. Cilji direktorja družinskega podjetja ROLTEK so jasni. Kiti najboljši ne le v Sloveniji, temveč tudi na Balkanu. Na vstop v Evropsko unijo je Roltek že pripravljen, razširjeno tržišče pa mu predstavlja še večji izziv. Ob prejemu nagrade sem uspešnega podjetnika vprašala, kaj mu ta pomeni. Povedal je: »Nagrada ni le nagrada za moje delo, temveč priznanje vsem, ki v podjetju delamo. Pomeni predvsem potrditev usmeritve, ki jo zagovarjam in uresničujem že od začetka dela podjetja: kvalitetne in hitre storitve, dober servis ter razvoj podjetja. Velika prednost podjetja je, da je to družinsko podjetje, v katerem se /, ženo dopolnjujeva, in da smo s sodelavci dober team.« Podelitev nagrade mlademu podjetniku, ki pomeni tudi izziv Za nadaljnji razvoj podjetja, saj že razmišlja o širitvi prostorov ter novemu sodelovanju s tujino. To pa bo zahtevalo, da bo tudi v prihodnje podjetje namenjalo veliko skrbi stalnemu strokovnemu izobraževanju zaposlenih, tudi v tujini. Ob tem pa je lroba povedati, da zna podjetje prisluhniti širšim potrebam okolja, saj kot sponzor pomaga tudi društvom, Med njimi jc tudi Nogometni klub Dob, s katerim sodelujejo in tudi ob njegovi pomoči poskrbijo za rekreacijo zaposlenih z igranjem nogometa. Podjetniku Janezu Koscu, direktorju podjetja ROLTEK, ter njegovim sodelavcem za nagrado Gospodarske zbornice Slovenije iskrene čestitke in veliko uspehov še naprej. Odgovorna urednica Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk). 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.l 72-20-100 (041)634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, DARKA BITENC, PAVEL PEVEC, JANEZ ST1BRIČ, MARTA STARBEK, l IRHAN ŽNIDARŠIĆ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: [RENA STARIČ. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti fil v Domžalah. Uredništvo BRNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, lax: 722 50 55, e-mail: lnlo^kd-domzale.si. URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 (XX) izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. X979X) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %, Priprava za tisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 23, 1532 Ljubljana. Tisk: Sct d.d.. Vevška e. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Pogovor z županjo Cveto Zalokar Oražem Visok standard, ki ga imamo, želimo v okviru možnosti še izboljšati Začetek leta je lepa priložnost za obširnejši pogovor z županjo Občine Domžale Cveto Zalokar Oražem, s katero sva se najprej na kratko dotaknili pravkar minulega leta, več pozornosti pa namenili letu 2003. V pogovoru o proračunu za letošnje leto, o najpomembnejših investicijah, o OŠ Dragomelj, športni dvorani, knjižnici, se nisva izognili niti vprašanjem o sodelovanju z Občinskim svetom, o osrednjem slovenskem nogometnem stadionu, o džamiji in problemu družine Soštarič. Katere pridobitve v Občini Domžale v letu 2002 se najraje spomnite? Čeprav ni bila ena izmed večjih investicij, se najraje spominjam začetka delovanja naše tržnice, za katero želim, da bi postala za vse nas priložnost za nakup zdrave, ekološko pridelane hrane, pa tudi za prijetna srečanja. Eden izmed najbolj odmevnih uspehov paje bil seveda podpis pogodbe 0 koncesiji na področju plinifikacije, ki smo jo podpisali po razrešitvi vseh pravnih zadreg. Zelo vesela sem bila tudi začetka delovanja Mladinskega kulturnega centra Domžale. Velik uspeh je tudi uspešno zaključena prodaja zemljišč v novi Obrtno industrijski coni Jarše. Se morda ni uresničilo kaj, kar ste si posebej želeli in si za tisto prizadevali? Še vedno se zelo trudimo izpostaviti internetno točko in še vedno težko čakamo, da bi v Domžalah končno dobili pravo kavarno. Naši bralci so že lahko prebrali, da ste ob prvi obravnavi napovedali, bo letošnji Proračun Občine Domžale manjši za 10 odstotkov. Kako bo to vplivalo na njegove uporabnike? Pravzaprav proračun za letošnje leto ne bo manjši kot tisti v letu 2002, le prihodka od koncesije za plin v višini 460 mio SIT, kar je bil izredni prihodek v letu 2002,'ne bo. V občinski upravi inlenzivnorazmišljamoonovih finančnih virih, s katerimi bi povečali proračun. V teh dneh predlog proračuna usklajujemo in smo se že odločili za nekatere spremembe. Tako bo več sredstev namenjenih nakupu gasilskih vozil in opreme, načrtujemo nakup opreme vozila za reševanje ob izlivih nevarnih snovi, povečala se bodo sredstva za bolne in ostarele v okviru pomoči nadomu (trenutno jih je47),saj seje število njihovih korist-nikov glede na leto 2002 podvojilo, večja sredstva bomo namenili nakupu socialnih stanovanj, ureditvi izo-gibališč pred osnovnimi šolami (Dob, Domžale). Razmišljamo tudi o odkupu Mcnačnikovc domačije v Domžalah, kjer bi uredili etnološki center in muzej. Ugotavljamo, da je standard na različnih področjih življenja -komunalnem, družbenem, v naši občini kar visok. Imamo možnost, da tak ostane ali se bo morda znižal? Standard, pa naj pogledamo komunalno področje ali družbene dejavnosti in drugo, se ne bo zniževal. Ostajajo dogovorjene prioritete, da bomo vlagali sredstva v zagotavljanje zdrave pitne vode, v gradnjo kanalizacijskih omrežij, kjer jih še ni (Dragomelj, Ihan), podobno pa se bodo prioritete, dogovorjene tudi v Razvojnem programu Občine Domžale, upoštevale tudi na drugih področjih. Vedeti pa moramo, da ho treba upoštevati finančne možnosti, ker naša občina spada med 26 slovenskih občin, ki se sofinancirajo. Nekateri so prepričani, da je nevarnost, da se standard na nekaterih področjih (zdravstvo, šolstvo) zniža tudi zaradi intenzivne gradnje stanovanj, kar omogočajo prostorski akti, ki jih sprejema Občinski svet Občine Domžale. Je to res? Analize kažejo, da so kupci stanovanj v več kot 60 odstotkih ljudje, ki že doslej živijo v naši občini. Ocenjujemo, da bo enako pri bodočih kupcih stanovanj v Domžalah -zlasti pri mladih družinah in otrocih naših občanov, pozabiti pa ne smemo niti na znan podatek, da okrog 1000 naših občanov in občank sodeluje v nacionalni stano- vanjski shemi, zato je naša naloga tudi, da jim zagotovimo možnost nakupov novih stanovanj v občini. Novogradnje ne bodo pomenile večjih pritiskov na zdravstvene usluge, za področje predšolske vzgoje ugotavljamo, da večjega pomanjkanja prostih mest ni več, nenazadnje so v načrtu gradnje v novem kompleksu Helios tudi trije oddelki predšolskega varstva, prav takšno število pa načrtujemo tudi ob OŠ Dragomelj. Na področju osnovnega šolstva v vsakem primeru nas čakajo velika vlaganja v OŠ za potrebe dcvetletk. Ob tem bi opozorila še na splošni slovenski trend, da se vse več ljudi odloča za preselitve na obrobje glavnega mesta. Lahko pa tudi^ zatrdim, da bomo v prihodnje intenziteto novogradenj zmanjšali. Katerim večjim investicijam bo v letošnjem letu dan poudarek? Nadaljevanju plinifikacije, gradnji kanalizacijskega omrežja v Dragom-I ju in Ihanu, kjer bo posebna skrb namenjena tudi sanaciji vodovoda ter gradnji vodovodnega omrežja od Krakovske ceste proti Dragomlju. Na cestnem področju naj omenim pripravo projektov za ureditev največjih problemov na G 10, predvsem ureditev vhoda v Domžale, križišča Breza ter pločnika med naseljema Dob in Vir. Načrtujemo začetek gradnje OŠ Dragomelj, radi pa bi vse potrebno pripravili tudi za začetek gradnje športne dvorane. Kakšni so vaši prvi vtisi o sodelovanju z Občinskim svetom? Zelo sem zadovoljna zaradi vzpostavitve ustreznih dogovorov in sporazuma o sodelovanju strank v občinskem svetu ter hitrega oblikovanja odborov in komisij, stekla pa je tudi obravnava letošnjega proračuna. V prihodnje pričakujem, kot je bilo napovedano, proceduralna »nagajanja« s strani opozicije, kar se mi ne zdi ravno smiselno in produktivno, vendar naj o tem in o svoji vlogi razmišlja opozicija, s katero želim korektno sodelovati. Kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje Osnovne šole Dragomelj in kje so ovire, da je še nismo začeli graditi? Vse, kar je Občina Domžale lahko naredila v pripravah na gradnjo omenjene šole, smo naredili. Dogovori Z Mestno občino Ljubljana so zaključeni, pripravljen je razpis za izvajalca, ki pa mora počakati na formiranje gradbenega dovoljenja Tega ni, ker ni mogoče formirati gradbene parcele, saj zaradi velikih zaostankov na domžalskem sodišču ni zaključen dedni postopek, v katerem sodelujejo lastniki omenjenih zemljišč. Kaj pa športna dvorana,-o kateri smo veliko govorili v preteklem letu. Od česa je odvisen začetek njene gradnje? Občina seje odločila, da v letošnjem letu skuša pridobiti potrcbnazcmljišča in projekte za novo športno dvorano. S postopki bomo nadaljevali ne glede na konkretne dogovore glede prodaje sedanje hale Komunalnega centra I žomžale. Ta je namreč zaradi starosti nefunkcionalna in potrebna velikih investicijskih vlaganj. So govorice o državnem nogometnem stadionu v Domžalah govorice ali je v njih kaj resnice? Podobne so govorice o džamiji? Če se na jdcustrczcn investitor in fi-nancer za gradnjo državnega nogometnega stadiona v Domžalah, romam nič proti. Občina ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi, vendar pa smo sprejeli zazidalni načrt, ki takšno, gradnjo omogoča. Kot pa je najbrž večini že znano, bo v primeru gradnje hipermarketa Mercator v Domžalah v sklopu njihovih načrtov našla svoje mesto tudi nova pokrita zahodna tribuna. Glede umestitve džamije pa menim, da tak Sen osrednji objekt ene od ver-skih skupnosti sodi v glavno mesto. Upam, da bodo v Ljubljani našli dovolj politične modrosti in strpnosti ter omogočili uresničevanje ustavno zagotovljenih pravic islamski verski skupnosti. Znana so vaša prizadevanja za prostore nove knjižnice. Jo bomo morda res dobili v okviru novega trgovskega centra? Z Zakonom o kulturnem tolarju nam je uspelo v program za obdobje 2004-2008 uvrstiti tudi Knjižnico Domžale. Ena od zadev, ki jo bomo morali doreči v naslednjih štirih letih, je gradnja nove knjižnice. Možnosti je več: od adaptacije obstoječe knjižnice, kjer sta glavna problema pomanjkanje parkirnega prostora in statična nestabilnost objekta, do umestitve nove knjižnice v okviru zazidalnega načrta Center. Kot tretja možnost pa je možnost umestitve knjižnice nad že omenjenim trgovskim centrom, kar pa še preučujemo, saj nam Mercator ponuja le najem prostorov. Ena izmed drobnih, za nekatere nepomembnih, za druge zelo pomembnih pridobitev v letu 2002, je bil tržni prostor. Kaj menite o njem? Povedala sem že, da je to ena izmed prijetnejših stvari iz leta 2002. Želimo, da bi nam na njej kmetje ponudili zdravo, ekološko pridelano hrano. To smo upoštevali tudi pri sestavi odloka, kjer bodo imeli domači pridelovalci zdrave hrane prednost. Želim si, da bi spomladi tržni prostor resnično zaživel. Kako usklajujete delo županje in poslanke, saj lahko preberemo, da zasedanja v Državnem zboru RS trajajo včasih pozno v noč? Delo poslanke in županje je po svoje dvojno delo, ki pa ima svoje prednos- li in seveda tudi pomanjkljivosti. Delo zahteva odrekanja, dobro organizaci-jodelain postavitev dobre ekipesodelavcev. Zaenkrat smo to zmogli. Ima pa tovrstna d vojna funkcija svoje prednosti zlasti pri dogovarjanju z »državo«, kar seje posebej pokazalo pri ustanovitvi gimnazije, ureditvi zemljiškega stanja v športnem parku, uvrstitvi gradnje knjižnice v kulturni tolar in še kje. Ob koncu lanskega leta je bilo veliko govora o silvestrovanju na prostem, ga morda lahko pričakujemo ob koncu letošnjega leta? (»srednji problem organizacije in izvedbe silvestrovanjana prostem je ustrezen prostor, ki ne bo moteč za občane in občanke, problem pa je tudi v pomanjkanju iniciative za organizacijo tovrstne prireditve v našem mestu. V zadnjih letih je bil to Radio H IT, ki pa je v letu 2002 zaradi številnih težav idejo opustil. Občina bo tudi v prihodnje pripravljena zagotoviti svoj delež finančnih sredstev za organizacijo silvestrovanja in izvedbo ognjemeta, ne bo pa nosilec in organizator prireditev. Enako bomo tudi v letošnjem proračunu za silvestrovanje zagotovili sredstva in se skušali z Radiem HIT dogovoriti o njegovi organizaciji. Sredstva, ki jih v lanskem letu nismo porabili za silvestrovanje, smo namenili socialnim pomočem ter v humanitarne namene. Je potrebno še enkrat odgovoriti na številne govorice o tem, da ste ali boste lastnica raznih nepremičnin, čeprav ste to že večkrat zanikali? Res čudi in preseneča me, od kod v zadnjih mesecih toliko nepreverjenih in zlonamernih informacij iz »zanesljivih virov«. Javno izjavo, ki je bila objavljena v eni od prejšnjih številk Slamnika, lahko samo še enkrat potrdim. Številni mediji so v zadnjem času Dobite jih lahko tudi ob vhodu v stavbo Občine Domžale Nove zloženke in prospekti Komisija za turizem, ki deluje v okviru Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale, se trudi, da bi skrbela tudi za pokritost občine z različnimi turističnimi prospekti in zloženkami. Tem hotenjem sledijo tudi turi stična in druga društva, tako da se lahko v zadnjem času pohvalimo s kar nekaj novostJmi. Prenočišča v Domžalah Komisija za turizem je pred leti že izdala zloženko PRENOČIŠČA V DOMŽALAH, kije pošla, zato smo se odločili za ponatis omenjenega gradiva, ki je poleg nekaterih popravkov, doživel tudi druge spremembe. Tako je v zemljevid vrisana avtocesta, podrobno je predstavljenih sedem gostišč, restavrac-ij in hotelov, v zloženki pa boste med drugim našli podatke o številu sedežev in ležišč, pomembnejše telefonske številke in naslove, pa tudi podatke o kategorijah ležišč, oskrbi domačih živalih, možnostih parkiranja in še marsičem. Kot novost - v zloženki so navedene tudi najpomembnejše turistične točke v naši občini. Slamnikarstvo na Domžalskem Ker je Občina Domžale najbolj prepoznavna po slamnikarstvu, smo se odločili tudi za izdajo veliko pisali o primeru Soštarič. Kaj lahko pov-esteotej problematiki? Občinski svet Občine Domžale je o problematiki družine Soštarič razpravljal vsaj dvakrat in na 32. seji, dne 19. 12. 2001, sprejel sklep, da se družini Soštarič pomaga z nakupom primernega stanovanja in oddajo le-tega v najem za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Z velikim presenečenjem smo po treh mesecih S strani gospoda Šoštariča in njegove žene prejeli obvesti lo, da omenjenega stanovanja ne morejo sprejeti zaradi previsoke najemnine, finančnih problemov ter zaradi tehtnih pomislekov glede varnosti bivanja in travmatskih posledic doživetega, lokacija naj bi bila namreč preblizu nekdanjega doma. Hkrati je g. Soštarič ustno predlagal, da mu občina skuša najti primernejše stanovanje - zlasti glede oddaljenosti od njegovega nekdanjega doma in se tudi osebno angažiral pri iskanju pri n icrnega stanovanja- stanovanjske hiše izven Domžal. Primemo stanovanje smo nato skušali pridobiti v okvimjavnegarazpisa za nakup stanovanj, žal pa v njegovem okvira Občina Domžale ni uspela pridobiti in odkupiti nobenega stanovanja, ki bi ustrezal pogojem družine Soštarič - po velikosti in oddaljenosti od njihovega nekdanjega doma. V postopku pridobitve stanovanja smo skušali upoštevati ludi predlog g. Šoštariča o odkupu starejše stanovanjske hiše v okolici Domžal, vendar nam žal dogovor o odkupu zaradi zloženke o slamnikarstvu na Domžalskem, v kateri boste našli številne podatke o razvoju tega področja v naši občini, na kratko pa predstavljamo tudi način pletenja slamnatih kit ter izdelovanja slamnikov. Radomeljska Mlinščica in njeni mlini Ena opaznejših značilnosti Krajevne skupnosti Radomlje je prav gotovo Mlinščica s svojo vodno močjo, ki so jo tukajšnji prebivalci že od samega začetka s pridom uporabljali za mnogo naprav, predvsem pa za mline,« je v uvodu zloženke napisala Jasna Paladin. Zloženko je v prevelikih razlik med uradno cenitvijo in zahtevami lastnikov omenjene hiše ni uspel. Pripominjamo, daje v skladu z veljavno zakonodajo pri nakupu stanovanj občina omejena - stanovanja lahko odkupuje le na območju občine, trenutno pa so na razpolago za odkup le stanovanja v mestu Domžale, ki pa so po mnenju Šoštaričevih zaradi že znanih vzrokov zanje neprimerna. Hkrati Občina Domžale nima možnosti oddajanja stanovanj brez najemnin, saj mora pri tem upoštevati splošno veljavne predpise. Občina Domžale bo, tako kot doslej, tudi v prihodnosti skušala pomagati družini Soštarič - v okvira pristojnost in možnosti, ki jih ima. Žal ugotavljamo, da v tem trenutku Občina Domžale ne razpolaga s primernim stanovanjem, ki bi ga lahko ponudila družini Soštarič. Menim, da je Občina Domžale storila vse. kar je v njeni moči in da rešitev problema uružine Soštarič bistveno presega možnosti občine, saj ne moremo vplivati na odločitve pristojnih organov (sodna veja oblasti). Hvala in vse dobro v letu 2003. Odgovorna urednica 4000 izvodih založilo Turistično društvo Radomlje in je prijetna popestritev turistične ponudbe tega območja, kjer nas prav vsako leto razveselijo s kakšno novostjo. Lahko se tudi pohvalijo, da so prav v teh dneh ob finančni pomoči OIKOS Vir dobili tudi ponatis zloženk BLATA IN MLAKE pri Radomljah. Vasi Češenik in Turnše Prva izdaja prospekta Vasi Češenik in Turnše, ki ga je izdalo in založilo Turistično-rekreativno društvo Turnše-Češenik, je v teh dneh doživela svojo prvo ponovitev. Besedilo sta prispevala Jože Kozjek in Samo Mohar, ki sta med drugim zapisala: »Najbrž se boste strinjali z ugotovitvijo, da ni veliko vasi, ki bi na tako majhnem območju, kot ga obsegata Češenik in Turnše, imele toliko pisane, naravne in kulturne dediščine.« Če se hočete o tem prepričati tudi vi, tega in vse druge prospekte lahko dobite ob vhodu v občinsko stavbo. Sv. Trojica Kot smo zapisali, pa ima tudi Športno rekreativno društvo Konfin, Sv. Trojica svoj prospekt, ki so ga izdali ob svoji desetletnici. V njem boste našli veliko fotografskega gradiva o tem območju, seznanjajo vas z njegovo zgodovino, z nekaterimi značilnostmi, predvsem pa vas vabijo, da jih obiščete. Predstavljamo predsednike svetov krajevnih skupnosti Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob Novembra 2002 je tudi Krajevna skupnost Dob dobila novega predsednika. To je postal Robert HROVAT, ki o svojih prvih vtisih pravi, da so dobri, da s sodelavci v Svetu KS dobro sodeluje: »Smo zelo dobra kombinacija. Mladi, zagnani z novimi idejami in predlogi, starejši pa nam s svojimi izkušnjami pomagajo, da nismo preveč zaletavi in da so odločitve sveta morda bolj pretehtane.« Dobro sodelovanje pričakuje tudi s krajani. Se lahko na kratko predstaviš? Prebivalcem Doba sem dobro poznan, saj v Dobu živim že od rojstva. Sem poročen, oče dveh hčera. Zaposlen sem kot poklicni gasilec v Centru požarne varnosti Količevo.V prostem času se ukvarjam tudi s športom. Predvsem tek, nogomet in pozimi smučanje so moje veliko veselje. Aktivno sem tudi vključen v PGD, kjer sem kot podpoveljnik zadolžen za delo z mladimi. Sem tudi predsednik krajevnega odbora SDS Dob. tako da mi tudi politika ni tuja. Te je izvolitev za predsednika presenetila? Presenečen sem bil že nad samim izidom volitev za člane sveta krajevne skupnosti. Glede na to, da sem bil eden najmlajših kandidatov, me je presenetilo tudi dejstvo, da sem ravno jaz prejel največ glasov - to je zame neke vrste zahvala za dosedanje delo ter hkrati obveza, da bom doba) delal tudi v bodoče. Zakaj si se odločil za kandidaturo? Za vsako kandidaturo, pa ni važno, za katero funkcijo gre. se mora imeti predhodno vizijo dela, vedeti je potrebno, kaj kandidiranje in morebitna izvolitev potegne za seboj. Osebno sem se za kandidaturo odločil predvsem za to, ker sem v razgovorih z občani ugotovil, da se je krajevna skupnost kot institucija odločanja in informiranja krajanov preveč odtujila od njih, krajani niso čutili povezave med njimi in KS. Sklenil sem, da bo to potrebno spremeniti in krajevno skupnost približati krajanom, znati prisluhniti njihovim problemom ter jih ustrezno reševati ali posredovati njihove zahteve na ustrezne druge organe. Predvsem pa je bilo v preteklih letih premalo poudarka na mladih in to v vseh starostnih skupinah, začenši od vrtca dalje, pa vse do dijakov. Študentov in mladih družin. Kaj pričakuješ od novoizvoljenih članov Sveta? Predvsem zavzeto delo pri konkretnih projektih, pa tudi medsebojno informiranje ter sodelovanje na vseh nivojih in z vsemi krajani. Pričakujem tudi posredovanje pobud, predlogov in konstruktivne kritike za boljše delo, tako od njih samih, kot tudi od krajanov Doba. Katere so po tvojem mnenju najpomembnejše naloge v letu 2003 v krajevni skupnosti? Predvsem dokončati že začeta dela ali projekte oz. jih ustrezno korigirati. Predvsem pa vzpostaviti stik s krajani ter od njih samih pridobiti informacije o tem, katere sottiste stvari, ki bi jih bilo potrebno urediti. Svet KS pa bo potem na podlagi zbranih predlogov določil prioritete. Pričakuješ kakšne probleme in če, katere? Upam, da do kakšnih posebno hudih zapletov ne bo prihajalo. Problemi pa se vsekakor pojavljajo povsod in so sestavni del življenja. Pričakujem, da bomo večino problemov, ki bi se pojavili, rešili že v začetni fazi. Trudili se vsekakor bomo. da bo teh problemov čim manj, rešitev problemov - to vsakdo od nas najbolje ve tudi iz vsakdanjega življenja - pa je v večini primerov odvisna od več dejavnikov in na nekatere kot Svet KS ne bomo imeli vpliva. V teh primerih bomo poiskali pomoč na ustreznih organih, ki nam bi lahko priskočili na pomoč. Kot sem lahko slišala od mladih, se tudi na področju njihovega preživljanja prostega časa obetajo spremembe? Vsekakor. Že prej sem omenil, da se je v preteklih letih dajalo premalo poudarka mladim. Zato že sedaj vabim mlade, da nam sporočijo, kaj si želijo, da bomo njihove želje lahko vključili v naš program dela. ki pa Že sicer vključuje kar nekaj idej za animiranje mladih v naši krajevni skupnosti. V KS Dob se lahko pohvalimo z zelo razvitim strankarskim in društvenim življenjem? Lahko tudi v prihodnje pričakujejo (finančno) pomoč KS? Zelo sem vesel, daje na območju naše krajevne skupnosti toliko aktivnih ljudi, ki delujejo v številnih športnih in ostalih društvih ter političnih organizacijah. Zavedam se, daje večina dela opravljenega na prostovoljni bazi. vendar brez financ ludt ne gre. zato bodo društva in organizacije vsekakor deležni finančne in tudi siceršnje pomoči s strani Sveta KS. Kako ho z uradnimi urami in kdaj se krajani in krajanke s svojimi problemi lahko oglasijo pri predsedniku Sveta KS? Časovni termin uradnih ur naše krajevne skupnosti bo ostal enak; to pomeni, ponedeljek, sreda in petek od 8. do 11. ure, ob sredah pa tudi v popoldanskem času, in sicer od 16. do 19. ure. Priporočal pa bi, da bi se /a sestanke, na katerih bi se predstavljala določena problematika ali možne rešitve, krajani predhodno najavili, saj bi se tako vsi skupaj lažje pripravili in bi lahko v krajšem času poiskali ustrezne rešitve. Krajani (predvsem mlajši bodo verjetno zelo uporabljali to možnost) pa lahko pripombe in predloge pošljejo tudi po elektronski pošti na ndslov ksdob@email.si OBČINSKI SVET Občinski svet Občine Domžale stran 4 Sestava odborov in komisij ODBOR ZA FINANCE IN PREMOŽENJE 1. LEN ASSI Roman /NSi/, Pot za Bistrico 40.1230 Domžale, predsednik 2. JUHART Primož./LDS/, Rodica, Dragarjeva ul. 20,1230 Domžale, član 3. BITENC Darka/LDS/, Domžale, Scjmiška 36,1230 Domžale, članica 4. MAVSAR Simon /LDS/, Nožice, (iostičeva ul. 59, 1235 Radomlje, član 5. Dr. JORDAN CIZELI Romana/SDS/, Domžale, Miklošičeva ul.4/c, članica 6. ZEMUIČAlmira/ZLSD/, Domžale, Krakovska 17/a, 1230Domžale,članica 7. PEČOVNIK Matjaž/SMS/, Domžale, Ljubljanska c. 84,1230 Domžale, član 8. BOJANC Matjaž. /Zeleni/, Prcserjc pri Radomljah, Igriška ul. 3().a, 1235 Radomlje, član 9. JUHANT Aleš /Obrtniki-podjetniki/, Vir, Zoisova ul. 6, član ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1230 1. POGAČNIK JARC Andreja /ZLSD/, Domžale, Prešernova c. 43, Domžale, predsednica 2. Mag. POLANC Jožica /LDS/, Zaboršt, Šumbcrška c. 32, 1230 Domžale, članica 3. KOS Saša/LDS/, Domžale, Ljubljanska c. 22.1230 Domžale, članica 4. BIRK Ivica/DcSuS/, Domžale, Levstikova ul. 2,1230 Domžale, članica 5. Mag. PUČNIK RUDL Majda /SDS/, Hudo, Potočnikova ul. 2, 1235 Radomlje, članica 6. VASLE Janez/NSi/, Domžale, Gregorčičeva ul. 16,1230 Domžale, član 7. KAVKA Marija /SLS/, Domžale, Vodnikova ul. 7,1230 Domžale, članica ODBOR ZA KULTURO, ŠPORT IN DEJAVNOSTI DRUŠTEV 1. KOS Saša/LDS/, Domžale, Ljubljanska c. 22,1230 Domžale, predsednica 2. GLAVAČ Anton /LDS/, Dob, Čopova ul. 4, 1233 Dob, članic 3. PEVEC Pavel /ZLSD/, Domžale, Starctova ul. 6. 1230 D( »nižale, član 4. ANDREIKADarja/SMS/,Količcvo6,1230 Domžale, član 5. LONČAR Lovro/SDS/, Vir, Čufarjevaul. 10,1230 Domžale, član 6. STARBEK Mihael /NSi/, Dob, Aškerčeva ul. 13,1233 Dob, član 7. ERŽEN Janez/Zeleni/, Domžale, Ulica Matije Tomca 4,1230 Domžale, član ODBOR ZA KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN INFRASTRUKTURO 1. KURMANŠEK Roman /SDS/, Gorjuša 2, 1233 Dob, predsednik 2. Mag. PIRM AN Milan /LDS/, Podrečjc 46/a, 1230 Domžale, član 3. PRESKAR Anton/LDS/, Mačkovci 49, 1230 Domžale, član 4. JUHART Vinko/LDS/, Rodica, Dragarjeva ul. 20, 1230 Domžale, član 5. ORAŽEM Stanislav /Zl -SD/, Domžale, Poljska pot I (Vb, 1230 Domžale, član 6. HROVAT Robert /SDS/. Dob. Ul. 7. avgusta 15, 1233 Dob, član 7. Dr. STARBEK Marko/NSi/, Dob, Aškerčeva ul. 11,1233 Dob, član 8. BOLARIČMiljenko/ZcIeni/.Prescrjcpri Radomljah,Tovarniškaul.57,1235 Radomlje, član 9. KOROŠEC Peter/Obrtniki-pcKljetniki/, Vir, Ipavčevaul. 18,1230 Domžale.član ODBOR ZA PROSTOR 1. GERBEC Franci /ZLSD/, Domžale, Masarykova ul. 12, 1230 Domžale, predsednik 2. PRESKAR Anton/LDS/, Mačkovci 49, 1230 Domžale, član 3. Mag.VRESKMarko/I,DS/.l>)mžale,Miklošičcvaul. 1/c, 1230Domžale.dan 4. CERAR Pavel/LDS/, Dob, Gubčcva ul. 14, 1233 Dob, član 5. BALAŽIC Miran /SDS/, Prclog, Prcloškaul. 26,1230 Domžale, član 6. LIMBEKJancz/NSi/,Rova,HrastiČje 16, 1235 Radomlje,član 7. NEMEC lože /Zeleni/, Domžale, Adamičeva ul. 7,1230 Domžale, član ODBOR ZA VARSTVO OKOLJA I ĆHRNACOJEranc/ZelenV,I>)mžalc,Z^pmđčcvaul.4,1230Domžale,rralscdnik 2. Mag. PIRM AN Milan /LDS/, Podrečjc 46/a, 1230 Domžale, član 3. KOR( ).ŠK' .loško /LDS/, Prcserjc pri Radt»uljah,Tov,imiška ul. 13,1235 Radomlje, član 4. ŠUŠNJARA Robert/SMS/, Mačkovci 64, 1230 Domžale, član 5. GRAŠIČ Manin /SDS/, Nožice, Gostičeva ul. 39/a, 1235 Radomlje, član 6. Dr. JORDAN CIZEU Romana/SDS/, Domžale, Miklošičeva ul. 4/c, članica 7. VASI Ji Janez /NSi/, Domžale, Gregorčičeva ul. 16,123(1 Domžale, član ODBOR ZA GOSPODARSTVO 1. KOVAČ Stane /Obrtniki-podjetniki/, Domžale, Ljubljanska c. 112, 1230 Domžale, predsednik 2. RUTAR Robert/SMS/, Zgornje Jarše, Industrijskac. 5,1235 Radomlje, član 3. KURMANŠEK Roman/SDS/, G orjuša 2, 1233 Dob, član i. KI'MS Edvard/SLS/, Žičc 8, 1235 Radomlje, član 5. OKRŠLAR Vinko/NSi/, Domžale, Radio cesta 14,1230 Domžale, član 6. CERAR Pavel /LDS/, Dob, Gubčeva ul. 14,1233 Dob, član 7. LEKAN Boštjan /LDS/, Prclog, Drinova ul. 1,1230 Domžale, član ODBOR ZA STANOVANJSKO POLITIKO 1. Rl i IAR Robert/SMS/, Zg. Jarše, Industrijska c. 5,1235 Radomlje, predsednik 2. KOBAL Jurij/LDS/, Radomlje, Dcrmasti jeva ul. 27,1235 Radomlje, član 3. DRAGAR Toni/LDS/, Ihan, Na Ledinah l/a, 1230 Domžale, član 4. PRISTOVNIK Pcler/ZLSD/, Ljubljanska cesta 103, član 5. JANČIGA.I Tjaša/SDS/, Dob, Čopova ul. 7, 1233 Dob, članica 6. LIMBEK Janez /NSi/, Rova, Hrasučje 16,1235 Radomlje, član 7. TEKAVCAIcš/Obrtniki-podjetniki/,Vir,Aljažcvaul. 10,1230Domžale ODBOR ZA OBČINSKA PRIZNANJA, PROSLAVE IN PRIREDITVE 1. Mag. POLANC Jožefa /LDS/, Zaboršt, Šumbcrška c. 32, 1230 Domžale, predsednica 2. KOS Saša /LDS/, Domžale, Ljubljanska c. 22,1230 Domžale, članica 3. BITENC Darka/LDS/, Domžale, Scjmiška ul. 36,1230 Domžale, članica 4. ŠKUFCA Peter/ZLSD/, Mačkovci 61,1230 Domžale, član 5. POZNIČ Franc/DeSuS/, Domžale, Kamniška c. 14,1230 Domžale, član 6. BREZNIK Janez/SDS/, Domžale, Trubarjeva ul. 13, 1230 Domžale, član 7. OSOLIN Bogdan /NSi/, Dob, Kajuhova ul. 4, 1233 Dob, član KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE NEZDRUŽUIV0STI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO 1. ERŽEN Jiincz/Zcleni/, Domžale, Ul. Matije Tomca 4,1230 Domžale, predsednik 2. DRAGAR Toni/LDS/, Ihan, Na Ledinah l/a, 1230 Domžale, član 3. OCEPEK Marko /ZLSD/, Domžale, Kajuhova ul. 10, 1230 Domžale, član 4. STIBRIČ Jane/,/SDS/, Rodica, Perkovaul. 12,1230 Domžale,član 5. POtJAČAR Vincencij /NSi/, Gorjuša 28, 1233 Dob, član STATUTARNO-PRAVNE KOMISIJE 1. M;ig.VRESK Marko/I J)S/,l>)iivale,Mikl<>šicev;iiil. l/c, I230l>>mžak\|»edsednik 2. Mag. PIRMAN Milan /LDS/, Podrečjc 46/a, 1230 Domžale, član 3. GERBEC Franci /ZLSD/, Domžale, Masarvkova ul. 12,1230 Domžale, član 4. LONČAR Lovro/SDS/, Vir, Čufarjcva 10, 1230 Domžale, član 5. LENASSI Roman /NSi/. Zaboršt, Pot za Bistrico40, 1230 Domžale, član. KOMISIJA ZA VLOGE IN PRITOŽBE 1. STIBRIČ Janez /SDS/, Rodica. Petkova ul, 12,1230 Domžale, predsednik 2. (II .AVAČ Anton /I -DS/, Dob, Čopova ul. 4, 1233 Dob, član 3. PO< IAČNIK JARC Andreja /ZLSD/, Domžale, Prešernova c. 43, članica 4. SMOLNIKAR Jakob/SLS/, Gorjuša 9, 1233 Dob, član 5. MAJHENIČ Vili /Obrtniki-podjetniki/, Domžale, Bemikovn ul. 6/a, 1230 Domžale, član O.U. Pogovor z mag. Primožem Škoficem, univ.dipL kemikom, v.d. direktorjem Srednje šole Domžale Dobrodošli na naši srednji šoli! Mag. Primož Skofic, univ. dipl. kemik (roj. 1969), je pred kratkim postal v.d. ravnatelja Gimnazije Domžale, hkrati pa tudi v.d. direktorja Srednje šole Domžale. Poprosila sem ga za pogovor, v katerem sva strnila dosedanje vtise, moje prvo vprašanje pa je bilo povezano prav z njegovo odločitvijo, da iz Ljubljane, kjer je ravnatelj Srednje kemijske šole Ljubljana, pride v Domžale. Hvala. Vera Vojska Sem Domžalčan. Ko se je začelo govoriti o gimnaziji v Domžalah, sem bil vesel, da obstaja možnost, da tudi naše mesto dobi gimnazijski program, saj je gimnazija lepa priložnost za naše območje. Ko sem v časopisu opazil razpis, sem se pozanimal in odločil za prijavo. Kot domačin bi rad prispeval k dobremu delu naše srednje šole, hkrati pa mi prevzem nove funkcije v domačem okolju predstavlja velik izziv, v katerem želim porabiti svoje dosedanje izkušnje, ki jih ni malo. V srednjem šolstvu namreč delam žc deset let, sprva kot učitelj, nato pomočnik ravnatelja, sedaj pa že kar nekaj let opravljam funkcijo ravnatelja Srednje kemijske šole v Ljubljani. Kakšni so prvi vtisi? Prve vtise težko strnem, saj v celoti še ne delam v Domžalah, temveč del časa preživim še na prejšnji šoli. Prvi vtisi so dobri. Srednja šola Domžale deluje kot večina srednjih šol v slovenskem okolju. Večjih problemov nisem opazil, s tem pa ne rečem, da jih ni. So, povsem običajni, kot na drugih šolah. Pouk teče normalno, učiteljski zbor meje sprejel. Ugotovil sem, da je sodelovanje mogoče. Dela z ljudmi se ne bojim, vem pa, da zahteva čas, če želiš uveljaviti svoje zamisli. Dijaki so enaki. kot povsod - z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi, ki spadajo k temu obdobju mladegačloveka.Obtcin pa bi rad še poudaril, da preteklosti šole ne poznam in z njo nisem obremenjen. Imate kakšne posebne zamisli, ki jih želite uveljaviti? Zclcl bi predvsem boljšo opremljenost vseh učilnic, saj bo to pomagalo Se izboljšali kvaliteto pouka. Marsikaj od opreme bi morali dopolniti oz. nadomeslili z novo, za kvaliteten pouk vseh programov-nc legimnazijskega. ()b tem pa bi rad namenil več skrbi tudi uresničevanju vloge pedagoškega vodje in dejanskemu delu Z učitelji -(udi z. vsakim posebej, če bo pitrehno. Veliko komunikacije in sodelovanja z. učitelji jc namreč po mojem mnenju ključno za vodenjc kolektiva. Zavedam sc, daje vodenje tovrstnega ki ilektiva, v katerem jc večina visokošolskih učiteljev, poseben izziv in težka naloga. Kako bo s Srednjo šolo Domžale v prihodnjem šolskem letu? liistvcnih sprememb nebo. Vpisovali bomo v vse tri programe: v program strojništva, kjer bomo imeli po dogovoru s.pristojnim ministrstvom nekaj manj mest, ter v program trgi rvec in ekonomski tehnik, imeli pa bomo ludi dva oddelka gimnazije, kjer bomo veseli ludi već prijav. Prizadevamo si, da hi sc na našo šolo vpisalo kar največ dijakov in dijakinj, zato smo obiskali več kol deset osnovnih šol ter staršem in učencem predstavljali naše programe. Je naša srednja šola res »teksas«, kot se sliši? Tudi sam sc že slišal to oznako naše srednje šole, vendar moram povedati, da moji prvi vtisi nc kažejo na to, da hi bila šola kaj drugačna kot druge slovenske srednje šole. Bistvenih razlik ni in tistega, pred čemer so me v pogovorih v zvezi z mojo prijavo za to šolo svarili, nisem našel. So običajni problemi, ki jih bomo reševali in tudi rešili. Ob tem bi poudaril, daje ga. Jožica Polanc opravila pred mano veliko dela, tako na področju gimnazijskega dela, kol srednje šole nasploh, pa tudi to, da sc zavedam, da it tla lahki i pride na slab glas, se ga pa težko znebi. Kako ocenjujete prostorske pogoje? Naša srednja šola je v treh objektih, in sicer so strojne delavnice v stavbi na Ljubljanski 105, tam pa so tudi konfekcijsko galanterijske delavnice, ki skoraj niso zasedene, zato načrtujemo, da bi v tc prosti >rc prešel i 1 i t Icl stn >k( ivno ici iretičnih predmetov za pt< igram strojništva- predvsem zaradi bližine strojnih delavnic. Same k >kaci je niso toliko pmblematične, kot je njihovo financiranje, saj pristojno ministrstvo upošteva le šlcvilo oddelkov, nc pa število Stavb, Občina I )omžale, ki je tudi soustanoviteljica naše srednje ši >le. jc k opremi učilnic doslej žc prispevala in zato tudi v prihodnje pričakujem njeno sodelovanje - tudi pri ureditvi pogojev za pouk športne vzgoje. Seznanjen sem, da sc bo v športnem parku gradila športna dvorana, vendar bi kljub temu želeli imeti telovadnico tudi v sklopu srednje šole, saj sodobno srednje šolstvo zahteva celovite pogoje za izobraževanje. Telovadnica bi nam zagotavila tudi izvajanje drugih programov, nenazadnje pa glede na razvejanost športnih in drugih aktivnosti dve športni dvorani zanesljivo nc bosla odveč, zato pričakujem, da bo telovadnica ob naši srednji šoli našla mesto tudi v občinskem proračunu. Morda še kaj za konec? Računam na dobro sodelovanje z vsemi ljudmi, ki v lokalni skupnosti lahko pripomorejo k lemu, da bomo v Srednji šoli Domžale čim bolj uspešni in konkurenčni. Veliko uspeha vam želim. Vera Vojska stran i Ob 40-letnici Slamnika Prvi urednik prof. Milan Flerin Na vrsto je prišel tudi prvi urednik Slamnika oziroma njegovega predhodnika. Občinskega poročevalca. Resda seje v lanskem februarskem Slamniku predstavil z zamislijo, načrtom in zasnovo tega domžalskega časopisa, ali bolj pravilno časopisa tedanje velike domžalske občine, in je bil tako naš prvi urednik. Prof. Milan Flerin jc v skromnih prispevkih in omembah v našem časopisu skozi 40 let malo opisan. Šele ob njegovi 80-lctnici sta ga v septemberski številki Slamnika 1995 lepo, a na knitkoopistila ga. Vera Vojska in g. Matjiiž Brojan. Prepričan sem, da bi si domžalski in občinski junak na vsestranskem duhovno-delovnem področju zaslužil celo stran in naslovz večjimi črkami! Matjaž Brojan, nekdanji urednik Občinskega poročevalca in njegova sodelavka sta bila le napredna in pogumna - glede prof. Flcrina sta prva prebila domžalski duhovni led in s tem 15-lctni kulturno-medijski molk. Ga. Vera Vojska o slavljcncu -osenidesefletniku - v prispevku med drugim zapisala:"... Kmalu po vojni je bil prav prof. Mikin Flerin izbran, da v domačem kraju poskrbi za novo organizacijo šol in šolstva. On jc bil ludi na čelu mnogih tclesnokulturnih organizacij; bil je prvi pri gradnji igrišča, prvi v Partizanu, predsednik gradbenega (xlbora pri gradnji bazena, vajeniškega doma, njegovo delo jc vtkano v nove šole, telovadnice, povsod, kjer so rasli objekti za lepšo pinodlH >si mladih, za katere je vseskozi skrbel bolj kot zase, saj je navzven in navznoter skromen. Razdajal in razdal seje za domžalski > šolsl vi >, za vse velike in neuspele akcije, ki so nosile občino in ljudi v njej v prihixlnosl. Polnili deset let, vse od začetkov v zgodnjih šestdesetih letih, je urejal občinski poročevalec. Znal gaje urejali s prodorno mislijo in globokim razmislekom moža, ki ve, kaj hoče in to tudi zna." Ob 80-lctnici našega prvega urednika seje izkazala tudi županjaCvetaZalokar (»raženi. Na sprejemu v svojem uradu mu jc v nagovom namenila lelc uvodne besede: "Profesor Milan Flerin je pravi Dornžalčan, čigar delo in življenje jc vključeno v vse, kar nam v Domžalah veliko pomeni..." V omenjenem zapisu je Vera Vojska navedla tudi lepe in značilne misli novinarja Matjaža Brojana: "Tedaj se je začela lepa, dobra ni desetletja trajajoča pot z, mladimi Domžal do zvezd in hkrati oh vrstnikih in ob starejših tudi okušanje pekla, ki so ga vedno znali in ga še znajo imenitno zagotovili uspešnim, delavnim in tistim, ki znajo, tisti, ki so uspešni, edinole v kritičnem opazovanju tujega dela." Za razmislek zelo zanimivo. Toda iz tega zapisa bralec ne more na hitro razbrati, kaj naj tu pomeni beseda "pekel" - ta pojem večkrat nakaže aH pove marsikaj - lahko bi šlo samo za duševne bolcčii ie. Toda v Flerinovem primeru je šlo poleg teh tudi za telesne in materialne zadeve. Šlo je za zaposlitev, delo in preživljanje družine, šlo pa jc tudi za zdravstveno in socialno zavarovanje. V omenjenem Slamniku jc na koncu prispevka objavljeno tudi Brojanovo pozdravno pismo, ki ga je napisal svojemu novinarskemu učitelju in velikemu Domžalčanu: Spoštovani A vendar: Čas in poštenje, ki ga vendarle objektivno nikjer in nikoli ne bodo izničili, ne pozabljala, posebej pa ne pozablja nepodklupljiva veda, ki ji je Milan Flerin služil: zgodovina Sčasoma se vse vrne na svoje mesto, stvari, dogodki in ljudje v njih. Prav zato, krt je letna loko. je to trenutek Čas inje Iti prostor ZO tO, da storimo, kar je treba: V vas kličem, profesor Milan Flerin. potreben in stotero zaslužen ponos, zanosnost in ozaveščenost v prepričanju, da ste storili .a naš krti/ veliko •jvljen/sko dejanje. Nuj bo "hvala" za vse. kar ste storili, povzetek našega in mojega velikega občudovanja. Želimo vam veliko zdravih let ob teli danostih, ki vtini jih V imenu Domž.alčanov pozno izločamo v zavesst. Vsi, ki vas spoštujemo in vas imamo radi. Hvalo! V Domžalah, I. septembra 1995 MATJAŽ HROJAN V majski številki Slamnika 1997 pa je na prvi strani ob sliki prof. Milana Flcrina objavljeno tole začetno besedilo Slavnostna seja Občinskega sveta občine Domžale V sredo, 16. aprila 1997, je bilavVuesTd dvorani liioteliniške fakultete v (irobljtih slavnostna seja (>bčinskcga sveta Občine Domžale. To je namreč dan, ko so bile Domžale leta 1952 razglašeni' ZO mestno občino. Na seji so podelili najvišje občinsko priz.tntn/e in imenovali profesorja Milana Flcrina za ČASTNEGA OBČANA Domžal. (lospotlMilanllerin, lojen Doinžalčun, jeilipltitiiiriilntiHliK/)lskilakitltetiliki>if(i začetkom druge svetovne vojne. 40 LET SLAMNIKA se vrstile in leta so se vrtela - časopis, ali glasilo, kot nekateri raje rečejo ali zapišejo, seje ob vestnem, delavnem in prizadevnem glavnem uredniku zasidral in udomačil. V veliki občini seje razraslo v mogočno drevo, katerega veje (bralci) so segale od Mengša in I )i ibcna do Trojan ter od Velike vasi in Pšalc do Zlatega Polja, Kolovca in Nožic. Tudi korenine tega drevesa (dopisniki) so segale v enake daljave in globine ter se napajale iz dogodkov, dela in življenja vseh krajev v občini in njihovih prebivalcev. Kako je Z začetkom izhajanja rednega časopisa vc le tisti, ki seje s tem ukvarjal in to doživel. Redno in vsakokrat napolniti določeno število strani, je težavno tudi zato, ker ima večina časopisov in revij tolikšen obseg strani, daje njihovo število deljivo s štiri. Takoj koje bila kakšna redka izjema - vmesni dve strani - je bil to en list, tega pa so se tudi tiskarne izx>gibale. Tako seje bilo treba za vsako številko odločiti, kako obsežna bo, ob tem pa še to - ali dve strani več ali manj. Kadar je prevladalo prvo, je bilo treba največkrat brž. (čez noč) kaj dopisati in pridobiti dodatno slikovno gradivo, v nasprotnem primeru pa so bili prizadeti dopisniki, katerih prispevki niso bili objavljeni. Večkrat so pripominjali: "A ravno moje je bilo treba izpustiti?" V desetih letih Flerinovega urednikovanja je bilo s Poročevalcem tudi v tiskarni veliko dela. "Stavek", tako so v tiskarni rekli postavljenemu besedilu, so "izdelovali" oziroma stavili strojni stavci. Na stavnem stroju so pretipkavali rokopise, stroj paje ulival svinčene vrste besedila. To so bile ploščice, visoke 22.5 milimetra, debele kot vrstil besedila, dolžina vrste pa po potrebi. Ulita vrsta je imela na vrhu upodobijene črke, kot jih ima na primer pečatnik. Vrste oziroma besedilo so v tiskarni odtisnili na polmetrske in primerno široke papirnate trakove in loje bil prvi krtačni odtis. Te "stolpce" so najprej prebrali in popravili stavčeve napake tiskamiški korektorji. Strojni stavec jc opravil korekturo - vse vrste Z napakami je postavil na novo - napaka pa je bila tudi, kadar je manjkala le vejica Ročni stavec je te vrste zamenjal in naredil nov odtis za urednika. On je opravil avtorsko korekturo v stolpcih. Po "prelomu" - ureditvi v opsamezne strani - je komplet odtisov dobil spet urednik in naredil avtorsko korekturo v Straneh. "Revizijo - zadnji pregled ali kontrolo pred tiskom" je Flerin največkrat opravljal kar v tiskarni. Vse dopoldne jc stal ob delovnem pultu v strojni stavnici in kontroliral stran za stranjo. Včasih seje v popravljeni vrsti pojavila nova napaka. In zopet popravljanje. Nazadnje naj bi bilo vse brez napak. Da pa se to vedno ni zgodilo, je včasih poskrbel tiskarski škrat. Ta veliki umetnik za napake senc i izira na tehniko tiska in jc zelo priden še danes. ' I e tiskalniške, še "svinčene", drobtinice omenjam zato, ker je bil prof. Flerin med zadnjimi uredniki časopisov, ki so v tiskarnah imeli opravka s svincem oziroma s stavljenjem v svincu. Takrat Po vojni je bil imenovan za delegata na Meščanski šoli v Domžalah, kar pomeni začetek njegovega inaintridesetletnega uspešnega tlela na podn tčju šolstva. Življenje pmj. Milana Flcrina je vtkano v razvoj osnovnega poklicnega in srednjega šolstva ter šol za izobraževanje odraslih občanov. Dolga leta je bil tudi predsednik izobraževalne skupnosli Domžale, leta 1962 pa je bil imenovan za prvega urednika Občinskega poročevalca. Svoje načelo, da mara biti šola središče kulturnega, športnega in družabnega Življenja, jc uresničeval v glasbenih in športnih akademijah ter tradicionalnih revijah pevskih zborov. Zavedal seje. da je mladini in odraslim treba ponuditi različne aktivnosti tudi v prostem času. Zalo so na njegovo pobudo nastala različna društva, ki so zadovoljevala potrebe občanov. Sodeloval je v številnih društvih in odborih ter ssvojo strokovno pomoč nudil povsod, kjerkoli je bila zaželena. Koje bil razrešen dolžnosti ravnatelja v (/snovni šoli I )omžale, seje zaposlil kol svetnik na Komiteju za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve. Iz vsega naštetega jc razvidno, tla je gospod Milan Flerin s svojim vsestranskim delom, z izjemno avtoriteto, razgledanost jo ter bogatim organizacijskim in strokovnim znanjem pomembno vplival na vsestranski razvoj šolstva, kol tudi samega mesta Domžale. Zato ga upravičeno smemo imenovati za častnega občana Domžal. I.OVRO LONČAR Vrnimo sc na začetek. Kot je že omenjeno, je prof. Flerin v lanskem februarskem Slamniku v zasnovi za redno izhajanje časopisa Občinski poročevalec navedel: "List, katerega prvi i številko vam s tem predstavljamo, je nastal iz potrebe, ki seje že dolgo kazala. Vedno večja dinamika našega gospodarstva in družbenega ži vi jen ja, vedno večjapad. Okna so bila razbita, cerkev pa je služila le za skladišče kmetijskih strojev in pridelkov ter gradbenega materiala. Ker strehe niso obnavljali, je ta puščala in več let je zamakalo. Občinski prosvetnik je lo znamenito cerkev, ki jo je poslikal najpomembnejši slovenski baročni slikar. Franc Jelovšck, že takrat imel za umetniško-zgodovinski spomenik I. razreda. Zato je poskrbel, daje republiški zavod za spomeniško varstvo v letu 1955 cerkev vsaj prekril. V poznejših letih so se nadaljevala vsestranska obnovitvena dela. Prof. Milan Flerin je bil v letu 1972 najprej odstavljen kot odgovorni urednik Poročevalca. Še huje pa je bil prizadet, koje leta 1977 izgubil mesto ravnatelja osnovne šole v Domžalah -bil je vržen na cesto. Če se izrazimo po svetopisemsko - v tem mestu zanj ni bilo več (delovnega) prostora. Podoben nekakšnemu "domžalskemu Hlapcu Jerneju" je šel s trebuhom za kruhom ter pristal v Ljubljani. In to tri leta pred upokojitvijo. Molk in duhovni led sat se začela tajati šele po osamosvojitvi in osvoboditvi izpod "kulturne revolucije", ki je od 70. let naprej razsajala po Sloveniji. To so okusili tudi prof. France Bučar in drugi - veliki Slovenec dr. Jože Pučnik pa je to kal varijo preživljal že v 50. in 60. letih. Medtem, ko bralci Slamnika verjetno vsaj približno vedo, zakaj da je bilo odstavljenih več pomembnih osebnosti, pa za Domžalčana prof. Flerina najbrž ne vedo. Katero in kakšno "zlo-dejanje" naj bi bil storil? Posebno še, ker je v zgoraj nanizanih citatih štirih avtorjev veliko vznesenih in pohvalnih besed, in to v letu 1995 in 1997. Lepo in prijetno je slišati ali brat) pohvale in čestitke. Tako duhovno plačilo večkrat pomeni veliko več kot denarno, oziroma se z denarjem sploh ne da plačati. Omenjene besede pa so še vedno dokaj previdne. Vsi ti stavki in povedi si žal še ne upajo povedati bistva - to sta dve kulturni, preprosti in človeški besedi JAVNO OPR AVIČILO. Za to dejanje ni nikoli prepozno. Lepo bi bilo, da bi za dogodke v 70. letih prišlo do opravičila. Potem bi Flerinovo najvišje domače odlikovanje ČASTNI OBČAN MESTA DOMŽALE še bolj blestelo. Za domači kraj in za domžalsko občino je garal noč in dan, saj je tudi od povojnih časov naprej delal "za tri ljudi". Bilje mislec, snovalec, organizator, ustvarjalec in svetovalec. Ves čas je deloval povezovalno, izredno prijazno in pomirjevalno. Take ljudi iščimo z lučjo pri belem dnevu! Prof. Milan Flerin je bil na slavju Prešernovega dneva, 8. februarja 1998 slavnostni govornik. Slamnik, oziroma Občinski poročevalec, ki nam gaje ustvaril prvi urednik Flerin, seje glede na vsebino in obseg vsa leta večal ter danes živi. On sam pa naj bi bil vsakokratnemu uredniku, uredniškim odborom in dopisnikom zgled, kako delati, zapisovati in pošteno poročati ter s tem ustvarjatij delček slovenske zgodovine. France Cerar Območno združenje Zveze združenj borcev in udeležencev NOV Domžale vabi NA SPOMINSKO SLOVESNOST pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na OKLEM, V SOBOTO, 22. FEBRUARJA 2003, OB 11. URI. Skupni odhod je ob 10.30. uri izDobovelj. Vabljeni! Informatiuni dan na Srednji šoli Domžale V Srednji šoli Domžale, Domžale, Cesta talcev štev. 12, bodo v petek, 14. februarja, ob 9. in ob 15. uri ter v soboto, 15: februarja 2003, ob 9. uri pripravili informativna dneva za osnovnošolce. Bodoči dijaki in dijakinje se v šolskem letu 2003/2004 lahko vpišejo v naslednje programe OZ. za poklice: strojništvo: ♦ avtomehanik (en oddelek) ♦ instalater strojnih inštalacij in strojni mehanik (en oddelek) ♦ strojni tehnik PTI (en oddelek) trgovina: ♦ trgovec (trije oddelki) ♦ ekonomski tehnik PTI (trije oddelki) gimnazija ♦ dva oddelka. Dobrodošli! Vodstvo Srednje šole Domžale I DIL0 JC nCKOČ Kronika šolstva v Domžalah: Gimnazija, šolsko leto 1951/52 Pogledovanje v šolsko preteklost pred pol stoletja je zanimivo početje, nemara še najbolj zato, ker je v takem mogoče spoznati, kaj vse so počeli učitelji in učenci ob siceršnjem šolskem delu. Prav te, izvenšolske aktivnosti kažejo, kakšno je bilo življenje neposredno po drugi svetovni vojni in kako seje šola odzivala na razmere v tedanji družbi. Podatki so iz kronike DESETLETNO POROČILO DOMŽALSKE GIMNAZIJE 1945-1955. "Otvoritvena proslava" Pouk seje tega leta začel šele 10. septembra, in sicer s priredit vi ji >, za kalen i si > zapisali, daje šlo za "otvoritveno proslavo". Učencem je spregovoril šolski ravnatelj, znani slavist, prof. Flbin Boje, pa je z učenci pripravil predavanje o sadnih šk(xlljivcih. Med aktivnostmi na terenu velja omeniti zbiranje različnih i m I 0 k IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV stran Nadarjeni otroci v vrtcu Nadarjenost je zmožnost, ki posamezniku omogoča, da je nadpovprečno uspešen na enem ali več področjih. Vsi se že rodimo z določenimi potenciali, vendar kasneje v življenju nismo enako uspešni. Razlikujemo se po mnogih osebnostnih lastnostih, kljub vsemu pa tudi potenciale, ki jih prinesemo na svet kot popotnico v življenju, lahko zatre nevzpo-dbudno (zaviralno ali zatirano) okolje, telesni handicap ... Mnenje, da bistri otroci ne potrebu jej«) \ /podbudnega okolja, je zmotno. Res pa je, da vzpodbudno okolje ne pomeni, da otroku ponudimo vse, popolnoma vse, kar svet ponuja. Ne pomeni tudi to, da ga posiljujemo s stvarmi, za katere menimo, da bi ga morale zanimati in bogatiti, ker je bister... Tako ne gre. Bližnjic ni, prav tako pa ne otrok, ki kot računalniki sprejmejo vse. Otroci sprejmejo tisto, karjih zanima in oni so tisti, ki čisto sami dobro vedo, kaj jih zanima. Problem jc V odraslih, v prekomerni storilnosti, želji po uspehu ali pa v ignoriranju otrokovih potreb. Otroci potrebujejo vzpodbude, pa ne šele v šoli, pač pa že zelo zgodaj, takoj po rojstvu. Starši so prvi. ki se z otrokom spoznavajo in so tisti, ki prvi opazijo otrokovo nadarjenost ali pa neko sposobnost, ki se jim zdi pri otroku posebna, sposobni >st, ki jo lahko vrednotijo, kot: tu jc moj otrok boljši Sestri Hana (6) in Zala (4) Radilovič, ki sta že imeli prvo samostojna razstavo akvarelov in oljnih slik v vrtcu Cicidom, razstava njunih del pa je pravkar odprta tudi v Kulturnem domu v Radomljah. (uspešnejši) od drugih, tole mojega otroka najbolj zaposli, pri takšnih dejavnostih zares uživa in sc dolgo zamoli ipd. To so tisti potenciali, kijih otrok ima. Odziv staršev, kije običajno nagonski, je, da pri otroku zvišajo kriterije uspeha. Npr: nekdo, ki je motorično spreten, bo znal voditi žogo že takrat ko bodo imeli mnogi še težave z lovljenjem žoge, jezikovno nadarjeni otroci bodo morda tvorili krajše stavke pri starosti enega leta, drugi pa šele pri dveh ali celo kasneje... Kako vedeti, da jc otrok nadarjen'.' Včasih ni težko. Nadarjeni otroci mnogokrat izstopajo iz. povprečja, bodisi z dosežki ali pa z. vedenjem, s katerim opozorijo nase. Nov kurikulum je v vrtcu zelo naklonjen individualnemu razvoju, čeprav se srečujemo s težavami, kot so: preveliko število otrok v oddelku, premalo vzgojnega kadra, premalo in premajhni prostori ipd. Nadarjeni otroci v vrtcu so predvsem odvisni od staršev, njihovih interesov, razumevanja vzgojnih kadrov ter vrstnikov. V vrtcu stisko s časom in prostorom rešujemo tako, da postavljamo kotičke, kjer otrok lahko nemoteno raziskuje in sc igra s sredstvi (didaktičnimi, likovnimi...), ki ga bogatijo in mu omogočajo, da je ves čas aktiven, da sledi svojim interesom in raziskuje. Vseeno večkrat čutimo, da bi otrokom lahko ponudili mnogo več, pa ne zmoremo, saj jc otrok veliko in vsak od njih ima svoje potrebe in želje, ki jih jc potrebno zadovoljiti. Vzgojitelji smo pač ljudje, ki imamo veliko pedagoškega optimizma. Verjamemo v posameznika, v njegovo posebnost in neponovljivost. Vzpodbujati otroke in verjeti vanje, imeti posluh za nove ideje in pobude, so naloge vseh pedagoških delavcev. "Otroka ne moreš vedno razumeti, moraš pa ga sprejeti." Nina Mav Hrovat Vzgojne dejavnosti za otroke do treh let Največkrat zmotno razmišljamo, da otrok, preden ni star vsaj štiri leta, ni zmožen slediti kakršnikoli vodeni dejavnosti. Res je, da malček ni sposoben (vsaj v večini primerov) komunicirati z njemu neznanimi ljudmi (to najbolj opazimo takrat, kadar ga želimo pustiti z neznano osebo, pa otroček plane v jok. /.aeiuleni smo, zakaj, saj je vendar vedno želel družbo in se ni bal tujcev.) IViiMem je v tem. da se otroček, ko ostane sam, preprosto ne čuti varnega in tako ga seveda zapusti vsa "korajža". Kadar pri otroku negujemo te stike, tako da smo z njim in ga le za trenutke, kadar kaže znake, da ho vse v redu, pustimo samega s tujo osebo, bo kmalu zaznati napredek v njegovem komuniciranju s tujci. V vrtcu smo razmišljali, kako takšne otročke zaposliti. Predvsem bi takšen otrok potreboval dejavnost, ki bi ga razgibala in sprostila, telesno okrepila in razvijala ter mu hkrati nudila zadovoljstvo in radost. Velika prednost tako vključenih otrok, za katere je to v večini prvi stik z vrtcem, je tudi ta, da kasneje, ko prično redno obiskovati vrtec, nimajo uvajalnih težav, saj vrtec in način dela v njem že dobro poznajo. Prva oblika vzgojnega dela, ki jo izvajamo že tri leta. je Cicibanova urica, ki je specialno namenjena otrokom do treh let. Tu se otroci igrajo, vodene dejavnosti pa izvajajo priložnostno in za krajši čas, kot je pač za to starost primemo. Starši so v začetku prisotni, kasneje pa niso več "potrebni". Ta trenutek prostih mest ni. Druga oblika tovrstnih aktivnosti, s katero smo začeli lansko šolsko leto. je športna urica za malčke. Tudi tu so včlanjeni otroci do starosti treh let. Posebnost te "vadbe" je ta, da ob otroku telovadi tudi mamica ali očka. Na vadbo torej prideta skupaj in sta skupaj aktivna. V začetku je bil odziv staršev majhen, sedaj pa sc obisk te skupinice veča. tako da smo ravnokar odprli že drugi oddelek. Tudi igralnico v vrtcu smo "prerasli". Dogovorili smo se z ga. Andrejo Jarc-Pogačnik, ravnateljico OŠ Rodica, da nam bo enkrat tedensko odstopila prostor v telovadnici, tako da bo kvaliteta vadbe res na zavidljivem nivoju. Napredek pri otrocih je po besedah profesorice športne vzgoje, ga. Ahačič-Ogorevc Katje, velik, tako na področju telesnih spretnosti, kot tudi na področju komunikacije. Pa šc otrok in starši so skupaj, kar jc tudi dobro v tej hitrici, ki vlada današnjemu svetu! Nekaj prostih mest v drugi skupini še imamo. Pokličite na tel. 031-385-120, če ste presodili, da bi kaj takšnega vi in vaš malček potreboval. Prednost imajo otroci, ki sieer vrtca nc obiskujejo. Cena enomesečne vadbe za otroka in mamico ali očka znaša 3.000,00 sit. Darka Bitenc Obiskale so nas babice Tudi letos smo se v vrtcu Mlinček odločili, da med naše otroke povabimo njihove babice, da skupaj z nami preživijo dan in občutijo utrip vrtca. Z veseljem se je odzvalo kar nekaj babic. Pokazale so nam, kaj vse znajo. Anina babica je spekla slastne piškote in kokosove kroglice, ki so jih oblikovali otroci. Z Lukovo babico so otroci z. različnimi aplikacijami polepšali majice. Posladkali pa smo sc tudi pri miškah, saj je Jakobova mami-ca skupaj z otroki napekla odlične piškote. Oblikovali so jih s pomočjo modelčkov. Najstarejša med vsemi jc bi la babica Rt izka, saj nam jc s svojimi 87 pomladmi močno popestrila dan in poveda- la, kaj vse zna, med drugim tudi, kako čudovito kleklja, česar seje naučila že kot 13-lctna deklica. Pokazala nam jc izdelovanje idrijske čipke. V klckljanju so se preizkusili tudi naši otroci in nekaterim je šlo delo zelo dobro od rok. Srečanje treh generacij je za nas in za otroke vedno nekaj posebnega, saj se na nek način vrnemo v čas, ko so živele naše babice. Damjana Rode Spomini na praznične dni Vrtec Mlinček Veselo, praznično vzdušje je bilo že v prvih dneh meseca decembra z okraševan jem vrtca in novoletne jelke, pri katerem smo sodelovali otroci, vzgojiteljice in pomočnice. Prvo presenečenje je bil obisk Miklavža, ki nas jc obdaril s suhim sadjem. V vrtcu jc ves mesec prijetno dišalo, saj so otroci s svojimi vzgojiteljicami pripravljali različne praznične dobrote, piškote in sladke smrečice. Pripravili smo 3, Mlinčkov novoletni sejem. Nanj smo se vzgojiteljice, pomočnice in otroci pripravljali ž.e ves mesce november. Od ideje do končnega izdelka smo potrebovali veliko mero vztrajnosti in ustvarjalnosti. Končno jc bilo vse pripravljeno, praznično okrašen vrtec, v garderobi vrtca, kjer je sejem potekal, pa so sc mize šibilc pod unikatnimi izdelki naših otrok, vzgojiteljic in pomočnic. Starši, krajani in vsi obiskovalci sejma so lahko izbirali novoletne voščilnice in vse. kar jc povezano z novoletnimi prazniki in obdarovanjem. Obisk in zanimanje za sejem je bilo nad vsemi pričakovanji, saj se lahko pohvalimo, da smo po "simboličnih cenah" prodali prav sc i/.delke. Ves denar od sejma pa bomo namenile nakupu novih didaktičnih igrač, športne opreme in knjig za naše otroke. V gosteh smo imeli tudi dijakinje srednje vzgojiteljske šole, ki so otrokom zaigrale znano igrico Sncguljčica. Po igrici pa je sledilo novo presenečenje - obisk Božička. Le-ta jc pohvalil vse pridne otroke in dal kakšen nauk "malo manj pridnim", na koncu pa je vse radodarno obdaril. Skupaj smo zapeli še pesmico, potem pa sc je Božičku zelo mudilo obdarili še druge otroke, nam pa seveda odpirali darila. Zadnji dan pa smo v vrtec prišli še posebno lepo urejeni, saj je sledila prava novoletna zabava s plesom. Po plesu pa jc sledilo šc zadnje presenečenje. S pomočjo donatorjev. ki so darovali denar ali praktična darila, smo pripravile SREČELOV. Poslovili smo sc z. voščilom. da bi nam bilo tudi v letu 2003 tako lepo. kot do sedaj. Na koncu pa se zahvaljujem tudi mojim sodelavkam za ves vložen trud in čas ob pripravi izdelkov za naš novoletni sejem, hvala pa tudi vsem, ki so kakorkoli prispevali, da so bili praznični dnevi ob koncu leta v vrtcu Mlinček posebej prijetni in lepi. Vilma Hrovat Praznični cin-cin na OŠ Roje Praznični pozdrav "cin-cin", ki je opozarjal na bližajoče praznike, je bilo na OS Roje slišati že ves december, 23. decembra 2002 pa smo v šolski telovadnici pripravili prireditev z veliko glasbenimi točkami, ki so nastale pri otroškem in mladinskem pevskem zboru, ob spremljavi šolskega Orffovcga orkestra, t Ičitcljica glasbe Andreja pa je skrite talente poiskala tudi med učitelji in tako je nastopil tudi učiteljski zbor. Plesni točki Smučarji in Ti si moje sonce sta z otroki nižje in višje stopnje pripravili Martina in Damjana iz plesne šole Miki, nekaj zimskih pesmi pa je izvedel tudi ansambel I asi cikl iz Homca. Program celostnega razvoja otrokovih potencialov Art Excel prvič med slovenskimi osnovnošolci Seveda pa ne smem pozabiti ha palčke iz četrtega in tretjega razreda, ki so s simpatičnimi nastopi kar nekajkrat vskočili v program. Bili pa so tudi prvi, ki so zagledali prihajajočega Božička, ki pa letos, zaradi nove plinske napeljave na šoli, ni prišel skozi dimnik, ampak kar skozi vrata. Kljub vsemu pa je bilo tako bolje, saj je s seboj prinesel ogromno vrečo daril, za katero se moramo iskreno zahvaliti klubu Lions iz Domžal, ki že nekaj let skrbi za obdarovanje otrok na OŠ Roje. Prireditev se je bližala koncu, nastopajoči so naredili šc velik rdeč srček, s katerim so otroci vsem zaželeli veliko ljubezni, pa ludi zdravja, miru in sreče. (iospa ravnateljica jc povedala šc nekaj vzpodbudnih besed, sc zahvalila vsem gostom ter nas z lepimi Željami popeljala v novo leto 2(X)3. ... Otroci so veselo odpirali darila. Božiček seje s prazno vrečo zadovoljno odpravil na sever, simpatičnima povezovalcema Nevenki in Tomažu pa jc ostal le še praznični pozdravček "cin-cin"... Marta Krt /nane so kritike, da je šola preveč storilnostno naravnana, da predvsem izobražuje in premalo vzgaja. V OŠ Rodica so izvedli tečaj Art Excel-a, ki odpravlja prav to pomanjkljivost današnje šole. Sedemdeset sedmošolcev šole Rodica se je v času od 16. do 20. decembra 2002 udeležilo šole v naravi, ki se je odvijala v domu Soča v Tolminu. Učenci so bili vključeni v tečaj Art Excel, ki je obsegal 18 ur, preostali čas pa so v zgoščeni obliki spoznali naravoslovne in družboslovne teme ter se preizkusili v športnih dejavnostih, ki jih izvajajo v CŠOD Soča v Tolminu. Art Excel je eden izmed programov mednarodne nevladne organizacije The Art of Living Foumhition. namenjen celostnemu razvoju otrokovih potencialov. Tečaj so vodili: priznani tuji strokovnjakinji Brit Bech iz Danske in Cristina Tuscano iz Italije ter Andrej Trampuž, trenutno edini slovenski voditelj z mednarodno licenco za vodenje Art Excela. Podobni tečaji so bili že večkrat izvedeni v tujini, v Sloveniji pa je to prvi tovrstni tečaj z osnovnošolsko mladino. Pri izvedbi tečaja so pomagali asistenti s Hrvaške: Elena. Hana. Iva. Irena, Slaven in Siniša. Vsi voditelji in asistenti so svoje delo opravili prostovoljno in brezplačno, šola jim je krila le potne in bivalne stroške. Učence so spremljale razredničarke Darinka Šmit Bahčič. Danica Voleini in Vilma Vrtačnik Merčun. Tečaj je potekal v angleškem jeziku, za prevode pa sta poskrbela Andrej Trampuž in Darinka Šmit Haheie. I Ičeoci so na izkustven način spoznali nekatere splošne medčloveške vrednote, ki omogočajo dobre medsebojne odnose, zmanjšujejo nasilje in pripomorejo k srečnejšemu in uspešnejšemu življenju. Poleg tega so se vsako jutro "prebudili" s posebnih razgibalnimi vajami, dihalnimi in sprostitvenimi vajami, ki jim bodo tudi v prihodnosti, če bodo z njimi nadaljevali, izboljševale počutje in jim pomagale lažje obvladovati stresne situacije v šoli in drugod. Socialne igre, ki so jih z veseljem igrali, so poudarjale pomen samospoštovanja in spoštovanja drugih ljudi ter pripadnost svetu. Na ta način so občutili lastno koristnost v družbi, se učili večje strpnosti in boljšega medsebojnega sprejemanja dobrih in slabih strani. Osvojili so "šest zlatih ključev za srečno življenje", ki so: 1. ustvari občutek pripadnosti (do bližnjih, prijateljev, družbe, človeštva); 2. spoštuj sebe in druge (Spoštovanje drugih sc kaže tudi v dveh pravilih: "Bodi točen. Bodi tiho. ko nekdo govori."); 3. ohrani odprtost /a prijateljstva vsak dan (kako pridobiti in ohranjali priljubljenost...); 4. nasmej se in spusti mimo (kadar se ti dogodi kakšna neprijetna situacija); 5. govori vedno v sedanjosti (daje ne zasenči preteklost ali skrbi iz. prihodnosti); 6. občuti povezanost s svojim učiteljem (čc ti to uspe, boš imel najboljše učitelje in boš razvil vse svoje potenciale). Na taboru ni manjkalo bogate ustvarjalnosti učencev, ki so večere popestrili z. igricami, plesi in pesmimi ob spremljavi kitar, flavte in drugih instrumentov. Svoje navdušenje in občutke zahvale so prenesli na osebje doma Soča v Tolminu, kateremu so zadnji dan pripravili prijeten kulturni program. Na zadnji šolski dan v koledarskem letu 2002 pa so s svojim nastopom del vzdušja iz Tolmina prenesli še v šolo Rodica, kjer so nastopili pred učenci in učitelji šole. katerim so izročili veliko lično izdelano čestitko z. izpisanimi šestimi ključi. Program Art Excel je dobra dolgoročna naložba za srečno in zdravo življenje otrok. Vsem mladim želim, da bi ga vsaj enkrat v času svojega šolanja izkusili in si tako pridobili lastno notranje "orodje" za lažje premagovanje težav v nadaljnjem življenju. Naj zaključim z. besedami voditeljice Cristine, ki pravi. "Art Excel je kol sanje. Ko ga spoznaš in ga zai nes živeti, sc začne pravo življenje. Ce so bile sanje lepe. se zjutraj zbudiš z nasmehom. Naš izziv je la nasmeh prenesli v pravo življenje. Pri lem nam pomaga šesl ključev." Vilma Vrtačnik Merčun V vrtcu Palček, v jasličnem oddelku, se dogajajo zanimive stvari. Vzgojiteljica Tatjana nam je prinesla sneg, ki je bil mrzel, bel, moker, dalo se ga je oblikovati v namiznega snežaka, vanj narediti luknjico, se ga dotakniti ali samo gledati. Zares zanimivo! Tatjana Molk stran IZ DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Apimondija - velika priložnost za promocijo Čebelarska kronika - leto 2002 bo zapisano z velikimi in svetlimi črkami Kot navadno so se tudi letos v januarju na svojem občnem zboru zbrali člani in članice Čebelarskega društva Domžale, da bi pregledali opravljeno delo, predvsem pa, da bi sprejeli program za leto 2003, ki bo za slovenske, pa tudi za domžalske čebelarje zelo pomembno. V poletnih mesecih bo namreč v naši državi svetovni kongres čebelarjev, imenovan APIMONDIJA 2003, ki bo ne le za čebelarje, temveč za vse nas velika priložnost za promocijo. V poročilu je predsednik Bine Kladnik poudaril, da bo v čebelarski kroniki društva leto 2002 zapisano z velikimi in svetlimi črkami. Ob tem je nanizal celo vrsto nalog, ki so jih uspešno uresničili v letu 2002, med katerimi je največja - ureditev društvenega čebelnjaka v okviru Čebelarskega centra na Brdu, ki je od društva zahteval velika finančna sredstva, opravili pa so tudi več kot 2000 ur prostovoljnega dela, za kar so bili še posebej pohvaljeni. Opravljeno delo in čebelnjak bodo koristili tudi generacijam, ki prihajajo, za katere je izrazil prepričanje, da bodo z enako složnostjo, vestnostjo in sodelovanjem nadaljevali uspešno delo Čebelarskega društva Domžale. Leto 2002 je bilo odlično leto tudi po medenju, po prizadevanjih za zdravje čebel, pri čemer uporabljajo moderne tehnologije, uspešno so delovali vsi organi, pripravili so vrsto strokovnih predavanj, se udeleževali aktivnosti Čebelarske zveze sodelovanjem s sosednjimi čebelarskimi društvi, katerih predstavniki so se v velikem številu udeležili domžalskega občnega zbora. Svoje poročio so podali tudi tajnik, blagajnik ter Delovna predsedstvo Občnega zbora Čebelarskega društva Domžale Priznanje Občini Domžale za sodelovanje pri postavitvi društvenega čebelnjaka v okviru Čebelarskega centra na Brdu je iz rok predsednika Čebelarskega društva Domžale Bineta Kladnika prevzel Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem. Udeleženci občnega zbora Slovenije in svoje delo predstavljali tudi v okviru prireditev Občine Domžale. Kar 11 članov sodeluje v projektu blagovne znamke slovenskega medu, omenil pa je tudi vrsto drugih aktivnosti, v katerih je sodelovalo blizu 100 članic in članov društva, ki se lahko pohvalijo tudi z dobrim predsednika zdravstvene komisije ter nadzornega odbora. V hogati razpravi so največ pozornosti namenili prav sodelovanju med posameznimi društvi, zlasti sodelovanju na področju zdravstva ter veterinarske skrbi za čebele, opozorili so na potrebo po sofinanciranju plačila predavanj - tako v okviru društva, kot Čebelarskega centra na Brdu, prisluhnili pa so tudi pozdravom predstavnikov občine. Program za leto 2003 bodo skušali realizirati v celoti. V njem ima poleg organizacije pospeševanja pridelave zdravega medu, organizacije zdravstvene zaščite čebel, izobraževanja, sodelovanja na različnih občinskih prireditvah ter na tržnem prostoru v Domžalah, vzdrževanja društvenega čebelnjaka, organizacije izleta, sodelovanaj pri izdaji zloženke o tem področju skupaj s Komisijo za turizem Občine Domžale ter drugih rednih nalogah posebno mesto sodelovanje na AP1MONDIJI 2003, kjer bo tudi domžalsko društvo skušalo najti svojo priložnost za predstavitev dejavnosti širšemu okolju, tako na vseslovenski razstavi, kot tudi pri obisku posameznih skupin delegatov kongresa. Pri realizaciji programa tudi v letošnjem letu pričakujejo pomoč Novosti in stalnice Centra za mlade V preteklem letu se je odvijalo na področju centra za mlade veliko dejavnosti, ki so pripomogle h kvalitetnejšemu pregovarjanju težav odraščanja. Vsi starši vemo, kako težko je pravilno vzgajati, saj je vsak otrok drugačen in se znajdemo v situacijah, katerim nismo kos. Občina Domžale je v ta namen ustanovila Center za mlade, kjer jim priskočijo na pomoč. Katere so najpogostejše težave pri vzgoji? Neuspeh v šoli, sledijo jim težave pubertctnišlva in esksperimentiranje z alkoholom in nedovoljenimi drogami. V Centru pod strokovnim vodstvom starši in mladi iščejo poti za rešitev iz krize. Ta srečanja so večkratna. Najprej iščejo pomoč starši, v naslednjih fazah pa vključijo tudi otroke. Pomoč poteka v obliki individualnih terapij in skupnih i' Motiv z ene od ustvarjalnih delavnic srečanj v »šolah za starše«, kjer udeleženci lahko izbirajo med naslednjimi temami: Ljubezen ni dovolj; Ali poznam svojega otroka. Komunikacija v družini, Laž, Izbira piti pri vzgoji naših otrok; Vloga staršev pri vzgoji; Pozitivna disciplina; Vsak otrok jc lahko uspešen; Darovanje -darilo; Pet jezikov ljubezni; Otrok, pravila, vrednote; Postavimo meje; .. .Odprte teme na željo udeležencev. Na teh srečanjih jc poudarek na metodah vzgoje m osebnostne rasti vključenih staršev. Tudi mladostniki naše občine niso neobčutljivi za odvisnost od drog. Droga je snov, ki mladim omogočil hipni užitek: -omili mu bolečino, -pomaga mu premagovati strah in dolgčas, -Z drogo se upira vladajočim normam, -izpolnjuje pričakovanja vrstnikov. Na taborih je vedno prijetno -ob pomoči drog lahko ljudje pridejo do občutka da so lepši, boljši kot sicer. Problematika odvisnosti je naša sedanjost in žal tudi prihodnost, saj je ni mogoče preprosto rešiti. V Centru za mlade se zavedajo resnosti tega problema, zato že šest let preventivno delujejo z dvema projektoma, ki sta namenjena učencem osnovne šole. Poleg preventive izvaja tudi kuralivo, saj jc trenutno več mladih v občini, ki skušajo svojo odvisnost premagati na individualnih terapijah. Udeleženci imajo možnost, da se preko centra povežejo z institucijami izven naših meja, ki so specializirane za odvajanje. Prav tako jc pogost pojav med mladostniki pitje alkoholnih pijač. Alkohol jc na dosegu roke vsepovsod, kar mlade hitro pritegne. Tudi naša Projekta "Samopodoba" in ' *0 sebi odločam jaz, ne droga" Center za mlade iz Domžal že šesto leto po osnovnih šolah v domači občini, na željo pa tudi v drugih občinah, izvaja program z naslovom "Samopodoba". Program je namenjen učencem šestih in sedmih razredov, saj so mladostniki prav v tej dobi odraščanja izpostavljeni mnogim stresom iti preizkušnjam. Počasi seže odločajo za samostojno pot v življenju, želijo biti odrasli, odrasli pa od njih pogosto preveč zahtevamo in pričakujemo, temu velikokrat niso kos in znajdejo se v lakih situacijah in stiskah, da zaradi njih zapadejo v razne odvisnosti. Da sc tO nc bi dogajalo, delavci Centra za mlade po načrtu, ki gaje pripravila vodja projekta, prof. I ,ili Jazbec, izvajamo tudi projekt "O sebi odločam jaz, nc droga." Ta je namenjen predvsem < ismošolccm. Oba projekta, ki se izvajata v obliki delavnic, sta pri vodstvih šol, kakor tudi pri učencih, zelo dobro sprejeta. Razveseljivo je, da so učenci vedno znova pripravljeni sodelovati in sc učiti 0 škodljivosti drog in njihovi zlorabi. Mladostniki so zvedavi in zanima jih vse, kar je novo, neodkrito in nepivizkušano. Zato nekateri |x segajo podrogah iz omenjenih razlogov in radovednosti, dntgi pa zaradi okrnjene saniopodobe, oziroma prevelikega pritiska šole, staršev in dmžbe nasploh. P funkcijo opravlja še danes, je bil precej skeptičen, saj je tedaj za marsikoga minilo že pet desetletij od nasilja, pa še niso bili deležni niti moralne niti materialne odškodnine in je bilo težko pričakovati, da se bo to uresničili« V desetih letih je bilo narejenega ogromno dela. Ob pomoči društva so nekdanje žrtve vojne uveljavile svoj status, ki jim je dal možnost tudi drugih pravic - rente in odškodnin. Čeprav se je "država" v teh letih potrudila, žal še ni našla vseh rešitev, med njimi tudi plačilo odškodnine za izgubljeno imetje. Člani krajevne organizacije so z opravljenim delom zadovoljni, kljub temu pa menijo, da je po šestih desetletjih, ko so mnogi njihovi sotrpini že umrli, skrajni čas. da se to področje uredi. Ob tem je društvo organiziralo številne enodnevne obiske slovenskih krajev, kjer smo spoznavali naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino posameznih območij, pripravili smo več obiskov krajev izgnanstva v tujini, se redno udeleževali različnih spominskih slovesnosti doma in v tujini ter se redno srečevali na novoletnih srečanjih in občnih zborih. Veseli smo, ker ob 10-letnici društva ugotavljamo, da je velika večina članov in članic društvu ostala zvesta vsa leta. Zadovoljni smo, ker se je, tudi ali predvsem zaradi prizadevanj Društva izgnancev Slovenije, kjer moramo omeniti gospo Ivico Žnidarščič, to področje zakonsko uredilo in so žrtve vojne dobile svoje pravice, čeprav žal še ne vse. Ponosni smo, ker se s številnimi slovesnostmi ohranja spomin na tisoče žrtev med slovenskimi izgnanci in izgnankami in ker smo tudi člani naše krajevne organizacije prispevali svoj delež k današnji Sloveniji. Hvaležni smo vsem. ki so nam v teh letih pomagali, zlasti hvala županjam in županom občin, na območju katerih delujemo. Radi smo skupaj in želimo si, da bi bilo tudi v prihodnje tako. Vsem članom in članicam iskrena hvala za sodelovanje ter veliko zdravja in prijetnih dni - skupaj - tudi v prihodnje. Vodstvo društva Društvo vojnih invalidov Domžale Sestanek upravnega in nadzornega odbora Na podlagi vabila, ki so ga prejeli člani za prvo dekrvno srečanje v sredo, 2').01.2003 v prostorih gostilne Pri Oašperju, je bila udeležba sklepčna. Vse navzoče člane je pozdravil predsednik IJ VI Domžale, gospod Jože Brodar, in predlagal dnevni red s šestimi točkami. Sledila so poročila s terena iz vseh šestih občin, tudi sosednjih, Kamnika in Komende. Članarina je bila povsod pobrana pred novoletnimi prazniki, ob tem pa so člani prejeli tudi simbolično darilo, leseni izdelek, "hišico", na kateri je žig in tel. številka DIV Domžale. Predsednik in blagajnik sta obiskala vse župane in županje bivše Občine Domžale in jim izročiia skromno darilo in čestitke za ponovno izvolitev in izrazila dobro voljo za uspešno sodelovanje med društvom in občino. Vsi župani so obljubili sodelovanje. Naj omenimo dobro zamisel predsednika Brodarja. da je v kratkem času iz lesa izdelal grbe vseh občin, ki so jih županje in župani že dobili . Vsako leto člani Upravnega odbora obiščejo svoje člane v domovih za ostarele in jih obdarujejo s simboličnim darilom in cvetjem in pokramljajo z njimi. Finančni plan za leto 2003, združen s socialnimi programi, je bil sprejet, v januarju 2003 pa je bil organiziran tudi seminar o poslovanju UVI po novih kriterijih. Govorili smo o pripravah na Člani upravnega in nadzornega odbora na delovnem sestanku občni zbor DVI, ki je predviden po 20. aprilu 2003. V organih upravljanja bo prišlo do sprememb, kajti članstvo se stara, mlajših pa ni, da bi sprejeli odgovorne funkcije. Poverjeniki na terenu so zadolženi za včlanjevanje novih članov, saj je teh na terenu kar nekaj. Tudi dosedanji blagajnik Lojze Hrovat je izrazil željo, da to delo prepušča novemu, on pa prevzema funkcijo referenta za rekreacijo. Pogovarjali smo se tudi o prevzemu funkcije predsednika DVI, po daljšem premišljevanju pa ugotovili, da bo to delo opravljal še naprej sedanji predsednik, gospod Jože Brodar. Seminarja na Rogli se bo udeležil Lojze Hrovat.V letošnjem letu bodo organizirani skupinski pohodi, izleti in tudi ogled in kopanje v Termah Snovik v Tuhinjski dolini. Po končanem uradnem delu je bilo prijateljsko srečanje. Jože Novak IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran < Ajda Domžale, Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Naši prvi skupni koraki so preteklost Vsak začetek je težak. Tako je bilo veliko negotovosti tudi v naših prvih korakih ob ustanavljanju našega društva v septembru 2001. Dela smo se lotili zavzeto in resno z željo, da bi koristnost BIOLOŠKO DINAMIČNE METODE (BMD) v pridelavi hrane in varovanju zdrave narave približali vsem, ki se zavedajo odgovornosti ohranitve naše naravne dediščine. Po našem načrtovanem programu so bila organizirana strokovna predavanja Predavatelji z večletnimi izkušnjami so na razumljiv način predstavljali ta>reučne zakonitosti BMDdela-zlasti v jesenskih in zimskih mesecih. Pri spomladanskih delih - nabiranju rastlin, izdelovanju BD preparatov, delu v sadovnjaku itd so člani v velikem številu akti vno sodelovali in si nabirali prve izkušnje. Prevozna stojnica, kjer lahko potrošniki sedaj v okviru tržnega prostora v Domžalah kupujejo pridelke DEMETER kakovosti naših pridelovalcev, je dosežek plodnega sodelovanja prireditvi ob praznovanju 50-lctnicc razglasitve mestne občine Domžale v letu 2002. Naš prispevek je bil tudi izdaja zloženke /. bistvenimi podatki o usmeritvah in ciljih društva Pripravili smo tudi strokovni ogled BD kmetije TURINEK z velikimi obdelovalnimi površinami /a različne kulture v kolobarjenju v Jarcnini pri Mariboru. Posebej počaščeni smo bili / obiskom gospe Maric Thun i/. Nemčije, ki že 50 let raziskuje medsebojne vplive kozmičnih in zemeljskih energij na razvoj posameznih rasdinskih delov in kvaliteto pridelkov, vzgojenih po tej metodi. Svoja opažanja je v teh letih objavljala v strokovni literaturi. Pri nas izdaja Društvo AJDA njen LUNIN setveni koledar že 15 let. V letu 1997 jc bila prevedena v slovenščino tudi njena knjiga Praktično vrtnarjenje, ki jo toplo priporočamo za delo na vrtu. To /v ■ * - t 1 J Izkušnje gospe Marte Thun v 50-letnem biodinamičnem kmetovanju in vrtnarjenju sprejemamo kot »žlahtno seme«, ki ga želimo skrbno negovati z našim delom. predavanje je bilo zaradi velikega zanimanja organizirano v Osn< ivni št >l i Domžale. Ob tej priliki jc predsednik društva, gospod Grabljcvcc, izročil simbolična darila Občine Domžale. Gospa Thunova, častitljive žlahtne starosti (preko HO let), a zelo vitalnega duha, jc bila še posebno vesela domžalskega slamnika, ki gaje po končanem predavanju dala na glavo in z veseljem ustregla vsem, ki so želeli avtogram v njeno že omenjeno knjigo. Naša srečanja in praktična dela so bila dobro obiskana. Ob novih znanjih in izkušnjah je naše skupno delo tudi prijetno druženje ljudi, ki jim zdrav življenjski slog veliko pomeni. Močno si žclimo.dabi bilo za naše delovanje več razumevanja in aktivnega sodelovanja tudi med kmetijskimi institucijami na državnem nivoju. Naše pozitivne izkušnje in s(xx?cnje s težavami v prvem letu in pol nam bodo ogrodje za naše načrtno delo v prihodnje. Naj ob tej priložnosti zapišem še zahvale vsem članom - skupaj nas je že več kot 60, za dosedanje sodelovanje. Navdušite še svoje sosede, znanje... spoznajte kvaliteto, ki krepi zdravje. Posebno zahvalo izrekamo Občini Domžale, v. Marija Ana Limbek v Studijski krožek Delo Poslikava stekla Tokrat smo se članice Študijskega krožka And ragoškega centra Slovenije, ki že nekaj let aktivno deluje na Dohu, lotile poslikave na steklo. Pobližu smo spoznale imitacijo vitružu. V uvodnem delu tečaja smo spoznale materiale in tehnike poslikave. Izberemo lahko katerokoli steklo, ki ustreza naši ideji. Preden sc lotimo poslikave, moramo stekleno površino dobro očistili. Uporabljamo mehke čopiče. Barv, primernih za obdelavo stekla, jc več vrst. Odločile smo sc za prosojne barve na osnovi umetne smole, ki sc dobro sušijo tudi na zraku. Za imitacijo vitraža se poleg kontumih past uporablja tudi samolepilni svinčeni trak, s katerim oblikujemo želeni motiv. S trakom lahko naredimo tudi zaključni rob slike. Motiv poslikamo z barvami, kijih lahko med sabo tudi mešamo, saj tako dobimo različne barvne pe in si tudi pridobila možnost,da skupaj z drugimi evropskimi državami sooblikuje ustxlo sveta. V okvini priprav na 5. kongres LDS Slovenije sc jc sestal tudi Občinski (Klbor LDS Domžale ter razpravljal o dokumentih za kongres, hkrati pa tudi o kandidatih za vodstvo LDS. Soglasno I1S LIBERALNA DEMOKRACIJA smo za predsednika LDS podprli mag. Toneta Ropa, sedanjega predsednika Vlade RS, kongresa, ki ho tokrat v Celju, pa se bodo kol delegati LDS Domžale udeležili mag. Milan Pirman, Toni Drugar in Saša Kos. Ko bo izvoljen za predsednika LDS mag. Rop Tone, kije sedaj opravljal funkcijo podpredsednika stranke, bo potrebno izvolili tudi novega podpredsednika. Istočasno pa bo predlagana sprememba statuta stranke, kjer naj bi poleg uskladitve s spremenjeno zakonodajo, dodatno določili, da ima stranka poleg dveh podpredsednikov, tudi eno podpredsednico. Torej bo potrebno na samem kongresu izvesti tudi evidentiranje in izvoliti tudi novo podpredsednico. LDS 4. konferenca ZLSD V Celju je 9. februarja 2003 potekala 4. konferenca ZLSD, namenjena razpravi o vprašanjih kulturne politike z naslovom "Kultura za identiteto in razvoj". Konferenca .je najvišji organ stranke med kongresoma, njeni člani pa med drugim ocenjujejo izpolnjevanje programa in kongresnih usmeritev stranke ter dajejo politične smernice za delo stranke in njenih organov med kongresoma S sprejemom dokumenta z naslovom "Kultura za identiteto in razvoj", je stranka nadgradila kongresno resolucijo iz kongresa v Kopru leta 2001. Osemčlanska delovna skupina, ki jo je vodila predsednica strokovnega sveta za kulturo in kulturna ministrica Andreja Kihtar, je pripravila dopolnitve resolucije s predlogi članov konfrence. Teme 0 kulturi, gospodarstvu, socialni ureditvi in izobraževanju, najpomembnejša strateška področja, ki bodo določala dolgon>čni položaj slovenske skupnosti in kakovost življenja ljudi v svetu glohali/acijc, informacijske družbe in težko predvidljive negotovosti."Kullura kol neogibni in vselej prisotni medij vsakršnega delovanja ljudi, kot polje identitete, zavoljo katere smo razpoznavni kot skupnost, kot osebnostne integritete, je bistvena predpostavka naše zgodovine iz. preteklosti v prihodnost," je poudarila Rihterjeva. V pozdravnem nagovora je predsednik stranke Borut Pahor med drugim poudaril, da se mora ob vstopu Slovenije v EU na novo zastaviti nacionalno vprašanje, in sicer si ga je potrebno zastaviti v mullikulturncm prostora, ki priznava različnosti. "Če bi nam bilo le do materialne blaginje, bi še živeli za kakšen šiling ali liro Ugodneje, vendar ne bi govorili slovenskega jezika. Ustvarili smo svojo državo in pri tem je kulturna moč imela pomembno vlogo," jc poudaril Pahor. Udeleženci konference so sc med drugim zavzeli, da ministrstvo za kulturo v sodelovanju s širokimi kulturniškimi in družbenimi krogi do sredine leta oblikuje predlog Nacionalnega programa za kulturo, za katerega tudi pričakujejo, da bo v državnem zboru sprejet že prihodnje leto. Pri tem bo stranka iskala tudi sodelovanje z opozicijo, ker svobodno kulturo pojmuje predvsem kot ustvarjalno povezovalno silo. in ne kot polje in predmet politizirajoči)] spopadov. Stranka si bo v procesih družbenega odločanja in v javnosti prizadevala kulturi priznati in uveljaviti ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov mesto in vlogo osrednje kategorije, ob gospodarstvu, izobraževanju in sociali. Stranka podpira oblikovanje pokrajin, ki naj v svojo ustanoviteljsko in javno finančno pristojnost prevzamejo tudi kulturne institucije osrednjega pokrajinskega pomena, kot so osrednje območne knjižnjice, pokrajinske arhive, pokrajinske muzeje in gledališča. Od vlade pričakujejo, da bo skupaj z. odgovornimi resorji preuredila zakonodajo, ki opredeljuje finančni položaj in financiranje občin, da bodo ludi na osnovi načela dodatnih linančnih virov za dodatne finančne obveznosti lokalne skupnosti zmogle in morale prevzeti polno odgovornost tudi za področje kulture. V tem oziru pričakujejo, da bo finančna zakonodaja podprla določila zakona 0 uresničevanju kulture v javnem interesu. Stranka podpira tudi čimprejšnji sprejem zakona o slovenščini v javni rabi. Udeleženci konference so na predlog poslanca Aurclia Jurija, izrekli tudi podporo stavkajočim delavcem slovenske radijske postaje na avstrijskem Koroškem, Radio dva. ZLSD Socialdemokrati odločno podpiramo vstop Slovenije v Nato Boj za slovensko državo .je potekal v imenu istih vrednot, ki jih zastopa tudi NATO: demokracija, vladavina prava, zaščita človekovih pravic, tržno gospodarstvo, svoboda besede in izražanja. NATO (North Auantk' Treatv Or-ganisation) ni le vojaška organizacija. Zvezo NATO zato pogosto obravnavajo tudi kot skupnost, kjer so uveljavljene določene skupne civilizacijske norme in vrednote. In kot takšna skupnost je zveza NATO najprimernejša opcija, kako zagotoviti osnovni nacionalni interes, to je zagotovitev primernih pogojev za življenje in delovanje svojih državljanov s čim višjo stopnjo varnosti njenega prebivalstva oz. s čim nižjo stopnjo ogrožanja varnosti. Grožnje varnosti v svetu niso več samo vojaške narave, temveč se jim pridružujejo grožnje in nevarnosti kriminalne, zdravstvene, socialne, politične, okoljske, gospodarske in informacijske narave. Slovenija pri tem ni in ne more biti izjema saj je že vključena v vrsto mednarodnih organizacij, ki skrbijo za < ihranjanjc mednarodnega miru in varnosti. Vključenost v NATO bo naš varnostni in mednarodni položaj še utrdil. Članstvo v zvezi NATO bo Sloveniji zagotovilo varno in stabilno okolje za vsestranski razvtij države, s članstvom bo Slovenija tudi pridobila možnost, da bo skupaj z razvitimi in vplivnimi državami enakopravno odločala o najpimembnejših varnostnih in političnih vprašanjih cvn>atlanLskega prostora. Z vstopom v zvezo NATO bo Slovenija okrepila obrambno sposobnost svojih oboroženih sil in s tem prispevala k večji varnosti svoje države, dolgoročno se bodo izdatki za obrambo zmanjšali. Ravno tako bo Slovenija dobila tudi možnost večjega sodelovanja na znanstveno tehnološkem in informacijskem pidročju, odprte se bodo nove priložnosti za ekonomsko st »letovanje, pretok kapitala in tehnologij. Z vstopim v zvezo NATO bo Slovenija pridobila tudi pri prenosu znanja in dvigu kvalitete in učinkovitosti Slovenske vojske. Z včlanitvijo v NATO in Evropsko unijo bo zaključena pit sk ivenskega vključevanja v evn atlantske integracije, za katere smo se odločili že ob razglasitvi samostojnosti. Varno in slabilno okolje jc predpogoj za nemoten gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Stabilno poslovno okolje in s tem nižje stopnje poslovnega tveganja spodbujajo tuja neposredna vlaganja Nekatere evropske banke, npr. pri ocenjevanju poslovnega tveganja pri investiranju, kot kriterij uporabljajo tudi možnosti države za članstvo v NATO. Vstop novih držav v EU in NATO zato pomeni tudi priložnost za razširjeno ekonomsko sodelovanje. Znanstveni program v okvira zveze NATO SDS SociolDemokratiSlovenije zajema štipendije in finančno podporo pn sodelovanju na področju znanosti in tehnologij, izrjoljšanju izmenjave informacij, iz< ibraževanju raziskovalnega osebja v partnerskih državah, razvoju raziskovalne infrastrukture in skupnim raziskovalnim razvojnim projektom. NATO ne predvideva stalnih vojaških oporišč na ozemlju novih članic, torej tudi na ozemlju Slovenije ne. V treh novih članicah (Češka republika Madžarska in Poljska) ni namestil nobene trajne vojaške baze niti jedrskega orožja Takšria odločitev je bila sprejeta t novim strateškim konceptom zveze NATO na Vvashingttmskem vrhu leta 1999. Zveza NATO je vzporedno s spreminjanjem prvotne vloge začela razvijati sodelovanje in nuđenje pomoči ob naravnih in dragih nesrečah. NATO je vzpostavil tesno sodelovanje z Oddelkom za človekoljubne zadeve OZN. Medsebojni dogovor določa pristojnosti, zaporedje in vrsto operativnih postopkov, izmenjavo informacij, organizacijo nuđenja pomoči in poročanje o nuđenju pomoči. Tako postaja NATO mnogo več kot zgolj klasična vojaška organizacija To so nekateri bistveni razlogi, zaradi katerih Socialdemokrati odločno podpiramo vključitev Slovenije v NATO. Poudariti je potrebno tudi, da NATO ni organizacija Združenih držav Amerike (ZDA), saj so v njej vse članice enakopravne in unajo vse samo en glas (tudi npr. ZDA je pri glasovanju enako »močna«, kot npr. Luxemhurg). Enačiti (vojaško) politiko ZDA in delovanje zveze NATO zato nikakor ni na mestu. SDS Domžale Zveza Svobodnih Sindikatov W Slovenije Novi zakon o delovnih razmerjih Na začetku letošnjega leta je začel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih. Z uveljavitvijo le-tega se pojavljajo številna vprašanja. Odgovori na nekatera so enostavni, drugi pa zahtevajo tehten razmislek in preverjanje. Pravna služba ZSSS poudarja, da je treba pri uveljavljanju novega zakona upoštevati naslednje: - velika večina kolektivnih pogodb, splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti in kolektivne pogodbe za posameznega delodajalca (družbo, zavod) velja tudi po 1.1.2003; - pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za nedoločen čas, veljajo tudi po uveljavitvi novega zakona p delovnih razmerjih in ni nobene pravne podlage za ravnanje delodajalcev, ki delavcem predlagajo sklenitev novih pogodb 0 zaposlitvi; - pri odločanju, katero določbo uporabili pri določanju posamezne pravice, ali določbo novega zakona, določbo kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca (splošne, dejavnosti ali za posameznega delodajalca) ali določbo splošnega akta, velja temeljno pravilo, da se vedno uporabi določba, ki je za delavca ugodnejša. Letni dopust Ker se v tem času pojavlja največ vprašanj glede letnega dopusta, pa naslednje pojasnilo: Pri določanju letnega dopusta za leto 2003 je treba uporabiti tiste določbe novega zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb ter splošnih aktov, ki so za delavca ugodnejše. Novi zakon ne vsebuje več kriterijev za določanje letnega dopusta, kot so delovna uspešnost, zahtevnost dela, delovna doba, delovni pogoji, socialne razmere in podobno, ampak določa samo minimalni dopust in nekatere primere, ko sc letni dopust poveča. Kolektivna pogodba ali splošni akl stil lahko ugodnejša od zakona in praviloma so določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo za delodajalca in/ali določbe splošnih aklov delodajalca, ki določajo skupno trajanje letnega dopusta za delavce, ugodnejše, kot večina določb novega zakona o letnem dopustu. Bistvo določbe novega zakona (159.člcn) je, da je najmanjši letni dopust štiri tedne oziroma da je v tekočem letu delavec dolžan izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta - da si delavec odpočije. Pri tem pa je treba opozoriti še na določbo 3. odstavka 159. člena zakona, ki pravi, da vsakemu delavcu za vsakega otroka, ki še ni star 15 let, pripada dodatni dan letnega dopusta. Ta zakonska določba je ugodnejša od določb v večini kolektivnih pogodb, ki določajo letni dopust na podlagi socialnih razmer (večinoma je dodatno število letnega dopusta zaradi otrok pripadlo samo materi, najpogosteje pa se je pri starosti otrok upoštevala Zgornja meja 7 let starosti). NE SPREGLEJTE! Če ste član(-ica) Svobodnih sindikatov lahko odgovore v zvezi z dopustom in informacije, pojasnila v zvezi z ostalimi novostmi iz novega zakona o delovnih razmerjih dobite na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 71 l/l. vsak dan od 8. do 15. ure. Justi Arnuš Županja se je sestala s predstavniki sindikata trgovine Storite nekaj koristnega za svoje ljudi Sindikat delavcev trgovine Slovenije, kot edini reprezentativni sindikat v dejavnosti trgovine, v katerega je vključenih 45.000 članov, si prizadeva spremeniti izrazito liberalni režim obratovalnega časa prodajaln. Tudi novo sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini ni odpravil vse več negativnih pojavov, ki gredo ne samo na škodo počitka zaposlenih, temveč slabo vplivajo tudi na njihovo zdravje in družinsko življenje. Zato si sindikat prizadeva, da bi bila čimprej sprejeta sprememba zakona o trgovini, ki je že vložena v parlamentarno proceduro. nezadovoljstva zaposlenih skoraj ni bilo. Sindikat trgovine je v okviru Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije organiziran tudi v naši občini in z več kot 1000 člani spada med največje panož.ne sindikate na našem območju. Na pobudo Justi Arnuš, sekretarke Območnega odbora Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Domžale, se je županja Cveta Zalokar Oražem sestala s predstavniki tega sindikata, srečanja pa se je udeležil tudi sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, Sandi Bartol. Justi Arnuš jc najprej na kratko predstavila dejavnost tega sindikata in poudarila, da se v območni organizaciji pogosto sprašujejo, kaj lahko v okviru lokalne skupnosti naredijo za delavke in delavce, ki so zaposleni v trgovini. Večina zaposlenih namreč mora delat i tudi ob nedeljah, kar bistveno vpliva na kvaliteto njihovega življenja. Na kratko je predstavila njihova dosedanja prizadevanja za izboljšanje pogojev, nato pa je problemaliko zaposlenih v trgovini predstavil predsednik sindikata družbe VELE, Ciril Scšck. Povedal je, da imajo zaposleni v trgovini v zvezi z nedeljskim delom na svoji strani tudi upravo največjega trgovca VELE, ki pa je zaradi poslovnosti prisiljena ravnati enako kot drugi - imeti odprte trgovine tudi ob nedeljah. Hkrati je poudaril, da je nekdanji sistem dežurnih trgovin ob nedeljah ustrezno reševal ta problem. saj nihče ni bil prikrajšan, zato sindikat tudi sedaj ponuja možnost, da sc trgovine za odpiralni čas ob nedeljah med seboj dogovorijo ter zagotovijo dežurne trgovine. Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, Sandi Bartol, je po pozdravu predstavil celovito problematiko zaposlenih v trgovini v Sloveniji in med drugim opozoril, da se prodajne površine širijo, delovni čas trgovin podaljšuje, število zaposlenih pa ostaja enako oz. sc celo zmanjšuje. Pred leti sprejeti Pravilnik je uravnotežil položaj delodajalcev, delojemalcev in potrošnikov ter zadovoljivo uredil to področje, nova zakonodaja pa je z možnostjo uvedbe nedeljskega dela uravnoteženost porušila in povzročila, da nedelje postajajo nakupovalno turistični dnevi, ne pa dan počitka - za vse. To ni dobro za nikogar, zato bo sindikat vztrajal na dogovoru, da je večina nedelj prosta, dopustil pa možnost izjeme »delovnih nedelj«, za katere naj bi se dogovorili trgovci. Županja je povedala, da ni zagovornica nedeljskega dela, saj tudi sama meni, da mora biti nedelja (morda lahko tudi kateri od drugih dni) prosta, namenjena družini. Menila je, da je rešitev problema v organizaciji dežurnih trgovin ter dogovoru delodajalcev in delojemalcev, ki bo omogočil, da bosta obe strani zadovoljni, predvsem pa da bodo zadovoljni potrošniki. Kot poslanka si bo za to tudi prizadevala. Pogovor županje-poslanke Cvete Zalokar Oražem s predstavniki sindikata trgovine je bil dobro izkoriščena priložnost za predstavitev problematike nedeljskega dela delavcev v trgovini. Sindikalisti upajo, da bodo tudi z njeno pomočjo problem nedeljskega dela čimprej ustrezno rešili. OD TU IN TAM Samo oskrbniki Ko gledani skozi okno svoje sobe župnišča na Goričici, razmišljam tudi o tem, koliko generacij in ljudi se je že zvrstilo na tem ozemlju, ki ga gledam pred seboj? Pogled sega do mogočne mengeške župnijske cerkve sv. Mihaela, ki priča o starodavnosti te pražupnije, v katero je bilo vključeno tudi ozemlje današnje domžalske fare. Oziram se k cerkvi Marijinega rojstva na Homcu. Ta je nekakšna sestrica Goričice. Tik spodaj je cerkev sv. Mohorja in Fortunata v (i robijah, ki je z zaledjem duhovnega središča svoj čas opravljala nenadomestljivo poslanstvo. Celo sv. Primož nad Kamnikom se prijetno svetlika v sončnih pramenih, ko z bolj vzvišenega mesta pogleduje v smeri proti nam in še dlje proti Ljubljani. Kje so danes vse te generacije, ki so tod živele pred nami? So te duše srečne? Morda še katero bremeni teža zadolženosti s tega sveta? O, Gospod, daj tem dušam počivati v miru! Naj se pri tebi spočije jo od svojega truda! Goričica ima dokumentirano letnico 1532. V tem taboru so našli zavetje mnogi ljudje. Koliko trpljenja in strahu so prestali pred krutimi napadi, ne bomo izvedeli tu na zemlji nikoli. Lahko si samo predstavljamo, pa nudi to je težko. Vse lepe in težke reči so vtisnjene v zidovje cerkve Marije Vnebovzete, ki je že od 14. marca 1804 beneficijat. Več kot sto let je Goričica duhovno krepila mnogo ljudi, ki so se zatekali na njen Grič. Službo je tako uspešno opravljala, daje lta 1908 postala župnija. Od tedaj naprej se je fara bliskovito večala in kraj sc je izredno hitro razvijal. Župnik, France Bernik, ima največ zaslug za to. Društveni dom, Dom ostarelih, sirotišnica, kaplanija, pokopališče in še toliko drugega je s svojimi izrednimi sposobnostmi in s požrtvovalnim sodelovanjem župljanov pridobil beneficijat prvi domžalski župnik. Bernik. Tudi prva svetovna vojna ni mogla uničiti, kar je župnija tako požrtvovalno postavila. Toda... prišlo je temno obdobje zgodovine našega naroda. Vse lepo je čez noč izgubilo gospodarja. Duhovno bogastvo se je moralo skrivati. Na površje so prišli kriteriji, ki so za 50 let zaustavili normalen razvoj življenja ljudi. Tudi Cerkev v tej okolici je doletela huda krivica. Utrpeli smo katastrofalne posledice. Ljudje so bili prikrajšani za najosnovejše zahteve človeškega dostojanstva. Red in zdrav etični čut je bil porušen. To čutimo še danes. Ne morem razumeti, kako hitro izgubimo spomin in na vse pozabimo. Ali se ne želimo nič naučiti od učiteljice življenja? Tudi do zasebne in družbene lastnine najbrž še nekaj časa ne bomo imeli pravega odnosa. V tem razmišljanju me preseneti hišni zvonec. Še dobro, da imam do vrat nekaj stopnic. Med potjo se pripravim na srečanje. Na pragu stoji tujec, popotnik. Prosi za pet tisoč tolarjev za avtobus. Na misel mi takoj pride polno predstav, kako je tak obisk izgledal pred sto, dvesto leti. Ali se življenje v svojem bistvu človekovih potreb ne ponavlja? Ljudje smo drugi. Zdaj smo mi na preizkušnji, kako bomo uporabljali lastnino, ki jo imamo v upravi, in si z njo služili neminljive dobrine. Neznanec odide. Sprašujem se. če sem ravnal prav. Prekinjeno premišljevanje nadaljujem. Kakšen odnos ima sodobni človek do lastnine? Ali je porušen tudi najbolj osnovni čut? V vseh ustavah je zasebna lastnina zajamčena in nedotakljiva. Toda iz lastnine izvirajo tudi obveznosti. Lastnina se ne SDK uporabljati v škodo celote. Dolžnosti, ki so združene z zasebno lastnino in odgovornosti, ki so zvezane z njeno uporabo, so toliko večje, kolikor več premoženja ima kdo, oziroma kolikor važnejše, za skupnost pomembnejše, so stvari, s katerimi kdo razpolaga in z njimi gospodari. Čim več kdo ima, tem manj je to njegovo, tembolj je samo oskrbnik, dolžan imetje uporabljati v občo korist. Ob takem gledanju na lastnino se ne bo nihče bahavo ponašal s svojim bogastvom in lahkomiselno užival njegove sadove, ampak bo. nasprotno, resno premišljeval in se trudil, kako bi kot lastnik obilnega, za celoto pomembnega imetja, kar najbolje izpolnil nalogo. V Svetem pismu se ponavlja misel ob različnih priložnostih in v zvezi z različnimi zadevami, da so premožni ljudje strogo dolžni pomagati siromašnim in bednim. Spomnim naj le na nekaj mest. Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli..." (Mt 25, 35). Jezus mu je rekel: "Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesedih. Nato pridi in hodi za menoj!" (Mt 19, 21). "Bogatašem tega sveta naročaj, naj se ne prevzamejo in ne naslanjajo svojega upanja na zanesljivost bogastva, temveč na Boga ki nam obilno daje vsega v uživanje." (1 Tim 6, 17-18). "Bog nam je dal zemljo vsem skupaj", pravi Luktancij, "da bi ljudje živeli v skupnosti in bi nihče ne trpel pomanjkanja tega, kar je zraslo za vse." V zvoniku je odbila ura. Otroci me čakajo. Verouk bo najbrž nova priložnost za podaritev izkušenj in razmišljanj o drugih vrednotah. Tega sem vsak dan vesel. Tone Kompare Delovanje medgene-racijskega društva Jesenski cvet Pogosto se zgodi, da nas ljudje zamenjujejo z društvom upokojencev, zato sem se odločila, da vam naše društvo na kratko predstavim. Medgeneraeijsko društvo Jesenski cvet je nevladna humanitarna socialna organizacija. Na nivoju države je njegova krovna organizacija Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. Medgeneraeijsko društvo Jesenski cvet izvaja program na področju dveh upravnih enot: Domžal in Kamnika. V okviru društva deluje 29 skupin, članov je 281 in 38 voditeljev oz. voditeljskih sodelavcev. V Občini Domžale deluje 10 skupin, (ena v Domu upokojencev Domžale), v Trzinu 2 skupini, v občinah Lukovici in Moravče po 1 skupina, V Mengšu 6 skupin (ena v domačem okolju, 5 v Domu počitka Mengeš). V Kamniku deluje 7 skupin (3 v Domu starejših občanov, 4 v domačem okolju) in v Občini Komenda 2 skupini. Pri izvajanju programa sodelujemo z vsemi navedenimi občinami, ki so glavni financerji programa, z Domom počitka Mengeš, DU Domžale, z Domom starejših občanov Kamnik, s CSD Domžale in Kamnik, s Karitasotn, z zdravstvenimi domovi, z. nekaterimi osnovnimi šolami, z. Društvom upokojencev Vir. s Kulturnim društvom Trzin, z nekaterimi vrtci in s Športnim društvom Krašnja. Uporabniki programa so občani vseh treh generacij. Namen delovanja skupin je premagovanje osamljenosti, ohranjanje fizičnih in psihičnih sposobnosti, zmanjševanje generacijskega propada med generacijami, učiti živeti se z nastalimi zdravstvenimi, socialnimi in drugimi težavami ljudi, povezovanje in vključevanje ljudi z bližnjim in širšim okoljem. Skupine delujejo kot nadomestne družine, kjer se razvija prijateljstvo, zaupanje in samopomoč. Za delovanje ene skupine, kamor sodi. (priprava na skupino, vodenje skupine, priprava in udeležba na intervizijskih srečanjih voditeljev, izobraževanje) dva voditelja opravita letno 554 ur prostovoljnega dela. Skupine se tedensko srečujejo po dve uri, voditelji pa enkrat mesečno na intervizijskih srečanjih. Program poteka skozi celo leto.Vedno več članov skupin potrebuje individualno obravnavo, kar pomeni dodatno delo prostovoljcev. Tudi voditelji potrebujejo individualne pogovore z vodjem projekta zaradi težav in dilem pri vodenju skupin, saj določenega problema na interviziji ne želijo izpostaviti. V letu 2(X)2 smo v aprilu organizirali skupno srečanje za vse skupine. Na srečanje smo povabili vse župane občin in predstavnike družbenih dejavnosti, direktorici obeh centrov. Kamnika in Domžal in direktoja DUD in DP Mengša. Pripravili smo kratek kulturni program, jim predstavili naše delo in imeli isti dan tudi občni zbor društva. V juniju smo izvedli strokovno eksicurz.ijo za voditelje z namenom izobraževanja in nagrado za prostovoljno delo. V septembru smo organizirali izlet v Lipico, za člane skupin. V oktobru smo izvedli petdnevni tabor na Debelem Rtiču.V decembru smo organizirali miklavževanje v Trzinu. Kulturno društvo Trzin in Občina Trzin sta nam brezplačno nudila prostor. Miklavž jc po kulturnem programu obdaril vse člane skupin s skromnim darilom. Posamezne skupine so si organizirale več krajših obiskov v bližnjo okolico. Vsaka skupina si tedenski program dela planira sama. glede na interese in potrebe članov skupin. Organizirali smo strokovno predavanje z. naslovom: Izbrane teme iz. dednega prava s poudarkom na oporoki in dedovanju. In kakšne naloge želimo realizirati v letu 2003? V letu 2003 načrtujemo usposabljanje za 16 novih voditeljev zaradi ustanavljanja novih skupin in prenehanja vodenja skupin nekaterih voditeljev, v kolikor bomo uspeli zagotoviti finančna sredstva. Organizirali bomo dve strokovni izobraževanji za voditelje. V prihodnjem letu načrtujemo ustanoviti po eno novo skupino v Občinah Lukovica, Moravče, Mengeš in v Kamniku. Ustanavljanje novih skupin bomo realizirali le s podporo navedenih občin in pridobivanjem novih prostovoljcev. V letu 2003 načrtujemo skupni izlet za vse skupine in strokovno ekskurzijo za voditelje. V marcu bomo organizirali tradicionalno srečanje skupin iz Upravne enote Domžale ter decembrsko skupno miklavževanje. Najpomembnejši del skupnega druženja pa bo petdnevni medgeneracijski tabor na Debelem Rtiču v oktobru. Izdali bomo drugi zbornik društva s predstavitvijo dela skupin. Pomembno za nas in vas! Vsi, ki bi želeli več informacij o delovanju društva, in tisti, ki ste pripravljeni prostovoljno pomagati sočloveku, predvsem pa mlajši upokojenci, javite se na sedežu Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, na Kolodvorski 4 v Domžalah (nasproti Univerze za tretje življenjsko obdobje - lipa). Uradne ure imamo vsak četrtek med 15. - 16. uro. Več informacij Majda Hrovat-strokovni vodja organizatorica lokalne mreže GSM 031 327 211 Majda Hrovat Delovanje Župnijske Karitas Domžale v preteklem letu V letu 2002 je Župnijska Karitas Domžale (ŽKD) delovala na naslednjih področjih: Pomoč socialno ogroženim in brezdomcem V preteklem letu smo največ pozornosti namenili pomoči socialno ogroženim ljudem. Pomagali smo jim s hrano, pralnim praškom, plačilom položnic in obleko. Pomoč so dobili vsi prosilci nc glede na svetovni nazor ali narodnost v okviru danih možnosti. Pomagali smo 104 družinam, 29 samskim in 8 brezdomcem. Skupno smo razdelili 8.127 kg osnovne hrane. Dvatisoč štiristo petindevetdeset kg hrane smo kupili sami oz. zbrali v trgovinah in ob akciji v tednu Karitas, 5.632 kg osnovne hrane pa smo prejeli od Škofijske Karitas. Razdelili smo še 614 kg pralnega praška ter večje število raznih priboljškov (sladkarije, kava), higienskih pripomočkov. Položnice za elektriko, stanarino, komunalne in druge storitve smo plačali socialno najbolj ogroženim v višini 296.219 SIT. Obleko smo prejemali od številnih dobrotnikov in jo ponudili vsem, ki so jo želeli. Veliko obieke, ki je v zadnjem času ostajala v skladišču, pa smo pripravili za misijon na Madagaskarju. Pisarna Župnijske Karitas je bila odprta vsak torek in četrtek od 16-18 ure. V času uradnih ur smo delili hrano in obleko ter nudili možnost pogovora. Skupno število obiskov v naši pisarni je bilo 782. Prenočišče za brezdomce V prenočišču za brezdomce, ki ima sobo s štirimi posteljami in sanitarnim prostorom, smo brezdomcem nudili prenočišče in jim pomagali s hrano, obleko, posteljnino in pranjem posteljnine. Stanarino, elektriko in druge dajatve plačuje ŽKD. Soba pa je bila skoraj v celem letu polno zasedena. Pomoč pri vzgoji otrok in mladine Mladinski center Luka (MIC Luka) deluje že osmo leto v prostorih ŽKD in je odprt vsak petek in soboto od 17-22 ure. Animatorji so pripravili različne programe, mladi pa so imeli možnost igre pikada in namiznega nogometa in drugih družabnih iger. MIC Luka je bil odprt za vso mladino, ki se lahko v dejavnost aktivno vključuje. Med tednom v popoldanskem času je bilo organiziranih nekaj delavnic. Z zaposlitvijo delavke preko javnih del je bil center odprt vsak dan v popoldanskem času, v katerem se jc izvajala brezplačna inštruktaža oz. pomoč pri učenju otrok in mladine. Vrtec Dominik Savio - Karitas Domžale je tudi v letu 2002 deloval samostojno. Da bi se zagotovilo varstvo tudi za najmlajše, je bilo v poletnem času izvedeno investicijsko delo, v okviru katerega se je uredila soba za dojenčkovo skupino. Tako jc po več kot devetih letih delovanja vzpostavljena možnost, da starši lahko tudi v ta vrtce vključujejo otroke vseh starosti. Prireditvi, ki smo jih organizirali v letu Dobrodelni koncert "SKUPAJ NA POTT" jc bil v Hali komunalnega centra v Domžalah 23. maja 2002 organiziran s prostovoljnim delom in ob pomoči sponzorjev. Nastopili so Ansambel Sicer. Boris Kopitar, Lap-Maccnovič-Matičič, Ansambel Gamsi, Vili Resnik, Tercet Katrinas, Franc Juvan in Anton Kompare, Ansambel Mladi dolenjci in Mladinski pevski zbor Amen. Častna pokrovitelja sta bila g. škof msgr. Alojz Uran in Občina Domžale, povezovalca programa pa ga. Blaž.cnka Mali in g. Vito Kotnik. Izkupiček nd dobrodelnega koncerta smo porabili za opravljanje naše dejavnosti v pretežni meri za socialno ogrožene. Praznovanje materinskega dne 25. marca v Kulturnem domu Franca Bernika. Na priredilvi so sodelovali učenci osnovnih šol in vrtcev, učenci Osnovne šole Roje, učenci Glasbene šole, otroški župnijski pevski zbor in folklorna skupina. Celotna prireditev je potekala s prostovoljnim delom. Srečanja bolnih, ostarelih in invalidov smo v letu 2002 organizirali v mesecu avgustu v Domu ostarelih in v mesecu oktobru v župnijski cerkvi. V mesecu juniju pa smo se tako kol že vrsto let s to skupino ljudi udeležili "Romanja bolnih, invalidnih in oslarclih na Brezjah". Člani Župnijske Karitas so pomagali tudi invalidom pri njihovih srečevanjih in jih obiskovali. Miklavževanje v Domu upokojencev je postalo že tradicionalno. Oskrbovance je obiskal sv. Miklavž in jih skromno obdaril. Darila je prispevala in pripravila ŽKD. Skupaj s Kulturnim društvom Miran Jarc smo sodelovali pri pripravi niiklavževanja v Hali komunalnega centra, katerega sc je udeležilo okrog 3000 ljudi. Sredstva za obdaritev predšolskih otrok smo, lako kot že vsa leta odkar seta prireditev pripravlja, pridobili na javnem razpjsu Občine Domžale. Poslovanje ŽKD V Župnijskem Karitas Domžale smo v letu 2002 poslovali s sredstvi, ki jih bomo pridobili iz. proračuna Občine Domžale, dotacijami dobrotnikov, denarjem zbranim v nabiralniku v cerkvi, dohodkom od dobrodelnega koncerta, pomoči Škofijske Karitas Ljubljana, z. ostalimi sredstvi in denarjem pridobljenim na natečaju za delo z. mladimi. Zbrana sredstva smo porabili za nakup hrane, plačilo položnic socialno najbolj ogroženim osebam, plačilo stanarine, ogrevanje in drugih stroškov v povezavi s prostori ŽKD, brezdomce in za delo z. mladimi predv.scm za MIC Luka skupaj s stroški za javna dela ter še ostalimi strošiki v povezavi s poslovanjem v višini 5.767.493 SIT. Škofijska Karitas Ljubljana je razen hrane in praška z. našim sodelovanjem pomagala ludi družinam pri nakupu šolskih potrebščin in v "Akciji družina" družinam v posebnih stiskah. Pogostitve ob srečanjih so večinoma dar pridnih domžalskih gospodinj, ki so nam priskočile na pomoč in članov ŽKD. Vsa dela v povezavi z, dejavnostjo ŽKD smo člani opravili brezplačno. Ob tej priložnosli se zahvaljujemo vsem. ki ste nam v letu 2002 pomagali finančno in materialno ali ste nas duhovno podpirali. Skupaj z. vami iščemo ljudi v stiskah in jim pomagamo. tajnik Župnijske Karitas Domžale Janez Kastelic Lepo je biti del nečesa, kar raste V Župniji Ihan že tretje leto potekajo veroučne delavnice, in sicer v prostorih samostana Sester Sv. Križa na Mali Loki. Delavnice so v sklopu verouka in so vezane na večje krščanske praznike ali cerkveno leto (zahvalna nedelja, vsi sveti, adventni čas, božič, velika noč). Smisel delavnic je, da veroučenci od 1. do 8. razreda s pomočjo katehez in izdelkov še bolj poglobljeno doživijo vsebino posameznega praznika in ga povežejo z njegovo s simboliko. Tako jc v soboto, 04.01.03. potekala »Trikraljevska delavnica«, na kateri so otroci nižjih razredov izdelovali krone, četrti razredi so pripravljali kratko igro «Trije kralji«, se učili božične pesmi, peti razredi so izdelovali zvezde iz žice, šesti so oblikovali jaslice v sveči (na sliki), sedmi so izdelovali svetilke iz pločevine, osmi razredi pa so pripravljali pripomočke za izvedbo igre. Otroci se zberejo ob 9. uri dopoldne. Na delavnico se pripravijo s kratko uvodno predstavitvijo praznika, nato z animatorji po razredih odidejo v posamezne prostore, kjer jih ta podrobneje seznani s smislom in simboliko praznika. Zatem pa se lotijo likovne ali druge naloge, pripravljene prav zanje. Delavnica se zaključi malo pred poldnevom, ko sc otroci in starši zberejo v kapeli samostana k skupni zahvali in blagoslovu. Svoje izdelke otroci odnesejo domov ali pa jih razstavimo in uporabimo pri sveti maši. Udeležba otrok je velika, običajno jih je okrog 90. Zaradi tako velikega števila otrok pri delavnici pomaga od 15 do 20 animatorjev: dijakov, študentov, učiteljic in sester Sv. Križa. Vsi animatorji delajo na delavnici prostovoljno. Skozi leta so delavnice vse bolj pridobivale na kompleksnosti, izvirnosti pripravljenih likovnih nalog, razvoju katehez in pogovoru animatorjev z otroki. Zato je lepo biti del nečesa, kar raste in se razvija ter s tem pridobiva na svoji kvaliteti. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki sodelujejo pri predstavljenih delavnicah in prispevajo dragocen kamenček k mozaiku našega skupnega dela, namenjenega otrokom. Helena Šuštar - vodja veroučnih delavnic Novo v Dobu Cvetličarna Vijolica v lepših prostorih Cvetličarna Vijolica v Dobu seje pred kratkim preselila v nove prijaznejše prostore, ki bodo omogočili še prijetnejšo postrežbo. Gospa Stanka Prašnikar jc namreč v novem objektu v Dobu, na Ulici 7. avgusta 29a odprla nove prijetne prostore, nova lokacija pa je vsem, ki bodo trgovino obiskali, prinesla tudi nove parkirne prostore. V VIJOLICI imajo vse vrste svežega cvetja, lahko boste izbirali tudi med številnimi lončnicami, pomladi pa vas bodo razveselili tudi z različnimi sadikami in semeni rož, s katerimi boste polepšali svoje domove. Izdelujejo tudi žalne dekoracije in po potrebi omogočijo tudi brezplačno dostavo na dom - do 20 km. Nova cvetličarna pa ponuja boljši pregled nad številnimi drobnimi darilci, ki vas rešijo zagat, če sle se morda zadnji trenutek spomnili, da rabite darilo. Čudovito aranžirana darila, predvsem pa prijaznost, svetovanje in tudi ugodne cene so zagotovilo, da bo obiskovalcev v prihodnje v VIJOLICI v Dobu še več. Delovni čas vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa dopoldne od 8. do 13. ure, ter od 15. do 18. ure, pokličete pa jih lahko tudi po telefonu 721 43 33. Obiščite jih in se prepričajte, da je CVETLIČARNA VIJOLICA prava cvetličarna za vas. Naše srečanje Vilijem Kokol Gospod Vilijem Kokol bo v maju dopolnil 77 let. Pa jih ne kaže in če bi mu bilo zdravje bolj naklonjeno, bi skupaj z ženo Anico še bolj užival prijetno jesen življenja na Jelovškovi 15 v Jaršah. Rodil seje v Pragcrskem, slovenskem železniškem vozlišču, železnici jc bila zvesta njegova družina in tudi sam je našel kot mlad fant delo na železnici. »Ponoči sem delal, podnevi pa hodil v šolo, drugače pač ni šlo,« sc spominja teh dni. Železnici jc ostal zvest skoraj vse življenje, dobro leto pa jc delal ttldi v nekdanji Višji gospodinjski šoli v Grobljah, in to v času, ko jo je vodila gospa Anica Sotlar. Bil je oskrbnik, ekonom, vodja vzdrževanja, vse je bilo v njegovih rokah, a se jc kmalu vrnil na železnico in tam kot komercialist dočakal invalidsko upokojitev. V Jarše sta z ženo Anico, ki si je pokojnino pridobila z delom v Induplati, prišla že v letu 1954 in vse do leta 1962 živela kot podnajemnika, dokler jima ni tega leta sedanja Biotehniška fakulteta dodelila sedanje stanovanje. Tega sta lepo uredila, saj sta dobila praktično le gole stene, se spominjata. Gospod Vilijem je marsikaj postoril sam, tudi dve centralni kurjavi in kopalnico jc sam uredil, ob tem pa mu tudi danes ni odveč pohvaliti ženino pridnost in povedati, kako vesel in zadovoljen jc, ker jo ima. Imata hčerki > in sinti. Sin nadaljuje žclczničarsko tradicijo, vesela pa sta tudi dveh vnuki iv. Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto še posebej veselo, saj bosta praznovala pet desetletij skupnega življenja. Tojima jc bilo kar naklonjeno, čeprav se jima ena od želja ni uresničila. Vse sta imela namreč že pripravljeno, da bosta na kupljenem zemljišču začela graditi hišo, pa je prišla nesreča, invalidska upokojitev in odločila sta se, da ostaneta na Jelovškovi 15. Ni jima žal, da sta tu, a želja jc ostala. Poleti ju boste večkrat lahko srečali na sprehodih v okolici, pozimi pa sla bolj doma, saj mora gospod Vilijem na zdravje paziti sc varovati mraza, drugače mora večkrat obiskati zdravnika. Rada gresta na morje, jima je všeč v hotelu Delfin v Izoli, kjer si vsako leto nabirala novih moči. obiščeta tudi katero od slovenskih zdravilišč, pa mine. Njuna zvesta spremljevalka je televizija, čeprav jo moj sogovornik nc ceni preveč in jo navadno ob 21 .uri zvečer zapusti, rad prebere tudi kakšen časopis. Ko sta bila še bolj pri močeh, sta imela precej velik vil, danes je manjši, daje le zelenjava domača. Pa imata precej dela tudi s kar velikim stanovanjem in skrb zanj se kaže že. ko človek stopi v veliko vežo s kar strmimi stopnicami, ki vodijo do njunega prijaznega, toplega doma. Ničesar ne pogrešata, želita si zdravja, drugače pa sta srečna in rada doma, saj sc lepo razumeta in sta rada skupaj. Gospa Anica sem in rja popravi moža, češ daje preveč gostobeseden, ampak v njegovem življenju jc toliko različnih spominov, da v pogovoru kar vrejo na dan: tisti prijetni, pa tudi manj prijetni. Gospod Vilijem se rad spi imiiija svojih potovanj, ko so na železnici šc dobivali brezplačne karte. Skoraj vso Evropo je spoznal, največkrat pa gaje pot vodila v Nemčijo, kjer živi sestra. Radjc delal na železnici, ki ga vsako leto šc vedno odpelje na avtobusni izlet - poln prijetnih spominov in srečanj z nekdanjimi sodelavci. Izogniti se nisva mogla niti pravkar izpeljanemu referendumu, kjer je gospod Vilijem potegnil s kolegi, saj v skupnosti jc moč, ne pa v razkosanju, kjer bo vrsta novih gospodarjev, izguba pa kljub privatizaciji večja je prepričan, zato naj železnica ostane skupaj, pa malo več denarja naj se ji zagotovi. Vrsto let jc bil ključar jarške župnije, v dogovoru z g. župnikom, Janezom Kvaternikom, pa šc danes odklepa grobeljsko cerkev, muzej in radovednežem pokaže freske. Dotakneva setudi njihovih sosedov iz INCE-ja. Oba z. ženo jih pohvalita zaradi njihove prijaznosti, saj si vselej pomahajo, ko se srečajo, ob novem letu pa jima je vso srečo voščil tudi direktor Jože Mlakar. Gospod Vilijem se prav rad spominja srečnih obrazov varovancev Naše hiše, ko so zobali grozdje z njegove brajde. Kako malo je potrebno za srečo, sem razmišljala, ko sem odhajala z Jelovškove ulice 15 v Jaršah, v ušesih pa so mi odzvanjale prijazne besede zakoncev Vilijema in Anice Kokol, katerima želim, da bi v zdravju in sreči dočakala zlato poroko. V.Vojska Predstavljamo Najlepše pesmi Silve Kosec Prijatelji in znanci gospe Silve Kosec iz Radomelj že dolgo poznajo njeno veliko ljubezen do slovenskih ljudskih pesmi. Najraje jih ob spremljavi kitare zapoje v prijetni družbi, v zadnjem času pa smo ji lahko prisluhnili tudi na nekaterih prireditvah, kjer je kulturne programe popestrila tako z ljudskimi, kot s partizanskimi pesmimi. Pred kratkim pa seje odločila, da svoje pesmi izda tudi na kaseti in zloženki, ki ju jc naslovila Najlepše pesmi Silve Kosce 2002. Z njima Želi svoje najlepše ljudske pesmi predstaviti vsem, ki imajo radi nežne zvoke kitare in prijeten ženski glas. Ena ptička priletela. Dekle je po vodo šlo, Lc predi dekle, predi, Navzgi n se širi, Jaz, pa vem, da ti si moja, Metulj in Šc vrsto drugih pesmi boste našli na njeni kaseti oz. zloženki, ob poslušanju katere boste lahko tudi zapeli. Če ste ljubitelji tovrstne glasbe in bi želeli prisluhniti njenim najlepšim pesmim, pokličite gospo Silvo Kosec v Radomlje. Gospe Silvi Kosec ob izidu kasete in zloženke, ki bosta razveselili vse ljubitelje ljudskih pesmi, kijih gospa predstavlja s spoštovanjem do slovenske glasbene zapuščine, iskrene čestitke ter še veliko prijetnih trenutkov v družbi s pesmimi, ki jih ima rada. V. France Cerar Bodice Ena domača Nova zamisel Kupec se nad tem naslaja. ila vsak mesec bi bila le - razprodaja. In dve državni Uradna slovenščina Slovenski državljani tudi govorijo naj slovensko. Drugod po svetu - to je urejeno bolj sistemsko. Imena se pišejo z veliko začetnico Nas Muslimani bodo naučili, da Alah z veliko se piše'! Naš Bog se časopisu nič ne smili, največkrat z malo ga zapiše. Pogovor z dr. Ksenijo Šelihovo, specialistko za ginekologijo in porodništvo Človeško razmnoževanje je slabo učinkovito (Nadaljevanje iz prejšnje št. Slamnika) Carski rez razumemo kot način poroda. Ali se opravlja po potrebi, na željo ali zahtevo....? Ali je rojevanje skozi vagino manj tvegano? Ali se na ženske in zdravstveno osebje izvaja kakšen pritisk, da število carskih rezov ne bi bilo preveliko? Prav imate, carski rez jc način poroda. Porod skozi nožnico ima prednosti. Ko plod potuje skozi nožnico sc pljuča stisnejo in izločijo sluz, porodnica takoj zasliši svojega otroka in babica ji ga položi na trebuh. Oče jc lahko ves čas poroda navzoč. Porod je nepozabno in veličastno doživetje za mamico in očeta. Res pa je tudi, da vedno ni t nožen porod po naravni poti. Bodisi da gre za bolezen pri porodnici, težave pri plodu ali pa se porodnične in plodove težave prekrivajo. V tem primera je carski tez rešitev. Carski rez, rojstvo otroka preko reza na materinem trebuhu, se opravlja v narkozi. Do nedavnega se je Uporabljala vedno splošna narkoza, kjer je porodnica zaspala in pri porodu ni sodelovala. Danes je možno carski rez narediti tudi v epiduralni anasteziji, ki se lahko uporablja tudi za lajšanje porodnih bolečin. Pri tem načinu porodnica sicer ne čuti spodnjega dela telesa, je pa budna ob rojstvu svojega otroka Šc pred nekaj leti se je pri nas carski rez uprabljal samo po strokovni presoji in nikoli na željo porodnice. Danes sc časi spreminjajo. Vse bolj sc vsi skupaj zavedamo, tla vsak.ki dela lahkonaredi tudi napako. Od nekdaj jc bilo tako in mislim, daje to naravno. Seveda pa so napake lahko zelo neprijetne in tudi usodne. Lepo je sodelovali pri porodu, ki sc konča z rojstvom zdravega otroka in sc porodnica dobro počuti. In večina porodov je takšnih. Velikokratjc osebje ob porodnici požrtvovalno in sebori skupaj s porodnico za srečen konec tudi pri porodih, ki so bolj rizični in bi sc ob nepravilnem ukrepanju lahko končali usodno. Nekaj porodov se konča slabo. V slednjem času govorimo samo o slednjih. Vse večje poskusov obsoditi zdravnika in osebje. V takem okolju se v medicini pojavijo tudi varnostni mehanizmi in danes sc vedno bolj govori tudi o možnosti, carski rez na željo porodnice. Po mojem je bolje, da se strokovnjak, ki pozna prednosti in pomanjkljivosti neke medote, odloči zanjo. Seveda pa jc stroka tista, ki mora dosledno upoštevati stanje porodnice in tukaj i nalsebojna nesoglasja ne smejo igrati pomembne vloge. Porodnica mora imeti zaupanje v babico in zdravnika. Ncprijanost osebja nikoli ni opravičljiva. Priprava na porod se začne v materinski šoli in sc nadaljuje skozi vso nosečnost. Bojimo se predvsem neznanega. Dolžnost nas vseh, ki skrbimo za nosečnicoje, da ji skušam« > razjasniti dileme; kijih ima. Danes si porodnice lahko izberejo porodnišnico, ki se jim zdi prijaznejša. Verjetno bo prišel tudi čas, kosi bo porodnica lahko izbrala tudi babico in zdravnika oh sebi. Ni poroda brez bolečine, imamo pa tudi različna sredstava za lajšanje lc teh in carski rez samo zaradi strahu pred bolečino res ni na mestu. Ali imate tudi probleme, če se ugotovi z ultrazvokom, da je s plodom nekaj narobe, mislim, da je vse drugo krivo, preiskava, zdravnik, inštrument, samo nepravilno razvijajoč plod ne? Težko je povedati, da je s plodom nekaj narobe. Če si otroka želiš zelo težko sprejmeš, da ni vse v redu. Dolžnost zdravnika je, da pove resnico. Pacient sc nc more boriti za svoje življenje, če ne pozna diagnoze. Danes vemo kako pomembno je s rojstvu ali do rojstva otroka s težko napako. Sama pri sebi sem prepričana daje dobro da sem napako odkrila in sem nosečnici prihranila porod okvarjenega otroka. Pa vendar sem nazadnje kriva za neuspelo nosečnost. Če sem v prvih letih to sprejemala z obžalovanjem sem danes sprejela, da jc verjetno za žensko bolje da pt >i šče krivca zunaj in tako lažje preboli izgubo. Meni jc danes težje, če napake nc najdem in sc rodi okvarjen otrok. Na žalost pa so tudi razočaranja del našega poklica. Zanima me še, kakšno je Vaše mnenje o načrtovanem splavu.Ali ga ženskam odsvetujete ali....? No, nekaj o tem. Splav jc vedno izhod v sili. Danes jc kontracepcija dostopna in prav bi bilo, da bi vsako dekle in žena to možnost izkoristila. Prepričana sem, da sc moramo šc bolj potruditi in predvsem mlada dekleta seznanjati z možnostjo in varnostjo neke kontracepcijske metode. Vsak, ki se ukvarja s svetovanjem mora biti nepristranski. Nihče od nas po mojem nima pravice vsiljevati svojega mnenja. Naša dolžnostjo, da delujemo strokovno. Trdno sem prepričana, daje dobro da imamo zakonsko urejeno možnost svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Vedeti i noralc da do danes nc poznamo 100 % zanesljive kontracepcijske metode. Velika večina deklet in žensk trpi, ko se odloči za splav. Takrat je to zanjo edini izhod. Druge poti nc najde. Vsaka odločitev pomeni neko izgubo in v določenem trenutku moraš neko odločitev izpeljati Ženskam splava nc odsvetujem niti ga nc svetujem. Toje njena odločitev in jo povsem spoštujem Upam,da nisem prezahteven, če Vas vprašam, kakšno je Vaše mnenje o umetnem oplojevanju samskih žensk nasploh, ne samo lezbičnih. Ko smo prvič začeli govorili o tem, smo bili na nek način v veliki večini proti. Srečno otroštvo jc največ, kar lahko daš svojemu otroku. Prav gotovo je najsrečnejši tisti otrok, ki ži vi z mamo in očteom. ki se imata rada in se spoštujeta. Pa nam to res uspe? Kolikokrat so razmere doma prav grozne.Otrok je priča stalnim prepirom in tudi fizičnemu obračunavanju med starši, ki se ne marajo. V Sloveniji veliko otrok trpi zaradi alkoholizma očeta ali matere. V takšnih odnosih med staršema ni srečnega otroštva Sploh ni časa, da bi se starša ukvarjala Z otrokom, saj je med njima toliko nesoglasij, da le ta prekrijejo vse drago. Nadragi strani imamo ženske, morda ravno iz takšnih razmer, ki si i botrovale nezaupanju v partnerski odnos in so morda velik del svojega življenja raje žrtvovale poklicu. Naenkrat pa začutijo željo po materinstvu. Žele si otroka za katerega bi skrbele. Ali mora res takrat na hitro najti oplojevalca ali ji lahko pomagamo z umetnim oplojevanjem?! V svobodni družbi morajo bili dane možnosti. Iz pntk.se vci n, da so to redke in zelo urejene ženske. Ko o tem govore politiki, pa sem trdno prepričana, da nihče ne razmišlja o vsebini, ampak vsak razmišlja samo o svoji kampaniji. Oprostite, ker politikom ne zaupam. Gospa doktorica, za konec pa me zanima, kakšni so Vaši napotki zlasti mladim in tudi starejšim nosečnicam. N< iscči k istje prav j x nebni i < ibdobje v življenju ženske. Materinstvo pa je najlepši dar, ki nam jc bil dan. Pi iskušajte načrti ivati nosečni ist. Pa tudi & pride nekoliko nenačrtovana bodite srečne in veselite sc svojega otroka. Skrbite /.a svoje zdravje, za dušo in telo. V nosečnosti počnite lepe reči, glejte lepe filme, berilc lepe knjige, uživajte v naravi. Želim vam ob sebi moža ki vas ljubi in sc skupaj z. vami veseli otročička. Zdrava starejša nosečnica se v ničemer nc razlikuje od mlajše nosečnice. In čisto za konec Vam želim mnogo nadaljnjih uspehov pri Vašem odgovornem delu, se Vam najlepše zahvaljujem za pogovor v želji za posebno lažjo naklonjenost in Vas prisrčno pozdravljam. Ivan Kepic Predstavljamo najboljše maturante Sanja Rađenovic Med »zlate« maturante se je v preteklem šolskem letu uvrstila tudi Sanja Rađenovic zdaj že nekdanja dijakinja Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Na maturi je dosegla 30 točk, sama matura pa se ji ni zdela posebno težka, z izjemo francoščine, saj je bil slušni del po njenem mnenju dokaj zahteven, hkrati pa je bil posnetek precej slab. Tudi njo sem zaprosila, da odgovori na nekaj vprašanj. Kako si se pripravljala na maturo? V gimnaziji smo se nanjo pripravljali dve leti, od tega je bila zadnje leto veliko bolj intenzivno. Poleg tega pa sem se učila tudi sama, in sicer sem se začela učiti kakšna dva tedna pred začetkom mature. Lahko našim bralcem - bodočim maturantom daš kakšen nasvet? Kar se tiče samostojnega učenja za maturo, bi lahko rekla samo, da sprotno ponavljanje snovi zelo pripomore h končnemu rezultatu, hkrati pa količinsko zmanjša čas učenja pred samim začetkom mature. Osebno sta bili zame koristni tudi knjigi za pripravo na maturo za književnost in matematiko. Katero fakulteto obiskuješ? Kaj meniš o visokošolskem študiju? Trenutno obiskujem Pravno fakulteto v Ljubljani. Nad študijem sem navdušena, zdi se mi, daje bila odločitev za ta študij popolnoma pravilna. Kar pa se tiče »fame« pravne fakultete, da je treba veliko časa preživeti za knjigami, je popolnoma res. Veliko je učenja, hkrati pa je tudi pomembno, da sproti delaš. Kaj želiš doseči v življenju? V življenju si želim uresničiti čim več ambicij, ki sem si jih zastavila in doseči cilje, h katerim stremim. Zelo rada bi si ustvarila kanero v sodstvu ali pa v diplomaciji, končni cilj bo še odvisen od nadaljnjega študija. Imaš morda kakšen življenjski moto, nam ga zaupaš? Nimam nikakršnega posebnega mota. Moje prepričanje je, daje treba najbolj izkoristiti dane možnosti in biti vedno odprt za nove ideje in znanje. Kaj delaš v prostem času? V prostem času, kolikor ga še je, dostikrat rada kaj preberem ali pa grem na badbinton ali na kavico s icakšno prijateljico ali pa si pogledam na televiziji kakšen film ali kakšno oddajo. Morda še kaj za konec? Rada bi zaželela veliko sreče vsem bodočim maturantom, tako pri maturi kot pri izbiri bodoče visoke šole oz. fakultete. Hvala in srečno! V. Vojska Majda Cerar praznovala Jubilantka Majda Cerar je 11.01.2003 v krogu domačih, sorodnikov in prijateljev praznovala srečanje z Abrahamom. Vsega skupaj nas je bilo 34 sorodnikov in drugih. Seveda je potrebno omeniti novi ansambel "Pr'jatli" z moravškega konca, ki so v gostišču "Kavka" igrali in peli od večernih ur do poznega jutra v nedeljo. Naj omenimo, da ima Majda še dve sestri, ki sta poročeni in imata družino. Svojega izvoljenca Janeza Cerar ja iz Rače, jc spoznala davnega leta 1970 in se 27. junija tudi omožila V zakonu so se rodili sin Dušan, hčerka Mojca in Vesna, vsi so poročeni, imajo svoje družine in otroke, ki obisku jejo svoje starše v Rači. Majda in Janko stil pred nekaj leti zgradila hišo, v kateri sedaj živijoata Janko, soproga Majda in v Majda Cerar, abrahamka ob torti, s sestrama Silno, Nado, svakom in vnuki v gostilni "Kavka" v Moravčah. prvem nadstropju hči Vesna - poročena Skarja, z dvema otrokoma. Zakonca Majda in Jankosta priljubljena v okolju in med domačimi, kjer živita. Janko je še vedno zaposlen kot šofer pri Embi v Ljubljani, Majda pa je varuhinja vnukov, nekaj let pa je delala v tovarnah Svilanit Kamnik in Induplati Jarše.Ala Janko in mama Majda imata tudi 7 vnukov. Vesela sta, koju (ibiščejo. Ob jubileju je Majda prejela veliko osebnih daril, čestitk in tudi torto, kot se to spodobi ob takem prazniku. Ugasniti je morala 5 svečk. Takrat se nam je vsem postavilo vprašanje: "Ali je tako tudi meni, v mojem srcu? Sveča, ko izgoreva, použi va sama sebe, daje toploto, brez katere ni življenja na svetu. Svet brez ljubezni, je svet brez toplote." V dolgoletnem zakonu in ob 50. letnici naši jubilantki Majdi kličemo vsi skupaj: zdravja sreče, skupnega sožitja še na mnoga leta vsi prisotni na "Abrahamu". Jože Novak V SLIKI IN Skupinska fotografija vodstev PGD Domžale - mesto in PGD Dekani ob podpisu listine. Za še uspešnejše skupno sodelovanje Tov. Srečo Fortuna, predsednik PGD Dekani, in tov. Stane Kovač, predsednik PGD Domžale - mesto; srečno in obilo uspešnega skupnega sodelovanja. Listina o pobratenju med PGD Domžale - mesto in PGD Dekani I etošn ji občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto so združili s slovesnim podpisom Listine o pobratenju pred PGD Domžale - mesto ter PGD Dekani, s katerimi uspešno sodelujejo že kar nekaj časa in so podobno listino podpisali ob obisku domžalskega društva na Primorskem. Ob podpisu listine je Marjan Slat na r, predsednik Gasilske zveze Domžale, med drugim dejal: "Današnji občni zbor je še posebno slovesen, saj smo člani domžalskega gasilskega društva skupaj s člani PGD Dekani podpisali listino o pobratenju. Ob tej priliki članom PGD Dekani in PGD Domžale Iskreno čestitam. Podpis listine še bolj povezuje gasilce obeh društev z namenom, da v prihodnje še tesneje sodelujemo na vseh področjih gasilske dejavnosti, tako na operativnem, kot organizacijskem. Zaradi velike razdalje sicer ne moremo sodelovati tudi pri medsebojnih gasilsko-rcšc\ ulnih akcijah, nedvomno pa lahko sodelujemo in izmenjavamo izkušnje na raznih vajah in tudi ostalih oblikah. Vse to smo že preizkusili in rezultati so bili zavidanja vredni. Vsa ta medsebojna zbližan ja med gasilci še bolj utrjujejo naše vezi in poglabljajo stike." Pogled na številne udeležence občnega zbora. Po podpisu omenjene Listine so prijatelji iz Dekanov domžalskim gasilcem v spomin na slovesnost podarili umetniško sliko, po pozdravu najmlajših gasilcev pa so se člani in članice PGD Domžale - mesto lotili dnevnega reda. Najprej smo pisluhnili poročilu predsednika PGD Domžale - mesto, Staneta Kovača. Leto 2002je bilo po njegovem mnenju za domžalske gasilce uspešno leto, saj je bil njihov dom proglašen za najbolj urejenega v Sloveniji, dobili so novo orodno vozilo, uspešno so posredovali ob požarih in ob suši, nadaljevali z usposabljanjem svojega članstva in bili uspešni tudi na tekmovalnem področju. Iz obširnega poročila Matjaža Korošca, poveljnika društva smo izvedeli, daje bilo v letu 2002 kar 26 intervencij: osem požarov na objektih, pet požarov v naravi, tri tehnične intervencije ter 10 intervencij zaradi poplav na objektih, v intervencijah je 225 gasilcev in gasilk opravilo 362 ur. Na občinskih in medobčinskih, sektorskih in meddruštvenih vajah je sodelovalo 98 gasilcev in gasilk, na društvenih pa skupaj 227. Opravljali so požarno stražo, vzorno vzdrževali svoja vozila pomagali pri zagotavljanju varnosti otrok ob začetku šolskega leta, zagotavljali pa tudi požarne straže ob športnih dogodkih, pripravili dan odprtih vrat, organizirali čistilne akcije in sodelovali na tekmovanjih. Tako so se udeležili občinskega tekmovanja članov in članic, tekmovanja za pokal Doba, sami so izvedli tekmovanje za pokal Domžal. Sodelovali na tekmovanjih v Loki pri Mengšu, Dekanih, za pokal Krašnje, v Radomljah, ekipa mladink pa je na državnem kvalifikacijskem tekmovanju v Črenšovcih osvojila 8. mesto. Zelo aktivni so bili tudi sodniki, mladi gasilci, tov. Korošec pa je poročal tudi o organizaciji izobraževalnih tečajev in seminarjev ter drugih dogodkih, ki so oblikovali gasilsko leto 2002. Ob koncu jc zaradi zaključka petletnega mandata svojega poveljevanja ilustriral tudi z nekaterimi številkami, ki povedo največ: V petih letih je 1047 gasilcev in gasilk sodelovalo na 134 intervencijah, sodelovali so na 46 različnih vajah (567 udeležencev) ter 31 društvenih vajah (592 gasilcev), udeležili pa so se tudi različnih slovesnosti, ne pozabijo pa se udeležiti niti slovesnosti od pokojnih članov in članic. Skoraj brez razprave so bila vsa poročila sprejeta, nato pa izvoljeno novo vodstvo, potrdili pa so tudi predlog novega vodstva Gasi Iskc zveze Domžale. Tako bo predsednik PGD Domžale center še naprej tov. Stane Kovač, poveljnik pa tov. Matjaž Korošec. Številni prisotni gostje so v svojih pozdravih pohvalili uspešno delo gostiteljev ter jim tudi v prihodnje zaželeli veliko uspehov ter medsebojnega sodelovanja. V imenu Gasilske zveze Domžale je prisotne pozdravil Marjan Ručigaj, kije skupaj s predsednikom OGZ izročil tudi priznanja Pred koncem občnega zbora pa so v svoje vrste slovesno sprejeli nove člane, s šopkom pa razveselili najstarejšočlanico Elo Iglic. V. V Osnovna šola Dob Vse, kar še niste vedeli o Simonu Robiču in jamarstvu Jamarji v akciji. V soboto, 18. januarja 2j)03, je bil za Osnovno šolo Dob prav poseben dan. Številnim obiskovalcem, ki so napolnili telovadnico, razpršili pa so se tudi po vsej šoli, so predstavili projekt "Simon Robič in jamarstvo", katerega avtorici in vodji sta bili Martina Lipar in Metka Dimnik Vilar, računalniška obdelava pa je bila delo Vinka Cedilnika. V okviru projekta so se predstavili učenci vseh starosti, pri predstavitvi jamarstva pa so jim pomagali tudi člani Jamarskega društva Simon Robič Domžale. Vse obiskovalce so na predstavitev projekta povabili z zgibanko, v kateri so kar v pesmi predstavili glavno osebo projekta: .Ve za duhovni poklic je izobraževal In kot kaplan v Dobu služboval. Mnogo okoliških jam je spoznal, Ogromno jamarjev je v zanos, Nam vsem pa je v ponos. Res, človek velikega bil je srca. O, dobro, da tu smo doma. Bolje nas svet po njem pozna. In tako slavi smo še mi, Čeprav nas na zemljevidu skoraj ni. Pravi dan odprtih vrat se je začel s pozdravom ravnateljice Zdenke Krečan, s svojim prisrčnim nastopom pa so ga nadaljevali jamarski škratki. Nato smo prisluhnili članom Turističnega krožka, ki so nas seznanili, z rezultati raziskovalne naloge o Simonu Robiču, ki sojo pripravili tudi v okviru akcije Turizmu pomaga lastna glava - projekl Bili so in ostajajo veliki ljudje, predstavili so nam najboljše oblikovalce jamskih hroščev v glini (Inka Novak, Lucija, Lautar, Maja Orehek in Jurij Rožič) ter lesu (Blaž Krizman), prisluhnili tudi najboljšim spisom, ki so bili izbrani v okviru literarnega natečaja Bilo je nekoč v jami (Žiga Kosmatin, Eva Vojska, Nina Poljšak, Lea Mihelčič in Maja Maselj), nato pa je sledil pravi 13. občini zbor Pustne sekcije Striček Bliža se Pustni karneval 2003 Pred kratkim so se na svojem 13.občnem zboru v gostišču Kovač na Količcvem zbrali člani Pustne sekcije Vir, da skupaj s številnimi gosti, med katerimi je bila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, pregledajo opravljeno delo ter se dogovorijo za aktivnosti v letu 2003. Kot že samo ime pove, je bil to občni zbor pustne sekcije, zato so že dobrodošlico izrekale maske, maskirano je bilo tudi vodstvo občnega zbora, ki ga je vodil nemaskirani znani HIT-ov voditelj Pečo. Po predva-jan-ju uradne himne je predsednik sekcije, Peter Korošec, oblečen v pravcatega mafijca, v spremstvu pomočnika Janeza Lavriča podal poročilo o uspešno opravljenem delu. Po poročilu blagajnika smo izvedeli, da volitev novega vodstva ne bo, ker so se dogovorili, da funkcionarji sekcije zaradi uspešnosti lahko svoje funkcije opravljajo dosmrtno, prisluhnili pa smo čisto resnemu programu dela, katerega večji del jc bil namenjen organizaciji in izvedbi letošnjega 13. PUSTNEGA Seveda tudi brez pravil ni šlo. Letos KARNEVALA NA VIRU, pri so se čisto moškemu pravilniku izvedbi katerega sodeluje blizu pridružili tudi povsem ženski zakoni, 5000 ljudi. tako, da bo življenje na Viru v pustnem času, teklo na povsem zakonitih temeljih. Uradnemu delu občnega zbora jc sledil družabni del, v katerem jc za zabavo poskrbel humorist Brajdimir, za glasbo pa ansambel. V skladu s programom si bo vodstvo ogledalo nekatere karnevale in pustne festivale v okolici, skočili bodo tudi v sosednjo državo, nato pa jih že 15. februarja 2003 čaka prva od večjih aktivnosti, na katere so povabili vse člane, teh je več kot 2500, pa tudi vse druge, ki želijo sodelovati z, njimi. Tako bodo 15. februarja 2003 Postavljali svoj zaščitni znak StRIČKA. Začnemo že v petek, 28.2. ob 19. uri, s skupino AMIGOS Kot že rečeno, bodo vse pustne prireditve rxxl ogromnim ogrevanim šotorom v Športnem parku Vir, Pustna sekcija STRIČEK Vir pa bo poskrbela, da nc bo zmanjkalo nc pijače ne jedače, pa tudi pustnih krofov ne. Če še česa ne veste, pobrskajte po internetu -w w w,smcek,com jc pravi naslov za vas. In nc pozabite prvega člena (moškega) zakonika Pustne sekcije Vir: "Kdor na Viru ni za pusta, naj sc izseli do avgusta" velja pa tudi prvi člen (ženskega) zakonika: "Kdorni za pustit, mora peljali ženi i na dopust do avgusta." Dobrodošli! glasbeno-plesni spektakel, v katerem smo spoznali Simona Robiča osebno ter se pustili presenetiti ž modo iz časa njegovega življenja. S tem je bila osrednja prireditev zaključena, sledil pa je ogled razstave, postavljene v telovadnici, kjer so predstavili svoje ugotovitve, zanimivi pa so bili tudi rezultati ankete, o tem, koliko pravzaprav poznamo našega slavnega rojaka Simona Robiča. Lahko smo si od blizu ogledali celo stojnico z jamarsko opremo in pripomočki jamarjev, kjer so mladi na vrveh predstavili prave vragolije, obiskali pa smo tudi zemljepisno učilnico, kjer smo tudi videli marsikaj zanimivega, vse skupaj pa se je zaključilo s pravcatim znanstvenim predavanjem o Simonu Robiču in jamarstvu. Od številnih rezultatov projekta omenimo še razstavo pisnih in slikovnih virov o slovenskih jamah, jamarske pripomočke iz, odpadnega materiala, predstavitev slikanic o jami, še posebej dragocena pa je bila zgibanka z naslovom Domača pokrajina z. označbami, kjer je deloval Simon Robič, ki so jo prevedli tudi v angleščino, pripravili pa so tudi zemljevid Slovenije z označenimi jamami. Če omenimo še pogostitev, veliko število staršev in drugih obiskovalcev ter njihovo iskreno zanimanje za rezultate projekta, smo povedali skoraj vse. Skoraj vse zato, ker je treba prav vse, ki so pri projektu "Simon Robič in jamarstvo" sodelovali, resnično pohvalili. Vsi, ki smo si rezultate projekta ogledali, lahko namreč rečemo, da vemo veliko več o tej temi, kot smo doslej in zato smo lahko hvaležni prav OŠ Dob, da nam je pomagala še bolj spoznati tega velikana jamarstva, hkrati pa, upam, vse nas spodbudila, da se bomo še bolj zanimali za jamarstvo ter morda večkrat obiskali bisere podzemeljskega sveta, ki jih tudi na našem območju ni malo. Povabljeni k sodelovanju Naslednje šlevUka Slamnika bo izšla pred praznikoma, ki sla namenjena dekletom, ženam, mamicam, mamam, starim mamam in babicam. Vabimo vas k sodelovanju, saj bomo eno stran namenili vašim čestitkam^ dobrim željam pa tudi krajšim pesmicam. Tovrstne prispevke pričakujemo do vključno 24. februarja 2003, veseli pa bomo, če ho ob čestitki ali pesmici tudi kakšna fotografija - avtorja ali pa tiste, kiji ho namenjena. Ob tem pa pohitite, da ne bo stran polna, preden dobimo vaše voščilo. V SLIKI IN BESEDI Igor Jerman med svetovnimi prvaki Biaggijem (četrti z leve), Rossijem (šesti z leve) in Edvrardsom (osmi z leve), Igorja boste prepoznali po rdečem suknjiču. Čestitke za naslov svetovnega prvaka in vrsto drugih uspehov Briljantna sezona bratov Jerman V letošnji sezoni, ki jo Igor in Marko Jerman imenujeta kar briljantna, sta osvojila kar štiri naslove prvakov in bila deležna številnih priznanj in sprejemov, tako doma kot v tujini. Tako je bil svetovni prvak Igor Jerman, ki je sezono odpeljal na motornem kolesu SUZUKI 1000, povabljen v Oschersleben v Nemčiji, kjer je bila proglasitev svetovnega prvaka, tej slovesnosti pa je sledil sprejem pri tedanji ministrici za šport. Svetovnega prvaka je sprejel tudi tedanji predsednik države Milan Kučan, posebej pa so najuspešnejše tekmovalce pozdravili tudi v Cankarjevem domu. sicer za osvojitev naslova prvaka prvenstva Paolo Tordi, priznanje za najhitrejši krog od vseh moto tekmovalcev ter priznanje za najboljšega tujca med motoristi. V januarju je v Hungaroringu na Maržarskem prejel priznanje za zmago v pokalu Alpe Adria, povabili pa so ga tudi na slovesnost AMZS, kjer je dobil priznanje za osvojitev naslova državnega prvaka. In kaj bo v sezoni 2003? Igor ostaja pri teamu Zongsen in starta na potrditev naslova svetovnega prvaka iz letošnje sezone, Marko pa bo odpeljal kompletno evropsko prvenstvo z motornim kolesom Kavvasaki 600 v kategoriji 600 Supersport in računa na uvrstitev do petega mesta. S proglasitve v Raveni v Italiji, kjer je Marko Jerman prejel tri priznanja, ob njem sta starša, ki sta njegova zvesta spremljevalca. Uradna proglasitev svetovnih prvakov s strani FIM je bila v Aosti v Italiji, kjer sc je Igor znašel v družbi takšnih tekmovalcev, kot so Biaggi, Rossi, Edvvardsin drugi, slovesnosti njemu v čast pa so sc zaključile s proglasitvijo za motorista leta pri A MZS. Državni prvak Marko Jerman jc svoj uspeh najprej proslavil na razglasitvi v Ljubljani, nato pa se je v spremstvu staršev udeležil proglasitve v Raveni v Italiji, kjer je dobil tri priznanja in Obema tekmovalcema ter Moto društvu Depala vas iskrene čestitke! B. Hura, počitnice so tu Vsi na sani in smuči Letošnja zima je bila kar radodarna s snegom, ki so se ga razveselili zlasti otroci, ki so dan za dnem prihajali na Pustovko, kjer so ob pomoči Smučarskega društva Domžale, preživljali prijetne trenutke Vsem učencem, dijakom in študentom želimo prijetne, varne in pestre zimske počitnice Mi se sankamo. Mi pa smučamo. Člani Smučarkega društva Domžale, ki sta dan za dnem skrbela, da je bilo na Pustovki prijeno in varno Iskrene čestitke mlademu triatloncu Peter Doki -bronasti na Olimpijskih igrah mladih ter šesti na svetovnem mladinskem prvenstvu, več o odličnem biatloncu pa v naslenji številki Razstava ob 10-letnici Piruete Več kot 100 uvrstitev med najboljše v državi Kotalkarski klub Pirueta je ob svoji 10-letnici pripravil pregledno razstavo v Knjigarni in galeriji BESEDA, na kateri je predstavil številne dogodke in aktivnosti, po katerih je postal razpoznaven tako v kotalkarski, kot širši javnosti. Pirueta je namreč edini tovrstni klub v Sloveniji, kjer gojijo umetnostno in sliow icotalkanje ter hitrostno rolanje, pohvalijo pa se lahko, da so imeli v vseh treh disciplinah tekmovalce, ki so se udeleževali evropskih in svetovnih prvenstev. V vseh desetih letih se je v klubu zvrstilo več kot 200 tekmovalcev, več kot 300 pa je bilo udeležencev različnih tečajev, v okviru katerih so se naučili osnov kotalkanja in rolanja. Klub je posebno skrb namenjam prav najmlajšim, pohvaii pa se lahko tudi z uspešno organizacijo različnih tekmovanj, med katerimi je tudi tradicionalno največje mednarodno kotalkarsko tekmovanje PIRUETA, ki se ga udeležujejo tekmovalci iz. številnih dežel. Na razstavi smo se lahko seznanili z desetletno zgodovino, ki so jo prikazali tudi v posebni jubilejni knjižici. Tako smo lahko izvedeli, da so njihovi tekmovalci osvojili več kot štirideset naslovov državnih prvakov v kotalkanju, 30 se jih lahko pohvali z osvojenim drugim mestom, več kot 20 pa je tistih, ki so na državnih prvenstvih osvajali bronaste medalje. Čeprav so hitrostni kotalkarji s svojim delom začeli šele v letu 1995, so že osvojili več kot 20 naslovov državnih in 15 naslovov vice prvakov. Svetovnih prvenstev sta se po dvakrat udeležila odlična Nina Grilj, ki danes v klubu dela kot uspešna trenerka, ter Jernej Stipanič, na evropskih prvenstvih ter pokalih Evrope v vseh Nepozaben spomin na uspešen nastop dekliškega kvarteta na evropskem prvenstvu na Nizozemskem (2000) treh disciplinah pa so bili posebej uspešni Nina Grilj, Teja Rus, Saša Grmek, Jernej Stipanič, Blaž Ravnikar, Maja Grmek in Rok Mele. Pirueta posebno skrbno goji tudi stike z drugimi klubi, zlasti z Madžarske, so pa njihovi tekmovalci tudi redni gostje na številnih mednarodnih tekmah, kjer so tudi dosegli zavidljive uspehe (Italija, Hrvaška, Švica, Avstrija, Belgija, Danska, Madžarska, Nizozemska, Francija, Nemčija, Španija, Portugalska). S svojimi kotal-karskimi, revijskimi in pevskimi nastopi pa so popestrili marsikatero prireditev tako v naši občini, kot drugje po Sloveniji. Dobro obiskani so tudi njihove božično-novoletne prireditve. Precej je k njihovim uspehom pripomogla tudi zagotovitev vadbe v šotoru v Športnem parku Domžale. Ker se zavedajo, da brez strokovnosti ni izboljšanja kvalitete, se redno udeležujejo številnih mednarodnih seminarjev, stalnica pa so tudi različni začetni in nadaljevalni tečaji za najmlajše kotalkarje in tolarje, ki v klubu najdejo tako priložnosti za sprostitev, za prijetno druženje, kot tudi priložnost za športno uveljavitev. Zato tudi tokratno predstavitev zaključujem s povabilom, da več informacij o njihovem delu in morebitnem sodelovanju s tem uspešnim klubom dobite na tel. 7211 642 ali mob. 041 677 966. B.V. Prodajali smo oblačila V vrtcu smo opazile, da imajo otroci v ton zimskem času več novih oblačil, ki so jim tudi zelo všeč. Nam pa sc je porodila ideja, da bi oblačila izdelali tudi iz papirja, nanje narisali lepe vzorčke, ter nato pripravili trgovino z oblačili. Otrokom je bila ideja zelo všeč in radi so sc lotili dela Nastali .so zelo lepi puloverji, na katerih so bili ntuisani zanimivi vzorci. Ker pa v trgovinah podajajo tudi druga zimska oblačila, so sc otroci lotili šc izdelaverokavic, stilov in kap. Tudi nanje EHEJ in st) narisali lepe vzorce. Tako, oblačila smo pripravili, ampak v trgovino se prihajaz denarjem. Spet smo se lotili dela in izdelaji še denar. Ker pa denar nosimo v denarnicah, je bilo potrebno napraviti ludi denarnice. Zgubanjem denarnic so imeli otroci karnckaj dela vendar so bili vztrajni in delo so dobro opravili. Nadan, ki smo ga določili za igro'Trgovinazoblačili", smo imeli tudi tečaj angleškega jezika, tako da smo oblačila lahko kupovali tudi v angleščini. Oba naša prodajalca sta se dobro odrezala, pa tudi zelo iznajdljiva sta bila saj stupričclapKidajaiJ tudi otroška pravaoblačila ket jcpapimarjfi zmanjkalo. Igra je bila otrokom zelo všeč, tako da smo sc dogovorili, da bomo drugič pripravili podobno zaposlitev, ki bo terjala od otrok ustvarjalnost, medsebojno pomoč, primemo ravnanje s pripomočki, razvijanje finomotorike... Z igro se da pridobiti mnogo znanja in otroci se naučijo ravnanja v vedno novih situacijah. Tatjana Jarc in Palčkovi z Vira Skrb za ptičke Že pred časom so nam član j društva za zaščito ptic prinesli v vrtec večjo ptičjo hišico in vrečo zrnja Zelo smo jim bili hvaležni in z. velikim veseljem smo pričeli listati knjige, da smo se o pticah kaj naučili, ter jih nekaj tudi spoznali. Ptičjo hišico smo obesili na drevo in vsak dan sktbitno.daimajoplicp dovolj hrane. Pripravili smo jim tudi ptičjo pogačo v mreži in lončku. Z veseljem smo opit/ovali, kako jim gre vse v slast. Lotili smo se tudi izAlave ptičjih hišic iz karti ma, i/, papirja pa smo zgubali ptičke.Na svoje izdelke smo zek> ponosni, saj bi take hišice, če bi bile iz lest, lahko obesili tudi na prosto. Palčkovi z Vira garažna vrata, dvoriščna vrata in ograj« avtomatska vrata, cestne zapornice industrijska vrata avtomatske zapornice in verige dvižni stebri, uniparki vse daljinsko vodeno Metal profil d. o. o., Jarška cesta 30,1230 Domžale telefon: 01 72 14 105, faks: 01 72 12 283 e-mail: info@metal-profil.si, www.metal-profil.si PRIZNANJA ŠPORTNE ZVEZE DOMŽALE stran 14 Podelitev priznanj Športne zveze Domžale za leto 2002 Medalje in plakete za 65 športnikov in športnic, priznanje za življenjsko delo Mitji Sirclju I Domžalčani se iz leta v leto odlikujemo na Številnih področjih, med njimi zagotovo tudi v najrazličnejših športih, kar dokazujejo vsakoletni spiski državnih, evropskih in svetovnih prvakov, ki jim Športna zveza vsako leto podeli priznanja. Srečali smo se znanci, konkurenti na tekmovalnih površinah, in prijateljsko klepetali ter spremljali že mnogokratne prejemnike priznanj in spoznavali nova imena, ki so se šeje začela uveljavljati v športu. Vsi smo bili zadovoljni in smo verjetno že vsaj desetič zaploskali dvema svetovnima prvakoma, Luki Leniču v šahu v kategoriji do 14 let in Igorju Jermanu, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v cestno hitrostnih dirkah, v razredu »endurance«. Oba sta prejela posebni priznanji za dosežke Športne zveze Domžale. Nekaterim je s povabilom k asistiranju pri čarovniških trikih ponagajal čarodej Grega, drugi so se izza miz smejali spreminjanju barv kart in trganju časopisa, ki je bil po »abrakadabra« spet cel. Medalje G. Toni Dragar, predsednik Športne zveze Domžale, je po kratkem pozdravu za tekmovalne dosežke posameznikov na državnih prvenstvih podelil 28 medalj. Iz vrst Atletskega kluba VELE Domžale so jih prejeli: Suzana Mladenovič, Vesna Gabor. Bernard Jarc, Nastija Capuder, Domen Jarc, Špela Kržan, Mojca Grojzdek, Metka Pungerčar in Bojana Vojska, iz vrst karateistov pa Timotej Kokalj iz KD ATOM Shotokan DO ter Zan Pušnik. Teja Grad in Urška Svetek iz Karate kluba Domžale, iz Težkoatlet-skega kluba Domžale: Aleš Pranjič, Štefan in Iztok Dominko, Jože Pimat in Jože Klopčič ter Blaž Lenarčič, iz Teniškega kluba Domžale pa Andrej Kraševec, Igor Ogrinc in Sašo Svoljšak. Za Aleksandra Mohar (KDK Domžale), ki je nastopila na SP v članskih kategorijah. Dve plaketi so s seboj odnesli člani Konjeniškega kluba Ježa pri ježi. in sicer za ekipno zmago na državnem prvenstvu v preskakovanju zaprek v kategoriji mlajših mladincev ter ekipno zmago prav tako na DP v dresuri v članski kategoriji. Iz Šahovskega društva je srednjo plaketo prejela ženska članska ekipa za prvo mesto na državnem prvenstvu v pospešenem šahu, iz AMD Domžale pa Urška Turnšek za prvo mesto na DP v razredu do 125 cem med članicami ter Beno Štem, ki je med člani zmagal na DP v razredu »supermoto«. Na področju športnega plezanja sta se v domžalski občini v letošnji sezoni najbolje odrezala Maja Šuštar in Klemen Vodlan, ki sta mladinskega odseka od leta 1983 in je bil tudi njegov načelnik, vodnik A in B kategorije ter pripravnik v D kategoriji. Vodi številne izlete, pohode in ture ter desetdnevne tabore mladih gornikov in gornic ter sodeluje kot predavatelj pri izvedbi seminarja za vodje planinskih taborov v organizaciji Mladinska komisija pri PZ Slovenije. Saša Roškar za delo v Planinskem društvu Domžale. V mladinskem odseku je od leta 1981 in je vodnica A kategorije in pripravnica za kategorijo B. Kot tehnični vodja vodi ali sodeluje pri izvedbi izletov, pohodov, tur in planinskih taborov. Je vodja Gorniške šole pri mladinskem odseku in je veliko prispevala k vključitvi gorništva za športne dni v osnovnih šolah. Rado Iglic za delo v Smučarskem Dobitniki srebrnih plaket v družbi Mihe Kosca, dobitnika zlate plakete Športne zveze Domžale kolesarske uspehe je medaljo prejel Jernej Muzga iz ŠD Energija Uroš M.iiku in Branko Magerl sta medaljo prejela kot člana BŠK Budničar. Klemen Bauer in Grega Pogačnik pa kot člana Smučarskega kluba Ihan. Iz domžalskega šahovskega društva je medaljo prejela Petra Grošelj. Male plakete Športna zveza je posameznikom, ki so bili uspešni na evropskih prvenstvih v pionirskih in kadetskih kategorijah, ter ekipam, ki so se odrezale na državnih prvenstvih, podelila tri male plakete. Prejeli so jih ženska štafeta 4x200 m iz Atletskega kluba VELE za drugo mesto na državnem prvenstvu, kadetska ekipa Košarkarskega kluba Domžale za zmago na državnem prvenstvu za kadete ter Maxi Cerar, Športno društvo Sokol, ki je med pionirkami zmagala na evropskem pokalu v umetnostnem kotalkanju. Srednje plakete Skupaj kar 22 srednjih plaket je bilo letos podeljenih ekipam, ki so zelo uspešno nastopile na državnih prvenstvih, in posameznikom, ki so nastopili na mednarodnih prvenstvih v mladinskih in članskih kategorijah. Kot prvi jo je prejel Peter Kastelic iz AK VELE. ki je bil deseti na svetovnem pokalu v gorskih tekih, izmed karateistov KD ATOM Shotokan DO so /a uspehe na mednarodnih tekmovanjih srednje plakete prejeli mladinci: Tamara Kokalj (t. mesto v katah). Tjaša Gavez (2. mesto v katah), Sonja Cerar (4. mesto v borbah), Gregor Triller (3. mesto v borbah) ter Lovrenc Kokalj za 4mesto med veterani v katah. Srednjo plaketo so prejeli trije člani Smučarskega kluba Ihan: Peter Doki za sodelovanje na SP v biadonu med mladinci do 18 let, Tea Gregorin za sodelovanje na Ol 2002 v štafeti 4x5 km v smučarskih tekih ter mladinska moška ekipa SK za prvo mesto v štafeti 3x5 km na DP v smučarskih tekih. Med umetnostnimi kotalkaricami sta bili nagrajeni Maruša Ravnikar (KK Pirueta) za sodelovanje na EP v mladinskih kategorijah in športnika mednarodnega razreda in sta redno sodelovala na mednarodnih tekmovanjih. V Košarkarski klub so odšle štiri plakete: mladinski in ekipi mlajših članov, ki sta bili tretja oz. prva na državnem prvenstvu ter Sanelu Bajramliču in Juretu Močniku za sodelovanje v reprezentanci Slovenije, ki je na MEP 2002 osvojila drugo mesto. Teniški klub Domžale je ob svoji 25 letnici prejel veliko plaketo Športne zveze Domžale za uspešno delo. Klub je dosegel številne uspehe, v njem so in še igrajo mnogi odlični igralci, med njimi tudi Andrej Kraševec, Igor Ogrinc, Špela Kobetič, David Jerič, Jaka Slavine, Matjaž Prešeren. Ana Svoljšak, Mateja Podgoršek in Mark Svoljšak. ki so dosegali vidne rezultate na različnih turnirjih. Že od leta 1996 pa prirejajo mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije, ki je eno od najbolj odmevnih mladinskih turnirjev na svetu. V nekaterih društvih in klubih so posamezniki, brez katerih si njihovega delovanja skoraj ne bi mogli predstavljati, saj so v delovanje društev tako ali drugače vključeni že lepo vrsto let, še več, zanje bi lahko reki, da so društvom in klubom popolnoma predani - devet takih posameznikov je prejelo posebna priznanja. Bronasta priznanja so prejeli: Primož Košak za aktivno delo v TVD Partizan, kjer dela kot vaditelj cicibanov in pionirjev, aktiven je v strokovnem in upravnem odboru, sodeluje pri prireditvah in akcijah društva, ob tem pa je nepogrešljiv tudi pri vzdrževanju Trim steze na Šumberku. Rajko Mežnaršič za delo v Planinskem društvu Domžale. Je aktiven član mladinskega odseka od leta 1987 in vodnik PZS A in pripravnik v D kategoriji, taborni ekonom in skrbnik opreme odseka, pomaga pa tudi pri vodenju izletov, pohodov, tur in društvenih taborov, Aleš Peršolja za delo v Planinskem društvu. Je član društvu Domžale, kjer dela že več kot 30 let. Najprej je bil tekmovalec, nato organizator številnih rekreativnih in tekmovalnih programov alpskega smučanja v Domžalah, tudi vodja Alpske sekcije. Rado je dolgoletni član upravnega odbora SD, učitelj smučanja, sodnik in tehnični delegat Smučarske zveze Slovenije. Srebrna priznanja so prejeli: Tomaž Jarc je eden izmed ustanovnih članov Atletskega kluba VELE Domžale. Začel je kot tekmovalec, danes pa je trener v pionirski šoli AK VELE, član upravnega odbora kluba in vodja zbora atletskih sodnikov. Bil je pobudnik atletskega tekmovanja Šumberk 2002, ob delu v klubu pa je aktiven tudi v sekciji za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije. Tomo Vavpetič je član Košarkarskega kluba Domžale od leta 1972, ko se je začela njegova kariera aktivnega športnika, kot trener dela od leta 1975. Tomo je bil Irener prve ekipe, ki je osvojila naslov republiškega prvaka v sezoni 1976/77, do 1980, nato se je preusmeril na področje strokovnega dela, zadnja tri leta je pomočnik trenerja članske ekipe. Marko Arnež je član Smučarskega društva Domžale od leta 1974, najprej kot tekmovalec, kasneje kot vsestranski organizator. Bil je vodja sekcije za množičnost in organizator smučarskih tečajev, ki so pritegnili tudi do 700 tečajnikov. Od leta 1976 je član upravnega odbora društva, od leta 1999 je tudi njegov predsednik, pa tudi trener in tehnični delegat. Zlato priznanje Mihi Koscu Zlato priznanje je za dolgoletno delo v Smučarskem društvu Domžale prejel Miha Kosec, ki je prav gotovo starosta smučanja na domžalskem območju. Začetki njegovih športnih aktivnosti sežejo pred drugo svetovno vojno, ko je pričel s telovadbo pri Sokolu, po vojni pa v Dolgoletni športni delavec Mitja Šircelj, dobitnik priznanja za življenjsko delo, se je v Imenu športnikov zahvalil za priznanja Ki/kulturnem društvu, ki je kasneje preraslo v TVD Domžale in je bilo »valilnica« številnih društev, saj je prav od tu prišla tudi pobuda za ustanovitev smučarskega društva. Bil je pobudnik ustanovitve SD Sloga, ki seje leta 1965 preimenovalo v Smučarsko društvo Domžale, katerega je več kot deset let tudi vodil. Bil je tudi član izvršilnih organov bivše občinske športne zveze, Telesno kulturne skupnosti in ŠZ Domžale, Miha je eden najstarejših učiteljev alpskega smučanja v Sloveniji in je pobudnik ustanovitve šole alpskega smučanja v bivši Občini Domžale, pobudnik skupne selekcije Domžale/Kamnik v letih 1987-1981, pobudnik množičnih smučarskih tečajev za mladino in odrasle. Miha je kot udeleženec rekreativne vadbe in kot funkcionar ostal aktiven tudi v TVD Partizanu. Njegovi upornosti, včasih že kar gorenjski trmi, se lahko zahvalimo, da imamo danes Trim stezo na Šumberku in manjšo smučarsko progo na Velikem vrhu, še danes pa si prizadeva za ureditev smučišč in smučarskih prog. Mitji Sirclju priznanje za življenjsko delo Navada je, da na koncu pride najboljše, in tudi na podelitvi priznanj Športne zveze Domžale je bilo tako, saj je bilo podeljeno priznanje za življenjsko delo. Prejel ga je častni član Košarkarskega kluba Domžale, prejemnik priznanj Košarkarske zveze Jugoslavije, Slovenije in okrajne zveze za telesno kulturo, Bloudkove zlate značke, priznanja zaslužnega občana Domžale in srebrne plakete Skupščine občine Domžale, gospod Mitja Šircelj. Lahko bi rekli, da je njegova športna življenjska pot v celoti zasedena s košarko, ali drugače -ko govorimo o košarki v Domžalah, govorimo o Mitji Sirclju. Član KK je od njegove ustanovitve, ko je bil najprej aktiven igralec in hkrati tudi odbornik prve generacije K K Domžale, ki je postavila temelje košarkaškega športa v domžalski občini. Mitja je bil predsednik kluba od 1960 do 1970, nato dve leti član predsedstva, spet predsednik do leta 1983, trenutno v klubu deluje kot podpredsednik. Kol vodilni klubski funkcionar je bil pobudnik za izgradnjo asfaltne ploščadi z. električno razsvetljavo v Jportnem parku Domžale in izgradnjo večnamenskih ploščadi v drugih krajih nekdanje domžalske občine, bil je med pobudniki gradnje večnamenske dvorane Komunalnega centra. Kol predsednik Medobčinske košarkarske zveze je poskrbel za popularizacijo košarke na domžalsko-kamniškem obmo čju, pod njegovim vodstvom je omenjena organizacija postavila temelje za množični in kakovostni razvoj košarke v osnovnih šolah našega območja. Kot vsestranski delavce si je za razvoj športa prizadeval v družbeno političnih organizacijah in organih Občine Domžale. Med predsednikovanjem Svetu za telesno kulturo mu je s sodelavci uspelo doseči, da je Skupščina Občine Domžale v sedemdesetih letih ustanovila sklad za financiranje telesne kulture, kar je prvi primer sistemskega financiranja športa v Sloveniji. Mitja je deloval tudi v organih /.TKO, loje v današnjem Olimpijskem komiteju, dva mandata je bil tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije. V letih ob 1984 do 1988 je bil predsednik Športne zveze Domžale, po 1988 pa vse do danes pa član predsedslva Športne zveze Domžale. Mitja Šircelj se je ob koncu v imenu vseh prejemnikov zahvalil Športni zvezi Domžale in čestital športnikom, ki so z. izjemnimi uspehi predstavljali občino in športno zvezo. Povedal je, da gredo priznanja tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehom, to je delavcem in funkcionarjem v klubih in društvih ter staršem, poudaril pa je, da ne gre pozabili še na občino, ki pa žal več sredstev namenja za investicije, kot pa za samo dejavnost društev, Vse športnike je opomnil na to, da se naj njihovo delovanje v dnišlvih ne konča s koncem aktivne kariere, marveč naj ostajajo v klubih kot funkcionarji ter tako pripomorejo, da se bo športna dejavnost v Domžalah razvijala in napredovala še naprej. Tudi s tem namenom je Mitja prisotnim v podpis ob koncu oddal še peticijo, s katero bi društva in klubi ne glede na sprejetje občinskega proračuna sredstva dobivali že od začetka leta in njihovo delovanje ne bi bilo moteno, Po podelitvi priznanj je sledila še zahvala predsednika Športne zveze Domžale, g. Tonija Dragarja, Ranku Cukrovu, ki je z. upokojitvijo zaključil z del..... sekretarja Š pori ne zveze Domžale, takoj po lem pa so se povabljeni lahko v prijetnim vzdušju pogovorili ob večerji, ("eslilke vsem nagrajenim in naj nas bo naslednje leto še več! Bojana Kotalkarice niso samo uspešna, temveč so tudi simpatična dekleta n j. 'P k I Med najštevilčnejšimi dobitniki medalj in priznanj so bili atleti, člani Atletskega kluba VELE Domžale. Čestitke in medalje ter plakete tudi za tekmovalce obeh karate klubov In sicer Karate klub Domžale ter Karate klub Atom Domžale Nagrajeni člani Težkoatletskega kluba Domžale, ki letos praznujejo tudi štiridesetletnlco Smučarski skakalci, tekači in biatlone! - vsi Iz Ihana, od koder j tudi predsednik Športne zveze Domžale Toni Dragar Košarka spada med najuspešnejše športe v naši občini L". «■ v > Najboljša šahistka, motoristi in plezalci Tenisač, kolesar in dva odlična mlada balinarja stran 1 5 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA FEBRUAR - MAREC 2003 o ZA OTROKE sobota, 22. februar ob 1().(X) IZVEN lutkovna predstava je trdno spal, odnesle miške in jo spravile na varno v mišji grad. Na varno? Iz mišjega gradu jo je odnesla kradljiva sraka, se z. njo igrala, dokler ji ni padla na tla. Tam je jeznemu pajku uničila mrežo, ki jo je pripravil za prijateljico Nežo ... Kdo ve, ali bo mali Zan še kdaj videl svojo dudo. Zan dudo potrebuje, saj je še majhen in brez nje težko zaspi. Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti dalje. GLASBA sreda, 26. februar ob 20.00 abonma MODRI in IZVEN koncert Pavel Polak po bratih Grimm: PALČEK Mini teater. Ljubljana Zakoncema brez otrok seje končno rodil deček, velik kot prstek. Zato sta mu mamica in očka dala ime Palček. Fantek je očku pomagal orati na polju, potem pa ga je ubogi očka moral prodati kralju, saj družinica ni mogla preživeti. Kralj je Palčka podaril princesi in naš junak je populimo ubranil kraljevo zakladnico pred tatovi. Hvaležni kralj je Palčku potem dovolil, tla se vrne domov. Predstava za otroke od treh let starosti dalje. sobota, 8. marec ob K).(K) IZVEN glasbeno lutkovna predstava ZGODBA O IZGUBLJENI DOLU Glasbeno gledališče Melite Osojni k Mali Žan je nekega večera, koje bil že zelo zaspan, ob risanki zazelial, in i/ ust mu je padla -duda. Naenkrat se je od nekod prismukal majhen muc in jo pobral. Mucku so jo, medtem ko orkestri in je profesorica petja na SGBŠ v Ljubljani. Irene Yebuah je absolventka Mozarteuma v Sal/burgu, Avstrija. Leta 1999 je debitirala v Ljubljanski operi kot Cherubino v Mozartovi Figarovi svatbi. Andrej Debevec je stalno angažiran v SNG Opera in balet Ljubljana. Nastopal je v številnih nosilnih lirslčih in karakternih vlogah. Zoran Potočan je solist Ljubljanske opere, bil je član Komornega zbora RTVS in Slovenskega komornega zbora. Nastopal je z orkestri Slovenske filharmonije, Mariborske filharmonije, Camerata Labacensis in Slovenicum. Na glasbeni šoli v Domžalah je poučeval solo petje, zdaj pa je profesor petja na glasbeni šoli v Kamniku. GALERIJA DOMŽALE 6. do 25. februar razstavlja akademski slikar MILAN KASTELIC lil POPULARNE OPERNE ARIJE IN DUETI Mateja Arnež Volčanšek- sopran Irene Vebuah - mezzosopran Andrej Debevec - tenor Zoran Potočan - bas Nataša Valant - klavir Na sporedu: W.A. Mozart, G. Rossini, (i. Donizetti, G. Bizet, G. Puccini, G. Verdi, A. Dvorak, J. Ofenbach in B. Smetana Večer opernih arij in duetov nam pripravlja izkušena četverica, ki se uspešno udejanja na slovenskih in mednarodnih opernih odrih. Mateja Amež Volčanšek je uveljavljena koncertna pevka. Nastopa z mnogimi slovenskimi Milan Kaslelic je bil rojen 13, avgusta 1968 v Ljubljani. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer likovna pedagogika. Obiskuje 2. letnik magistrskega študija slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani kol samostojni kulturni delavce in likovni pedagog. O lastnem delu piše naslednje: Menim, da podobo po eni strani hranim v sebi kot praobčutek, ki biva nekje daleč v moji podzavesti kot ciklično ponavljajoč se ritem, ki se mu frekvenca in amplitudu menjata neodvisno od lastnih želja, po dmgi strani pa se zavedam, kako pomembna sta narava in okolje, ki ga ustvarjajo barve, oblike in svetlobe, katere nato akumuliram vase ter jih nato, s postopnim izgrajevanjem, v sliki pretvorim v določene občutke, katere nato ponovno prevajam v nove, avtonomne likovne resnice in zaključene celote.' napovedujemo za marec 2003 razstavljal bo BOŠTJAN LAPAJNE PRIREDITVE nedelja, 2. marec ob 17.00 IZVEN SLAVNOSTNI KONCERT OPERNIH SOLISTOV koncert v spomin tenorista Jožeta Gostiča v okviru 4. Gostičevih dni Slavni tenorist Jože Gostič (1900-1963) je odraščal na Homcu in po končanem študiju na ljubljanskem Konzervatoriju od leta 1929 nastopal v ljubljanski Operi predvsem v liričnih vlogah, leta 1937 pa seje preselil v Zagreb, kjer je postal prvak zagrebške Opere. Od leta 1951 je bil član Dunajske državne opere in soustvarjalec praizvedbe zadnje opere Richarda Slraussa Danajina ljubezen. Postal je umetnik evropskega ugleda in gostoval širom Evrope. KOLEDAR - PRIREDITEV 2003 sobota, 15. februar 20.00 - IZVEN komedija zet oba spola Rob Becker: JA MSKI ČLOVEK Gustav gleda išče sobota, 22. februar 10.00-IZVEN lutkovna predstava Pavel Polak po bratih Grimm: PALČEK Mini teater, Ljubljana sreda, 26. februar 20.00- abonma MODRI in IZVEN koncert POPULARNEOPERNE ARUE IN DUETI Mateja Amež Volčanšek, Irene Yebuah, Andrej Debevec, Zoran Potočan, Nataša Valant četrtek, 27. februar 19.00 - Galerija Domžale Predstavitev knjig dr. Velimirja Vulikica Dr. Milan Dolenc - slovenski veterinar' in V iskanju sreče - dve zgodbi' ter razstava slik primari ja dr. Eranca Stolfa nedelja, 2. marec 17.00-IZVEN SLAVNOSTNI KONCERT OPERNIH SOLISTOV v spomin tenorista Jožeta Gostiča v okviru 4. Gostičevih dni sobota, 8. marec 10.00- IZVEN glasbeno lutkovna predstava ZGODBA O IZGUBLJENI DUDI Glasbeno gledališče Melite Osojni k Vstopnice so v prodaji štirinajst dni predprireditvami ob delavnikih od JO. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Francu Bernika (Ljubljanska 61, Domtale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro predpričetkom prireditev v blagajni doma.Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Ure kulture, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Tri sestre, estetika počasnega I itošnja sezona nanije v Kulturnem domu Francu Bernika, kar se tiče gledališke igre, prinesla že kar nekaj izjemnih predstav. Polen Predsednic, ki smo si jih lahko ogledali v predzadnjem abonmajskem terminu, smo bili tudi tokrat priča dobri igri v povprečju precej mlade ekipe Mladinskega gledališča iz Ljubfjane. Cehova drama tri sestre, prav tako kol oshila njegova dela, zahteva precejšnjo sposobnost igralcev, da se verodostojno vživ|jo v svoje vloge, saj je za tri ure in pol dolgo delo, ki temelji na izmenjevanju dialogov, potrebnu velika koncentracija. In seveda smo bili tudi mi lubko priče izvrstno odigranim vlogam nekaterih akterjev. Tri sestre je štiridejanka, ki mojstrsko prikazuje odnose v dobro stoječi, izobraženi niski družini l'rozorovih, ki seje morala zaradi očetovega vojaškega poklica preselili iz Moskve v neko manjše provincialno mesto. Na začetku igre se znajdemo v času, ko sla oče in mati že mrtva, v družbi s tremi sestrami in bratom v njihovem stanovanju. Najstarejša in najbolj odgovorna sestra Olga (ki jo izmenično igrata Barbara Krajne in Iva Babic), po poklicu učiteljica, ki nastopa kot nekakšna nadomestna mati ostalima dvema in bratu, dela željna in naivna Irina (Janja Majzelj) ter poročena, a v zakonu ne preveč srečna Maša (Romana Salehar) se v pristnem družinskem ozračju spoprijemajo z bolj ali manj dolgočasnimi problemi malomeščanskega življenja. Pri tem nekje v ozadju, kot nekakšen protipol trojnemu ženskemu paktu, v temi igra na klavir njihov tihi, introvertirani brat Andrej (Matej Reccr) in se pogovorov udeležuje le občasno. S tem uvodnim prizorom nas režiser popelje v dramsko situacijo, kije igra prepletanja in razpletanja medsebojnih odnosov, igra upanja in hkrati nesposobnosti odzivanja na hrepenenje po vrnitvi v Moskvo, ki nastopa kol nekakšen lajtmotiv drame. I Irepenenje simbolizira željo po tistem, česar romamo v življenju in nezadovoljstvo nad tem. kar imamo. Sestre želijo zbežali iz sive vsakdanjosti, od tam. kjer se vsi že do obisti poznajo, nekam, kjer se bodo lahko zgubile v anonimnosti množice. A seveda to ni mogoče, saj so protagonistke že zdavnaj zapadle v plitvo malomeščanstvo, zatoje njihovo upanje obsojeno na propad in tako tudi sama Zgodba drsi le šc proti koncu, kije neizogiben: vdanosti V usodo. Dolgočasno življenje I 'roz* novih poleg Andrejeve egi listične in ambiciozne žene Natalije (Maruša (lcyinayer-Oblak), ki poskuša izriniti sestre iz njihovega lastnega doma. pestri jo čustveni ekscesi starejšega, ljubečega, a vedno pijanega doktorja, ki pri njih že vrslo let živi v pednajemništvu in pogosti obiski vojaških oficirjev. Ti dogajanje v hiši delajo zanimivo s snubljenjem deklet ter z intelektualnimi pogovori o bodočnosti sveta. Tako se Maša, nezadovoljna v svojem zakonu, zaplete v platonsko ljubezensko zgodbo s poročenim, nekoliko hinavskim podpolkovnikom Vcršininom (Primož Ekart). med tem ko ji je mož, gimnazijski profesor Kuligin (Uroš Maček), nenehno za petami. Irina pa je prednici želja dveh oliciijcv, baronu Tuzcnbaha (Schasijanf ava/za) in mrkega Soljonija (Robert Prebil). Pošteni, vendar impulzivni baron podpira Irino v njeni želji po delu, Ui pa ga vztrajno zavrača, čeprav na koncu po Olginem nasvetu popusti in sprejme njegovo snubljenje. A lakral je žal prepozno, Saj baron v dvoboju s tekmecem podkve. Na koncu se (liga pod pritiskom nesramne Natalije odseli, vojaki odidejo i/ mesta iu življenje sester poslane še bolj brezupno kot kdajkoli prej. Glede na to, daje ruske klasike, predvsem njihove dolge igre, težko postaviti na oder na način, da bi bil za publiko zanimiv in sprejemljiv, seje tokrat režiser Tomi Jancžič izkazal kot nekdo, kije Cehova začutil v njegovi najgloblji intimnosti. Dolgi prizori, pri katerih je oder osvetljen Z Zgolj blago relleklorsko svetlobo in številnimi svečniki, so fenomenalni. Delujejo kot nekakšne realistične slike, ki v nas ob spremljavi miniiiialislične klavirske glasbe ustvarjajo posebno atmosfero napolnjenosti s čislo estetiko lepega. Skratka zapeljejo nas s svojo preprostostjo, Pri tem imap pomembno vlogo tudi premišljeni dialogi, pri katerih niti ni najbolj pomemebno, kaj nam pripovedujejo, ampak bolj kako nam tO pripovedujejo in kako se harmonično mešajo zzvoki, ki jih hišne služkinje produciraju pri pripravljanju in pospravljanju jedilne mize. Seveda v taki drami brez dobre igre M gre, in tokrat gre izpostaviti v pozitivnem smislu predvsem moški del igralske zasedbe. Odlično so svoje vloge izpeljali Matej Recer, Sabastjan Cavazza, Primož Ekart ter Sandi Pavlin, duhovito je profesorja Kuligina interpretiral tudi Uroš Maček, med ženskami pa je tokrat vidno izstopala le Romana Salehar v vlogi nezadovoljne, rahlo zamorjene in nesrečno zaljubljene Maše. Skratka, priča smo bili igri, ki je kljub svoji dolgosti ponudila obilo užitkov, predvsem lislim, ki so se prepustili, da so jih subtilni zvoki in igra svetlobe in senc popeljali v melanholično počasnost trenutka. Jana Kete M. Likovna razstava v Galeriji Domale Milan Kastelic Do 25. februarja 2003je v (»aleriji Domžale na ogled razstava likovnih del mladega umetnika Milana Kastelica, ki živi in deluje v Ljubljani kot samostojni kulturni delavec in likovni pedagog. Razstavljena slikarska platna kažejo sintezo dveh lik< >vnih tehnik: s slikarsko tehniko je avtor izdelal podlago iz prelivajočih se barvnih ploskev in s kiparske > tehniko oblikoval reliefno površino s pomočjo prilepljenih trakov. Že na prvi pogled vodilno vlogo podobe prevzame geometrična koncepcija, medtem ko so poduhovl jene in čustvene misli tu podrejene intelektualnemu razumu in se vse prilagaja oblikovnim pravilom, vse se umika v globoko razumsko odmaknjenost. Kasteličeva dela ne temeljijo na načelu popolne slučajnosti, temveč odsevajo nadzorovane razporeditve oblik na površini, ki tečejo v navpični liniji, kiji ni začetka in ne konca. Dinamike v okviru naslikanega se umetnik loti s plastenjem površine slike, ki največjo vlogo odigrajo naknadno lepljeni trakovi, ki v vertikalni smeri dajejo čutiti dodatno dimenzijo širjenja prostora v višino, barvni nanosi pa to gibanje ustvarjajo iz notranjosti navzven in obratno (S. Bučan). Kasteličevo iskanje oblik se osredotoči na natančne in bistvene oblike: naklonjen kiparskemu besednjaku zna intelegentno preproščino trakov ali navpičnih linij prilagoditi naravi prelivajočih se in prosojnih barv ozadja. Lahko tudi rečemo, da razstavljeni opus slik Milana Kastelica zaznamuje zlitje slikarskih in kiparskih elementov ter razglabam |c o kontinuiteti prostora in časa. Katarina Rus Slikar Milan Kastelic in basist Žiga Golob -4- -4- KULTURA Malčki in kultura \ časih svojta otrok preprosto ne razumemo. Ob vsej tej vzgoji, igračah, dobri hrani, prijetnemu bivališču in ne vem ob čemu še. se nam zdi, da so nezadovoljni. Nič kolikokrat se zgodi, ko otrok toži, da mu je dolgčas. Ne ve, kaj in kako hi se igral ali kaj bi delal. Je normalno, da je tako, ali pa je z našimi otroci kaj narobe? Živimo v svetu, ki je poln dražljajev, ki delujejo na otroka. Že takoj, ko se rodi in potem neprenehoma vpliva nanj množica faktorjev, kot je npr. TV, radio, računalnik, zanimivi svet okrog nas - množica velikih trgovin, kino, polne ulice. Življenje, ki se močno razlikuje od tistega, ki je vladalo včasih. Strokovnjaki s področja psihologije razmišljajo, da je verjetno v tem "norem" času preveč vseh teh vzpodbud, dražljajev iz okolja. Otrok preprosto ni zmožen vsega predelati, prečistiti v svoji glavi, sestaviti v celote, izločiti kar je dobrega in slabo pozabiti... Verjetno je vse to res, samo, kako drugače pa lahko otrok živi, če pa je svet pač takšen, kakršen je? Starši lahko marsikaj storijo na tem področju. Otroka lahko usmerjajo v področja, kjer se bo gibal in neprisiljeno izbirajo namesto njega. Pomagajo mu poiskati način življenja, ki mu bo zagotavljal zadovoljevanje njihovih interesov, a bo hkrati tudi način življenja, za katerega mi kot starši mislimo, daje primeren. Vendar ne čakajmo, da bo otrok rasel in bomo že enkrat... Na otroka vzgojno vplivamo od trenutka ko se rodi, in če zamudimo, zamudimo za vedno! Ker smo ravno v času Kulturnega praznika... storimo kaj za to, da bo otrok spoznal lepoto glasbe, pisane besede, proze. Storimo kaj, da bo poznal knjižnico in njene vrednote. Ne pozabimo na lutkovne predstave v gledališču, da bo otrok prepoznal občutek, ki te prevzame ob obisku gledališča. Storimo kaj, da bomo našli čas otroku zvečer prebrati pravljico, namesto, da mu prižgemo TV in poiščemo njegovo najljubšo risanko na kaseti. Zapojmo skupaj z njim, peljimo ga na obisk v operno hišo ali pa muzej, galerijo. Vse to ga bo bogatilo, ga delalo človeškega. Ob tovrstnih dejavnostih bo otrok prepoznaval, kaj so "zdravih za dušo" in kaj je drugačne vrste zabava. Ko bo odrasel, bo prevzel to, kar ga je kot otroka veselilo, več bo primernih vzpodbud, več bo možnosti prave izbire. In v teh "kulturnih" dnevih ne pozabite na sebe. Kdaj ste nazadnje zamenjali večerni TV program z branjem kakšne dobre knjige? Darka Bitenc Mladinski kulturni center Domžale Akumulator Vrata so odprta - na stežaj! V letošnjem letu smo že pisali o Mladinskem kulturnem centru v Domžalah (po novem nosi imeAKUMULATOR), kije v maniri kometa napadel našo občino. Tokrat je v fazi odpiranja vrat, kar pomeni, da se veselimo vseh obiskovalcev, ki v svojem »obveznem« času zahajajo na srednjo šolo in na faks in v svojem prostem času iščejo novih izzivov. NaiiicnAkumdaft)ijaicnap()lnitimladez mednarodni zvočni eksperiment -energijo. Tisto ki jo mladi potrošite med GEN 26, - C.F.S. - Dobra minus -šotajem in obenem rjzvijaleustva^ Cities in Desolation - Nautilus najti prostor zase. v katerem boste lahko prebili prosti čas, ob čemer boste imeli priložnost sproščati /ali >ge idej in zamisli, ki se vam motajo p) glavi. Tako v začetni fazi rojevanja programa Akumulator ponuja nekaj kulturnih in drugih dogodkov, ki vam bodo nedvomno popestrili popoldneve in vikende. Akumulator je do sedaj pndohil prostor zagalerijsk)d)gajanje,družabrK)dt^vnost in manjše koncertne dejavnosti, tehnični > opremo za motiranje filmov, prostor za druženje ter skupino prostovoljcev, ki zagotavljamo dobnxlošlico in prijetno počutje (na rezervi je tudi kava). Za vse to pa smo p »skrbeli z. ureditvi ji ^ prosu >rov. Okvirni program za mesec februar se glasi: Sobota 8. 2. - RAZSTAVA -kulinarika - galerija bo gostila umetniške razstavne artikle »Kolektiva Akumulator« v otvoritvenem performansu bo Uroš theCook izvedel gastronomski performanee. Nedelja 9. 2. - KULTURNI AFTERHOUR - literarni konzum za nadobudne (poetični večer mladih ustvarjalcev iz domačih logov). Ponedeljek 10. 2. - KONCERT - Desconstrution (gre za zvočni eksperiment, ki sega na področje »noiz« glasbe: v njem lahko najdete skrite misli novih ustvarjalcev s področja svobodne pnxlukcijc, ki bodo vsekakor naredili velik vtis, brez določenega predznaka). Četrtek 13. 2. - FILM - premiera reportaže o brucovanju v Domžalah. Petek 14.2. - KONCERT -presenečenje domačih logov ( berite letake in poslušajte lokalni radio). Sobota 22. 2. - KONCERT -Chronosom vrhniška hibridna zasedba metal-rock scene. Program, ki ste ga prebrali, je le trenutno stanje Akumulatorja. V februarju nas čakata še koncerta kupin Ali Nightcrs in Kupperbusch jr. oktet ter še nekaj presenečenj. Tekom meseca berite infimiaci jc na letakih, ki se b do p »javljali V mestu ali pokličite na telefon 7248525. Najdete nas v prostorih športnega centra Ten-ten, na strani obrnjeni proti reki. Akumulator ima odprta vratit od lO.(K) do 22.00 ure. Kolektiv MKC Naj ne mine dan brez knjige Michele Elliot: Trpinčenje, Založba I .diny je knjiga o našem vsakdanu. Mladostniki lahko nekega dne zaradi povsem neznanih razlogov postanejo žrtve trpinčenja ali pa začnejo trpinčiti ljudi okoli sebe. Knjižica spregovori, kaj je trpinčenje, kaj storiti, če te nekdo trpinči, kako si dvigniti samozavest, kdo so mučitelji, kako sklepati prijateljstva, ob tem ponudi še kupico dobrih nasvetov in vaj ter nazadnje telefonskih številk, ki pomagajo v času, ko mladostniki ne najdejo izhoda zaradi trpinčepja. Knjižica je optimistično napisana in ohranja treznost, saj se avtorica zaveda, da je trpinčenje v vseh svojih oblikah eden izmed največjih vzrokov, da otroci izgubijo zaupanje vase, zapadejc > v strah in sc zaradi tega zatečej« > v samoobh>žhe. beg, poniževanja in celo samomor. Najpomembnejša misel, ki jo ponuja avtorica je, da si nihče ne zasluži, da bi bil žrtev nasilja.V tolažbo avtorica naštejc nekaj zelo znanih imen iz, ameriškega filmskega in glasbenega sveta, ki so bili tudi žrtve nasilja in trpinčenja s strani svojih sošolcev. Trpinčenje, ki je lahko verbalno, telesno in čustveno, lahko pivsem ohromi in izključi posameznika iz okolja. Posmehovanje, grdo govorjenje, p xMkanjc, pretepanje, polivanje, brcanje, lasan jc .. .ima namen, da posameznika prizadene, čeprav si tega ne zasluži. I žogaja sc v šoli in njeni okolici. Kose pokažejo oblike trpinčenja, je potrebno reagirati takoj, saj strah daje možnost tistemu, ki trpinči. Potrebno je spregovoriti, in poiskati zaščito. Knjižica prikaže probleme in možnosti razrešitve. Pod geslom zapomni si, spregovori o pravilih, kako ravnati, pove patudi. tla sc včasih stvari slab) , čeprav naredimo vse, da bi stvar razrešili. Žrtve ne smejo nikoli dopustiti, da mučitelj zmaga. Pi tiskati je treba pomoč. Žrtev naj sc obrne na učitelja, ki mu zaupa, avtorica predlaga tudi posebne nabiralnike, kamor bi učenci metali anonimne prijave in ustanovitev odborov, kjer bi licenci izmenjevali podobne probleme. Avti niča p iziva, naj otroci ne pristajaj! inavk ige žrtve, n; tj igre irirajt > nasilneža, ne pokažejo vznemirjenja in naj v naprej pripravijo odgovore in jih vadijo doma pral ogledalom. Žrtve naj sc izogibajo krajem, kjer mučitelji napadak >, sc držijo skupi ne drugih otn >k in ne hrxJijo satni p i poteh. Žrtvi nudi več tolažilnih besed, zakajje prav on izbran za žrtev, kajti mučitelji pitrebujejo nekoga, da sc na njem izživljaj« >. Avtorica spregovori, da si) včasih mučitelji tudi učitelji, ki bi sicer stran morali biti prvi, ki pomagajo. V tem primeru je potrebno tudi l> »iskati pomoč ali celo zamenjati šolo. Zelo pomembno je, da avtorica poziva na odkrivanje žrtev trpinčenja med sošolci ali drugimi otroki. S pomočjo zunanjih znake >v: sošolca je strah hoditi v šolo, boji sc šolskcgaavtobusa, slabša sc mu šolski uspeh, je preplašen, raztresen, ima raztrgana oblačila, uničene šolske potrebščinc.v takem primeni mora vsak pomagati drugemu in ga ne prepuščati samega. Avtorica spregovori tudi o osebnosti mučitelja, zakaj to postanejo, in sc obrača nanje, kako naj si pomagajo, da ne bi več mučili dmgih. Zelo p imemben del knjižice so nasveti, kakodvigniti samozavest, kaki i spremeniti svoj način razmišljanja in govorjenja ki >i žrtev znati reči ne. izraziti s telesom in pogledom odločnost, sc ne vpletati v prepire in sc ne vdajati pritiskom sošolcem ali članom skupine. I )a ne bi poštah' žrtevje pomembno tudi, da ima otrok velik krog prijateljev. Avtorica p milja prti, kako si jil i pridi M. Zagledati sebe v drugačni luči, spi iznal i svi >je di >brc lastni »sli, govoriti o sebi in drugih p iziti vin >. razvijati podn)čja zanimanja, vključevanje v prostovoljno delo, vaditi borilne veščine. Spregovori tudi 0 tem, kakšni si > pravi prijatelji. Avtorica ponuja nidi nasvete, kako prijatelji' obdržati. Knjigo priporočam mladim, ki so žrtve trpinčcnjaali mučitelji. Knjiga je čuck>vitop>mag;do učiteljem, mzrcdnitaim pri izvedbi razrednih ur, kajti o trpinčenju je treba spregovoriti, ker jc okol i nas in si pred njim nc smemo zatiskati oči. Tatjana Kokalj Pred kratkim je v razstavnem prostoru Knjižnice Cerknica razstavljal del svoje bogate zbirke metuljev gospod Boris Chvatal, ki je pred leti razstavljal tudi v naši občini. Razstava pod naslovom Metulji v naravi in na sliki je privabila mnoge obiskovalce. Člani Likovnega društva Petra Lobode so si poleti delovno nabirali moči v Piranu. V letošnjem jubilejnem letu, ko praznujejo 30. letnico društva, bodo zelo aktivni. Višek praznovanja bo razstava v aprilu. V počastitev Dneva kulture pa razstavljajo v Galeriji Beseda, Kajuhova 5, Domžale. Rzastavljena dela si lahko ogledate vsak dan od 9.00 do 19.00 ure do konca februarja. Gordan Ambrožič, je v knjigami in galeriji Beseda predstavil obsežno, že peto knjigo Vida Ambrožiča "Glas vpijočega v puščavi". Jaz sem kakor divja roža, samorastnik, negojen; roža raste sama v pušči in ne streže ji noben. Vid Ambrožič, žandar, ki je Domžalčanom med vojnama 17 let vzdrževal red in mir, nam je poleg številnih zbiratcljskih zbirk (znamke, denar, knjige, podpisi in rokopisi avtorjev, slike, podobice...) zapustil pomemben, obsežen pesniški opus v kar 44-ih zbirkah. Del tega je urejeno predstavljen v najnovejši knjigi. Poezija Vida Ambrožiča je razumljiva, duhovna hrana, dostopna vsakomur. Razstava slik v Modri galeriji-Pevec s.p. Jože Tonig Modra galerija v Domžalah je pred kratkim odprla razstavo likovnih del akademskega slikarja, kiparja in restavratorja Jožeta Tdniga, ki je v svojo raznoliko paleto tehnik vključil tako kiparska, kot slikarska dela in grafiko. Nin svoje likovno delo vselej gleda kot na celoto, tako da marsikatere kiparske kompozicije izvirajo iz grafičnih ali risarskih predlog in obratno, umetniku vedno tudi uspe združiti kiparske učinke s slikarskimi. Jožetu Tdnigu je z veseljem eksperimentiranja različnih materialov v grafiki in akvarelu že v preteklosti uspelo prikazati zanimive podobe ženskih aktov, krajin in drugih motivov. S principom strojnega šivanja površino razdeli na različne reliefne like in ploskve, ki skupaj tvorijo podobo, sedečo ali zleknjcno žensko figuro. Sama figura z ozadjem seveda ni natančno dixlclana saj je tudi opuščena prostorska globina, kažejo pa se volumnost oblik in gladki obrisi ženskega telesa. Jože Tonig se je posvečal oblikovanju stiliziranih ženskih figure tudi v kiparstvu in jih je predstavil v skupini malih plastik iz žgane gline in tudi v nekaterih dmgih materialih. Simbolno vrednotenje kiparskih teles je stopnjeval v šahovskih figurah, ki jih je oblikoval na podlagi lastnih kiparskih del in jih združil v prepričljivo likovno tvorbo. Na primer, mogočna in trdna plastika jc služila kot predloga za figuro trdnjave, lahkotna in sloka plastika pa za figuro konja itd. Katarina Rus Slovenska smer 22. junij 02 Zgodaj zjutraj tiho in mimo odšli smo v steno Janez, Matička in Naja. Vsi trije v upanju, da srečno preplezamo skozi. Bele plate in Bučarjeva stena, malo po snegu s cepinom v roki. "Pazita, punci na zdrs!" opozarjal je Janez. Ko jc skozi luknjo potegnil nahrbtnika, pa sva pridružili šc medve sc. Sedaj pa šc malo po Frclihovi in srečno do stolpa prišli smo mi. Nato po ledeniku uživali smo in Triglav gledali. Tudi na Kredarici smo se oglasili, nato pa čez Prag v Vrata pobegnili. Zaključili lep smo dan s pogledom v Triglavsko stran. Marička Klopčič Sem nekoč tekstilka b'la Sem nekoč tekstilka b'la sedaj bom raje pesnica, saj s tekstilom več nc da sc preživel, čist takoj pa tud'šc nočem umret. Pa za tekstilno šolo nisem se zato odločila, ker osnovne šole nc bi naredila, ker sem rada sc učila, četrti letnik sem z. odliko naredila in od ravnatelja v spomin v Kranju knjigo sem dobila. Sedaj pa ostala sem brezdcla in zato pravnic vesela, da šc oblast nad tekstilci sc z.mrduje in da delat noč'mo namiguje, nič pa še zato ni ukrenila, da razmere znosne bi nar'dila. Tud' France, ki cenim ga zelo, težave imel jc večne z oblastjo. čeprav je sijajen bil poet, mu velik'rat ni bTo več za ž'vet. Marta Mlakar Spomin V izložbi s kruhom gledam pletenice, spomin lahkotno mi v mladost zatava, pred mano mamina stoji postava, preteklosti začutim ljube klice. Zagledam pred seboj svež kos police, prijeten vonj že po pri istoru plava, jc slastno zapečena skorja rjava žari v spokoju trudnem mami lice. Sem pri odprti peči rada stala, strmela nepremično v hlebe črne, sem mamine roke občudovala, šc danes vidim, kako prt pognic, da njanj bogastvo iz. peči bo dala. Odbleske slutim v očeh srebrne. Janka Jerman Razbesnele strasti trgajo temo Drhtenje zraka, zemlje in moj nemir postajajo eno. Siva zavesa pogled zastre, z. ulic veter odnaša korake. Vame sc prikrade neki>č zatajena bi»lečina. Topla solza iz spomina zamegli pogled in počasi, že pozabljena, spol/i čez, nostalgičen nasmeh, Na minulih poteh so cvetela upanja, strahovi, življenja darovi. Čas je pomctcl suho cvetje. Le tu in tam šc kakšno doživetje šelihozašumi. Na okenskem steklu kaplja kaplje pobira. Irena Čuk Slovenski domovini Ti, slovenska domovina. najkrasnejša vseh dežel. Kdo ml nas bitenc ljubil, kdo od nas nc bil vesel. Kad lepote bi opeval, ki drugje jih nima svet. Z lepo pesmijo srce ogreval, toda zmanjka mi, besed. Med zelenjem so domovi, tvojih trgov, mest, vasi. Njih stražarji so gora vrhovi, priče nekdaj slavnih dni. Ko na zemlji korolana, prost živci je Samov rod. Po Valovih pa Jadrana svobodni plut Slovencev brod. ('vrst, pošten, tu rod prebiva, domu, veri vedno zvest. Zemlje blagoslov odkriva žuljavaslovenska pesi. Saj v osrčju tvojem skriva bajno pravljični in dragi svet. Vedno mlada, vedno živa, si razkošni, lepi svet! Alojz Muhar Maske Ko srečujem jaz ljudi, prav tako se mi zazdi, kot da masko vsak ima, saj nihče senc izda. Tudi sama več ne vem. komu se lahko odprem, nc poznam nič več ljudi, ki odkrili hi bili. Ko zaupanja večni, sc zares (ako živi, treba maske bo ovreči in si spet v roke seči. Domžale le še spomin Kje zdaj tiste so Domžale, ki ljudem so kruh dajale, tovarne več nobene ni, da zaposlila bi ljudi. Od Domžal Zdaj bore malo prav zares je še ostalo, od tovarn pa samo šc dimnik dviga sevnebn. Ko brez dela so ljudje, reveži najbolj trpe, saj bogatin je brez posluha, • ce otroci spbrez kruha. Zdaj prelepe le Domžale, le spomin so še ostale, kazen pa naj doleti, vse, ki nimajo vesti. Marija Jene stran 1 7 KULTURA Slavnostna akademija ob kulturnem prazniku V soboto, 8. februarja, ob 17.30 in 20.00 je bila v Kulturnem domu Franca Kemika prireditev v počastitev »velikana slovenske poezije.« Govoriti o Prešernu in njegovem delu je, kakor govoriti o ljubezni - nikoli ne zmanjka besed in vedno znova jih je težko najti za nekaj, kar pravzaprav živimo, se tega znova in znova - vse življenje učimo, na novo spoznavamo, nekaj kar nas vedno znova preseneti in osmisli naše bivanje in v čemer iščemo tolažbo. Prešernova Poezije so slovenska Biblija, ki nas pomirja v Ircnulkih stiske, v iskanju resnice, ko presežemo čas otroške deklamacije nerazumljenih besed in ko tudi svobt kIo. Zanikal je še tako neznaten simbol omejevanja Umetnost in kultura imata v zgodovini slovenskega naroda posebno mesto. Z njima smo Slovenci, nam ne predstavljajo več zgolj deki irad je ob praznovanjih. France Prešeren je zasejal plemenito misel, trdno in odločno hotenje do poštenja z. jasno vizijo sveta brez. sovraštva, bolj kot vse pa je cenil podobno kol nekateri drugi narodi v srednji Evropi v preteklosti v marsičem nadomeščali odsotnost lastne države in usUmov političnega življenja skozi stoletja pa smo se ohranili zaradi jezika in kulture. Otroški gledališko-lutkovni ŽIV-ŽAV Marjetica in zmaj Prvo nedeljo v februarju je bilo v dvoranici na Mnčilniku v Dobil spel Žtvahno, Abonenti in osUili pravljic željni navdušenci so ponovno prišli na svoj račun. Predzadnja predstava letošnjega ol roškega gledališko-lutkovnega ŽIV-ŽAVA je izgorela v Spoštovani otroci, dragi starši! / veseljem napovedujemozadnjt predstavo letošnjega abonmaja, ki bo v nedeljo, 16. marca ob 15.01 v pravljični dvoranici na Močilniki Obiskala Vas bo navihana Rdeča kapica Prisrčno pravljico bralen (irimm bodo izvedli gledališčniki domačeg gledališči! Jožef Virk Dob. znamenju strašnega štiriglavega zmaja, ki so mu lutkarji I ,ut kovnega gledališča Maribor z navihano deklico Marjetico pošteno zmešali štrene. Lutkovno delo Marjetica in zmaj. v režiji Matije Milčinskcga, je zabavna parodija na ljudsko pravljico s klasičnim motivom Marjetice, zmaja in svetega Jurija, ki ga v naši zgodbi nadomesti prebrisani fantič Gregor -rešitelj. Tudi zmaj je posebnež, saj ima štiri, in ne In glave, kolje sicer v navadi. Pravljico je za male nadebudneže priredila in posodobila (brez nauka o vestnem učenju seveda ne gre) .lana Milčinski, avtorica številnih kratkih zgodb in lutkovnih besedil za otroke. Tatjana Oblak Milčinski je z. izvirnimi scenskimi domislicami in posrečeno oblikovanimi lutkami prijetno osvežila, sicer na trenutke, morda za odtenek preveč lenobni tok predstave. Zanimiv in za razvajena otroška ušesa všečen pa je bil tudi izbor glasbe Petra Kusa. Melodije je črpal iz slovenske ljudske dediščine. Vpletel je mnoge motive plesov in pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, drzen pa je tudi njegov poskus umestitve zahtevnejše zvrsti glasbe - opernih arij v zgodbo, ki bi, seveda ob boljši pevski izvedbi, zagotovo dosegel svoj namen. Gledališčniki Lutkovnega gledališča Maribor so, kol lolikokrat doslej, ponovno dokazali, da so mojstri svoje Obtti. Iskrene čestitke! Otroški pozdrav ŽIV-ŽAV! MSP Nagrade za bralce Vsi prispeli odgovori so bili pravilni, knjigo JESENSKE BESEDE, ki jo je i/dal Center za mlade I žonižnlc. pa prejmejo: (žrehek Fani, Dragomelj 9t) Katarina Šoto, Homec. Bolkova 3a Dragica Vodnjov, Zaboršl, Siimhcrška 10 Andrej Šunkar, Radovljica, Poljska pot 11 Klavdija Učakar, Domžale, Jesenova I Čestitamo in zastavljamo novo vprašanje, ki bo štirim srečnim izžrebancem prineslo slovensko zastavo: ~l Odgovore pričakujemo do vključno I a) Občina Domžale ima manj kot | 24. februarja 2003 na naslov I 30.000prebivalcev | Kulturni dom Iranca Kemika I I Domžale, za NAGRADE, I h) Občina Domžale ima več kot | Ljubljanska cesta štev. 61, 1230 I 3().(XX) prebivalcev | Domžale. 1----------1 Uredništvo Prešeren je naš jezik dvignil nad jezike številčnejših narodov ter s svojimi mislimi, ki jih je zapisal, dal najlepše in najtrdnejše napotke za življenje Slovencev. Naš pesnik je bil navdušen Udi nad pridobitvami tehnike, kar priča tudi prigodna pesem O ŽELEZNI CESTI, ki jo jc napisal med gradnji > južne železi lice i zunaj - Trst. Koje ta leta 1949 prišla v Ljubljano, je bil France Prešeren žal že mrtev. Tudi Domžalčani smo-vsaj na posreden način, povezani z našim največjim pesnikom, saj jc od leta 1924 do 1837 služboval njegov stric Franc Prešeren. Potem je < xlšel za duhovnika na Skanični > pri Vodicah, kjer je 1X41 tudi umrl. Naša občina je upravičeno ponosna na številne može, ki so v bolj ali manj Program Državna himna Sonet. Slovencu, ki piše v nemškem jeziku - F. Prešeren Bodi zdrava domovina -B. Ipavec O kresu PJereb Pismo F. Prešeren Adagio i/ l.sonate v G-molu -.lohan Scbasljan Bach Deseti bral J.Jurčič (odlomek i Martin Krpan F. Levstik (odlomek) Pevcu - Josip Michl Točila je čamo Vince -Marjan l.ipovšck Sonet, Stegujem se v svetišče predvidnine Z. Majhen Pod oknom A. Hajdrifi Sonet, posvečen Domžalam /.. Majhen Mlatiči - K. Mašek Ti pubeč ja na lumpej - P. Kernjak oddaljeni zgodovine veliko prispevali k razvoju kulture na Slovenskem. Med njimi so FRANC PFEIFER, začetnik glasbenega življenja na tem koncem, ustanovitelj DOMŽALSKE GODBE, Dr. ANTON BREZNIK, profesor slavistike, ki ima veliko zaslug za ohranitev čistega slovenskega jezika, predvsem z izdajanjem Slovenske slovnice in Slovenskega pravopisa. Pa sloviti ljubljanski župan IVAN HRIBAR, med njih zagotovo sodi tudi kipar in podobar IVAN PENGOV dr. VALENTIN ROŽIČ je ob plebiscitu leta 1920 veliko storil za Slovence na Koroškem, FRANC BERNIK. ustanovitelj domžalske fare in prvidomžalski župnik, ki je izdal tudi več zgodovinskih knjig. Med znanimi Slovenci, kulturniki iz I )onižal in okolice, imajo posebno mesto JOSIPZIHERL-organist, skladatelj in zborovodja, PETER LOBODA, naš odličen kipar, duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog MATIJA JOMC in pianist ACI BERTONCELJ. čigar izjemno umetniško pot je prekmalu ustavila smrt, še lani pa je nastopal na praznovanju kulturnega praznika v Domžalah. Večer se je zaključil z besedami pesnika Toneta Pavčka: »Če je že Prešeren tako naš, bodimo tudi mi prešerni, hodimo k njemu večkrat in po resnici - k njegovi knjigi, k njegovi poeziji, kajti pesem nam je potrebna kakor zrak in sonce, ali kakor ljubezen.« Saša KOS Kulturno društvo Jože (.čistit Homec Opera in balet SNG Ljubljana Opera HNK Zagreb vas v spomin na opernega umetnika tenorista Jožeta Gostiča vabimo na' četrte Gostičeve dneve četrtek, 27. februar, ob 19.30 - Opera HNK Zagreb G. Verdi: Simon Boecanegra nedelja, 2. marec ob 11.00 -Cerkev Marijinega rojstva na Homcu Spominska sv. maša, pri kateri bo sodeloval Slovenski komorni zbor pod vodstvom dr. Mirka Cudermana Nedelja, 2. marec ob 17.00 -Kulturni dom France Iternik Domžale Slavnostni koncert opernih solistov Opere in baleta SNG Ljubljana in opere HNK Zagreb sobota, S. marec, ob 2(1.00 -Optra SNG Ljubljana G. Verdi: Luisa Miller -premiera nedelja. 9. marec, ob 11.30 -Opera HNK Zagreb Gala koncert opernih arij solistov Opere in baleta SNG Ljubljana ter Opere HNK Zagreb ob spremljavi orkestra opere HNK Zagreb petek, 14. marec, ob 20.00 -Opera SNG Ljubljana Gala koncert opernih arij solistov Opere in baleta SNG Ljubljana ter Opere HNK Zagreb ob spremljavi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana Vabljeni! Dogajanje v CZM! Likovna Razstava Romane Medvešček V torek, 21 .januarja 2003, jc domžalski Center za mlade v svojih prostorih na Ljubljanski 7()odprl vrata mladi likovni ustvarjalki. Romani Medvešček.Ta komaj triindvajsetlctna študentka kemije, samorastniea med likovnimi ustvarjalci, je v skoraj premajhnih prostorih centra razstavila nekaj svojih likovnih del. Na vprašanje, kdaj je čopič postal njeno izrazno sredstvo, je. Romi pivedala daje rada risala že v osnovni šoli. Tam je bila pri učiteljici likovnega pouka deležna posebne pozornosti in vzpodbude. Tako je rastla njena zagnanost, znanje in volja r.isfjajctudi Romi inpisUdaustvatjidlvapravpiscbncgaliktivTicga izrazoslovja Rtida imaživahnein močne barve, katere irKrapravi. preden jih nanosi na osnovo, občutiti p kJ prsti. Slike največkrat snuje ponoči, podnevi pa jih uresničuje. Površni pogled nanje nam običajno razkrije le nekakšno različno, posebno cvetje, vendar se v Romijinih ustvarjanjih skriva veliko več. Kaj to je, pa boste ugotovili sami, če obiščete njeno razstavo v CZM in si slike pobliže ogledate. Nada Dalan fotolili Jazbec Protistresni program za učitelje Tečaj umetnosti življenja V času od 22. do 25. novembra 2002 je vodstvo OŠ Kodiea za svoje učitelje v Kranjski Gori organiziralo poseben protistresni program, ki ga je vodil psiholog in terapevt, Andrej Trampuž, tudi glasbenik in učitelj glasbene vzgoje na OS Kodiea. Tečaja seje udeležilo 17 učiteljev razredne in predmetne stopnje. Program Umetnosti življenja jc eden od programov mednarodne nevladne organizacije The Art of Living Foun dation. ki deluje v 137 državah po svetu in ima poseben svetovalni status v ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov in Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Program umetnosti življenja posega v področje razvoja človekovih potencialov in celovite kakovosti življenja. V Sloveniji seje že izvajal v okviru Ministrstva za notranje zadeve. Ministrstva za Šolstvo in šport. Inštituta RS za rehabilitacijo idr.Učitelji šole Rodica so se lako izkustveno seznanili s posameznimi dihalnimi tehnikami o/ i loma močjo diha, ki prinaša povečano stopnjo energije in pripomore k vzdrževanju zdravja ter lažjemu premagovanju stresnih situacij, ki jih v učiteljskem poklicu ni malo. Poleg lega so se "opremili" s Številnimi praktičnimi strategijami obvladovanja stresa, ki pripomorejo k večji osebnostni čvrstosti in večji stopnji življenjskega zadovoljstva. Kakšni so bili njihovi (anonimni) vtisi po končanem tečaju, preberite v nadaljevanju. "To je bil najboljši tečaj, kar se jih spominjani. Razlog je seveda v tem, ker je posegel v moj svci filozofije, poleg tega pa me vsaj malo usposobil, kako z dihalnimi vajami lažje premagovali stresni šolski vsakdan. Želim, da bi se s temi vsebinami seznanili še mnogi ljudje, da bi živeli srečnejše in bi svet postal prijetnejši kraj za bivanje, zato našemu učitelju želim še veliko energije in zadovoljstva pri njegovem delu." "Ta seminar se mi jc zdel zelo koristen. Uporabljala bom tehnike za svoje boljše počutje. Mislim pa, da mi bodo odprle še druge poti. Tudi zdravstveno se bom verjetno počutila bolje (v smislu, da bom večje psihične napore lažje prenašala). Ta seminar bom priporočala tudi svojim kolegicam drugje in v službi. Več bom povedala po svojih 40-dnevnih izkušnjah. Hvala za občutke sočutja in sprejetosti lakih, kot smo"''Prijetno je bilo druženje z vsemi temi čudovitimi ljudmi. Vsak zase se mi je odprl v novi luči in obogatil moj svet. Tečaj mi je prinesel nekaj novih spoznanj, še prej pa veliko novih "doživetij". Morda se bom s tehnikami celo spopadla, morda me bodo celo potegnile v svoj vrtinec." "Bilo je lepo, zanimivo in pestro. Zvedel sem nekaj popolnoma neznanega, kar sem dO sedaj v bistvu odklanjal, oziroma šele sedaj prepoznavam. Znanje, ki sem ga pridobil, bom poskušal uporabljati, če bo le volje dovolj. Z izkušnjami, ki sem jih pridobil, bom seznanil tudi druge. S temi oblikami in s takšno vsebino bi bilo verjetno dobro poizkusiti tudi med športniki." "Nova izkušnja, kateri sem odprla vrata in danes je presenečenje veliko. Zdi se mi, da bom veliko lahko uporabila in kvalilclnejc živela. Pomagali sebi. če lahko, zakaj ne'.' Vzela si bom še kakšno dodamo literaturo, zanimajo me namreč procesi, ki se dogajajo v nas oz. ali se da to z besedami sploh opisati. Najbrž je izkustvo edinstveno." "Na tečaju sem doživela veliko sprostitve, smeha, prijetnji trenutkov. Vesela sem. tla sem slišala kar nekaj lepih življenjskih misli, rekov, kot na primer: "Ne imej pričakovanj, saj zmanjšujejo radost" Glede ostalih tehnik svojih občutkov še ne morem povsem izraziti. Enostavno še ne vem, ali sem kaj pridobila. Vendar sem si zapomnila: "Bodi borec," zato bom vaje izvajala vsaj 40 dni in preizkusila učinek. Vsekakor pa sem se imela lepo in mi ni žal, da sem se udeležila seminarja." "Moji vtisi (brani storm) so: prijetno, novo, drugače, odprlo mi je nove poti razmišljanja potrdilo |c nLkjj stvan, ki sem jih počela že prej, dniženje je bilo prijetno (čeprav ali ravno zaradi ljudi, ki jih sicer srečuješ vsak dan in v popolnoma drugačnem okolju). Lepo je nekaj "Kranjske Gore" prenesti domov ... Lepo je bilo pogledati nase in na svoje življenje iz druge perspektive." Iz zakladnice pregovorov »Kjer je svoboda, tam je domovina« Na začetek današnjega sprehoda skozi bogastvo svetovnih pregovorov sem postavil gornji latinski pregovor, ki se v izvirniku glasi: Ubi libertas, ibi patria. Mnogi ljudje so v zgodovini morali zapustiti svojo domovino, ker je v njej zavladalo nasilje. Čutili so, da brez svobode ne morejo živeti, in ko so našli svobodo, so našli tudi domovino. Pregovori označujejo svobodo kot eno najvišjih vrednot: Svoboda je nad vsakršnim bogastvom. Svoboda je čez vse srebro in zlato. Kolje unča svobode kot deset funtov zlata. Kolje je biti reven in svoboden, kot bogat in suženj. Crn kruh in svoboda. Ce izgubiš svobodo, izgubiš vse. Vsi, ki so svobodni, so bogati; vsi, ki so sužnji, so revni. Svoboda je dragocenejša kakor oči in življenje. Svoboda se ne prodaja na tržnici Kako pa je mogoče doseči in obran iti to vrediK*)'.' V čem je njeno bistvo? Kristus ima sijajen odgovor: Resnica vas bo osvobodila. Dokler človek živi v zmoti ali hote slepi samega sebe, ni svoboden. Še dve dragoceni življenjski resnici: Samo tisti je prost, ki samega sebe obvladuje. Resnično svoboden je tisti, ki ni suženj napak. Če človek ni zrel za svobodo, mu je ta lahko v škodo in pogubo: Prosto kozo kmalu volk požre. Preveč svobode zlomi vrat. Preveč svobode je mati pogube. Razuzdana svoboda ima vedno za spremljevalko nesrečo. Mladost svobodna - malokdaj dobra. Svoboda tudi dobro ženo pokvari. Šaljiv pregovor pove, kdo predvsem ogroža svobodo: Kdor hoče biti prost, si ne sme želeti dveh reči: žene in dolgov. Prava svoboda je nekaj notranjega in je tudi zunanje suženjstvo ne more uničiti: Čeprav je telo v ječi, more biti duša svobodna. Iz zgodovine našega naroda in številnih drugih nanxlov je znano, s kakšno neustavljivo silose zatirani ljudje bojujejo za svobodo: tistemu, ki hoče biti svoboden, ni nobena veriga pretrdna. Kdor se bojuje za svobodo, ima dvajset rok in dvajset src. Noben meč ni tako oster, kakor tisti, ki se bojuje za svobodo. Svobodo opevajo kot »zlato« ali »sladko«: Kolikor ožja kletka, toliko slajša prostost. Ko ptica zbeži iz kletke, se noče več vanjo vrniti. Navedimo še nekaj izrekov slavnih mislecev o svobodi: Svoboda pomeni odgovornost. To je razlog, zakaj se je toliko ljudi boji (G. B. Shavv). Nihče ne more biti popolnoma svoboden, dokler niso vsi svobodni (H. Spencer). Svoboda je dobrina, ki omogoča uživati druge dobrine (Montcsquieuj. Tale aforizem pa meri na čase v zgodtAJni Evrope, ki soksreči že minili: Obstajajo države, ki jim je svoboda tako draga, da so jo zavarovali z zidom in bodečo žico (W. Bschker). Izza zaporniških zid« >v je znana tak: Jctniški direktor v firedbožičncm času teče zapornikom: »Povejte svoje predloge, kako naj letos praznujemo božič.« »Mi predlagamo dan odprtih vrat.« Bogdan Dolenc stran 1 Izraelec v Pirueti Kot je bilo napovedano v prejšnji številki Slamnika, je kotalkarski klub Pirueta napovedal nadaljevanje svojega dela med novoletnimi prazniki. Predvsem za starejše tekmovalke v umetnostnem kotalkanju ni bilo počitnic, saj so bili treningi še intenzivnejši kot med letom. Namreč, ravno v času, ko ni pouka, so tekmovalci bolj sproščeni in neobremenjeni s šolo, kar pomeni, da se lahko osredotočijo samo na kotalkanje. Prav v tem času je v kcfcdkarski klub Pirueto prispel tekmovalec iz. Izraela g. IDAN BIERMAN. član kotalkarskega kluba HOLLON iz Tel Aviva. Ta obisk je velika pohvala za strokovno delo v klubu. Poznanstvo je nastalo že lansko leto na evropskem prvenstvu v shovv kotalkanju na Nizozemskem. Ker je bila ekipa Piruete pozitivno opažena, je omenjeni tekmovalec (ki nastopa tudi v individualnih nastopih, enako kot kotalkarji Piruete I želel opraviti nekaj treningov skupaj. To seje izkazalo kot odlično medsebojno klubsko sodelovanje, s katerim se prenašajo izkušnje in primerijivost dela v klubih. S strokovnim delom v KK Pirueti je bil izredno zadovoljen, saj je ugotovil, da delajo v pravi smeri in na pravi način, saj je predvsem dolgoročno delo tisto, ki prinaša uspehe. Klub je svojega gosta seznanil tudi z lepotami naše države. Prizadevni člani so mu raz.kazali tako Postojnsko jamo, Veliko planino ter druge zanimivosti. Ob slovesu je zagotovil, da bo še naprej sodeloval in kar je bito za klub najpomembnejše, da se bo udeležil tradicionalnega — PIRUETA tekmovanja v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2003. ki bo v mesecu juliju v Domžalah. S tem bo klub pridobil še eno novo sodelujočo državo, ki bo v bogati zgodovini tekmovanj v umetnostnem kotalkanju z. nazivom PIRUETA že dvanajsta. Sankukai karate klub Domžale - vroči januar! Januarske nizke temperature niso ustavile klubskih aktivnosti, saj sta za nami letošnja prva pokalna tekma in polletni izpiti.V nedeljo, 12. januarja je na Osnovni šoli Venci ja Perka potekala 1.sankukai pokalna tekma za mladince in mladinke ter člane in članice. Tudi tokrat so lahko tekmovali dečki in deklice, ki so že pridobili dovolj znanja in bodo kmalu zapustili osnovno šolo, do so se lahko pomerili v mladinski konkurenci. Tekme so potekale po posameznih kategorijah v borbah na izločanje, kar pomeni, da se zmagovalec uvrsti v naslednji krog. Domžalčani so zasedli vidne uvrstitve: Kat. člani nad SO kg.: I. Darku Kutin inlPrimožKerlič Kat člani 70-75 kg.: 1. Boris Zadravec Kat člani 65-70 kg.: 3.4. Zvone Jerala Kat člani do 60 kg.: 3.-4. Tilen Kotar Kat. člani (5.-4.kyu) do 70 kg.: 2. \ Uitevž Peterlin in 3.4. Matjaž Ribaš Kat dekleta do 53 kg.: 2. Urša Svetek in 3.-4. Saša Setnikar OŠ Venclja Perka nas je v soboto 25. januarja ponovno gostila. Tokrat sojo napolnili cicibani, dečki in deklice ter člani. Da so lahko pristopili k izpitu, so morali že na treningih pokazali pridobljeno znanje za višji pas, ki pa ga je potrebno na izpitu samo še potrditi. Skupnemu pozdravu je sledilo razgibavanje in ogrevanje. Skrb. da ne pride do poškodb, je vedno v ospredju, naj bo trening, tekma ali izpit. Nato se je začeto zares. Starši in prijatelji so zadrževali dih in navijali za naše najmlajše predšolske ciciba iičkc. ki so se trudili narediti svoj prvi izpit 8.kyu. Pohvalijo se lahko z znanjem nekaj osnovnih stavov. udarcev in blokad. Brez treme so pokazali, da si zasluženo lahko zavežejo svoj prvi beli pas. Z veseljem vam jih predstavljamo: Vesel Kristjan, Lamprct Klemen, Šere Miha Ferko Dominik, Lampič Jaka Karlovšek Jan. Vollmaycr Manca, MiillcrTim. Rozman Primož, Smolič Matej, Krpic Primož in Makovecki Tine. Treningi, ki potekajo enkrat tedensko v klubskih prostorih v Domžalah, so že pokazali prve rezultate. Za najmlajšimi je prišla na vrsto osnovnošolska mladina, ki trenira v Karate sekciji Radomlje, Karate sekciji Rodica in Karate klubu Domžale. Za 8.kyu sta iz KK Domžale uspešno opravila Sušnik Jan in Troha Patricia. Uspešno opravljenega izpita za 7.kyu so se veselili: - KK Domžale: Korošec Žan, Žarcn Luka. Kališnik Andraž, Zaklan Bogdan. Vogrinec Matej, ModcrGal, Pire Matic, K veder Katja, Jczeršek Grega, Novak Andraž, Cotman Klemen. Osolnik Dejan, Čcrmelj Katarina, Puklavec Darja. Prclovšek Nejc. Pimat Kristjan, Peric Mateja, Kajtazaj Čendrim. Makovecki Jan, Veselic Luka, Roječ Luka Pire Anže in Sušnik Jan terTroha Patricia, ki sta predhodno opravila že izpit za 8.kyu. - KS Radomlje: Mcrkužič Jure, Satlcr Erik, Kristan Matej, Cerar Tomaž, Omerzel David, Farčnik Ula Tire Lan, Ciglič Lovro. Rojs Don in Klemen Matic. - KS Rodica: VolerStaš.ŽibertToma/. Bcmot Kristjan, Bcmot Sabina Bemot Gašper, Piltaver Sara, Franko Jošt, Osolnik Sašo ter Čeh David. Zadnji beli pas za pridobljen 6,kyu so si zavezali; - KK Domžale: Stclanoski Tadej, Koderman Blaž, Kodcrman Scbastjan. Jurjevec Blaž, Povž Blaž, Pavli Luka inSavarin Blaž, - KS Rodica: Žulič Katja. Rumeni pas, kar pomeni pridobljen 5.kyu so pridobili: - KK Domžale: Turna Matic, Vogrinec Tilen, Rode Žan, Mauscr Matic, Kotar Surya, Cerar Klemen, Kos Sebastjan, Prusnik Larisa Majdič Hana ter Žerjav Matej. - KS Rodica: Škabar Anja in Zamik Boštjan. Iz KK Domžale so se veselili oranžnega pasu 4vkyu-ja: Kočar Tina, Gajšek Gregor, Žulič Aleš, Nikolič Stanko, Levičnik Eva, Košir Jure ter Prclovšek Grega. Izpit za pridobitev zelenega pasu 3.kyu-ja so uspešno prestali: Kos Kristijan, Vollmaycr Domen, Radkovič Matej, Koželj Tjaša, Jesenko Tjaša Kovačevič Blaž, Kveder Romana in Kramar Živa. Že v nedeljo 19.januarja jc v Ljubljani uspešno opravil izpit za plavi pas 2.kyu Žan Pušnik. Na koncu smo bili priča še članskim izpitom. Radkovič Robert je uspešno položil izpita za H. In7.kyu. Uspešni so bili tudi člani, ki so želeli pridobiti 6.kyu: Voler Žiga, Jcrkič Petra, l^okar Sonja, Drljepan Marko, Zirdum Damir, Ki iščak Gregor, Vrščaj Tina, Anžlovar Tanja in Čebulj Katja. Na končuje izpit za4.kyu opravil še Kosec Rok. Vsem, ki so uspešno opravili izpit ali se izkazali na pokalni tekmi, iskreno čestitamo! Želimo vam uspehov na poti, ki ste si jo zastavili. Ostalim več sreče prihodnjič. Športni pozdrav! Irena Smučarsko Skakalni klub Sam Ihan Pridružite se nam Obilice snega se veselimo vsi člani Smučarsko skakalnega kluba Sam Ihan, saj imajo tako naši skakalci v letošnji sezoni ugodne pogoje. Mirovali pa nismo niti poleti, saj je kar pet mladih skakalcev v mlajših kategorijah (9 let, do 11 let ter do 13 let) pridno treniralo po vseh Sloveniji in sodelovali na različnih tekmovanjih, kjer so se uvrščali med 30 najboljših slovenskih mladih skakalcev. v kombinezonih pod skakalnico Rezultati na snegu so še boljši. Posebej moramo pohvaliti Gašperja Štuparja, ki je na državnem prvenstvu v Velenju v svoji kategoriji dosegel šesto mesto med 50 najboljšimi mladimi skakalci iz. vseh slovenskih klubov. Dobri pogoji na domači skakalnici omogočajo, da vsak dan pridno treniramo s trenerjem Tonetom, ob tem pa skušamo urediti tudi druge stvari, s čimer bi si zagotovili še boljše pogoje. Intenzivno se ukvarjamo z. odkupom zemljišč, kjer smo se dogovarjali z lastniki, občino, inšpektorji in drugimi vpletenimi. Upamo, da bodo zadevo morda vsaj delno uredili že v letošnjem letu. Vsem želimo veliko prijetnih trenutkov na snegu, vabimi i pa vse, ki bi želeli postati smučarski skakalci, da se nam pridružijo. Posebej so vabljeni najmlajši. Vse dodatne informacije dobite na tel. 041 647703. B. Smučarsko društvo Domžale vabi na tečaje smučanja - v Kranjski Gori - prevozi v času zimskih počitnic od ponedeljka, 24. februarja do četrtka, 27. februarja 2002. Prijave v Kemični čistilnici Mali Maje v SPB-ju. Informacije po tel.1)41 800097 Rok.()dhst i: (xl balinarjev, kolesarjev, smučarjev, pa vse do ik igiirnetašcv in šahistov. Vse navedene dejavnosti so organizirane po sekcijah, vsaka izmed njih pa uspešno in prepozntivno nastopa v svoji ustrezni tekmovalni ligi. Tako na primer balinarji tekmujeki v okviru 2. območne ljubljanske balinarske lige- vzh(xi V balinarski sekciji je registriranih 14 tekmovalcev, v prcdlxxlno navedeni ligi, ki šteje 1 Oekip, pa so osvojili 6. mesto. Nogometna sekcija Da i ibstaja v Dobu res veliki > zanimanje za nogomet, nas fxxlo najbolj nazorno prepričali v nadaljevanju navedeni podatki. V okviru nogometne sekcije jc bilo potrebno zaradi izrednega interesa oblikovati kar 5 selekcij. V njih so vključeni tako mladi nadebudneži od 8. leta starosti dalje, pa vse do članov selekcije NK Dob, ki nastopa v 3. državni nogometni ligi - center, kjer trenutno zasedajo 8. mesto. Kot zanimivost naj pri tem omenimo, da so po podatkih Nogometne zveze Slovenije tekme članske selekcije N K Dob po številu gledalcev najbolj i (biskanc tekme 3, državne nogometne lige - center. K temu podatku pa kar nekako sodi naslednji, ki bi nam ga verjetno zavidal marsiiuitcri precej večji kraj i xl Doba: v športnem parku v Dobu se za vseh 5 selekcij v posameznem ki ilcd;irskem letu organizira preko 100 nogometnih tekem. Ne množičnosti in ne uspehov posameznih selekcij pa seveda ne bi bilo, če ne bi vodstvo ŠD Dob nepretrgoma vlagalo velikega napora v pridobivanje novih mladih tekmovalcev, lako se v vseh 5 selekcij nogometne sekcije ne vključuje le mladina iz Doba in ožje okolice, temveč tudi mladi iz širše okolice Domžal ter mladi iz območja celotnega Črnega grabna. Po svoje presenetljivo, vsekakor pa prav gotovo dejstvo, da se zadnje čase v delo vseh petih nogometnih selekcij precej množično vključujejo tudi starši mladih tekmovalcev. Očitno so prišli do spoznanja da jim vključevanje v takšne vrste dejavnosti prinaša ne samo lastno sprostitev in zadovoljstvo, temveč jim pomaga pri pravilnem usmerjanju in vzgoji svojih otrok. Otrokom pa takšno angažiranje koristi ne samo na športnem ptxlročju, temveč pri njihovem celostnem razvoju Icr oblikovanju pozitivnih vrednot v času, ko si šele izoblikujejo svojo osebnost. Šahovska sekcija Kot je bilo uvodoma že povedano, deluje v okviru ŠD Dob tudi šahovska sekcija, ki sije nadela imela ŠS BOR. Kraljeva igra ima v našem športnem parku 15 privržencev. Nekateri med njimi sicer le občasno napenjajo svoje možgančke pri ukvarjanju z njo, velika večina pa so v naših prostorih redni gostje. Tekmovanje v Domžalsko-kamniški in Ljubljanski delavski ligi je postalo za člane naše sekcije že prava stalnica. V obeh predhodno navedenih ligah nastopamo z dvema ekipama. V minuli, pravkar končani Domžalsko-kamniški ligi smo med 18 ekipami osvojili 6. in 8. mesto. Še odmevnejši uspeh pa smo dosegli v Ljubljanski delavski 2. ligi. Pri tem je B ekipa zasedla sredino lestvice, medtem ko se je A ekipa povzpela na odlično 2. mesto. Ta rezultat ji je omogočil napredovanje v Ljubljanski i delavsko 1. ligo. Start novega tekmovalnega ciklusa je v mesecu januarju prihodnjega leta. Pričakujemo ga z navdušenjem, morda tudi s kančkom negotovosti, če se bomo "med elito" uspeli tudi obdržati. Člani ŠS BOR pa smo med drugim ponosni tudi na delo šahovskega krožka V Osnovni šoli Dob. Tu p(xl okriljem ŠD Dob in požrtvovalnega mentorja, g. Vida Vavpetiča, najmlajši pridobivajo svoje prve šahovske izkušnje. Želimo si, da se nam kmalu tudi pridružijo. Opravljeno delo v letu 2002 in načrti za naprej Naj na tem mestu, že bolj proti koncu tega jnispevka naredimo se nekakšno "inventuro" opravljenega dela v ŠD Dob v iztekajočem se letu 2002. Seveda v kratkem povzetku, da ne bomo načenjali potrpežljivosti bralcev. Torej, pa pričnimo: - izvedli smo adaptacijo prostorov, ki zaradi svoje dotrajanosti niso bih več primerni za uporabo; - pokrili ter adaptirali smo pomožni objekt ki služi za shranjevanje orodja: - najeli smo ustrezno zemljišče ter na njem uredili 2 pomožni nogometni igrišči, nujno potrebni zaradi tako številnega podmladka: - sanirali smo travnato površino na glavnem nogometnem igrišču v športnem parku (potrebna je bila izsušitev precejšnjega dela igrišča); - dokončali smo večnamensko dvorano v športnem parku, katero lahko uporabljajo tudi tisti mladi Dobljani, ki sicer niso včlanjeni v ŠD Dob; - aktivno smo se vključili v reševanje problema v zvezi s tistim delom športnega parka, na katerega se nanaša denacionalizacijski postoj)ek; - intenzivno smo zbirali finančna sredstva za potrebe ŠD Dob tekom celega leta. Samo dva pvanih jamarjev ima Jamarska zve/a Slovenije v stalni pripravljenosti 531 ipcrativnih jamarjev reševalcev v Jamarski reševalni službi, kar pa je zelo skromna številka za množico kraških jam v,Sloveniji. Petjamjeglobjihod l(XX)m, kar se enači s himalajskimi vrhovi, Ek-stremen problem so ožine, ki onemogočajo transport opreme v jamo in v primera nesreče transport nosil iz. jame. 1 )a bi zmanjšali število nesreč v jamah, se inštniktorji zelo Mudijo z izobraževanjem jamarjev. Enkrat letno JRS oiganiz.ira vajo opremljeno enoto. Prvi je iz Domžal slori so nepravilni, urejenih slezic ni, vse je mokro in prekrito z blatom. Ker so na vaji sodelovali tudi mladi jamarji, ki so prido-bivalii izkušnje, so se ekipe menjevale pogosteje, kot bi se ob pravi intervenciji. Velik uspeh vaje pa ho, če rxxlo jamarji, ki bodo načrtovali prihodnje raziskovalne podvige v Kačni jami. upoštevali trenutne zmožnosti reševalcev. Da Kačna jama ni majhen zalogaj tudi za izkušene, pove podatek, daje v Sloveniji preko 1000jamarjev. Na dejansko pomoč ob podobni nesreči lahko računamo le z 10 % vseh, kar je minimalno število. Aleš Stražar Ao/ratfo 1 -------- Triumph L|i)W|o,*b4 ll.d Ilir it, JAVNA POVABILA stran OBČINA DOMŽALE Javno povabilo ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA KULTURNIH PRIREDITEV Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe, ki prirejajo kulturne prireditve na območju občine Domžale. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa kulturnih prireditev v letu 2003 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in dragih kulturnih dejavnosti, ki sc bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime. sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr. ♦ opis programa. ♦ kraj in čas izvedbe programa. ♦ predračunska vrednost programa. ♦ viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna ♦ drugo, kar bi iahko vplivalo na dodelitev sredstev IV. Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto. Vloge z. obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 61901-1/03« lahko vložite osebno na vložišču ali priporočeno po pošti najkasneje do 28.2.2003 na naslov: OBČINA DOMŽALE. Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale,. Obrazec prijave lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale,si Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 153 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2003. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.4.2003. Županja Cveta Zalokar-Oražem . w x* Koledar prireditev za tebaiar in marec 2003 ^^fS^ v Centru za mlade Domžale Vesele počitnice v centru za mlade v času zimskih šolskih počitnic od 24.2. do 28.2. od 10.00 do 15.00 ure. Obvezne prijave na tel.: 722-66-00 Kreativne delavnice 6. februar - četrtek ob 13.00 uri Cvetje, venčki in košare iz slanega testa - mentorica Dori Burubu 13. in 20. februar - četrtek ob 13.00 uri Izdelovanje beneških mask - mentorica Danila Hrovat 20. marec - četrtek ob 13.00 uri Belokranjske pisanice - mentorica Magda Pcklar 27. marec - četrtek ob 13.00 uri Pomladno aranžiranje - mentorica Ana Tomažič Delavnica bodo v CZM, Ljubljanska 70. Prijave na tel. 722-66-(X) Torkovi umetniški večeri 11. februar ob 20.00 uri - pesniški večer: Matjaž Gubcrinič 18. februar ob 20.00 uri - otvoritev slikarske razstave: Davorin Vukina 11. marec ob 20.00 uri - pesniški večer: Urša Korošec 18. marec ob 20.00 uri - otvoritev slikarske razstave: Miran Mirtič Šola za starše 3. marec - ponedeljek ob 19.00 uri - mentorica Bojana Mirtič 4. marec - torek ob 19.30 uri - mentorica Lili Jazbec 5. marec - sreda ob 19.00 uri - mentorica Pavla Klinar Srečanja bodo v večnamenskem pnistoru knjižnjice Domžale. Pomoč pri učnih težavah Vsak ponedeljek med 16.00 in 19.00 ure se lahko posvetujete s specialno pedagoginjo, ki bo pomagala najti poti za rešitev iz težav. Obvezne predhodne prijave na tel. 722-66-00 ali osebno na centru. Nadaljevalni tečaj španščine Vsako nedeljo od 18 JO do 20.00 ure poteka v CZM nadaljevalni tečaj španščine pod vodstvom Irene Grmek. Vabilo na ustvarjalne delavnice za mlade s posebnimi potrebami! Vsako sredo (začetek 5. marca) bodo v CZM likovne delavnice za mlade s posebnimi potrebami. Ker se skupina že formira, so potrebne predhodne prijave do zasedbe mest na tel.: 722-66-00. Vodi Mateja Absec Skupina za samopomoč odvisnikom in njihovim svojcem, prijateljem Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 um pod vodstvom Lili Jazbec. OBČINA DOMŽALE Javno povabilo ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA ZALOŽNIŠTVA i. Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa založništva v letu 2003, ki se bo v celoti ali delno financiralo iz. občinskega proračuna. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr, - opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež, občinskega proračuna, - drugo, kar bi jahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev ter dela specifičnega pomena za občino Domžale. V. Vloge z. obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 61901-2/03« lahko vložite osebno na vložišču ali priporočeno po pošti najkasneje do 28.2.2(X)3 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene-dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-1 (K) int. 153 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2003. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.4.2003. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja RAZPIS za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja ki jih bo v letu 2003, za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju, odkupila Občina Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Predmet nakupa so stanovanja na območju Občine Domžale v velikosti od 24 do 65 m2. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: ♦ ime in naslov ponudnika - prodajalca ♦ podatke o velikosti, starosti, legi, opremljenosti in stanju stanovanja ♦ ponudbeno ceno in način plačila ♦ datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni) Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69,1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«. Pri odločitvah o nakupu se bosta poleg ponudbene cene sit/m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo biti bremen prosta in takoj vseljiva. Razpis časovno ni omejen oz. bo zaključen, ko bodo porabljena vsa sredstva, ki so namenjena za nakup stanovanj v letu 2(X)3. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobile na lelefonskih šlevilkah: 721 36 86 in 724 20 22. Skupina Morfej, ki deluje v okviru Kulturnega društva Ihan, bo uprizorila gledališko igro Piknik na bojišču avtorja Fernanda Arrahala Premiera bo 15. februarja ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Ihan. ponovitev igre pa bo 22. februarja v isti dvorani, ob istem času. Častni povabljenci na premieri bodo vsi nekdanji igralci na deskah ihanskegaodra. Pripravljamo tudi pregledno razstavo gledališkega življenja v Ihanu. Vse, ki imate doma I biografi je. kostume, gledališke rekvizite..., ki pričajo o (cj kulturni dejavnosti v Ihanu, prosimo, da nam jih za razstavo posodite. Več inliirmacij: Vesna 041 745-184. OBČINA DOMŽALE Javno povabilo ZA PRIJAVO PREVENTIVNIH PROGRAMOV ZA BOJ PROTI DROGAM Občina Domžale bo v letu 2003 sofinancirala preventivne programe za boj proti drogam. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo programe na navedenem področju na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime. sedež, in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: ♦ celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) ♦ predračunska vrednost programa, ♦ viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna ♦ drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Vloge z. obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 50l(X)-2/()3« lahko vložite osebno na vložišču ali priporočeno po pošti najkasneje do 28.2.2003 na naslov: OBČINA DOMŽALE. Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazce prijave lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si. Vse dodatne informacije dobile na telefonski šlevilki: 7220 100 int. 153 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2003. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.4.2003. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŽBENO - SOCIALNIH IN SOCIALNO - HUMANITARNIH DRUŠTEV ' '' i.*" Občina Domžale bo v letu 2003 sofinancirala programe draž.bcno-socialnih in socialno-hunianitarnih društev.Vabimo vsa društva ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež, in status ter priloži podatke, na podiagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr: ♦ opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) ♦ predračunska vrednost programa ♦ viri financiranja in pričakovani delež, občinskega proračuna ♦ drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Programi, ki so jih izvajalci že posredovali za leto 2(K)3. bodo upoštevani v okviru tega javnega povabila. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 55100-3/03« lahko vložite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 28.2.2003 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na Oddelku za dniž.benc dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 153 ali 150. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto. 2003. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.4.2003. Županja Cveta Zalokar-Oražem Obvestilo staršem predšolskih otrok! Obveščamo vas, da imamo v vrtcu Urša še nekaj prostih mest za sprejem vaših malčkjt>v, in sicer v starosti od 3 • 4 leta in v starosti od 5-6 let. Veseli bomo. če nos boste poklicali po telefonu: tli-721-18-34, ali pa se oglasite na upravi vrtca Urša, Siamnikarska 26, Domžale. Z veseljem se mm bomo predstavili, vas popeljali po vrtcu in vas seznanili z. vsemi dejavnostmi, novostmi in specifičnostmi, ki so Značilne za naš vrtec. Naj vam še povemo, da vrtec posluje od'5.30 pa do 18.30 ure, kurje še posebej ugodno ,st i ()bčine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-1 (X) int. 153 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2(X)3. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.4,2003. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNIH DOMOV V OBČINI DOMŽALE i. Vloge lahko predložijo: ♦ lastniki in upravljala kulturnih domov in letnih gledališč. ♦ lastniki in upravljalei drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne priredilve. II. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z. namenom: ♦ preprečevanja propadanja objektov in ♦ izboljšanje možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih. m. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr: ♦ ime in sedež objekta. ♦ starost, lastništvo objekta in opremljenost, ♦ namembnost objekta, ♦ uporabnike objekta, ♦ kulturne prireditve v letu 2002, ♦ večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo V zadnjih petih letih, ♦ načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2(XI3. ♦ predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 200.3. ♦ vire financiranja in pričakovani delež, iz občinskega proračuna, ♦ drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov bomo upoštevali naslednje kriterije: ♦ izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta ali opreme, ♦ prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, ♦ odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih pelih letih in njihova namenska uporaba. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 61901-3/03« lahko vložile osebno na vložišču ali priporočeno po pošti, najkasneje do 28,2,2003 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosli, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domz.ale.si. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 153 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2003. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.4.2003. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH PROGRAMOV V OBČINI DOMŽALE L Občina Domžale bo v letu 2(X)3 sofinancirala raziskovalno-razvojnc programe v občini Domžale. Vabimo vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr: ♦ opis programa (cilji, obseg, kraj. čas izvedbe), ♦ predračunska vrednost programa. ♦ viri financiranja in pričakovani delež, občinskega proračuna, ♦ drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredslev. III. Vlogcz.obrazccm. ki je obvezen del prijave, s pripisom »zajavno povabilo št. 6,3100-3/03« lahko vložite osebno na vložišču ali priporočeno po pi iši \ najkasneje do 28,2.2003 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosli, I jubljanska 69,1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine IXmižale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-1 (X) int. 153 ali 151. IV. Sredstva bodi i razdel jena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2(X),3. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.4.2003. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŠTEV S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE I. Občina fX>mžale bo v letu 2003 sofinancirala programe društev s področja raziskovanja in tehnične kulture. Vabimo vsa društva, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime. sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: ♦ celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) ♦ predračunska vrednost programa ♦ viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna ♦ drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. V loge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 63100-2/03« lahko vložite osebno na vložišču ali priporočeno po p >šti najkasneje do 28.2.2003 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69,1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.dornzale.si. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 153 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2003, Vlagatelji bodoo izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.4.2003, Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VEČJIM VZDRŽEVALNIH DEL NA ŠPORTNIH OBJEKTIH V OBČINI DOMŽALE L Vloge lahko predli ižijo: ♦ lastniki in upravljalei športnih objektov, ♦ lastniki in upravljalei drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev. II. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z. namenom: ♦ preprečevanja propadanja objektov in ♦ izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr. ♦ ime in sedež objekta, ♦ status in lastništvo objekta ♦ namembnost objekta ♦ uporabnike objekta ♦ treninge in športne prireditve v letu 2002, ♦ večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let, ♦ načrt vzdrževalnih del v letu 2003, ♦ predračunska vrednost vzdrževalni del v letu 2003, ♦ vire financiranja in pričakovan delež, iz občinskega proračuna ♦ drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije: ♦ izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta, ♦ delež športa v namembnosti objekta, ♦ prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, ♦ odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge z. obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 622(X)-2/03« lahko vložite osebno na vložišču ali priporočeno po poŠti najkasneje do 28.2.2003, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69,1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale,si. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220^100 int. 153 aU 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2003. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.4.2003. Županja Cveta Zalokar-Oražem PISMA BRALCEV stran Žalostno, toda resnično: Jermana brez povabila Po briljantni sezoni, v kateri sva Igor in Marko Jerman osvojila kar štiri naslove prvakov za leto 2002. nama občinska športna zveza ni poslala niti vabil ob podelitvi priznanj za leto 2002. prejela pa sva vrsto povabil na kar nekaj slovestnosti v tujini. Le na občinski ravni se ni zgodilo nič, saj povabila na osrednjo slovestnost na področju športa nisva prejela. Mogoče rezultati le niso pomembni, kdo ve. Oba sva zelo razočarana. Igor in Marko Jerman Za priprtimi vrati Politične odločitve naših voljenih predstavnikov, ki jih sprejemajo na sejah občinskega sveta so pogosto objavljene v občinskih in drugih javnih glasilih. Občanom pa je manj znano dogajanje na sejah občinskih odborov - posvetovalnih teles občinskega sveta, kjer se oblikujejo mnen,ja in predlogi k strokovnim odločitvam svetnikov. Stališča do nekaterih zadev so lahko zelo različna, obvelja pa seveda večinsko mnenje v odboru, argumentov nasprotne strani pa ni slišati niti na seji občinskega sveta. Na zadnji seji Odbora za prostor se je razpravljalo o mnenju k predlogu lokacijskega načrta za glavno cesto Želodnik-Mengeš-Vodice. ki naj bi ga Občina Domžale podala predlagatelju - Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Vsa razprava je bila osredotočena na to, koliko poprejšnjih pogojev in usmeritev, ki jih je občina posredovala k lokacijskem načrtu, je pripravljalec upošteval. Prezrtih pa je bilo kar nekaj na seji odbora omenjenih dejstev, ki bi morala vplivati na končne odločitve pri sprejemanju lokacijskega načrta: 1. Že pri izbiri trase nista bili predstavljeni z zakonom predpisani študiji o ranljivosti narave in o vplivih na okolje. Predvidena glavna povezovalna cesta poteka v enem delu neposredno ob naravnem rezervatu Čemšeniških in Prevojskih gmajn s prehodnimi barji Blata in Mlake, v katerih so redke oziroma tudi edine v Sloveniji opažene rastline. Po merilih, ki veljajo za varstvo narave, segajo škodljivi vplivi motornega prometa tudi do 500 m od ceste, izolacijski efekt zaradi razkosovanja ekosistemov pa ima močan vpliv na razdalji 1500 m. Lokacijski načrt ne predvideva nobenih posebnih varovalnih ukrepov, ki bi poguben vpliv na naravo preprečili. Podobno je z bivalnim okoljem ob delu trase, ki bo speljana skozi Škrjančevo in Preserje. Življenje in bivanje v stanovanjskih hišah ob novi cesti se bo zaradi vnosa hrupa, plinov in cestnega prahu bistveno poslabšalo. 2. Z zakonom predpisane variantne rešitve trase so bile samo lepotni popravek ene in iste trase na odseku skozi Radomlje in Preserje. Po pravilih stroke bi bilo potrebno poglobljeno analizirati vse prometne, gospodarske in okoljevarstvene učinke predlagane trase v primerjavi z bolj smiselno uporabo državne ceste na odseku. Želodnik-Domžale. ki bi seveda zahtevala rekonstrukcijo odcepa in ceste do Jarš oziroma Mengša. 3. Javno razgrnjen in obravnavan osnutek lokacijskega načrta iz leta 1999 bistveno odstopa od lokacijskega načrta v sprejemanju, ki uvaja krožišča namesto navadnih križanj ceste z lokalnimi cestami, predvsem pa, ker v Prescrjah ruši stanovanjsko hišo z gospodrskim poslopjem, razgrnjeni lokacijski načrt pa je to hišo ohranjal. Taka odstopanja praviloma narekujejo ponovno razgrnitev in obravnavo prostorskega akta, ker imajo v nasprotnem primeru prizadeti občani pravico zahtevati presojo ustanovnosti in zakonitosti postopkov sprejemanja takega prostorskega dokumenta. Na seji odbora je bilo predlagano, da se za daljše obdobje zadrži sprejemanje lokacijskega načrta ceste na odseku od Želodnika do Mengša, kar pa ne bi oviralo sprejetja načrta za odsek od Mengša do Vodic vključno z Mengeško obvoznico. Za ta predlog na odboru ni bilo podpore, zato si lahko mislim, da so v ozadju dogajanj tudi druge računice, predvsem v zvezi z. načrtovano in še bolj sporno obrtno cono Želodnik. Upravičenost takih razmišljanj pa bo tako kot vedno pokazal čas. Za DVO DOMŽALE-KAMNIK JOŽE NEMEC Univerzale Razumem stisko delavk in delavcev Univerzale in do nje nikoli nisem bila brezbrižna, kot se govori. Težave so se začele že pred leti. Tekstilna industrija je bila namreč ena od panog, ki je v zadnjih letih doživela največje težave in pretrese. Tako je bilo v Sloveniji zaprtih več deset tovarn, brez dela pa je ostalo več 1(100 delavcev in delavk v tej panogi. Del težav je prav gotovo povezan z globalnimi procesi ti. selitvijo te industrije v Azijo in iskanjem poceni delovne sile, ki ji niti evropska niti relativno nizka cena delovne sile v naši državi ne moreta slediti. Vodstvo Univerzale v preteklih letih po moji oceni ni uspelo najti ustreznih programov in ni bilo uspešno. Zato krivde ne nosi ne občina in ne županja. Kot občina bi zanesljivo sprejeli odgovornost, če bi bila ta v resnici na naši strani, vendar je iskanje krivde v občini in županji zgolj neposrečena in neprimerna poteza sicer upravičeno ogorčenih in prikrajšanih delavk in delavcev. Iskanje rešitve in pomoči je bilo usmerjeno tudi v iskanje novih programov in možnosti sorodne dejavnosti v Induplati, kar smo v zadnjih tednih tudi počeli in je bil temu namenjen tudi obisk ministra Grizolda v njem. V tem podjetju bi namreč vendarle lahko našli delo nekateri delavci in delavke, ki so ostali brez dela v Univerzale. Vse številčne podatke v zvezi z odzivom nekdanjih delavk in delavcev na ponudbo za zaposlitev v Induplati nam je posredovalo vodstvo Induplati. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale Univerzale še kar odmeva Nisem mislila, da se bom na temo Univerzale še kdaj oglasila, pa se moram. Veseli me, da na mestu nekdanje tovarne ne bo nove stanovanjske soseske in da so se na občini odločili zaščititi to lokacijo, čudi pa me, kako so naši vodilni park lahko prodali brez soglasja občine in h i potekam i h upnikov, še bolj 'pa me čudi, da se kupec, ki je zemljo drago plačal, ni pozanimal, če bo lahko gradil. Je bil zaveden... Glede na to. da je program prisilne poravnave za d.d. Univerzale, ki je bila potrjena aprila 2001, slonel izkjjučno na odprodaji nepremičnin, lahko sklepam, da smo bili tudi delavci zavedeni, ko so nas prepričevali, da prisilna poravnava lahko uspe. Očitno je bilo že takrat jasno, da nepremičnin ne bo mogoče prodati in smo se tri leta zaman trudili in reševali nemogoče, zaman smo se tri leta odrekali regresu, čakali na minimalne plače, ki smo jih prejemali v dveh ali treh obrokih in z, zamudo, presežni delavci so odšli na zavod brez. odpravnin... vse za rešitev Univerzala, žal pa je bilo vse zaman. Glede novice, s katero je županja zaključila članek v Slamniku, da so 90-im našim delavkam ponudili delo v d.d. Induplati in da se jih je na razgovor oglasilo le 15, je pa takole: Veliko delavk me je poklicalo, ker so bile ogorčene nad tem, s kakšno lahkoto in brez. argumentov je županja nakazala, da nočejo delati. Resnica je nekoliko drugačna. Vse delavke, ki so jih poklicali, so na razgovor in na preizkus tudi odšle, res pa je, da nad delom niso bile navdušene. Zakaj'.' Naše delavke so navajene šivati lažje materiale in zahtevne linije, v Induplati pa bi morale šivati neskončne metre težkih impregniranih materialov, v dveh izmenah, po potrebi tudi ob sobotah, in za to bi menda prejemale 55.000 SIT plače, če bi normo dosegale, sicer pa jim odbijejo vse napake in nedoseganje norme. Če je to res, ne vem-, vem pa, da so njihove delavke našim svetovale, naj nikar ne hodijo k njim, ker so razmere nevzdržne. In ■ takim priporočilom in po treh letih agonije v Univerzalu se res ne čudim, da niso navdušene, saj ni veliko ljudi, ki bi bili navdušeni nad spremembam, še posebej, če so domnevno "na slabše", kar bi pa morala seveda vsaka delavka preveriti sama. Zakaj se njihove delavke slabo počutijo, kljub temu da plače in nadomestila plač redno prejemajo, ne vem, očitno pa je kljub novemu in ambicioznemu vodstvu šc marsikaj narobe. Naj spomnim županjo, da smo imeli tudi mi novo in ambiciozno vodstvo, da smo imeli veliko dela. da smo delali preko polnega delovnega časa in ob sobotah, da zaradi obilice dela nismo smeli koristiti dopusta, in vse to smo potrpeli, pa nam kljub temu ni uspelo ničesar rešiti, le menedžerji. ki so se zvrstili v treh letih, so si mogoče nekoliko opomogli. Pa ne mislite, da imam kaj proti menedžerjem. Vem, da jim ni lahko in da si zaslužijo lepe plače, ampak le tisti, ki podjetje vodijo odgovorno. Tisti, ki pa se obnašajo neodgovorno, bi morali bili Zl to kaznovani in ne nagrajeni z boljšim delovnim mestom, kot je to v naši državi skoraj pravilo. Veseli me, da imajo v Induplati veliko dela, če bodo delali za vojsko in če bodo dobili še kakšno finančno pomoč, če bo novo vodstvo znalo lobirati na pravih mestih, jim mogoče res lahko še uspe in po vseh pretresih, prisilkah in stečajih jim to res želim. Sem pa žalostna in razočarana nad našo mlado državo, ki v času tranzicije ni sprejela še nobenih ukrepov za prestruktiranje nekaterih delovno intenzivnih panog, med njimi tudi tekstilne in usnjarske. Nešteto tovarn, ki so včasih polnile proračun, je zaprlo vrata, delavce, ki so v teh panogah iztrošili. pa so zmetali na cesto in jih prepustili lastni iznajdljivosti. Mislim, da se na plebiscitu nismo odločili za tako neprijazno državo, ki ni ne pravna in ne socialna. P. S. Poklicala sem kadrovsko službo družbe Induplati, kjer so mi prijazno povedali. Morda imate kakšno rubriko z naslovom "Sramote človeških rok"... Fotografirano - Češenik, 11. januar 2003 da je na razgovor prišlo veliko delavk, verjetno preko 90, da pa ne vedo, če so bile vse iz Univerzal, ker so jih poslali z Zavoda z.a zaposlovanje. Povedali so tudi, da delavke niso bile navdušene nad delom. Šla sem tudi na 'Zavod za zaposlovanje, kjer sem izvedela, da so se menda nekatere naše delavke grdo obnašale do ljudi k< so jih sprejeli Če je to res je prav škoda, ker s tem mečejo slabo lučna vse delavke in tako ravnanje prav gotovo ni dopustno, kot tudi ni dopustno, tla županja delavke, ki so tri leta delale pod stresom, obtoži, da nočejo delali, saj sem prepričana, da je problem mnogo širši in da to še zdaleč ni res. Nenazadnje tudi ne vem, kako so delavke preizkušali. Menda jih je v enem dnevu na preizkus prišlo preko štirideset, da so ta preizkus opravljale na dveh strojih, ločeno od redno zaposlenih delavk in da so čakale od H h do 13.30, da so prišle na vrsto. Precej nespodbudno in asocialno. Mogoče bi bil pa z. boljšim pristojnim uspeli boljši. Prepričana sem, da z boljšimi medsebojnimi odnosi in z nagrajevanjem, ki hi bilo človeka vredno, ne bi primanjkovalo dobrih delavcev. Žal pa menedž.erji in gospodarstveniki na to možnost šc niso pomislili. V imenu ogorčenih sodelavk in v svojem imenu Marta Mlakar Če nam ne morete pomagati, nas tudi osirati ni treba. G. županji odgovarjam na prispevek v Slamniku, v katerem navaja, da se je samo 15 bivših delavk tovarne Univerzale oglasilo v Induplati na razgovor za službo, samo 7 pa jih je delo sprejelo. To ne drži in samo županja mi lahko odgovori, kako je lahko tako neresnico dala v časopis. Zraven je šc dudala, citiram njo: "to nam tekorekoč pove vse". Želim, da mi g. županja javno odgovori, kaj je s tem mislila, in se tudi opraviči za neresnične navedbe. Oglašam se zato, ker sem poleg več kot 40 sodelavk prizadeta tudi sama. Točnega števila udeleženk ne vem, ker imam število dveh razgovorov, razgovorov pa je bilo več. Na razgovoru je vsaka udeleženka izpolnila vprašalnik, v katerem je morala navesti starost, izobrazbo, delo ki ga je opravljala, število in starost otrok, kje je zaposlen partner, kje živi pa tudi davčno številko. Mislim, da je to precej več podatkov, kol jih zahteva zakon oh vstopu v službo. Te podatke smo jim dale, sedaj pa ob vprašanju, koliko delavk iz Univerzale je bilo na razgovoru, pravijo da nimajo točnega števila udeleženk. Le kje so dobili podatek, ki so ga dali županji. Na razgovoru je bila prisotna tudi uslužbenka ZZZS, ki nam je povedala, da so za nas našli ustrezno delo, ki naj ga sprejmemo. V nasprotnem primeru bomo ostale brez denarne pomoči in vseh pravil, ki nam pripadajo na zavodu. Nobena od takrat prisotnih še ni imela odločbe o trajanju in višini pomoči. V stečaj smo šli I l.l 1.02, vendar smo v tovarni še delali, ker nam tega niso povedali. 13.1 1.02 je bil na radiu prispevek g. Brojana, v katerem jc povedal, da najstarejše domžalske tovarni ni več in da je brez dela ostalo še zadnjih '12 delavcev, ki so se zelo trudili, da hi Univerzale rešili. Delali smo ob sobotah, včasih tudi popoldne ali po 9 ur, odvisno kako, so nas priganjali roki. Nismo dobili regresa, osnova z.a plačo je bila tako majhna, da 24 let delovne dobe in I (K) % norma ni zadostovalo z.a minimalno plačo. Toda kljub vsemu smo šli 14.11.02 v službo. Ob 7. uri nam jc direktorica povedala, da je vsega konce in naj gremo domov. Obvestili nas bodo, kdaj pridemo po dokumente, da se prijavimo na zavodu. Prijavila sem se 26.11.02 in izvedela, da sem prijavljena kot brezposelna že od 11.11.02. Torej sem tri dni delala zastonj. Tri dni ni veliko, toda ko sešteješ vsa leta, sploh pa zadnja, ko smo se trudili na vse načine in velikokral stisnili zobe z, mislijo na boljše čase, pa vidiš, da je bil ves trud zaman, začneš razmišljati drugače. Po vsem lem dobiš vabilo na razgovor v tovarno, ki jo že dolgo poznaš, za katero veš, da ni stabilna, saj so pred kratkim odpustili več svojih delavcev. Vprašajo te: kaj pričakuješ od njihove ponudbe za delo za določen čas. Ne znaš odgovoriti, saj si 24 let šival pokrivala, ki se ne morejo primerjati s šotorom. To jim poveš, oni pa pravijo, da ni problema in da bomo vsi poizkusili kako to gre. Odpeljejo nas v manjšo delavnico, kjer preizkusimo svoje sposobnosti na dveh strojih z. robileem. Ni mi šlo najbolje, čeprav so bili kosi blaga mehkejši pa tudi veliko Ob letošnjem osmem februarju Samo Slovenci praznujemo praznik svoje kulture; če bomo spoštovali sami sebe, nas bodo spoštovali tudi drugi: nas in naš jezik V teh predosmof ebi uarskili dneh v meni vstaja latinski izrek NON OMNIS MORIAK, kar pomeni dobesedno VES NE BOM UMRL. V našem smislu hi rekli: moje delo bo ostalo in spomin name. Res, spomin na velikega slovenskega kulturnika zvesto ohranjamo vsako leto ob Prešernovem dnevu. Pomen Prešernovega dne pa dobiva v tem obdobju prav poseben poudarek, ko se pripravljamo za vstop v Evropsko unijo in tudi Nato. Tu ne moremo mimo vprašanja, kakšno mesto bo imel slovenski jezik v družbi evropskih narodov, v združeni Evropi. Slovenska zgodovina je kljub številčni majhnosti našega naroda izredno pestra. Potujčevali so nas Italijani, potujčevali so nas Nemci, vsrkati nas je hotela še Jugoslavija, s tako imenovanimi programskimi jedri. Načrtovali so enotni jugoslovanski jezik, ki bi bil kakšen neki kot srbski. Toda kljub hlapčevskosti po Cankarju smo Slovenci le kljubovali vsem mogočim viharjem in ohranili svoj jezik. Radi ali neradi moramo priznali, da smo prvo slovensko knjigo dobili od farja, čeprav protestanta, zato Primoža Trubarja upravičeno imenujemo očeta slovenskega jezika. Toda zakaj poleni praznujemo Prešernov dan? Ali ne zalo, ker je ravno Prešeren s svojim pesniškim delom dokazal, da je ludi v slovenskem jeziku, jezika številčno majhnega naroda, sicer pa naroda velikana, mogoče izraziti najgloblje misli in čustva, nič manj kot v jezikih drugih evropskih narodov. Da smo Slovenci ohranili svoj jezik, ima velike zasluge krščanstvo in tudi posebej Katoliška cerkev, saj slovenska komunistična partija, ki si je po vojni prisvajala neomejeno oblast, je bila izrazito anacionalna, jugoslovansko naravnana. In, če ne bi imeli Prešerna, bi bil naš jezik na znatno nižji ravni. Ne vem. zakaj v toliki meri poillagamo vplivom lujslva. Zakaj rečemo "meso izdelki" namesto mesni izdelki ali "kurivo prodaja" namesto prodaja kuriva in tako dal je. Že tu se kaže neka naša suženjska odprtost proti tujim jezikom. Zakaj? Tu se jeziku in nam godi krivica. Ne vem, kako pojmujemo latinski izrek \OII VINI NON ITT INIURIA:če nočeš, se ti ne godi krivica. Pričujoče razmišljanje sem bolel nasloviti z t!S< »DNE ODI OČTTVE. Zakaj '.'Če hočemo naprej, moramo napraviti obračun s tem, kar je bilo. Pošten obračun. Merilo presoje so na eni sirani vrednote, ki so nad časom in na drugi strani čimbolj tenkočutno zaznavanje tislega. kar šele prihaja, lii pa so rcnično usodne odločitve. Beograjska mali federacija za slovenski narod in jezik ni bila mali, , ii 11 pak, i slaba mačeha. Kakšna pa ho bruseljska, pa bo odvisno predvsem od nas: prav nič nam ne bo podarjeno ali navrženo, nekaj piKlobnega je izjavila tudi Slovenska škofovska konferenca, zlasti v osebi školja dr. Antona Stresa. Od naših politikov je veliko odvisno, napisali bi si morali na čelo,da, načelo: NON MULTA, SED MLIJTUM, ne mnogo besed, ampak veliko vsebine. To, če hočemo, da bomo tudi v EU polnokrvno praznovali Prešernov dan, pravzaprav z večjo vnemo, ne pa, da se dvomno vprašujemo: bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? In še slovensko molil? Slovenski kristjani smo bolj ali manj prepričani, da je Bog slovenski narod in jezik spreci lično hi itel, sicer bi se že zdavnaj utopili v morju sveta. Slovenščina in Prešeren v EU bodi lema danes in jutri in ne kakršnokoli udinjanjebrez naprezanja za ohranjanje svojega, lastnega. "Naj si zamislimo še tako velik prostor, vselej bola prostor le atom v primeri s stvarnostjo sveta. Svel je neskončno velika krogla, ki ima svoje središče povsod, oboda pa nikjer." Tako je pred tristo leti zapisal Pascal, veliki francoski matematik. Ali ni podobno ludi z jezikom? Izkazujemo mu svoje Spoštovanje in vsem njegovim sotrudnikom, ledni posebej Francetu Prešernu. Ivan Kepic manjši kol šotori, ki so jih šivale njihove delavke. Po preizkusu smo odšle v kadrovsko službo. Tam so nam potrdili napolnicc zavoda in nam povedali, da bomo Obvestilo o lem, ali smo sprejele ali ne, dobile v parih dneh. Čeprav so bili razgovori že v začetku decembra, do danes 2.2.03 več udeleženk še ni dobilo nobenega odgovora. Prosim g. županjo, da preveri le podatke. Lahko v Induplati, ker so vsako posameznico popisali, ali pa na zavodu, kamor smo vračale napotnice. Pravilno število delavk, ki so bile na razgovoru, naj objavi v Slamniku. Kajti zadnji odstavek njenega članka, jc napisan tako, da bralec, ki ne pozna ozadja cele zgodbe, misli, da so univerzalskc delavke lene in nočejo delati, kar pa sploh ni res. Z veseljem bi opravljala delo šivilje lahke konfekcije. Potrebujem samo eno delovno mesto, ki ustreza moji končani poklicni oblačilni šoli (ne potrebujem dveh), toda izgleda, da ga bo težko dobiti, laki neresnični članki mi niso v pomoč, zalo res pričakujem odgovor in opravičilo. Marija Pečnik Vandalizem pri vrtcu palček na Viru V vrtcu skrbimo, da se otroci že v rosnih letih navajajo na pospravljanje igrač za seboj, da nosijo papir v kartonske škatle, ki jih potem odnašamo v za to pripravljene kontejnerje. Otroke navajamo, da so med seboj prijazni, da si pomagajo in še veliko hi lahko naštevali, vendar ne bomo, ker je naše pisanje namenjeno večjim, šolskim otrokom ter njihovim staršem, da se malo zamislijo oh nadaljnjem pisanju. Vse preveč otrok je v popoldanskem času prepuščenih cesti, vse manj je staršev, ki si za svoje otroke vzamejo čas, se z njimi pogovarjajo, se z. njimi igrajo, mogoče celo gredo na sprehod, izlet... V takih redkih skupnih trenutkih se da tudi pri večjih (šolskih) otrocih razvijati čut odgovornosti in primernega ravnanja z družbeno lastnino. Otroci, ki nimajo nadzora, v poznih popoldanskih in večernih urah tavajo po ulicah in se vse prevečkrat zadržujejo in znašajo nad našim vrtcem Palček na Viru. V teh prazničnih dneh pred novim Iclom so li otroci iz gole objestnosti s čevlji in barvami popackali fasado vrtca, z. brcami uničili popolnoma nov odtočni žleb (prejšnji žleb jc zdržal celih 29 let), populili oporne kole pri cipresah in jih pometali po tleh. Pred vrtcem so pustili pravo smetišče. Našli smo vse polno cigaretnih ugaskov, praznih škatlic, papirjev, razbitih steklenic, pločevink in šc mnogo druge nesnage. NAJBOLJ PA NAS JE ZBODLO TO, DA TI MLADOSTNIKI NE ČUTIJO NITI MALO ČUTA PRIPADNOSTI NAŠI Ml .ADI I )k/,AVI. SAJ SO SE ZNES1,1 CELO NAD IZOBEŠENO ZASTAVO IN JO ZAŽGALI. Če bi jim nb tem početju vsaj malo pomagal veter in zanesel iskro v podstrešno odprtino nad drogom, bi prišlo celo dp požara in bi kar 120 otrok ostalo brez dnevnega varstva. Mar Ii mladoslniki nc pomislijo na posledice in se s takim ravnanjem brezglavo kratkočasijo in važijo pred vrstniki? Prosimo starše, ki preveč zaupajo in verjamejo svojim najstnikom, naj jim nudijo več topline doma in svojega časa in mogoče kdaj prikrito opazujejo početje svojih otrok, da ne bodo počeli takih neumnosti pri našem vrtcu, saj bodo Ii mladoslniki zavetje vrlea kaj kmalu potrebovali Za svoje otroke. PalčkovizVira Koledar predavanj in delavnic Društva Ajda v prvem polletju 2003. 14.1.03 ob IX. uri 16.2.03 Okrogla miza na temo kolobar in mešani posevki. Vodi jo Jože Grabi jevec. Borza in naročanje semen. Obrezovanje mladega in starega oo9.un .sadnega drevja na sedežu društva Podrečje 10. Vodi g. Purgaj Drago in JožeGrabljevec. 8.3.03 Predavanje o obdelavi vrta tia b-d ob 19. uri način v spomladanskem času v knjižnici Domžale. Predava ga. Fanči Perdih ing. agronomije. 8.4.03 Predavanje: O škropljenju sadnega ob 19. uri drevja v knjižnici Domžale. Predava Edvin Tomažič ing. agronomije. ,26.403 Iskopavanje biološko-dinamičnih ob 14. uri preparatov v Dobu na Demclcrkmetiji Prešernova 26. 13.5.03 Predavanje - Pridelava vrtnin na ob 19. uri biološko-dinamični način. Predavaga. Franci Perdih ing. agronomije. V knjižnici Domžale. 10.6.03 Predavanje - Pregled informacij o ob 19. uri gensko spremenjeni hrani v knjižnici Domžale. Vse infonnaerje dobite na sedežu društva Podrečje 10 tel. 721-48-00 Vljudno vabljeni vsi člani, prijatelji in somišljeniki. Društvo Ajda Domžale .ložcCitabijjcvccprcds. Center požarne varnosti Domžale Poročilo o naši dejavnosti v decembru 2002 in januarju 2003 Selo pri Ihanu 07.12.02 ob 17.45. uri je prišlo do čelnega trčenja med dvema osebnima voziloma. V osebnem vozilu Honda civic jc voznik dobil tako hude |x>škixllx\ daje na kraju podlegel. V drugem osebnem vozilu Subaru legacv so bili štirje potniki, na zadnjem sedežu je ena oseba podlegla poškČi, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močejŠe. Brez pomeMa janje to razdalje, kraj in čas. v SPOMIN JOŽICI MUHIC 9. februarja 2003 je minilo deset let, odkar si nas zapustila. Hvala vsem, ki seje spominjate in prižigate sveče na njenem grobu. Vsi njeni Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Samo vsakodnevno orodje pospraviš in se k počitku odpraviš. v SPOMIN Desetega februarja 2003 sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš FRANCBERNARDIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi Kako prazen je dom, dvorišči, naše oko zaman te išče. Ni več tvojemu Klasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod. V štiriinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče MIHAEL GOSTIČ s Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pevcem, gasilcem, gospodu župniku za lepo mašo in vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi zdravniškemu osebju v Ljubljani. Domžalah, Mengšu in na Golniku za dolgoletno pomoč pri zdravljenju. Vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA BROJANA iz Domžal sc iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem. ki so mu v dneh trpljenja stali ob strani in mu lajšali bolečine. Še posebej dr. Hacetu za njegove obiske na domu. Iskrena hvala za izražena ustna in pisna sožalja.darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujeva sc tudi gospe (ioričanovi in gospodu Gaspariju za poslovilne besede ler gasilcem /a spremstvo. Lepo sc zahvaljujeva gospodu kaplanu z.a lepo opravljen obred, pevcem za zapele pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Žena Breda in sin Marko Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnile se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Prazen je zdaj dom m naše oko zaman le išče. Ni več tvojega smehljaja, le ljubezen trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaju. ZAHVALA V sedemdesetem letu je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, tašče, stare mame in tete VEREKOŠČAK iz Domžal, Zupančičeva 7, nazadnje je živela v Lahovcah 16, Cerklje Iskreno se zahvaljujem za vso izkazano pomoč in sočutje sorodnikom, prijateljicam, sosedom iz Lahovč, sostanovalcem iz Zupančičeve 7, za vsa izražena usma sožalja, tolažilne besede ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala gre g. župniku Ivanu Petriču iz Lahovč, ki je ves čas njene hude bolezni stal ob strani s tolažbo, kako srečni smo, ker smo imeli tako dobro in plemenito mamo ob sebi in skrbeli zanjo. Hvala tudi moji ženi Vidi, ki jo je ves čas njene bolezni negovala. Prisrčna hvala patronažni sestri Silvi Jenko iz Kranja, internistični ambulanti, diabetični ambulanti, reševalni službi iz Kranja, njeni zdravnici Mirjam Pogačur iz Domžal za njeno skrb in pomoč, Hvala tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik oddelkov 500, 400 in 100, splošni kirurgiji UK( U zdravljenje, nego in lepe besede upanja in tolažbe. Zahvala gospodu kaplanu za obred, pevcem Kranjskega okteta, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebniku Vrbančiču, iskrena hvala kolektivu LAP-AR iz Kamnika, koleklivu Mlinostroja iz, Domžal in podjetju PODGORŠEK. Še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo spoštovali, imeli radi in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: sinovi z družinami Lahovče, januar 2003 OBJAVE stran < m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE VASA POSEBNA ZELJA! Vi prinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure OPTIKA BRIGITA' Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled - veliko izbiro okvirjev - kakovostnih stekel - sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota zaprto iikopkskantvo • fasadentvo slikopleskarstvo • izdelava toplotnih fasad Šubljeva 6, 1230 Domžale tel.: 01/724 84 59 fax: 01/724 84 60 GSM: 041/637-210 rezervni deli gorenje, Prešernova 1 a, Domžale i i <* i Tel,01/724 21 07, 01/721-94-70 0^10010 dOStdVa PESTRA PONUDBA kuhinjskih nap in pomivalnih korit Prodaja izdelkov gorenje 2 mi v RENAULT PRIDITE IN SE ZAPELJITE j, Z NOVIM MEGANOM RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomel j 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vodi: 81/8127111 041 /6411M Servis 011M 27 333 Nadomestni deli: 81 / 88 27 223 Fax: 81/8827444 taft t«ML»tnikM,wt(»MdMlff rombi Novo v Domžalah na Bernikovi ulici 14 Refleksoterapija, masaža "Zdravje je v podplatih", sem pred kratkim prebrala naslov v enem od časopisov. Najbrž tudi vsi bralci in bralke našega Slamnika ne veste, da imajo vsi organi in organski sistemi v telesu pripadajoče refleksne točke na stopalih. To je osnova za čedalje bolj znano refleksoterapijo, masažo stopal in dlani s palcem, katere storitve nudi TE DE M A - Terčetj Dekleva Mateja s.p. na Bernikovi 14 v Domžalah. Če je človek zdrav, pritisk na te točke ni boleč, pravi usposobljena strokovnjakinja, ki vam bo z refleksoterapijo -masažo stopal dokazala, da se da s tovrstno terapijo: pozitivno vplivati na delovanje notranjih organov in tako ohranjati zdravje: blažiti posledice stresov ter preprečevati slabo počutje stimulirati pretok linifc in povečati delovanje imunskega sistema izboljšati energetski potencial. Refleksoterapijo priporoča tudi Otrokom v vseh starostnih obdobjih, saj dviguje sposobnost koncentracije irt učno sposobnost. Če želite poskrbeti zase in za svoje bližnje, zavrtite tel. štev. 017216433 oz. 041 33 84 63 in se z go. Matejo dogovorite za obisk in sc prepričajte, kako dragoceni za zdravje so vaši podplati! V. Osnovna šola DOMŽALE Bistriška 19,1230 Domžale tel. 7219-590 in Podružnična šola IHAN Šolska ulica 5,1230 Ihan tet 7213-860 VPIS OTROK V 1. RAZRED 9-LETKE ZA ŠOL. LETO 2003/04 za otroke, rojene v letu 1997, bo: - v četrtek, 20.02.2003 od 15h do 18h - v petek, 21.2.2003 od 8h do 15h Vpis v matično šolo bo v prostorih OŠ Domžale, Bistriška 19, Domžale, vpis v podružnično šolo pa v prostorih OŠ Ihan, Šolska ulica 5, v Ihanu. Uprava šole Osnovna šola VENCLJA PERKA DOMŽALE Ljubljanska 58a, 1230 Domžale, tel. 7211-187,7242-500 in OEDRAGOMELJ Dragomel j 116, tel. 5626-687 VPIS OTROK V 1. RAZRED 9-LETKE ZA ŠOL. LETO 2003/04 za otroke, rojene v letu 1997, bo: - v četrtek, 20.02.2003, od 15h do I SI i vpisni mesti: - OŠ Venclja Perka (projekcijska dvorana) - v OE Dragomelj - v petek, 21.2.2003, od 8h do I2h bo potekal vpis v matično šolo in podružnično šolo Dragomelj v projekcijski dvorani OŠ Venclja Perka. Uprava šole STOMA CENTER SANA v Domžalah Za boljšo kvaliteto življenja Podjetje INN d.o.o., ki ima svoj sedež v Košnici 61 B v Celju, je v ponedeljek, 3. februarja 2003, v Domžalah na Ljubljanski 106 odprlo nov STOMA CENTER SANA. Poleg na novo odprtega STOMA CENTRA SANA v Domžalah ima podjetje INN d.o.o. že več let svoje poslovalnice tudi v Celju, Mariboru, Žalcu in Krškem. V mladem kolektivu z železno voljo, delovnim elanom in mladostnim poletom so zaposlene medicinske sestre, ki so specializirane za pomoč in svetovanje ter temu primerno tudi strokovno usposobljene. S prijazno besedo in strokovnim nasvetom vas pričakujejo v svojih specializiranih trgovinah. Vse te lastnosti v STOMA CENTRU SANA združujejo s pozitivno energijo za kvalitetno življenje. Delo zaposlenih v podjetju INN d.o.o. in v njihovih poslovalnicah pa temelji na uspešnem sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami, vrhunskimi medicinskimi strokovnjaki in ILCO zvezo Slovenije. Kot pravijo, boste pri njih srečevali ljudi z enakimi težavami, z njimi izmenjali izkušnje in iz tega črpali novih moči. Vsem tistim, ki se jim je zaradi operacije spremenil način življenja, so na voljo vsi pripomčki z naročilnice za tehnični pripomoček, ki vam jih po želji brezplačno pripeljejo tudi na dom. Želijo si in trudili se bodo, da se boste v STOMA CENTRU SANA prijetno počutili in z njihovo pomočjo premagali težave in težavice, ki vas spremljajo v življenju. Organizirajo tudi okrogle mize in predavanja, sami stomisti pa si med seboj izmenjujejo izkušnje. V poslovalnicah podjetja INN d.o.o. imajo na voljo celoten spekter pripomočkov za nego in oskrbo stom, inkotinentnih oseb in ortopedske pripomočke vseh proizvajalcev evropskega tržišča. Pri njih boste lahko izbrali tiste pripomočke, ki so najprimernejši in vam tudi najbolj ustrezajo. STOMA CENTER SANA na Ljubljanski 106 v Domžalah je odprt vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete jih lahko tudi na telefonsko številko 01 /729-58-40. STOMA CENTER SANA odslej tudi na Ljubljanski 106 v Domžalah KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi na tradicionalno PUSTOVANJE, ki bo v soboto, 13.2003, ob 20.00 v Dvorani Komunalnega centra. Po nekaj letih bo za zabavo spet poskrbel ansambel Š TA J E R S KIH 7, najboljše maske bodo bogato nagrajene. manjkal pa ne bo tudi srečelov. Informacije in prodaja kart: Pisarna kluba v Dvorani KC, tel. 7241-0/5 vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 TRGOVINA IN SERVIS Z VODOVODNIMI INSTALACIJAMI PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS, POPRAVILA IN ADAPTACIJE VODOVODNIH INSTALACIJ Uroš KOVAČ s.p. HOESCH damixa Slamnikarska 16, Domžale, telefon 72 13 285, e-mail:ur_ko@email.si Izposoja poročnih, svečanih in obhajilnih oblek Petkovškovo nabrežje 59,1000 Ljubljana, tel. 012128 619, GSM 041 829 600 IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE MIKLOŠIČ LJUBLJANA Kulturno društvo Groblje Po 40 letih ponovno vabi na PLES V petek, 14. februarja 2003, ob 20. uri V Kulturnem domu Groblje Preživite prijeten večer v družbi plesnega voditelja Mirana in ob živi glasbi Vabljeni! Oglaševalska agencija IR IMAGE vabi k sodelovanju GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA z delovnimi izkušnjami predvsem na področju priprave časopisov za tisk Prijave pošljite na zemeljski naslov: IR IMAGE d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik ali elektronski naslov: ir.image@siol.net, najkasneje do konca februarja www.jr-image.si 4i & Pr/hraim /ta maturo \//r pOK>c/CKO maturo Miklošičeva 26, Ljubljana tel.: 231 n 82 www,ismiklosic,si KVALITETNE BATERIJE ZA GSM APARATE ZA SKORAJ VSE MODELE NE ŽE OD 2.900,00 GARANCIJA 1 LETO SIT svetila SEVER d.O.O. 0 "»» R— ^386 1 83 10 790 I ^ I / Yl/lVJ L— ir.image@siol.net www.ir-image.si Ekskluzivno trženje glasila Slamnik 2» 8DP2R ?OW.£fi TOKEi® wmmn w B • H 21 "TTI KOZMETIČNI SALON in SONČNI STUDIO do 20% POPUSTA za pakete sončenja do 24% POPUSTA za Pakete shujševalnih anticelulitnih tretmajov novo EPILACIJA ali trajno odstranjevanje dlak novo AROMATERAPIJA z eteričnimi olji novo AHA KISLINE Kozmetični salon s celovito ponudbo: nega obraza, masaža telesa,depilacija, epilacija, pedikura, manikura, umetni nohti LCN, geliranje, make-up,... DARILNI BONI za vaše najdražje o Delovni čas N0N STOP od 8h do 21h v soboto od 8h do 12h Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: telefon: Ol 72 16 221 SERVIS: tel./fax: Ol 72 15 666 Kdor prej pride, prej pelje! AVtOj www. a vt oc enter-subelj. si ♦ KREDIT l\IA POLOŽNIH ♦ STARO ZA NOVO ♦ KREDIT DO 72 MESECEV Najbolj vroča ponudba na veliki dražbi vozil letnik 2002 s&aSrjjjfnttLu 1.0 GL/SERVO-KLIMA: centralno zaklepanje, luci za meglo spredaj, odpiranje prtljažnika Iz vozila, tonirana stekla, servo volan, električni pomik stekel spredaj, spojler zadaj, zložljiva zadnja klop, klimatska naprava... 1.597.919 SIT 1.3 GL/DAB SERVO-KLIMA: zračna vreča za voznika in sopotnika, servo volan, Z klimatska naprava, nastavitev naklona zadnje klopi, centralno zaklepanje, «1. pomik stekel spredaj... 1.918.239 SIT Jsc/t£0*t£~ 13 GL/DAB-SERVO-KLIMA; zračna vreča za voznika In sopotnika, servo volan. klimatska naprava, tonirana stekla, centralno zaklepanje, el. pomik stekel... 2.014.711 SIT elanti7a 1.6 GL/KLIMA: zračna vreča za voznika in sopotnika, klimatska naprava, servo volan, centralno zaklepanje, potovalni računalnik, el. pomik stekel spredaj... 2.469.615 SIT IM|MnrD|Y 1.6 GLS/KLIMA: zračna vreča za voznika in sopotnika, servo volan. el. pomik ***** stekel in ogledal, centralno zaklepanje, klimatska naprava, vzdolžno nastavljivi in dvojno zložljivi zadnji sedeži 2.753.126 SIT Gat TEI__: 04 1/84B 041/OB4 1 -»3 PULZAR PARKETI d.o.o. MOSTE 6, 1218 KOMENDA E-mail: andrej.brinovar@eiol.net, http:ueere.volja.net/pijlxar Topos Xarkett KOMPLETNA PARKETA RS K A STORITEV, LAJVtlNATI, GOTOVI PARKETI, STENSKE, STROPNE IN TALNE OBLOGE HoVk meeeeeeeteeeeete eeeeeeeu jiRiiiRir^ ^R»R»»Rf mriot ^rr*^^eR»™iWJR^^ rrr»™ "" tilo ■ ■ OBJAVE stran 26 Terčelj-Dekleva Mateja s.p. refleksoterapevt REFLEKSOTERAPIJA MASAŽA Bernikova 14 tel.: 01-721 64 33 1230 Domžale mob.: 041 33 84 63 RAČUNOVODSKI SERVIS Tatjana Kuhar s.p. vodenje poslovnih knjig (eno in dvostavno knjigovodstvo) obračun plač in DDV-ja ■ izdelava davčnih napovedi Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Tel./fax: 01/724 25 52, GSM: 041/897 307 MODNO Irena Osolin s.p. ŠIVILJSTVO Masljeva 11 1230 Domžale Tel.: 01 72 42 685 šivanje GSM 041 337 545 ženskih oblačil po meri Delovni čas Ponedeljek, sreda manjša popravila 8" -12"*, 16*" - 18" Četrtek izdelava 8"" -12' manjših serij Torek, petek, sobota zaprto fmeUj Ljubljanska 104 - telefon 017241500 AVTD5ERVI5 VODNIK Anže Vodnik s,p. KERSNIKOVA 12, DOMŽALE Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 00 m 2 al£ Vam nudi popravila vseh vrst osebnih vozil Partizanska 10/a, 1230 Domžale Telefon: 01 721 41 22 STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži uokvirjanje slik LIPOVŠEK OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA IN PODIRANJE VISOKIH ĐREVES V KULTIVIRANE. OKOLJU GSM: 040 209 433 PEDIKURA PANČUR 01/7245 106 Vlasta PANCUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Mlinska 5/A, Sr. Jarše pri Domžalah naročanje 01 721 6012 ^ OPTIK ^\ Martina škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-a0-06 01/723-89-80 Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v program PTI: STROJNI TEHNIK EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine. tel. 01 787 35 92 in 041 583 245 CONTINUA OD LETA 1993 io.o. PODJETJE ZA GEODETSKE MERITVE Sprejemamo naročila za geodetske storitve PISARNE Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Ljubljana Pot k sejmišču 30,1231 Črnuče, tel. 01 563 14 92 _ L_ TRGOVINA S KMETIISKIM REPROMATERIALOM krmila jarkice pred nesnostjo žitarice dodatki za mešanje krmil semena vitaminski dodatki praški za molzne stroje kletke za nesnice mineralna gnojila dostava po naročilu Ul. 4. oktobra 10,4270 Cerklje tel.: 04 252 64 40 © Sanolabor NOV DELOVNI ČAS .od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ~\ /sobota od 8.00 do 13.00 ina Domžale ffeinskimi pripomočki, zdravili in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Slamnikarska 1, Domžale, tel.: 01 72 44 423, faks: 01 72 44 424 trgovn Computers MAITIM COMPUTERS d.o.o. Kamniška 39, Šmarca 1241 Kamnik telefon 01 830 33 60 faks 01 830 33 75 info@maitim.si www.maitim.si Vrhunski servis, razlog več za nakup C«!«rOfl BREZŽIČNI AUDIO VIDEO NADZOR DIKTAFON, KAMERA ■ IN FOTOAPARAT V ENI NAPRAVI PRENOSNI TRDI DISK USB TISKALNIKI INKJET, ČITALNIKI, ADSL razdelilniki PHILIPSLCD MONITORJI "full service" si'iJiTNimmm STRANI^š/ Oglaševalska agencija IR IAAAGE Lokalno trženje: jm ekskluzivno trženje % glasila SLAMNIK m IR image d.o.o. Podgorje 61 b 1241 Kamnik ■ff+386 1 83 10 790 i +386 1 83 14 002 ir.image@siol.net www.ir-image.si r ) -.£*•(• »j 1 33 10 790 IS+336 1 33 14 002 potrošni material - zavore . sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/ 722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Liiz Karantania d.o.o. NCVVFORM * 74 novih modelov * nakup po elementih NOVO * Vsi stranski deli in delovne plošče so i/ vodoodpornih materialov AKCIJA v februarju \ darilo ob nakupu kuhinje J GAIA FAGIO - GIANA -OASI 3.111 O 1 05f f-*^ cena za kg VELE prijeten nakup