Leto LXIX. *t 1*7 W ^a^andann^saaadai ^s^^a>^anW ae-ai ^^^flannW dnanaanV jL|VBKpnn^ psoK 14» juifi 199* > tf^nnnnnnl M^^B nllanV %**\myL eaaa dan popoldne, nrraemni aedalja B> p^naiuata ~ lnaarejB do SD patu mt t Din 2. do 100 vrst i Din 240, od 100 Oo 800 vrat a Dm a. pafji uinarno petit vrsta Din 4^s Popust po dogovoru. innerarni dave* poeebaj. «- »Stovvnio Navod« ralja meaeiao v Jugoslaviji Din 12.-. sa Imisauisliii Din 2»*. Rokopisa ea a« vračajo UREDNlftTVO Ol UPBAVNltTVO LJUBLJANA, Wmmm ■»•• *•». * Telefon: 21-22. 21-22. 21-24. 21-26 tat 21-2« Podroinice: MARIBOR 8trosamayer)eva 8b — NOVO IIBBTO. Ljubljanska e> ti fon te 88. — GEU1; oegako uredništvo; Otio—iiijiijina nUce i, telefon 8L 68; pmlminliM uprava; Beasjajasjaj anea 2, telefon at. 190. — JK&KNICE: Ob kolodvoru lor Postna BTananloa v Ljubljani se 10-301. Teden dni revolucije v Španiji: še nobene odločitve V glavnem se vrše borbe za posest posameznih mest v potugpnnii — Do odložilnega spopada ie nikjer ni priilo — Po mnenfa upornikov bo odloči! o zmagi glad Barcelona, 24. julija. AA. Havas poroča: Včerajšnji dan je bil eden najhujših tekom borb med uporniki in vladnimi Četami. Predsednik katalonske vlade Companis je ostal na svojem mestu od 6. zjutraj in do p*tih popoldne :n je osebno vodil operacije Poleg njegra je bi] kapitan Escofet, ki je bil od prej£njegra reži rita obsojen na smrt in ki se je v zadnjih borbah posebno hrabro boril. Tekom včerajšnjega dne so arefrrah nekaj oseb, ki so hotele izkoristiti okoliACin*1 in pov;šati cene živežu. Proti uporo1 kom v Saragossi je bil poslan dni£ri oddplek protifašistične milice. Vse mptaJurgične tovarne v Barceloni delajo noč in dan in blindira jo avtomobile, ki pre važajo <*etFigaro« poroča, da te njegov poročevalec ujel poročilo uporniškega general Cabanelloea. ki je javil ge-leralu Mollu, da je bil bivši predsednik ipanske vlade Quiroga pri poskusu, da >rekorači špansko-francosko mejo, od lpornikov ubit. Baski zopet na strani vlade Pariz, 24. julija, z. Po najnovejših vesteh bo Baski, ki so se prvotno borili ns. strani upornikov, zopet pridružili vladnim četam. Do tega pokreta je prišlo zaradi tega, ker voditelji upornikov niso hoteli sprejeti zahteve haških voditeljev, da priznajo tej pokrajini popolno avtonomijo. Španski poslanik v Parizu odstopil Pariz, 24. julija. DNB poroča: Predsednik republike je v poslovilni avdijenci predal španskemu veleposlaniku veliki križ fegije časti. Trdi se, da je španski velepo- j slani k odstopil zaradi pogajanj med zastopniki španske vojske in francoske vlade in v zvezi z vestjo, da je v Bavonne prišel neki španski parnik. da natovori orožje za španske vladne čete. Vendar pa na velepo-! slaništvu izjavljajo, da so vsi zvesti republiki in vladi. Vendar pa so prepričani, da bi v Španiji zavladal boljševizem, če bi zmagala skrajna levica. General Franco o ciljih upornikov Tetuan, 24. julija o. Poročevalcu Hear- stovega ti=ka je general Franro izjavil, da se ne bori proti republiki, nego proti anarhiji, ki so jo v Španiji uetvarili emisaru iz inozemstva. Dolžnost revolucionarjev je osxToboditi domovino teh nasprotnikov V Španiji se mora obnoviti režim svobode, enakosti in bratstva. Položaj v Sevilli Madnd, 24. julija. AA. (Havas) Tu so prestregh šifrirano zaupno brzojavko radijske postaje v Sevilli, ki javlja, da je «u-neral Quiepo de Liano, poveljnik uporniške sevillske divizije, odpotoval v Cadiz. Iz tega sklepajo, da je poloiai upornikov v Sevilli zelo resen. Predsednik vlade je izjavil Havasovernu poročevalcu, da se je vladi posrečilo stopiti v telefonske stike z uradnikom glavne poŠte v Sevilli V imenu vlade je s tem uradnikom govoril finančni minister. Uradnik je izjavil, da je v Sevilli generalna stavka in da so uporniki že dva dni brez hrane. O bombardiranju mesta s strani vladnih letal je izjavil, da je imelo stra£-i ne posledice. Skladišča bencina in letališče i so popolnoma uničeni. Bombardiranje je po. polnoma zrahljalo moralo uporniških čet. Tanger in Gibraltar za Španijo zaprta Parrz, 24. julija, o. V Tanger ju je zavladalo veliko vznemifjenje, ker pričaku jejo vsak čas prihod v-stašknh čet. Medna. rodna zona je zaprt« in zavarovana z bodečo žico- Italijanski poslanik, ki je predsednik kontrolnega odbora za mednarodno zono. je obiskal generala Franca in ga opozoril: da mor« opustiti vsak poskus, da bi zavzel Tange»r. Garanci ske oblasti se bo_ do takemu poskusu uprle z vso odločnostjo Madridsk? vladi so garancijske oblasti svotovak*. naj. tangerske luke ne uporabi j« z« bazo svojih vojnih ladij. Tudi Grhrartar je bil danes popolnoma zaprt in ne more ns angleško področje noben begunec iz Sparnii«. Ker je zaprta tudi francoska meja^ bežijo ljudje iz Spa. niie po večini na Portugalsko, Tanger, 24. julija. wjamednarodni kontrolni odoor je pozvai atensko vlado, naj umakne svoi« brodovje iz pristanišča t Tangerju. Odgovor« španske vlad** še ni Ita!'i janski poslanik ie v Tetuanu poeetril generala Franca. Gibraltar, 24 julija. w. španske vojne ladje, ki so bile v vodah pni Gibraltarju «o odplule v Malajjo. Od angleatkih oldb -sti niso dofcile niti živeža niti premoga-Gibraltar, 24 julija. w. Vojaški ataše pri guverneju v Gibraltarju je odšel na krov Španske kkdfe >Ou waw»ee» ter obvestil (posadko, d* bo **dn}*va Gibraltar v primeru zopotne^a topniškega ognja v ss»-glaskih vodjah odgovoril* s topovi. Uporniki hočejo Madrid izstradati Počakati nameravaj na svojih sedanjih položajih, da bo v Madridu zmanjkalo hrano lat se bo moral udati brez boja Pariz, 24 julija, z. »Matin« objavlja izjavo voditelja upornikov v severni ftpaniji generala Mola, ki pravi, da je nastal uporni A ki pokret na pobudo ljudstva samega m da ne ajre za izrazito vojaški opor, kakor se splošno misli v inozemstvu. Borba je na-perjona proti onim, ki so prodali Španijo Moskvi in ki hočejo uničiti španski narod. rpornjski voditelji so izdali strog nalog, da se mora po možnost) preprečiti vsako nepotrebno prettvmnje krvi. Oporniki bi lahko hitro udarili na Madrid, toda postopati morajo skrajno previdno, da ne pridejo v kako zasedo. Zato nameravajo ostati na svojih sedanjih postojankah ter čakati, da se Madrid, ki je obkoljen *e od vseh stra- ni, sam nda brez prelivanja krvi. To se bo zgodilo v kakih desetih dneh, ko bo v Madridu zmanjkalo živil, že sedaj vlada veliko pomanjkanja hrane, ker so vse rekvirirali za svoje čete. Uporniki pa bodo počakali na svojih sedanjih postojankah, kjer se bodo primerno utrdili in dobro uredili ven dovoz živil, municije in orožja. Vsa severna Španija je po izjavi generala Mola v rokah upornikov. Pristali vlade drle le ie nekaj postojank, kakor San Sebastian, Iran in nekatere drage nrmnjftr kraje, ki pa so že popolnoma odrezani od zunanjega sveta In se bodo morali ▼ par dneh nda ti brez boja. Za 20 milijonov orožja in municije Sporasusu med špansko in franoookio vlado Pariz, 24. julija, z. Kakor poroča današnji >L*e Jour« je bil med delegati španske vlade in zastopniki francoske vlade dosežen sporazum glede dobave orodja in municije. Francoski obrambni minister Dala-dier je pristal na to, da proda španski vladi za 20 milijonov frankov 50 teffldh strojnic s 13,000.000 nabojev, 20 bombnih letal, 20.000 eksplozivnih in plinakm bomb ter večjo množino municije sa puške m revolverje. Prvi transporti so bili že poslani v MarseJUe, kjer bodo pošiljko natovorili na španske ladje. Francoski usti poročajo, da se je španska vlada obrnila s prošnjo na podporo in pomoč tudi na angleško vlado, ki pa je izjavila, da hoče ostati strogo nevtralna. Kaj se obeta Jugoslaviji po dunajskem sporazumu Zanimiv jfnmk „VSUdoefser Beobochterfa44 — Sporaaum bo vplival tudi na edstoisjr z Maaafo Berlin, 24. julHja. r. »Volktscher B-ob-achter* objavlja uvodnik, v katerem se bavi z odnošaji do Jugoslavije t zvezi z avstrijsko - nemškim sporazumom. Pisec predvsem pobija mnenje, da predstavlja dunajski sporazum uvod k ustanovitvi novega bloka v Evropi. Sklicujoč se na dobre gospodarske odnosa je med Nemčijo m Jugoslavijo, izraža prepričanje, ds bo dunajski sporazum dovedel do koordinacije gospodarskih interesov v Podunsvju, ki bo J tudi za Jugoslavijo zelo koristna. Nemški I in avstrijski izvoz je po mnenju pisca za ' Jugoslavijo izredno važen. Jugoslavija bo v tej zvezi našla tudi toliko zaieljeno obrambo proti boljševizmu. Moskva ne bo mogla več nadaljevati svoje akcije, ki stremi po širjenju komunističnega doba v srednji in južni Evropi. Končno list s posebnim poudarkom dokazuje, ds bo dunajski sporazum dovedel tudi do znatnega ! olajšanja v odnosajth med Jugoslavijo in i Italijo. Ne samo ob Dunavu, tudi na Je- J I d ranu bo nastopilo sedaj pomirjen je, če j bodo odgovorni državniki znali izkoristiti. 1 položaj in če bodo dovolj odločni, da presekajo dosedanjo politiko m si krčijo nova pota. kakor to s tolikim uspehom dela Nemčija Sfrsrtsort* vihar Tokio, 24. jnrja. AA. Na napadnem Japonskem je besnel včeraj tajfun, ki je preprečil vsak promet. Železniška proga, telefonske in brzojavne naprave in ceste so razdejane. Več sto his je popolnoma uničenih. Število človeških žrtev je visoko. Varšava, 24. julija. AA. Pat poroča: Nedaleč od Damsanavaka v zapadni Poljski. ! sta trčila skupaj dva vojaška avijona. | Ubit js Ml pilot —*-* »-*-*•« «--**— -edi- t I a. pada* | Kako živi in se šola naš kralj Polog marffiveca učenta goji tudi sokolsko telovadbo in vse vrste sporta liSndsai, 24. julij. AA. Londonsk, >Daily Ma-il«, ki izhaja v dveh milijonih dnevno, je priobčil v svoji včerajšnji številki krasen članek o Nj. Vel kralja Petru II. Članek je opremljen s najnovejšo sliko jogosloven-skega vladarja. List piše med drugim: Mladi jugosloveosfei vladar, ki je moral zaradi tragične smrti svojega očeta prekiniti šolski pouk v Veliki Britaniji mnogo prej. kakor bi bil to sicer storil, ima v dvorcu na Dedinju vse možnosti rednega dijaškega življenja. Dobro ve, kaj m> pravi podrejati se stroffi disciplini svojih učiteljev, pripravljati vsak recer svoje čolske naloge, zabavati se na zraku in soncu, a tudi v najelatsšem vremenu in igrati oh vsakem letnem ča*u nogomet s svojimi šolskimi tovariš. Ravnatelj in osem profesorjev zbranih \7 rseo krajev Jugoslavije. skrbe za šolski pouk in vzgojo ml^doga-kralja. Pouk se vrš-i v mali hi«tioi na dvor skem posestvu na Dedinju. Po končanem pouku se kralj vrne v svoje prostore v dvorcu, kjer dela pod nadzorstvom svojega skrbnika. Kralj Peter se ravna po rednem £o'ske*n pouku svojih vrstnikov, glavni predmeti pa &o srr^koriTvateki jezik in književnost, angleški. francoski in nemški je«ak, ma tematika, geometrija in firika Trikrat te deneko ima telovadno uro z enako starimi člani Pokola, ki je na.cinrnlno 7drtiženje za posapeševanje telesne vzsoj«». V okoliH dvorca ni Dedinju so ■, idil velik hai^n. kjer kralj plava, igra waterpolo m se potaplja. Pozimi se kralj tod drsa in iera s svojimi tovariši hokej na ledu. Kralj ljubi skoke frer ovire in je v tem i?redno spreten. Prav tako odlično plava. t«ka cross eotmtTV in igra vse igre z žogami. Ker živi kraljevska rodbina poleti na dal matinski obali in na Blede, oh vzpo^ju .Tu lijskih planin, se IsKko kralj Peter kopa na Jadranu ali v Blejskem jezeru. Tu se more r družrn it z odličrini uspehom. Kralj Peter in njecrov hrat Tomislav imata za vxsrr>jife.ija odljo.nega in razummftfra Angleža Charl^sa Pa ročka. T/ist objavlja naao več anekdot \r. žTvlipnfa kralji P*»tra TT. Kaj se dogaja v Abesiniji Italijani poročajo o napredovanja okupacij«, dmsi pa o hudih napadih Abesinccv Pariz; 24. julija. AA. Današnji /Excel-siorc javlja iz Dzibutija, da tamkaj ni mogoč preveriti poročil o bojih okrog Adia A bebe. Prav tako ni mogoče dobiti podrobnih poročil o pravem položaju v abe-sinski prestolnici. V Džibutiju pa govore že tedne o tem, da je bi vsi abesinski posLa-nik v Parizu Tekle Havarijate dobil od cesarja Haileja Selasija nalog, naj v pokrajini Harar in vzdolž železniške proge .zvede pogoste napade, če bi Abesiniji v ženevi ne ustregli. Načrte za napade je sestavil osebno Havarijate z dedžasom Imrujem. da bi oslabel italijanske sile s pogostimi četniakimi napadi. Raz Imru se nahaja po teh poročibh v pokrajini E>oria. Pravijo, da je sss Imru poslal dedžasma^a Makonena v Lzmdon, da bi dobil od negusa potrebna gmotna sredstva za vodstvo bojev v zapadnih krajih Abesinije. Ti hoji ae bodo začeti, kakor hitro se dedžasmač Makonen vrne S potrebnim vojnim materijalom, ki ga namerava pripeljati čez Egipt in Sudan. Adfcs A beba, 24. julija. AA. Štefani po- | roda: Gete gene^^tla Geloaa so zavzele Me- tugaferso v pokrajini Sidarno. To mesto so zavzele po težkem trodnevnem maršu slao zi kraje, ki so brez poti in brez ceet, tn skozi goste gozdove. Rim, 24. julija, o. Po službenih porociun iz Adis A bebe se vojaške operacije v Abesiniji zelo intenzivno nadaljujejo. Italijani prodirajo v še nezasedene kraje v šestih kolonah. Okupacija napreduje le polagoma zaardi hudega deževja. V Sidamu in Gm£ operira vojska generala Geloaa. ki je ns Negelija prodrla že 100 km daleč proti se-verozapadu in v zadnjih dneh zasedla važno postojanko Metugaferso. Prodiranje je trajalo cele tri dni. Kolona ni naletela nikjer na nikakršen odpor. V hararski pokrajini je vojska generala Nazzija zasedla Gravo, v gorovju Pari Mu-lati. Prebivalstvo je italijanskim vojaškim oblastem izročilo 25 strojnic in 15O0 pusJc. Italijanska vojska Ima sedaj kontrolo nad dolinami rek Dorbe Dungane, Sagate, Nn-nrae.. Burke, Madže. Meobele tn E71 Ftera. Operacije se izvajajo povsem po načrtih generala Grazianija Avstrijska aniiiesti]a Kdo ]c vse poiiiiSoieea — *tfai jfcttpfan« potttfCaaili ob#o|cnccv DonaX M julija, r. Snoči je bil objav, ljen ukaz o amnestiji, ki jo je napovedal že 11. juli js v svojem govoru o avstrijsko-nemškam sporazumu zvezni kancelar dr. Sfhnschnigg. Pomilostitev se nanaša na vse politi dne obsojence brez razlike na njihovo strankarsko pripadnost Amnestija je razdeljena na štiri skupine- Prva skupina obsega pogojni odpust preostale kazni za one. ki so bali zaradi političnih deli k tov ali iz političnih nagibov izvršenih kaznivih dejanj oh. sojeni. Draga skupina obsega usta vi tov vseh kazenskih postopanj zaradi političnih Oelnttov. Tretja skupina obsega ustavitev postopanja proti vsem. ki so bili soudele-ieni pri znanem julijskem puču, četrta skupina pa one, ki so bili še pravomoćno »b-eojeni. a kazni še niso nastopili- Onhn političnim obsojencem* ki so bili obsojeni na kazen do 10 let ječa, se od po- j Sea vsa kazen. Pri onih obsojencih, ki so j obsojeni zaradi političnih deMktor v otsbb m krvavimi zločini ns kasen do 30 lat jsea. se kazen odpusti, v kolikor ne gre at osebe, ki so kršile svoje uradne dontnojM ah' vojaško priseeo. V 13 primerih so bali po-milososni tndi taki obsojenci, ki so hA obsojeni na dosmrtno ječo. Takih orisojsnesv je bik> skupno 45. Pomilososni so hfii nadalje oni, ki mo bati obsojeni zaradi nasesti orodja in eksploziv v zven s potiti. Snimi nagibi. Le par obsojencev, ki aa» namenoma ograiaii človečka življenja, m atlo pomiVosČen ih. Na podlagi te amnestije bo UpuSčeuih ▼ Avstriji iz zaporov in jetnisnic e^rro^ mono ljudi Po nradnem komunikejn ostane zaprtih le se 224 političnih obsojencev. Med pom ilosčenkni sta tudi dunajski župan dr. Seitz in bivši dunajski pohctfski svešnšk SteinhSusL dozi m dr. RhVelen ni hfl d>-ležen amnestije. lUHHI SUIVMUI na^n^Bna^asv^a ar nvaaialvasjs>na^nar^4 Bnifss|iiita, M. julija. w. Včeraj popoldne se je dogodila na eni najbolj prometnih ulic Budimpešte strašna nesreča. V bližini vzhodnega kolodvora se je zrušila fronta štirinadstropne hiše, ki so jo ravno popravljali ter je pokopala pod seboj do sedaj še neznano število oseb. naaš/ilirtUa, 94. jnttja. w. Prvih 12 smrtnih žrtev strašne nesreče so se popoldne potegnili ispod ruševin. Stanje ranjenih je zelo resno. Končno stavno mr4v in na še do sedaj niso mojab' ugoSovrti, ker so asorasr usvfHi revevasna oeaa zaraoi ne- SiVFvvaHK vir• 9vOpasnnW!aV6 Beograd; M. julija, p. Beograjski netite nekaj dni obširno poroča je* o sferi ginekologe dr. Panoe Stoj a novica Doslej se je bavila a to afero beograjska policija. Danes pa je prevzel preiskavo sodnik preiskovalnega sodišča. Dr. Stojanovič je bil »rotiran in so ga oddan' v preiskovalne zapore. INOZEMSKE BORZE Onrtn, M. jnUja Beograd 7. — Pari« 2033», London 15.32», New Yor* M«, Bruselj 5i.«5, Milan 34.10. Madrid 4190, Aansterdam 207.«), Berlin 138. IS, Dunaj 37-50, Praga 1Sj6S, Varšava ar.lD, Boka- -SaJL. »SLOVENSKI NAROD«, petsk, 84. julij* IMS. —■----------------------------------------------------------■------------------------------------------------------------------ ______________ Največje mezdno gibanje pri nas Začelo *e |» ▼ tctatltei isWhtstr*Ji, k|~ !• up^hMga gfcrsg 13.000 delavstva Izbijana, 24. julija. Mezdno gibanji stavbnega delavstva je vsaj aačaojsn končano, snosio ne je pa mezdno gibanje tekstilnega delavstva, ki je nedvomno največje pri nan po Številu de* lavstva in obratov. Tekstilna industrija se je pri nas zelo naglo razvila po vojni, da se vsiljuje celo naisei, da ta razvoj ni bil naraven. Tako je hik> L 1926. pri nas zaposlenega okrog 5000 delavstva v tekstUnin obratili, letos pa ga je že okrog 13.000, s pletilstvom vred pa okrog 14.0O0. Za razvoj tekstilne industrije pri nas so bili ustvarjeni ugodni pogoji: cenena delovna sila in zaščitna carina na tekstilne izdelke. S tem si lahko vsaj delno razložimo, da se je tekstilna industrija tako razmahnila pri nas bas zadnja leta, ko je v drugih državah preživljala največjo krizo. Letos januarja je bila v Beogradu anketa centralnega tajništva delavskih zbornic, ki Je odkrila zanimive činitelje o razvoju tekstilne industrije v naši državi. Najznačilnejše je nedvomno, da tekstilno delavstvo stalno narašča v odnosu z vsemi drugimi panogami. Tako je bilo n. pr. L 1933 6.66% tekstilnega delavstva od skupnega števila delavstva, 1934 7.97c, lani pa 8.28:1. Povprečno je bilo na področju ljubljanske Delavske zbornice lani zaposlenega tekstilnega delavstva 13.589 in ga je bilo več samo na področju zagrebške Delavske zbornice. Skupno je bilo lani v vsej državi 49.218 tekstilnih delavcev. Spomladi se je osnoval na področju naše Delavske zbornice Centralni tarifni odbor tekstilnega delavstva, ki mu predseduje tajnik Strokovne komisije Jakomin. Ta odbor je imel glavno nalogo, da izdela osnutek kolektivne pogodbe in tarifo za tekstilno delavstvo. Osnutek je že izdelan. Stiliziran je bil na sejah 4. in 7. t. m., 10. t. m. so ga pa že predložili 57 tekstilnim podjetjem v naši banovini, ki zaposlujejo zdaj okrog 12.600 do 12.700 delavcev. Hkrati je tarifni odbor poslal osnutek kolektivne in tarifne pogodbe ban. upravi, s prošnjo, da skliče pogajanja. Po dosedanjih informacijah je večina večjih podjetij za sklenitev pogodbe in delavstvo upa, da podjetja ne bodo otežkoča-la pogajanj. Objektivni opazovalci so mnenja, da je ureditev mezdnega sistema res ruina, ter da je potrebna .splošna ureditev ilužbenega razmerja. Izredno nagel razvoj I tekstilne industrije pri nas nam lahka dela upravičeno skrbi, os upoštevamo, da se je kmečko prebivalstvo v okolici močnih centrov tekstilne industrije naglo proletariziralo ter se je zato znatno spremenila splošna socialna struktura. To sicer na viden m zlo, pokaže se pa krnski, če pomislimo, da s« lahko tekstilni obrati prav tako naglo ustavijo, kakor so se zaceli ustanavljati, če se temeljito spremene pogoji na razvoj tekstilne industrije. Pomisliti moramo, da se vse tekstilno delavstvo pri nas rekruti-ra iz kmečkega prebivalstva. Vsi ti ljudje bodo prej ali slej povsem izkoreninjeni iz vasi ter bodo navezani le na industrijo. Cez nekaj let se bodo že začele kazati tudi neugodne posledice naglega razvoja tekstilne industrije pri nas, čeprav se morda zdaj Še zdi, da v tem ni nič usodnega. Zdaj je še zaposleno delavstvo mlado, čedalje več pa bo izčrpanega ter bo pr.dk) na breme sploSnosti. Pri tej priliki naj opozorimo na važno ugotovitev ankete delavskih zbornic v Beogradu, da umira na tuberkulozi 18.19% delavstva, torej skoraj polovica. Statistika tudi pravi, da si tekstilni delavec lahko kupi za svojo mezdo trikrat več življenjskih potrebščin na Danskem kakor pri nas. Po enotah je razmerje med našo državo In dru gimi državami v tem pogledu sledeče: pri nas znaša mezda v primeri s cenami življenjskih potrebščin 3.16. v Italiji 2.05. na Madžarskem 3.42, v Avstriji 3.55, na Poljskem 5.36, v Franciji 5.44, v Švici 6.64, v Angliji 6.76, na švedskem 9.69 in na Danskem 10.49. Po osnutku kolektivne pogodbe bi delovni čas trajal 48 ur na teden. Podjetje se obveže, da bo predlagalo nadurno delo po zakonu o zaščiti delavcev le za primer izredne konjunkture, in sicer tako. da ne bo nihče delal več kakor 144 nadur na leto. Delovni čas bo urejen tako. da bo delavstvo imelo sobotno popoldne prosto. Mezde bi bile urne in akordne. Akordne postavke morajo biti tako visoke, da bo znašal povprečni akordni zaslužek stri več od urne mezde za isto kategorijo. Tarifna komisija srstoji iz vnspektoria dela in dveh T'.astop-nikov. ki ju imenuieta obe pogodbeni "tržnici. Po en zastopnik obeh nogodbenih strank je stalen, po enega pa imenujejo delavski zaupniki in podietje. ki je v sporu. I Tarifni komisiji predseduje inspektor dela. Prav nič si ne nasprotujeta Mava inž. Blondka glede na Članek v včerajšnjem „Slovencu" Ljubljana, 24. jnlija. Glode na članek v včerajšnjem * Slovencu« nam je poslal ■**■ * fltasflrn Kloude-k naslednjo izjavo: Kn &e je zadnjič iglasU Pri meni vaš &■ kolega iz redakcije »Slov. Naroda« in me prosil za. moje mišljenje o vzrokih zadnje letalske nesreče pri Bizoviku, sem mu skušal tolmačiti svoje mv/Aranje, nisem pa dik-ftfaat niti napisal izjave, pa je zato prišlo do netočne reprodukcije ki sedaj vzbuja vtis, kakor da je moje gledanje na letenje različno od piedanja šefa tukajšnjega centra dr. Rapeta. Povsem razumljivo je, da bi hilo mofro&e različno gledanje o vzrokih nesreče, ko pa je govora o temeljnih pojmih letenja, je naravno taka razlika ne-mogoča pa jrlode na včerajšnji primerjalni članek v »Slovencu« smatram za svojo dol ž nost napram javnosti, da podam h konkretnim navedbam svoj<* stališče. Bodite tako dobri, pa priobčite to ponovno mojo izjavo, ki vsebuje nekaj korektur po vašem g. re-daktoTJu m^fraviVno reproduciranih mojih mnenj. Na članek v » Slovencu < z dne 23. julija pod naslovom »Drug drugemu nasprotujeta« sem zaradi javnosti, ki je naravno zelo zainteresirana na razčiščen ju vzrokov nesreče, prisiljen podati se sledeče mišljenje. KAKO NAJ LETALO STARTA? Bres dvoma je mojo izjavo, ki je pomanjkljivo v tej točki reproducirana, razumeti tako, da je treba start v megli izvršiti premočrtno, nato pa preiti v blag krog" na levo, ne pa kakor je bilo pogrešno navedeno krožiti, ker kroženje po svoji prirodi zmanjčuje hitrost penjanja v viftno, kar bi baš v megli, kj«r želimo &im prejo prebiti se v vedrino, pomenilo zadrževanje dviganja meeto njega poiepeSitev. Moja izjava svoj Čas je bila v tej smeri, da je skica, ki reproducira tok poleta, pravilna, ker se je v resnici tako iavrSil, ni pa bil pravilen sani let, ker je bil napravljen proti predpisom krog v desno, mesto kakor sem navedel zgoraj. Pod pojmom krožiti pač* ne moremo razumeti ozkega kroženja nad savrhn terenom, temveč razumem pod blagim krogom na levo velik krog. katerega sredino naj bi tvorilo letališče. Pri tem bi dobilo letalo na viskvl. Izjave, da mora letaio krožiti nad letališčem zato, da bi se v primera kvara na motorjih lahko zopet spustilo na letališče skoči meglo, nisem nikdar podal, ker je ranimi jivo, da ▼ megli letalo crm je odletelo, ne more najti nazaj na letaHMe zaradi nevidljrvoeti, razen ako bi imeli opremljen aerodrom z na^odernejgimi radk^nanravanid in bi letala imela odgovarjajoče instrument« sa spuščanje po megli, kar pa je sele v poizsro-sanju in Se ni uvedeno v prometu niti ▼ najnaprednejših In bogatih državah. Kakor vidite, gospod urednik, n* v mojem gledanja na stvar prav nobene razlike napram ti4Hv4 Ar. Rapeta v tem poglede. LETALO JE PADLO — NI PADLO! Po sraaMM mesta, kjer je padlo letelo, lem prfsei do zs^rJJocfca, kako se je to ngo- dilo. Ponovno som pre&ital glede na trditve »Slovenca« izjavo dr. Rapeta in ugotovil, da je on v svojih pojasnilih formuliral le možnosti, kaj se je zgodilo opiraje se na konstantacije, ki so jih priobčili časopisi, ni pa zavzel nikakega konkretnega stališča, kaj se je zgodilo, če izvzamem konstatacijo, da je letalo, ko je bilo opaženo tik nad zorni jo radi pada moglo že znatno spremeniti svojo prvotno višino. Tedaj v prvi svoji razlagi govori tudi dr. Rape o padu, ki pa komentira povdarjeno nizko letenje, ugotavlja, kako je do ev. takega nizkega letenja moglo priti, ne spušča pa se v poslednjo fazo katastrofe to je sekund pred udarcem ob zemljo. Tudi tu tedaj ni niskake razlike v mnenjih. gaj sem jaz ugotavljal konkretno, kako je po mojem mnenju prišlo do nesreče, dr. Rape pa le po jasnjuje in odgovarja na vprašanja, ki so bila javno stavljena na vprašanja, ki so bili napravljeni po gotovih osebah napačni zaključki. ALI SO ODPOVEDALI MOTORJI? Ne vem, zakaj je »Slovenec« navajal tu mojo in dr. Rapetovo izjavo. CHal sem jih Še in še in moral ugotoviti, da sta si popolnoma enaki, razlika je le v izražanju v besedah Jaz sem trdil, da so bili motorji v redu. kar sem ugotovil iz soglasnega pripovedovanja ljudi, ki so trdili, da so motorji najprej delovali kakor navadno, šele potem so začeli naenkrat »nemarno tuliti«. Povedal sem. kdaj nastanejo taJd glasovi in ugotovil, da je to mogoče le pri motorjih, ki delujejo brezhibno. Dr. Rane je rzaei iz iste primere — motorji so močno brneli — in zaključuje, da če bi oiM pokvarjeni. bi &e njihov hrup ne stopnjeval, temveč bi pojenj avaj. Oba tedaj trdiva leto. le da vsak na svoj način to rznaAa m pojasnjuje. ČAS PREIZKUŠNJE NA LETALIŠČU Jaz tudi tu ne trdim nič bistveno različnega od oetega. kar je konstatiraj dr. Rape. Navajam celokupen Čas vse procedure za paljenje in segrevanje vseh treh motorjev, dr. Rape pa govori o gretju posameznega motorja m čisto točno pripominja, da gretje pač traja po vremenskih prilikah pozimi več. poleti manj. če seštejete delovanje vsakega motorja na zemlji, ker so trije, po pet minut, znese to 15 minut, kakor som navedel v svoji izjavi. Tudi ta ni razlike v gledanje na stvar m dovolite, da ponovim še to, da morajo pač motorji počasi delovati totHro časa, dokler rnstrn-menti ne pokažejo pravilne cirkulacije olja, dali je to potem ena ali dve minuti voč aH manj, to zavisi od temperature in dneva, v katerem se motor pripravlja la polet. SOLIDNOGT MOTORJEV Povdarjam, da nisem nikjer trdil, da so ti motorji namenjeni le za potniška letala. pač pa sem povdarjal njihovo soKdnost in ekonomičnost. Močnejši motorji bi bili gotovo priporočljivi, toda ugotoviti moram, da bi v danem primeru in pod »ličnimi okornostmi tudi najjačji motorji ne spreaae-nđi situacije* ker letat* s« •**** mmmM kvara na motorjih! VPRAŠANJE PILOTA | Napaka v pHotail je rasvidaa is froneji tacije, da je pokojni Jaroianko krenil pa starta na desno mesto na lava dasi Je po predpisih bilo to zabranjeno. To pogreško je megla le povečala v taki meri, da Je pod vplivom is drugih nepredvidenih okolnosti prišel Jarossnko resnično v tak položaj, da iz njega af as šel več šssOSsl Zakaj je v zvezi s lav in pod tem sa-glavjem citiran stavek w dr. Rapetovo izjave, mi al jasno! Tu gre očitao za namerno zavijanja* ker je namreč citirani dal izjave dr. Rapeta vnet iz onega dela, kjer ja govora o knjigi, v katero mora pilot po poletu vpisati eventoeiae opssaavja. ki siso normalna na letalu ali pri motorjih. Niti s besedico se pa nikjer ne dotika fizičnih in živčnih pilotovih strani. S temi pojasnili je same vsaka polemika v bodoče končana. Upam, da so moje kon-stataaije vsaj deloma v korist uradnim krogioms ki nesrečo preiskujejo m ki bodo izrekli objektivno sodbo. Kapitan korvete V. Kubelka umrl Ljubljana, 24. julija Na letovanju na Bledu je včeraj po daljšem bolehanju nenadno preminil korv. kapitan v p- g. Venceslav K u belka iz znane rodbine Kubelkovih v Ljubljani. Pokojnik je bil rojen dne 2. oktobra 1872. v Ljubljani in je tu Študiral realko. Takoj po študijah je vstopil v mornarico in se kot mornariški častnik mudil tudi tri leta na Kitajskem. Tam je dobil malarijo. Zmagala je sicer njegova krepka narava, vendar se povsem nikoli ni mogel rediti bolezni, ki mu je iipodkopaU zdravje. Sluiil je pri mor narici tudi v svetovni vaai, nato pa se z vsem žarom ljubezni posvetil organizaciji mlade jugoslovenske mornarice. Kasneje je stopil v pokoj, ki ga je preživljal večinoma v Ljubljani. Zadnje čase se je jela spet og'a. sati zastarana bolezen in včeraj ji je podlegel. Pokojni, ki je bil vedno vnet Jugosloven. je bil za svoje vojaške zasluge opetovano odlikovan. Pokojni zapušča eoprogo go- Ali-no, roj. baronico pl. Eggenstorf. tri hčerke. Aleksandrino. Margerito in Kozi, dalje sestro go. Milo Kambičevo, lastnico palače Viktorije na Aleksandrovi ce3ti in dva trata Josipa, kapetana bojnega broda v p., Viktorja, zasebnika v Newyorku in le mnogo sorodstva. Njegovo truplo bo prepeljano dane« v Ljubljano, kjer bo položeno na katafalk v mrtvašnici splošne bolnice, odkoder bo pogreb v nedeljo ob 17. k Sv. Križu, kjer bo položeno v rodbinsko srot.nico. Slava spominu plemenitega pokojnika, globoko užaloščenim svojcem pa naše iekreno soaaije- Popravite storjeno krivico! Ljubljana. 24. julija. Ko je stopila v veljavo uredba o turizmu, smo v Sloveniji l vso upravičenostjo pričakovali, da bodo pripravljene nekaterim iiasim znanim le;^"ccep. in zdraviliščem storjene k ti* ion, da jim je bila odvzeta ugodnost pol o vi one voznine za njihove goste, fcal se pa to ni zgodilo in prizadeti letoviški kraji v Sloveniji že letos težko občutijo posledice tega zapravljanja. Posebno hudo so prizadeti Kranj. Škofja lx>-ka, Kamnik, Novo mesto. Radovljica, Bohinj, Logarska dolina in končno vsa večja mesta Slovenije. Treba bo pa opozoriti me-rodajne kroge tudi na na.k> Dol en jek o. za katero se zadnja leta tako marljivo in tudi uspešno desoja na privatno pobudo. Polževo nad Višnje proro je postalo že pri'ijul>-Ijeno lAtovi^č'4*, kamor prihajajo tudi h južnih krajev letovišča rji. To nafte letovišče mora dobiti sjgodnosi polovične voznice, saj ne smewo ovirati razvoja tujskega prometa na Dolenjskem, kjer se je komaj začel. Isto velja za štnarjetske toplice, ki so svoj čas uživale to u;?odnost. pa so jo pozneje izgubile. Opozorili smo že merodajne krope da je treba to krivico popraviti. Storimo to ponovno in z vsem povdarkom, kajti Slovenija je v veliki meri navezana na dohodke od tajskega prometa, a obubožanost njone-jra prebivalstva j* že tako velika, da bi je ne smeli še povećavati. Razprava o prašičereji na mitnici Ljubljana, 24. julija Strokovnjaki so najbolj užaljeni, če laik posega v njihovo panogo in se še celo dela bolj učenega od njih. Lahko si torej mislimo, kako je bil užaljen nas Hanec, ko so na mitnici dvomili o njegovih rejčevekib sposobnostih. Toda »tvar je še tem bolj resna, ker je nas >uvoznikc mora! hkrati dokazovati, da je dober rejec in da je pujsek lahek. Ta razprava o prašičereji je bila javna, ker ji je prisostvovala res prava množica ljudi, zato smemo o nji poročati. Mož je bil užaljen, ko so zahtevali, da mora posaditi pujsa na tehtnico. Nak, zakaj bi ga vagali, tulko vajja, pa je fertik- S samimi otrobi sem ga redil. Mitničsrji pa so pograbili prase za noge in uhlje, da je zacvililo, kakor da ga koljejo, in so gs postavili na tehtnico. Ta ie ps kumara! so stro-kovnjalko presodili. Samo 20 kg. Ti si kumara, ti- Ti se pa zastopis, kaku se premici rede. No, so rekli mrtničarji toste pa plačati mitnino. Vejeta kaj. gespudje. tu je pa predragu! Nak, tnlku pa ne plačam! Dva din mi dol spustite! Nak, so odgovoriti mitničsrji. puj* je debel in toliko tehta! Postava je postava! Ubogi Ižanee se je praskal na ušesi, natančno tako, kakor opisujejo kmete naši pisatelji- K«i postava, to je vendar prašiček samo nekaj tednovsšsr. Tnlku pa ne plačam. Nak! Pujsek je v tem dramatičnem trenutku >c vedno stal na tehtnici, okrog ee je pa zbra Is množica ljudi kot zasebni strokovnjaki Rasprava je trajala celo večnost, medtem s* je pa s pujskom zgodilo nekaj naravnem odložil je poleg sebe nekaj svoje teže. In zdaj je bila vrsta na Haneu, da je triumfirai Vidite, taku je! Ce se postav držite, pa sii odračunajte, kulku je zde j prašiček lažji-Pa le recite, da fra oejsem dobru futral-Ker je naS junak trdovratno vztrajal pri svo i i zahtevi, so morali mitnica rji posebej ste htsti in odračunati odloženi balast. In to *.• ' posta] precedenčni primer. OBmpifski zvoa vabi! Prekrasni fQm ta zgodo- I vlas dosedanjih olimpiad in reportaža o oaromnih predpripravah aa sedanj* beitloilio OLIMPIJADO ! ! ' Pasag napetega letalskega fBma »VRAŽJI PILOT« predvaja danes ob 19.15 in tl.15 uri ___ VssesJrssakm program, ki si ga nio- . 1 KINO SLOGA, tet SV9S »■*• »zu-datu < Silno neurje W*x «f es si na Dolenjskem Med ggiu€Ujem in treskajijein so se utrgali oblaki Deroča voda ]e napravila mnogo Škode Ljubljana, 24. juldja. Ze snoči so prispele v Ljubljano prve vesti o silovitem neurju v hribih nad Grosupljem prodi Stani vtasi m znani božji poti Sv. Luciji, dooim je bilo najhujše v vaseh Sp. Trifenah. Sred. Trsinah in tu3. jih je zajel« struga narasle Grosupeljščice ter jih nesla s seboj. Groza je obšla vse prebivalstvo gorskih vasic, da so prižgali luči in molili vso noč do jutra, ko se je huda ura polegla in so sp upali pogledati ven-Kudila se |<:m je grozotna $4ika razdejanja: zorno polje je bilo uničeno, posamezne njive povsem odplavi jene. pridelki stisnjeni v Sčavje v kotlnn^h, hiše iz-podjedenc od vode, kozotci m Supe pa podrte in les razmetan daleč okrog po travnik:h. Najhuje je bila prizadeta vas Sp. Trši ne. kjer s*a voda in vihar podrla gospodarska poslopja nekaterim posestnikom, polic p& ie povsem urvičeno in je zmanjkalo tudi krme za sivino. Voda je divjala tudi v d>l ni in lrži se danes razlita široko če/ polje pn Grosupljem. Domačini pnpovedu cjo. da takega neurja ne pomnijo žn cela desetletje. Stična, -i. julija. V gredo ponoe treskati Ln gr mf»ti. se je vlila tako huda plmha. da noben krov ni zdržaJ silnih padavin. OkoJi 2. t ju traj se je pa v Potoku utrtral obtak in te je potok StJonica tako silno narasel, da je bil podoben Savi ob normalnem vod o* ta. jn. Ko je proti jutru nevihta poneliala in voda začela upadati, je obrežje nudilo zelo žalostno sliko. Voda je naplavila, različno kmetje, tako sode, tramov je, utopljene ža vali. orodje^ m o* tove poljske pridelke kd. Čevljarju Baltiču je odnesla vsa drva, prav tako posestniku Grocdniku drva, vorove, tramov je, krompir in drucro. a najbolj j> prizadet upokojenee p. Golnar, ki mu je voda poJp^ mnogih stvari in blaxra. odnesla tudi vpo perutnino in več zajcev. Pa na vt tu je s?oftpodarila tudi po svoje: dane« ne£a ftad-neera drevja, posebno sliv in hruSk. Oško dovani as pa več ali manj vsi p-mesmiki, ki imajo niče ob vodi. Največ je t-pel* SS-»ta, ki vodi do Izvirka. Pod nema j« strelskemu jarku, a ponekod i* sBSSl ni v**. ?.t mo na tej cesti j> po približni cenitvi 88 tisoč Din škode. Sa,] omonimo Se, da je voda tako nena doma prihrumela, da na reševanje orro ženeera hlacra ni bilo mo£ro£e misliti. Ko s<» je pa okoli pol X neurje polr-jlo. se je pa začula truhentn gasilcev. Strela je udarila v Feleč vrhu v neko domačijo in jo upep» lila. Pogrešana turista našli mrtva Ljubljana, 24. julija. Ze včeraj popoldne se je raznesla po mestu vest, da je reševalna ekspedicija nasla pogrešanega turista jurista Vida Janšo m Mladena Miksič* ponesrečena — mrtva. I Včeraj je ekspedicija bratov Erjavskov iskala" pogrešana turista v smeri Gamsovega &kret» in Hudih gTabnov. Naenkrat sta. brata France in Peter z roba nad Gamsovim skretom opazila z daljnogledom v prepadu med jrruščem trupli. Takoj sta splezala po strmini v globino, kjer sta kakih 30 m pod visoko steno Ogel zagledala nahrbtnik enepi izmed turistov, na, robu police sta pa že prej naletela na cepin, zapičen v zemljo. Trupli sta, zelo potoleeni. kar ni čuda, saj sta padla nesrečneža do 150 m globoko in sta se odbijala od skaL Kako se je pripetila nesreča še ni pojasnjeno, najbolj verjetno pa je. da sta zašla v gosti megli in sicer že 10. t. m. takoj l»rvi dan. ko sta ?e mudila gori v planinah. Namenjena na Grintovec sta se zaradi megle vrnila nazaj proti Kokrškemn iOssa. Najbrž«1 je tedaj prihrumela tudi huda, nevihta in Sta zavila pomotoma na levo proti Lesarjem in Hudemu grabnu. Bržčas sta pa km nI u spoznala, da sta saHn, zaradi česar sta se nameravala spustiti ob Gamsovem skreta v nižino. Taro pa jima je kljub opori cepina na mokri travi, ki deloma pokriva gladko steno, spodrsnilo m sta zgr-mela v prepad. Najbrže sta hodila drug za drugim in je na niSi spodrsnilo zadnjemu, ki je potisnil pred seboj tovariša in sta tako DOS skupno omahnila v smrt. France in Peter sta takoj poiskala še ostale flane reševalne ekspedicije, nakar so od^li vsi v dolino povedat, da so JsasO bi Mikšiča, r-tt'SH. ?7 Kamnika so obvestili centralo ?PD v LjnMjsai in pa starše ponesrečenih mla-denioev. Ponesrečeni Vid Janša je Ml rojen 1.1013 v Ljubljani ter je edini sin apelar.ij*»kega svetnika g Josipa Jan?>. TV^jr st-i-ršev žalujejo za njim še tri sestre. Njegov tovariš Mladen NfikšiČ je istih let m je bil rojen v Zagrebu živel pa je pri svoji materi v Cr-nučah pri Ljubljani. Oba, ki sta bila blizu zaključka juridičnih študij, sta bila Mlana J. n. ad. Jadrana in je bil V. Janša do zadnjega tudi agilen član odhora. Pri »kanju v planinah sta pridno pomagala t-udi člana »Jadranac jurist Stane Klemen« ter medici nec Janez Podboj. Prenos ponesrečenih turistov v dolino je v snosi z raznimi težkočami. Trupli l**ži!a globoko v breznu, kamor so na varneje mesto opravili efnkasti krsti, v kateri bodo položili trupli. Predvidoms bi morali spraviti trupli v dolino že do 11. dopoldne, a se ie izkazalo, da to ni mogoče in so dobili do-noidne iz Kamniške Bistrice sporočilo, da bo-«ta krsti v Kamniku Sele okrog 14. Pri reševalnih delih so zaposleni sami bratje Er-avski Upa »o. da bodo mogli spraviti trupli n"o 13. do Žagane pse», odkoder Ju bodo -pravili dalie z vozom do KamniSke Bistrice, kjer rosta blagoslovi jeni. Tamkaf že čaka Ga lakov avtofurgon, ki bo naložil oho krsti r*ori je prispels tudi komitajs. zdravnik dr Pole. tajnik »reskeca načelstva ter ff. Ko j želi kot predsednik reševalne ekspedicije. Akademik Miksi? \fladen, ki se te tragfsno ponesrečil na Kamniških planinah, ne bo pokopan na Črnučah, kakor je bilo jov||eaa Položili ga bodo k večnemu počitku v rod binski grobnici Bernatovič-MiksiC v Ljun. ljani v «>t>oto ob 16. KOLEDAA Danes* Petek, -4. julija katolieanj KiisUss 'DANAŠNJE PRIRKDITV'E KINO MATICA: Zaprto. KINO IDEAL: Pe*eiu gauča. KINU SUHiA; Vražji pilot- KINO LIN ION; Poročila je stojaga šota. DEŽURNE LEKARNE Dane«.- Mr. Bakarčič. Sv. Jukoba trs s\ Pxamor. Miklošičeva cesta 2(1, Oartu«, Moste, Zaloška cesta- SOKOL _ Sokol Ljuhljana-Vie sporoča svojem*, članstvu, da je umrla sestra Marija Korba-nova. POhojno članico bomo spremili na njeni zadnji poti danes ob pol 10. Društvena uprava poziva svoje članstvo, da se udeiezi pogreba v sokolskem kroju, ostali pa ▼ civilni obleki z znakom. Zbirališče članstva ob 18. v Sokolskem domu. Časten epoma s. Kor banovi! Neredno izplačevanje pokojnin Ljubljana, 24. julije-Naši državni vpokojenci ie več let ne redno prejetnajo svoje skromne pokojnine, v zadnjem 6osu pa se i2?p\aćeva.rvj od meseca do meseca slabič. Pri vsem tem pn tare vpokoj^ce brlđM zavest, da Hči krivda •&% v*e corie nalbr/p Iv aonsafil finenčni upravi. Saj ž j ve v Ljubljani rud: vpokojenci ir. drui?ih bano\Hn. j ki se čudijo tovariš-rn |a dravske banovi ne. kajti omi prejemajo pokojnine redi*"* , Tako dobiva \-^elco j en ec in sicer «*aro 1 vpokoienec \7 Ro-fne. ki živi v tjsjaffrnl. rf*dn>f> no nošt '♦ostavljeno pokojnino 7* \ 2. ali vsa i do 4. v mesecu Tsrotako pre ^emav> rfv^-nn ^v€)^y rK»lcomino ^T*okoienc: v Reogr.-dn :-i i« okro/ij druftah finančnih ,rt>ekcii. V B-o^rado tih dobe celo v -dftrio če pade nedelj« na p>rx: dan v "*seeu. Tu je treh* naoravnti red Sj «tcer » ^rv« vra*ii reH doma. saj so hjtdi vpe Voienci Itudie Vi «0 posvetiti «voi curriculum vjtae, b) spričevalom o ju5rc#loverL3kćm držav jan-stvu, O pot rdi'o m. da je kandidat vpi-3an kot r^dni dijak na kateriko'i čVsl visoki šoli. d) spričevalom o imovinskih razmerah, starim največ eno leto. m e) dokazili o študijskem uspehu zadnjega l«=ta; 2. da so njihove imovinske razmere take, da ne morejo brez težav kriti izdatkov za visr-košc« sk| Studij na C škoslo-slovaskem; 3 da navedejo v prošnji ali ž? uživajo kakršnokoli štipendijo ali ugodnosti socijalnih institucij in kat°re take ustanove podporo uživajo št.pendije s? bodo podelile za vts čas štud;ja. dokler kandidat redno študira ter ev. še 1 ali 2 senvstra po podelita absolutonja Originalni razpis na vpog-led v Jugoslovan, sko-češkoslovaški ligi v Ljubljani. Knaf- Ijeva 10 __ Sklepi mednarodne žeJ banke za stroške naših turistov in potnikov, namenjenih v Grčijo, izčrpana. Zato pa grSka hajika ne bo izplačevala bonov, ki bi jih v bodoče predložili naši turisti. — Otvoritev telefona Bohinjska Bela. 11. juii; je bila pri pošti in telegrafu Bohinjska- Be'a otvorjena telefonska centrala. St. e >o77-nfa-oc. — Zmaga zemunskih šahistor. V tekmi za državno prvenstvo med zemunskim šahovskim klubom in ruskim šahovskim klubom iz Beograda so zlagali zemuneki šahisti s 5 in pol proti 2 in pol. ♦ Dve učiteljski mesti na državni »enak i obrtni šoli v Ljubljani. S pr hodnjim šoiskim letom bosta potrebni dve novi učiteljici, ena za krojenje in šivanje oblek, druga za umetna dela (vezenje) Absolventke ženskih strokovnih učiteljišč, ki so vzposobljene za navedene stroke in se nameravajo posvetiti uči teijski službi naj be do 31 t m. oglasijo pri direktorju državne »redne tehniške dole v Ljubljani Oglasijo naj »e tudi kan. didatke. ki imajo prošnje za sprejem v državno službo že vložen? pn banski upravi ali pri minstrstvu za trgovino in industrijo. [ — Naš tvjski premet ia gnej. V marsikaterem pogledu smo se precej daisč za dru glini narodi tako tudi v pravilnem razumevanju pomena tujskega prometa. To, W»> hočemo tu omeniti, ne velja sicre za vse na še kraje, a tudi če velja le za enega, me ramo poskrbeti, da taki pojavi čim prej izginejo. Z Gorenjskega prihajajo pritožb*;, da kmetje v letoviščih in zdraviliščih pogosto razvažajo podnevi gnoj in celo tekočo gnojnico. Vsi vemo, da brez gnoja in gnojnice tudi kruha ni. toda pri v*em spoštovanju do gnoja in gnotnee ne moremo priznati, da delajo prav oni kmetje, ki oboje vozijo mima letoviscarjev. da si morajo slednji zatisKat. nosove. Pa poreče kdo. saj bi si moral tud kmet zatiskati nos, če bi bil tako občutljiv Tako pa ne smemo tnisldi in govoriti, če no čemo odganjati tujcev od nas. Kmetje v '* toviških krajih lahko opravijo taka dela i zgodnjih jutranjih ali pa v poznih večernih urah. Kjer pa kmetje »ami ne uvidijo tega naj ih oblasti opozore, da moramo biti na prani našim gostom priazni in obzirni. ker le tako jih bomo lahko privabili vedno več, ne pa da jih z enojem in gnojnico odg**o a mo. — Zastopstva jngoslo%enskih izvoznih tvrdk prevzame podietje J. Berdah 6l Frčre. Tu ni«, Boite postale 645-15. Rue de l'Anc.ori ne-Douane). Posebno se zanima za apogaj*. no pohištvo, steklarske izdelka, vsakovrstna gospodinjske predmete, predmete za petro lejske svetiljke, svetlobne predmet«- in moderne predm^'e za hišno uporaho kot lestence, p^ci, hiau.ine uaprave itd. — Brezplačnega odmora «. Splitu, na koi-čuli. v Crikvenici ali na Sušaku brezplačna vožnje z aeroplanom m avtobusom na Sušak in nazaj morete biti deležni ali pa dobiti kako drugo nagrado ako recite pravilno nagradno križanko Jadranske straže, kajti krajevni odbor Jadranske Straže v Ljublja ni je razpisal 30 izbranih nagrad za pravilne rešitve te križanke Jadranske straže iro-banie nasrad bo 17. avgusta Kolke za re-ši4ev križanke dobite pri vseh krajevnih odborih Jadranske straže ali pa pišite krajevnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani in priložite 15 Din v znamkah Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani nas na prosa, da objavimo na številna vprašanja, ki jih dobiva od članov in prijateljev Jadranske straže, da more dobiti nagrado vsak. kdor je poravnal Članarino do julija t. 1- ne glede na krajevni odbor poverjenihvo ali Podmladek, pn katerem je včlanjen. Kdor se ni član, more do kraja tega meseca pristopiti in plačati članarino. S tem že pridobi pravico, da se njegova rešitev križanke, ako je pravilna, upošteva pri žrebanju nagrade- — Izlet s prekomornikom »Neptunia« v Pulj in Brioni v nedeljo dne & avgusta. Zvečer v puljski areni predstava opere >0armen (500 sodelujočih). Prijave na izletniško pisarno »Okorn« in Gorjancu. Miklošičeva 15 telefon 20-66. __ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo toplo in lepo vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški slatini Zagrebu, Reogradu in Sarajevu. NaiviŠia temperatura je znašala v Splitu 32. Skoplju 31. LiuMiani 24.2, Zagrebu in v Sarajevu 22. v Beogradu in ariborn 18. v Rogaški Slatini 16 Davi je kazal baro. meter v Liubljani 763 2, temperatura je znašala 12.2 _ Pretresljiva ljuba »'na tragedij3. V Zagrebu se ie odigrala včeraj pretresljiva ljubavna tragedija. V hiši št 50 v Tkalcičevi ul. so našli mrtvo 22-letno služkinjo Anko Da-kič vso okrvavljeno. Pri nji pa je sedel njen ljubček Zvonko Vitek, sedlarski pomočnik iz Zagreta in s; je hotel koncah življenje e tem, da si ie rezal žile na rokah. Policijska komisija je dognala, da sta se hotela Dakičeva in njen ljubček zastrupiti z ogljikovim oksidom, kajti v sobi so našli posodo z ostanki oglja. Dakičeva je imela naro-kah opekline, od tlečega oglja. V zadnjih vzdihljajih je padla s postelje naravnost na posodo tlečega oglja in dobila opekline tudi po obrazu. Vitek je ostal ves dan z mrtvo ljubico v sobi. Videč, da oglje ne tli več in da ne bo umrl, si j"e prerezal na levi roki žiie in se onesvestil. Zavedel se je sele včeraj opoldne Vzrok tragedije je beda. ^ — Redovnica pobegnila z mladim prijateljem. V bolnici železniškega osobja na Dedinju je bila med usmriljenkami tudi 22-letna Emanuela Adamič, doma iz nekega kraja blizu Ljubljane. Zaposlena je bila ie tri leta. Bila je izredno marljiva in požrtvovalna. Bolniki so jo imeli zelo radi. Nesreča je pa hotela, da se je zagledala v mtladega strojnika Stevana Baleta in je sedaj z njim pobegnila. Ne ve »e. kam sta se zatek-a. Najbrž eta odpotovala v Subotico, kjer je Baleta ?daj zaposlen. Iz Ljubljane —lj Kanalska cev, ki bo visela pod mostom. Kanalizacijsko delo pri ustju Grada-ščice je zelo zanimivo, vendar se zdaj tam ne zbirajo meščani v takšnih množicah kakor navadno na cestah kjerkoli zavohajo kaj novega. Zdaj je pač prevroče, da bi ljudje pasli radovednost na cesti. Pri kanalizaciji Trnovega je prišlo do posebnih komplikacij zaradi tega, ker morajo zbiralni kanal priključiti k zbiralniku, ki lezi onkraj Gradaečice. Cev bo torej morala križati strugo Gradaščice, zato delo ni enostavno. Vse li bilo v redu, če bi zbiralni kanal ležal tako globoko, da bi priključek lahko zbetoni-rali na dnu struge. Ker pa leži precej višje si bodo pomagali tako. da bodo pod mostom obesili Htoželezno cev 150 cm profila), ki bo vezala oba kanala v zraku. Most je zdaj zaprt za vozni promet, ker tik ob njem betoni-rajo na obeh bregovih jaška. Tudi to so >uce-ne< zadeve za laike, ki se pa vendar zanimajo za delo. Jaška sta potrebna zato, da se bo na eni strani zbirala naplavina (pesek in blato) v enem. na drugi v drugem jašku se bo pa natekala voda do primerne vi-šine, da bo imela dovolj pritiska za odtok iz priključenega kanala. To je bilo treba zabeležiti zato, ker so nekateri meščani mislili, da se zopet podira most ter da je zato zaprt Trnovo je zadnje čase skoraj odrezano od sveta, ker sta zaprta dva mosta, kjer je bil najživahnejM vozni promet. Zaprt je namreč tudi most ot začetku Opekarske ceste, ki ga že več tednov iz pod kopa vajo- Ker bodo pod njim tudi poglobili strugo, morajo solidno podbetonirati temelje, da bi most ne >obvisel v zraku*, odnosno obležal v Lhib!ranici. —lj Danes &e Ljubljančani ne bodo »postil u. Ribji trg je bil zelo slabo založen, ker prodajalci nooojo tvegati, da hi jim ostale neprodane ribe, ki se zdaj hitro [ pokvarijo. Prodajalci dobro vedo, da je na ribjem trgu ob koncu meseca vselej s.aha kupčija, zato je trg slabše zaloten zadnje petke v mesecu poleti in poz,mi-Izmed momkih rib ao bile danes na prodaj samo sardele (16 Din), nekaj ekus -£*» m $*r±*i (16» m .na..> *ur.a (3*<) Tudi rečnih rib ;e bilo precej manj kakor navadno, a ao jih prodajah po nespremenjeni ceni, Ščuke po 24 Din kg, klina po Iti in postrvi po 40 —lj Na pošti Lmbljaaa 1 (glavna poeta) poslujeta sedai ob delavnikih popoldne od delka za pakete in denar s strankami med 16. in 19 uro. Odšle i dalje (od 27. t. m.) se bo po odredbi ministrstva vršila ta služba v času od 15. do 18 ure. Zaključek blagajne / seveda ob 1730. -lj v oceteije na žegnanje v Štepanjo I vaj. krepan], vas je zdaj prav za prav | ljubljansko p.-ec'nestje toda Stepanjci otia-riejo to ka. ao *i h prijazni, postretljivi in d>brodui!k prtbiva si te lepe vasi v ne po -redni MUini i ;i«bljani* kamor tako radi r.<»dijo Ljubljančan- zlasti ob nedeljah in praznikih V nem^o bo pa v Stepanji va -i žeguanje. šrepanjci nam bodo postregli t bobi pa tud: / drugimi dobrotami, da bo-mm na moč zadovoljni Kino Union, tel. 22-21« Danes poslednjič ob 19.15 in 21.15 uri burka POROĆ2LA JE SVOJEGA SEFA V glavni vlogi lepa CLAUDETTE COLBERT JUTRI: Veliki film junaštva in senzacionalnih zapletljajev „Po krivici osumljen" Velefilm v stilu filma »BENGAU« V glavni vlogi __________KAETHE NAGV —lj Promenadni koncert. Radiofoneka oddajna postaja v Ljubljani priredi v nedeljo 28. t. m. od 11.15 do 13 ure promenadni koncert v oktogonu na palači Kreditne banke. Koncert to izvajala godba 40. p.p. triglavskega pod vodstvom kapelnika g. kapetana 2. živanovića- Spored koncerta bo: Ischpold; Bajrak koračnica, Strauss: Na lepi modri Donavi, valček, Fučik: Marinarella uvertura, Dolinar-Bernard: V zarji jutranji, venček slov. nar. pesmi, Tijardović: Zbor in pesem iz operete »Mala Floramve«. Gleiener: Tz VVagnerjevih oper, Parma: Pozdrav z Gorenjske, valček. Fučik: Florentinska koračnica. —lj Baraka se je sesula nanj. Mizarski pomocnflc Viktor Štrukelj iz Guncelj, za poalen v Perkovem obratu v Slski, je do-poldne zlagal v lesenem skladišču deske, ko s« je naenkrat baraka zamajala in je tramovje zgrmelo ua njegovo glavo štruklja so potegnili izpod kupa lesa z zlomlje. no desno roko, iz katere mu je pogledala kost. Težko poškodovanega mizarskega pomočnika so n^mućoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnico. Z Iga so ponoči prepeljali v bolnico 4-letno lOarinko Ovan. zo. Otroka je na cesti na Igu povozil neki voznik in sta mu *li koles* Čez prsa. Otrok je obležal na cesti z zlomljenimi rebri in notranjimi poškodbami ki so tako hude. da «e je bati za. njegovo življenje. Na Jegličevi c^sti je snoči neznan kolesar povozil policijsko uradnico Jelko Pavličevo, ki ima poškodbe na vsem telesu — Autoizletl: 3. — 7- avg. na Dunaj, 3. — 11. avg. v Berlin. 7. — 9 avg na Grossglockner, 22 — 26. avg. na vsa j?-z?ra Salzkammerguta, Prijave: izletniška pisarna Okorn, Ljubljana. hotel Slon, tel. 26-45. Iz Celfa —c Razpust nemsk« organizacije v Celju. Banska uprava v Ljubljani je te dni razpustila krajevno skupino svabsko-nem-Ške prosvetne zveze v Celju —c Mestni snet celjski bo imel danes ob 18 redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. —c Kron/k* nesreč. Ko Se je vračal 52-letni izdelovalec brusnih kamnov FYanc Plavščak od Sv Roka ob So ti i v ponedeljek z dela domov, je padel in si zlomil desno roko V sredo si je 5-letni sinček kuharice Štefan Dečman j z C;lja pri pad. cu zlomil levo nogo Ko je hčerka delavca Cilem&ka v Trbovljah vzdignila svojega 1 leto starega bratca, je padla z njim, pri čemer si je bratec zlomil desno nogo. Po. nesrečenci se zdravijo v celjski bolnici —c Večerni plavalni dvomat med SK Celjem in SK 'Trbovljami bo 1. avgusta v bazenu v Trbovljah • —c Plavalne tkme Sokolskega društva v Oejo bodo 9 avgusta cd 8. sjutraj da- I lj« v Rimskih tepijcah. Od doseženih re zultatav bo odvisna udeležba Sokolskoga društva v Celju as medlupnih plavalnih tekmah, ki bodo 15. in Iti avgusta v Rogaški Slatini Iz Maribora — Kaj mora je vedeli obiskovalci Mariborskega tedaa? Da bo letošnji Mariborski teden jubilejni, ker bo ie petič prikazal v>e gospodarsko, kulturno in nacionalno življenje Maribora in zaledja. Da bo letošnja prireditev počaščena z najvišjega met>ia, saj Ji bo pokrovitelj NJ Vi*, kraljevič Andrej, v častnem predsedstvu pa so najvišji predstav, niki našega javnega življenja. Da to jubilejni V. Mariborski teden v času od 1. do 9. avgusta L>a velja za poset Mariborskega tedna polovična vozni na. in *icer od 30 t. ul do 9. avgusta, za dopotovanjp ter oj |. do 11. avgusta za povratek. Da morejo iz-venmariborski posetniki kupiti na odhodni postaji aH pri Putniku poleg direktne vozne karte &e železniško legitimacijo K-l.t za 2 l>in Da voznih kart ne smejo oddati, ker velja na podlagi žigosane železniške legitimacije za brezplačen povratek. Da vsak zunanji obiskovalec, ki želi več dni ostaii v Mariboru in večkrat poseliti Mariborski W-den. lahko v slučaju, da ie za vozno karto plačal 15 Din do 25, oziroma do 60 Din, kupi dražjo legitimacijo, ki mu omogoča željeno število obiskov in da posluje za zunanje obiskovalce stanovanjski urad Mariborskega tedna noč in dan ves čas prireditve pri vseh vlakih v poslovalnici Pučnika na glavnem kolodvoru. _ Opozorilo davkoplačevalcem. Dne 15-avgusta poteče skrajni rok za plačilo v HI. četrtletju 1936. v plačilo dospele zgrada-rine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine in družbenega davka ter v I. polletju 1936 v plačilo dospele zemljarme Rentnina po čl. 71. zak. o nepl. davkih zapade v plačilo dne 14. avgusta 1936. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo davke do tega du<>, ker se bo po poteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna iztei a-va ter računali eksekucijski siroSki in zamudne obresti- — Udeleiencem berlinske olimpiade, ruj-skoprometna zveza (Putnik) Maribor opozarja vse udeležence olimpiade v Berlinu, da ne potrebujejo pri prehodu preko Avstrije avstrijske tranzitne vize, Če ©e pri prehodu meje izkažejo z olimpijskimi vstopnicami. __ Pekovski pomočniki in delovni Čas. V nedeljo bo zborovanje Združenja pekovskih pomočnikov v Mariboru, ki se ga bo udeležil tudi tajnik združenja g. Trubauer iz Zagreba. Razpravljali bodo o ukinitvi nočnega dela. Tozadevna uredba je že izdana, vendar pa sSlužbenem listuc- — Z lidartkega edra |e padal včeraj 40-I letni delavec Ivan Hauptman pri novi stavbi Hutterjeve tovarne. Zidar je padel t> m globoko in obležal z zlomljeno levo nogo in desno roko ter hudimi poškodbami na gLavL Hudo ponesrečenega Hauptmana «*o reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnišnico __ Želetniiki apsko|eori in *deve, član; Ljubljanskega podpornega društva (lunsbru-cker), kakor tudi ostali starmi[>okojenci. rent. niki in miloščinarji, se vabijo na zloravaiije, ki bo drevi v Gambrinovi dvorani z zelo vuž-nim dnevnim redom — V ribniku utonil. \ Bistrici pri UsstMfr »u je v plitkem ribniku po nen-reči inonl krojaški mojster Ivan Korner. Ko **o mu prišli ljudje na pomoč, je bil nesrečnež *e mrtev. j Iz Ptuja — Ptujsko bolnico bodo razširili. Ki ko* doznavamo u. taassljivBi vt<>v je banska uprava odobrila kredit "?"P.«^0<"» Din 11 razširitev ptujske bolnico. 7.rr idili bs4i tt^I dosedanjim bolnišničnim prostorom in hiralnico dvonadstropno spravno poslopje, v katerem bodo pisarne in sprejemni«**, lekarna, operacijska dvorma. t^aasvaajeaS jUpravitelja in sckund.irija ter ttsaovasijt sester Poslopje bo najmodernejša in graditi ga začno ■ajhrie v avnu-tu. t tka da bo stavba še pred zimo pod strobo BotrajV ea bo s trm pridobila veliko pr «tOra v starem pssloBjn* ^iPr s**> bod<> dosedanji upravni prostori preuredili v bolniško sobe. — Med nevihto, ki |e divjala v torek zvečer, je strela udarila t url i v poglopjf posestnika Vodnjaka VI .dlmirja ni Mo>*n«in vrhu. K sreči je imelo poslopje strelovodi, po katerem jo strela švignili v 'o-mljo. \a pravila jo le tri luknje. Strela jo rf-gtl po tleh domačega otroka in s!n/Mnjo. ostali pa so prefsfnli nekoliko *tr.»hu. — Iz državne službe, ^re^ke^mi kmet i j-sketM referentu v Ptu.m lo dod^lj^-fli kot j>omoen'k stroko\"ni ae^slj T van Breko«la znaša 30.00«) Din, ki je deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se Je ne ve. — Iglo je požrla. V ptujsko bolnico iu> pripeljali Pilotno služkinjo Veroniko Ba mut iz Ormoža, ki je [mj utsreči pogoltnila iglo. S tužnim srcem javljamo, da je danes na svojem letovišču na Bledu nenadoma zaspal za večno moj srčno ljubljeni soprog, oziroma oče, zet, brat, stric, svak in bratranec, gospod (Uenceslav tfCubelfca horvetni kapetan v p., ime ji tel j raznih redov in odlikovanj in hišni posestnik v Ljubljani. Blagopokojnikovo truplo bo prepeljano z Bleda v Ljubljano, kjer bo položeno na mrtvaški oder v mrtvašnici splošne bolnice. Pogreb bo v nedeljo ob 17. popoldne v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v torek ob 8. v sv. Petra cerkvi. UJMA KUBELKA, roj. baronica PACHNER pl. EGGENSTORF soproga, AjLEKSANDRINA, HARGERITA in ROŽI, hčerke. Baronica ALEVA PACHNER pl. EGGENSTORF, vdova dvornega svetnika, tašča, HENRIK baron PACHNER pl. JOSIP KUBELKA, kapetan voj. EGGENSTORF. vladni svetnik, £^£gbSg&<£££ FRANC GORNIK, vi. svetnik, bratje, svaka, MILA K\MBIC, roj. ■DHBJM HANN1 KUBELKA, svakinja, posestnica, sestra. LJUBLJANA, \VTEN. NEW YORK in VOLKERMARKT dne 24. julija ^J6. a ^v>^ ">j>-/ l^~i lX>-i pga >*S-/ !XYr/ >n>T/ iX>^/ W-^>^5 iXr~i »5 '*<& Dšw SAi ^ '>^/ U^5/ >*3 ^-x > MALI OGLASI >eaeda 0JM) para. davek Dir a.— osseda i Din. oaveK a Din preklia ^a pismene odgovore glede maiin glasov yt urana prtiotit mamlro — Popustov ss tnale 3j?iase ne priznamo LAHKA LETNA OBLAČILA buret kaša. lister in damske športne hlače v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri Pr«. skerju. Sv. Petra cesta 14. 6. K. KLi SEJE juuuukAi- \kk RESTAVRACIJA BRISKI Jezici, vabi avtonaobiliat«. moto-eikliate. posebno avtotakeijo z mbilantom Pavlom Steletom na pristna etajerske in dolenjska vina in priznano dobro jedačo Jakci in Ančke pridejo ludi na svoj račun. Se priporočata Jakob in Ana Briški. 2073 125233 Besede 90 par davek S.- Din NavnanlAi 8LOVENSKI NAROD«, pasek, 34. jau> 1» Stev. »67 Nov, veličasten trg v Zvezdi Regnlaciia Zvcade }c predvidena 1 e v prihmđmfam furof aciijsii —■ ■ i» iiir— ■ -______________________________________________________________________-----------------------------------------____________ Ljubi jtffcnA. 34. julija- I Merl Zveado, Prešernovo. Selenburjjovo j in WeUbvo \*fcco leži vel!k blok. ki je na , sananji s^ani zarđan s še dokaj l**p;»mi stavbami, rno'jaj pa je natrpan z majhni, mi poslopji, harnkami ^n nerod^mi skladišč, vmes pa je še vse polno 1-epeg* n*»-TT-^bl iene£a sM-vbn^ca sveta. Mestni grad-bA-p»rde potejjnrl 4K m širok in 107 tn đotti trti t: bi se v sfcavb; Mestne Hranil, ^•c*1 krnnča.1 v prehod na Prešp^-no-vo ulico. Povprek pa bi rekla š:rofcia p&saža, k i bi omojjoća-la naiknai.šo zvezo od zgornjega mosi^u na MiMlijuillll trg"j do Knafljeve uH-ce, loi bi zelo razbremenila Prešernovo uttfeSs katere z nobeno umetnostjo ni mogoče Ta-zširit.i rn Wnjlfovo ulico, ki ;o bo tudi treba izravnah. T>i bi tako nasrtali trs dob4 pr*vo ^eprezenf strvno lice, bri ga moraJe na obeh straneh oklepati lepe rri-nad5ttimpne htfe. zidane vse v enotnem slogu 7 lepim.! arkadami v pri-tličju. Zr»o_ traj obeh hlofom-. lci bi ta/ko nastaja na vsaki Strani fa*ga. pa bi bi-le pritlične aH kvečjemu v*^oko-pntlirevorp»d Zvezda bi v bistvu os*«! kakršen >e d^.nes. ohranile bi se *^udi navzlcrime diagonale, kri jih promet po Z-v^zd? TOJHv* zahtev«. Preuredil bi se le sredn-v del. M W s*> tako o-fprl kolikor mogoče prost poa>d na novi trg. TVcd j ihedcrn na trg. na i bi stal tud*- apomen'k k-alvj .Veksandra L in prrzna^i je treba. dts lepšega prostora za t« namen skoro ni mogoče na iti. V 7-vezi s tem naortom je predvidena tu* regulacija Dvornega "trga. ki v veliki ; meri ifpošteva sedanje stanje, fo je "i*;-f^nsk-? raz'fžke sjevernih in iuTir^h zgradih. Ob oboh srfraneh trg<^ bi se 7a pešce napravile stopnjice, srednjii d<4 pa bi bn.^ še vedn-^ prmeren za manjši vozni promet, scrro preuredil Hi se. da Hi HH pogled nanj npik^lifk^o boH este/iče«v T?egxr1acria Zvezde ie predS*idena že v prihpdniem proračunu, irvedba c*i1n4ne-ga naor^a na je odrtoi od tega, s kaVšn:m razumevanjem bodo pnizadeiti lastniki s\*e*a Teševali razmejitvena vprašanja, ki f bodo ob tem nastala in s kasnem raaucne-: vatnjem bo ljubljansko nvsščainstvo celotno i rnnd »prejefei. TA *rg bi bđ za Ljubi ja. no nova privlačna točka, s Mero bi se mogel meriti kvečjemu tnj St. Marka v Ren cika h. zato obstoja opravičeno upanje* da bodo vs^ ki j*m je napredek Ljubija* ne pri srcu, nwd pogdrjvvm in vsak v svojem delokroffu sodeAoraib. i Rosici general Hodorovič umrl V torek je umrl v Pra^ri ru«ki general K. A. Hodorovič, star 78 let. Njegovo nne je tesno pove-zauo z organizacijo oeakoslo-vsak« legije v Rusiji, pa tudi češkoslovaške armade vobce. Pokojni je bil poveljnik kijevskeera vojnega, okrugra in kot tak velik prijalelj češkoslovaških legaonarjev. Pomagal je na vse načine, da se je oborožila m izvežbala CeSka družina in bil je prvi voja^škj dostojanstvenik, pred katerim je ta. ma-tična ndinica Se.škoslpvaSceh legionar jev v Rnsiji v septembru 1914 defilirala. Pokojni je nadriraJ preskrbo čaSkoslova- | akrh dobrovoljskih čet v Kijevu in njegovo de+o je bilo. da so ujeti Ceni in Slovaki v Kijevu lahko odlo/iiH av»tbodilnem pokretu. N"ap'sal je več zgodovinskih del o organizaciji m razvoju češkoslovaške armade. Radiografija v praksi V Ameriki so začeli sistematično pošiljati rad i ograf.cna pisma z odgovori med Nevr-Jorkom in Filadelfijo. Pred sto leti je Mor- ! sejev aparat odtipkal prtif svoje slavne j *What hafth God wroughU (kar je bo-z napisal) s hitrost;o nekai deset besed v minuti. Zdaj pa lahko posije Ameriška radijska družba brezžično 12 000 besed v minuti. Poleg tega ]e pa ha5 te dni izročila prometu dve oddajni posta'i *a slilke. eno v Newyor-ku. drugo pa v FiladeHiji. Na ultrakratke valove 3 m je poslala iz Xewyorka v FHa-l delfijo sliko. Radiozrafskj posnetek rokopisa ni nič posetnega. Toda to je prvi korak k stalnemu trgovskemu izkoriščanju izuma. s katerim lahko recimo trgovci v nekaj minutah izmenjajo pisma in odgovore. Tako je zajamčena piščeva avtentičnost, posebno, če je pismo pisano na roko- Kako velikega pomena je to sa trgovsko življenje, lesi na dlani. Ta izum se bo pa dal izrabiti tudi umetniško in tiskovno. Ima pa eno napako, da namreč ultrakratki valovi ne morejo računa, ti na odmev v ionosferi. Pošiljati jih je treba torej neposredno po površini zemlje, kjer as pa razmeroma hitro izgube. Zato oddaj- na in sprejemna postaja ne moreta biti oddaljeni od sebe bolj. nego cd obzorja do obzorja. Obzorje ss pa da razširiti s stolpi na obeh koncih. Toda praktično pomeni to mejo okrog 50 km- Za večje razdalje l odo pa potrebne vmesne postaje. Zato je tudi v Ameriki se daleč čas, ko bodo pošiljali brezžično tudi novine. Bernard Shaw avtomobili* t Slavni pisatelj rad mameisfa za volamocn zavoro z akce- lcratorjcau »Z sivim plotom ograjena eesta se dviga, pada in se znova dviga. Na vrhu drugega gri Ča zavijete na levo v vas. Peljete se mimo porušene cerkve in prispete na križišče odkoder s> zagledate vrata, vodeča v park Bernarda Sbawa<. Tako se glasi zadnji odstavek tiskanega vodica >Kako pridem iz Londona k Bernardu Shawuc, ki ga pošilja slavni angleški pisatelj svojim čestilcem. Vi, dimo torej, da bi znal Sharar razen knjig m gledaHSkih iger dobro višati tadi avtomobilske vodiče. -- - - - — - ------- ««mAbb Vse je točno. Gost se ustavi v parku, Shaw mu pride naproti. Pokaže mu najprej svoj avto, eokoiadno-rjavi 30 HP Rolls-rovee. — Lap voz — vaklskns veselo — zelo som zadovoljen s njim. Gotovo me boste pred av. tom fotografirali Shaw se da rad fotografi rani tako, da stoji pri odprtem avtomobilu z eno nogo na stopnici. __ Ali folirate pogosto aami? — Zelo pogosto. Toda ne smeli bi mi dovoliti šofiranj*. Sem namreč nevaren šofer. Nedavno sem na vso moč zavodi v steno ga. raze. Zamenjal sem bhl akcelerator s pedalom zavore. To je moja priljubljena napaka. Tudi reakcijo imam zelo počasno — nadaljuje Shanr in seda za volan k drugemu fotografiranju. — Položite levo roko na volan. Počivam je tam prej predno so bile izgovorjene te besede, kar priča, da Shawo-va reakcija ni kako slaba. — Ali vam ne dela težav novi prometni red, luči na križiščih, prehodi za pešce, raz- lična znamenja itd? — Niti najmanj, ker se sploh ne zmenim za nje. Shaw spada med one redke Angleže, ki jih mora vse respektirati in njegovemu avtomobilu se mora prometni stražnik spoštljivo umakniti. Ima znamko Roll^-rovee, ker je voz bogaHih ljudi. Takoj drugi dan. ko je kupil avto, *o priobčil j nedeljski l«u članke, v katerih so ocenili Shawa na 400.<*)0 fiterlingov. Shaw odkrito priznava svojo slabost in se primerja z damami, ki sede boga. to okrašene z demanti v gledaliških ložah in se ne razumejo ce na opero ne na dragulje. Z žalostjo v srcu <5e Shavs- spominja s^ojfcga prvega voza Lerraine-dietrieh. Nerad se je poslovil od njega. Najbolj mu je manjkalo, da so pri novem avtomobilu pedali drugače razmeščen L Zano menda tatko pogosto zamenja zavore z akeeleratorjem — Kolika škoda,__pravi 80-letni pisatelj, — da avtomobil ne vzdrži večno in da si mora človek kupiti novega bas ko je £e najbolj vajen starega. Ko sem bil v Ameriki, sem se peljal z nek m milijonarjem v njegovem avtu- Voz je bil zelo udoten in vš->č mi je biL Vprašal sem ga. koliko je 3tar. Osemnajst let, se j« glasil odgovor. — žena ga ni houela zamenjali za drugega. — Kdaj ste začeli prvič kotirati, gospod Shaw? __ 2e leta 1906. Ne spadam med pionirje avtomobilizma, vendar e-em pa mnogo vorcil. Sam se Čudim, ko ae zdaj spominjani na to. Prepotovali smo tudi Afriko brez najmanjšega rezervnega dela. Ce bi se nam bilo v pustinji kaj pokvarilo, bi bili najbrž Se sdaj tičali tam- Had sem se voztl v inozemstvo, zlasvi na evropski kontinent Moja strast je bfla voziti preko visokih prelazov, kakor js Štel vio Pa«s in drogi. Shaw je odvede! gosta Se v srwoj prilfnblie-ni kotiček na vrtu. kjer dela. To je lesena um v senci dreves, v nji stoji kovinast naslanjač in zložljiva mižim, na nji pa pisalni stroj s pripravljenim papirjem. Sbaw ni samo navdušen avtotnortliet nernveč tudt spreten fotoamater, ki sam razvija svoje slike in filme. Gost se je pripravljal k odhodu. Treba je bilo obrniti avto na razmeroma ozki eesti. S čudaško radostjo je sledil Sharw šoferjevim težavam in zdelo se je, da se mu je zasvehil v očeh Žarek razočaranja, ko je avto že stal nasproti vratcem. Starec ima se vedno rad kaj zelo razburljivega. Menda mu je bilo tisti hip zaL, da šofer ni zamenjal zavore z akceleratorjem. Planine niso nevarne — ne bojte se nesreč LjubljttUL, 24. JbH)b. V apiou.em prevladajo napačno mnenje, da so nesreče v planinah pogoste. Ok> nekateri planinci aaana to . verujejo, čeprav mnogi izmed njih niso doživeli Se nobene nesreče ali je niso niti videli. Samo po sebi I se razume, da planinstvo zahteva svoja žrtve ter da je turistika nevarnejša od sprehodov. Vendar pripisujemo nesrečam v planinah prevelik pomen, kar je najbrž se vedno vpliv konservativnega vrednotenja planinstva izza prejšnjega stoletja, ko je bil 5e v časteh pregovor, da gora ni nora, pač pa je nor. kdor gre gor. Preprosti ljudje« ki se izogibajo gora, navadno pri vsaki nesreči obsojajo turisti-ko kot neumnost, ki bi jo bilo treba prepovedati zaradi pogostih nesreč in velikih nevarnosti bi ko se v sezoni pripeti nesreča v planinah, listi navadno obširno pišejo o tem, kar jo vsekakor potrebno, saj pogosto olajša reševalno delo — toda ljudje gledajo vse prečrno in nesrečo preveč podložijo, kakor da je vsakdanji pojav.' To se zdi skoraj neverjetno, če pomislimo, kako silno je pri nas razvita turistika. da se v tem pogledu lahko kosamo tudi z drugimi alpskimi deželami. VesreČe v planinah so v resnici zelo red- ke, kar nam najlepše dokazuje statistika Zal nimamo statistike, ki bi pokazala, v kakšnem razmerju se dogajajo nesreče na poteh samih ali pri plezanju, odnosno na nezavarovanih krajih. Niti največn sovražnik turistike bi ne mogel dokazati, da so planine nevarne, kakor morda misli kdo, ki čita poročila o nesrečah preveč pesimistično raspoložen. In statistika o planinskih nesrečah v resnici preseneča, kajti tudi naj večji optimisti bi misliH, da se nesreč pripeti več. de bolj presenetljive bi bile te številke, če bi jih primerjali s številom prometnih nesreč. Primerjajmo samo nekoliko številki Zveza planinskih društev v na«i državi je štela skupno v vseh planinskih društvih 23368 članov. Preseneti nas, da je planine obiskalo, odnosno se vpisalo v planinskih kočah in zavetiščih v primeri s tem številom izredno visoko število turistov, in sicer lani 154.473. To dokazuje, da je prijateljev planin mnogo več kakor v plan makih društvih včlanjenih planincev. To število pa tudi dovolj jasno kale, kako silno je že pri nas razvite turistika. Seveda pri tem niso všteti tudi planinci, ki niso prenočili v planinskih kočah, predvsem oni, ki so prebili na j planinah samo podnevi ali ki so prsnočfri j v pastirskih kočah, pod šotorom ali so pa delali ture tudi ponoči. I "pošte vati je treba, da se turistika čedalje bolj razvija hkrati z razvojem »mu-čarstva v planinah. Prejšnje čase so bile planine obiskane samo poleti nekaj mesecev, dočim so zdaj skoraj vse leto. Vendar število nesreč v primeri z mogočnim razmahom turistike ne narašča. Marsikdo misli, da se je lani v vsej državi na planinah ponesrečilo kdove koliko planincev, če se ozira na velik obi«k planinskih postojank. Statistika pa pravi, da me je lani ponesrečilo smrtno samo 14 planincev v vsei državi. Te številke ne moremo niti izraziti v odstotkih v primeri z obiskovalci planinskih koč. Od vseh v kočah in zavetiščih registriranih planincev se je torej ponesrečijo na 100 000 obiskovalcev ° planincev. Prei smo pa že omenili, da obisk planinskih koč še ne pokaže prave številke, korl-ko planincev ie obiskalo planine. Nedvomno pa lahko sprevidi vsak že rz teh številk, da je strah pred nesrečami v planinah mnogo pretiran. V splošnem se slika o številnosti planinskih nesreč ne spre-me-ni, č< se oziramo samo na statistiko SPD Vajvečji promet izkazujejo koče 9PD, »n sicer jih je lani obiskalo 87.718. TK Skala pa izkazuje ^ 878 obiskovalcev. V primeri s tem se ie pripetilo rudi pri nas naiveč nesreč v planinah, in sicer je bilo lani IO smrtnih primerov. Najbolj nesrečno leto je bilo 1 10^4. lcr» «« je pripetilo pn nas In smrtnih nesreč. V splošnem ie znano, da se naiv<"<* nesreč pripeti, če planinec nima sprenvl ievalca ati sta pn oba neizkušena ter neprevidna. V resnici bi se d*lo število nesreč še zmani-«ati. Vedno, ko poročamo o nesrečah v planinah, bi morali tudi pisati o v-rroku nesreče. ZH«sti bi ne smeli za-molčati. da se največ nesreč pripeti pri h. fianiu planik. Naglasiti ie treba, da so planinska nota pri nas v splošnem dobro oskrbovana in da so nesreče zaradi slabe poti izjema Pač pm se dogajajo nesreče tudi zato, ker nn turisti preslabo opremiieni m ker ponoči zaidejo s poti, čeprav »o dobro marlcTra.ne. Nesreče na planinah bi ne «m*»!e nikogar odvračati od turistike. pač p& bi nai bile svarilo vsem neprevidnim H lahkomiselnim turistom, ki vprav f^čeio nevarnost trt nočejo upoštevati izkustev m svaril Izkušenih turistov. Solze speče lepotice Miss Patjnris Ma** n*rire.jova. speča lepo-ti*\a (thr^ J^eepinir P»eauty\ kakor ji pravdo v Ohicagu, še vedno spi. 1* šiari leta leži ta lopa mlada Američanka pogreznjena, v spanje, rz ka-tenoca je ne more rsbfte prehod rtfi. Seveda se zdravniki zelo ranima,jo za njo in od vseh atrani prihajajo proučevat ta edinstveni prim eT. Poleer ae^erilfeih prihajajo v Ohieago t»di inozemski zdrav ■ML Znani fcwneos*af akammV dr. Rene Orn-ehe* je rzjaviL da je Onir^jeva prekosđa vse rekorde Istarsrj*. Po njegovem mnenrju bi lahko spala do ssaojih starih V*> ne da bi se na njenem stanja kaj rapr^menilo. Najbrž se je u>w im\^Lmnami\ Že prilagodi trajnemu spanja. NajNnrj Čudno pa je. da ■peča lepotica navzlic španom v*>»ok-ra.t alttSi. kaj se govori okroc nje, torica finskih lepotic se ni posebno dobro odresala, kar je tudi razumljivo, l^gnhla je tekmo s 5 : 1. Edmn in častni gol je zabila mi*« RvTopa. Toda finančni uspeti je ral sijajen j in to je hil tudi glavni namen te svojevrat- i ne nogometne tekme. Andre Theuriet 45 Ima teliti Roman Na1 bo že kakorlool., Jakob se ie že čutil krivega ker se je zatekal k pretvezam *n zvijačam, da bi mu ne bno treba priznati svojega greha. Terezija je prišla do zajčka, da se ji t>e izneveril in srcer nod zelo žaljivimi pogoji. Komaj je zapustita Nizzo. je Jakob že kr>val načrte, kako bi se sestali s to nevarno ženo. Ni se sramoval in izraba je njeno pot, ki jo ie nastopila iz Jjubeani do njegove matere, da nasiti svojo strast. To je bilo grozno. Malo je manikak). da mlada žena, užaljena v svojem ponosu in ljubezni, v svoii pravični jez,- n; zabrusila nezvestemu možu v obraz: Zakaj tažes? Uganila sem vse. nisem tako neumna, kakor misfi5! — Toda njena čista duša. zavest dostojanstva šji strah, da bi ta udarec ne stri uboge Jakobove matere, f je pomagal ohranrrt mirno kri. Da bi ne pokazala, kako strašen boj besni v njenem srca, se ie pre*ns*ssa. kar se ji ;e poznalo na obrazu. Lechaurtre •je imel brstro oko in ni mu ušlo. kako se je obraz mlade žene naenkrat iz-premehil. Spoznal je, da jo je nehote zadel v žrvo ki »naenkrat ie umolknil. FV> zajtrku je zavladala v jedilnici mučna tišina. Lechautre je hi posta! resen ob otožnih pogledih mlade žene ter Jakobovem nemiru in 9oodo^csjnili Kri-srninih pogledih. Sam si je zastavil vprašani: Vražja stresa, kai sem pa storit? Zdi se. da učnkoje mo^e prarjo-vedovatre m vse kakor ledena prha. Slednjič so vstah od mize in šle na verando pdt kavo. Ko so pa ide vse tri dame pospravljat z mize, ie odvede! Jakob svojega prijaftefa na vrt. češ. da morata pokadi cigareto. — Kaj pa pomeni vse to? — je vprašal Lechautre. ko sta bila Že na vrta. — Ali nisem preveč šklepetal. Ido sem govoril vpričo tvcie ženice o tvofc otr stok>všSw na redut^ — Tako je. — ^ odgovoril Jakob trpko. — Vse dopoldne vas nisem mogel odvesti v stran m vam zabičati, da je treba molčali. Po vasem opetovanju dame z rdečimi maki je Teresiia spoznala ženo. na ksrtero je že ljubosumna. Bcjasnih>, ! ki se mu galanten mož ne more izogniti. ! — Ai, aj! Poslovilni sestanek torei. j Pok>žaj je treba poiasnfei, kaj ne? ! — Da. — je pritrdil Jakob. Ker ni ! poznal drugega sredstva, kako zagon>-| všt} si Lechautrovo pomoč, je moral pač obtežitj svojo vest z novo lažjo. — Ce hočeš naenkrat prekiniti vse stike, ti bom od srca rad nomaga«1. Toda napravi tfcemu konec, dragi fant, zareži v živo. v bodoče se pa pazi. Take zadeve se končajo vedno slabo. Vrnila sta se skupaj v salon. Terezija se je bSa ta Čas toliko obv'.aJala. da ni | mogel nihče opaziiti na mi. kako strašen udarec k> je zadel. Da bi popravi svojo jutranjo napako in nepr^vdr.ost ;c na- I peljal dobn Lechautre pogovor n* manj nevarno zadevo, izogibajoč se kočljivega predmeta in obujajoč radostne spomine, ki so zanimali vso rodbino. Prlno- 1 vedo val je o Rochetaille. dražil Kristino zaradi njenega samotarstva. razveselil staro gospo s pohvalo njene perutnne ! in njenega hleva in povedal nekaj komičnih vaških zgodb, dokler se mu ni posrečilo razveselfti Terezije. Odgovar- I jala mu je raztreseno in kazala otroško ' I radost, ko je sfšala Lechaiitra govonti v domačem narečju. Njena prisiloena ve-seuost je premotila Jakoba. MasSBl je. da je porabila na t*s>odno maškerado ali na da mu je vsaj odpustila glavni greh. Vrnil se mu je pogum in veselo ie pri-»trjeval svojemu biv^ema mojstru. In ko se je Lechautre poslovij od dam. je dejal mimogrede svotjemu prijatelju: — Se besedico, Jakob. Veš, da te je bovabil baron Herder nocoi na čai. Pričakovala te bova med osmo in deveto zvečer .. . Oprostjte, dame, da vam odpeljem tega dgana taka| prvi dan po vašem prihodu, mislim pa. da ste utru-iene in da vam bo storilo dobro, če poidetc zj?odai spatL Pri teh besedah se je srečal z globo-knn Terezapmim pogledom. Kot iskren mož se je obrn*! pioč. ker ni imel poguma pogledat?] H nar3^*!v?st v oči Mlada žena je sledila z očmi nemu in svojemu možu. Lechautre se sj izo^bal njenega pogleda, Jakob se je pa delal na videz raztresenem. Vedenje obeh se h ie zdelo sumftjivo. Sporazumela sta se, da me bosta varala, »je pomolila in znova jo ie sprele-tel mraz po vsem telesu, ko se K*, sega-oč Lechautru v roke silila k nasmehu.