Vzgoja k točnosti
Nedavno smo na tem mestu govorili o točnosti ter smo videli, da je točnost dandanes za celotno življenje neizogibne važnosti in da je v Sedanjo dobo splošnega napredka prinesla naravnost velikanski napredek, če primerjamo s prejšnjo lagodnostjo. Saj se radi spominjamo enih časov, ko smo s svojim delom dni in tedne tičali na enem mestu, ne da bi se premaknili le za ped naprej. In se nam čudno zdi, kako hifro, bežno je življenje v sedanjem času. Ako gledamo nazaj, vidimo, da je marsikdo zaradi svoje netočnosti postal pri svojem delu in tudi v svojem poklicu ne-poraben, ako bi ga postavili v današnji obrat. Ona osebna točnost, ki smo je bili do nedavnega vajeni, pa je prišla zlasti v sedanjem času hitrega razmaha in točnega dela skeroda v vse stanove in je postala častna zadeva ne samo posameznikov, ampak celih narodov. Točnost čuti že sama v sebi nekak ponos, da se ves obrat hitro opravlja in vrti. Ta ponos pride tudi na vsakega posameznika in vedno bolj Vidimo, da ne-točneža ne samo ne moremo v sedanjih časih rabiti, ampak, da je tudi že sam sebi odvraten. To, kar se nam je prej zdelo težava, je postalo naš ponos in s tem tudi naše veselje.
Kakor pa zahtevamo točnost od drugih, ker nam je prijetna, tako jo moramo zahtevati predvsem tudi od samega sebe. Lagodnost, lahkomiselnost, počasnost že^ kar težko gledamo. Nestrpni postanemo in odbija nas, kjerkoli jo srečamo in vse naše delo. ki mora
biti dovršeno ob svojem času in nekako po dogovoru, je tudi samo posledica naše točnosti. In to tydi mora biti; kajti v življenju prehaja vse drugo iz drugega in se izpopolnjuje in nekako zatika drugo v drugo, kakor kolesca pri uri. Če ima vlak zamudo, tedaj stoje potniki in gledajo ter se hudujejo, kei nimajo nadaljnje zveze. Polovica dneva je zanje izgubljenega, praznik, h kateremu sp se hoteli peljati, je zanje izgubljen in vse to povzroča jezo in nevoljo.
Če mora biti mož točno pri delu. tedaj mora tudi žena točno pripraviti zajtrk. Ker se šola točno pričenja, mora mati otroke tudi točno tja poslati. Ker je nedeljska božja služba vedno točna, morajo tudi ljudje točni biti. Kjer pa je samo en brezbrižnež in malomarnež, tam je prav tako, kakor pri zamujenem vlaku: nimaš nadaljnje zveze in posledica tega je jeza in zamera.
Zato pa je tudi za družino postala točnost že kar življenjska potreba. Če so otroci navajeni na točnost, tedaj je za njihovo poznejše življenje postavljen močan temelj. Vsak ima veselje nad točnim mladeničem in točnim dekletom in kar je najvažnejše: kmalu imata veselje tudi sama nad seboj. Netočnež je siten, nezadovoljen in čmeren, manjka mu pravega veselja do dela, napredka in do življenja sploh. Netočni človek je vedno tak, da se mu nihče ne upa kaj važnega zaupati in netočna dekle bo pozneje kot žena in mati s svoio družino vred nesrečna.
Pa vprašate: kako pa naj otroke navadimo na točnost? To pa je stvar navade že od zgodnje mladosti. V vsaki družini naj velja za otroke pravilo: zgodaj spat in zgodaj vstat! Vprašajmo kogar' hočemo, vsakdo nam bo pritrdil, da je v tistih družinah, kjer so se otroci brez vsakega ugovora držali tega pravila, res tudi v hiši, v družini, pri delu, pri jedi, pa tudi pri veselju in prostosti, red in veselje.
Pomislimo samo, da je otrokovo telo še vse nebogljeno in prav v rasti in kako težko prenese, če mora zvečer do devetih ali desetih ostati pokonci. Olrokovi slabotni živci tega kratkomalo ne prenesejo. Le poglejmo tega ali onega, ki jemlje svoje otroke na veselice, na izlete, kakšni so ti v ponedeljek zjutraj. Ubogi črvički sede v ponedeljek vsi zaspani z rdeče obrobljenimi očmi v šoli in učitelj ali učiteljica ne moreta nič pravega ta dan z njimi pričeti. In tako je en dan v tednu izgubljen, to pa
Naše gospodinje tako rade segajo po tujih dišavah. Niti v najpreprostejši kuhinji ne sme manjkati popra, paprike, nageljnovih žbic, cimeta itd. Za izvrstne domače dišavne rastline se- pa zelo malo brigajo. Marsikje ne poznajo niti najnavadnejših, ki bi rastle na vsakem vrtu. Dognano je, da tuje dišave, ki jih moramo uvažati za drag denar, niso le nepotrebne, ampak nekatere zdravju celo neprikladne (n. pr. poper). Nasprotno pa naša domača dišavna zelišča niso samo prijeten dodatek k raznim jedilom, ampak so vsa tudi zdravju koristna. Ker je uprav sedaj še čas za setev in saditev teh rastlin, naj naštejemo vsaj nekatere najvažnejše.
Razen soli in masti so razne dišavne snovi neogibno potrebna začimba skoraj vsem jedilom. Te dišavne snovi se nahajajo v obilni meri n. pr. v p e -ceršilju, v zčleni, v poru, v drobnjaku, v čebuli in v č e s -
je že velika škcda. V današnjih težkih časih ti je gotovo že za enega kovača močno žal, če ga izgubiš, dasi imaš še drugih šest. Prav tako pa je tudi z otrokom, ki od sedmih dni v tednu enega izgubi in ga ne more več nadomestiti. Prav to, da so ctrcci redni in tečni, spada tudi k temu, da so zvečer ob pravem času v postelji in zjutraj ob pravem času iz nje. Tako so lahko drugo jutro, četudi so bili prejšnji dan, v nedeljo, na izprehodu, vendar ob pravem času iz postelje, umiti m oblečeni, brez vse hitriee opravijo jutranjo molitev, kakor se spodobi m tudi prav zaj-trkujejo, ter so Judi v šoti pazljivi in pridni. Potem lahko občutijo tu.di blagoslov totne-sti vedno bolj in s tem jim je postala tceni-t že kar druga narava. Seveda pa mora mati v takem slučaju biti sama iotii-a, veslna in požrtvovalna, da svoje otroke navadi istih lastnosti. Vemo pa, da su naše mattre najbolj srečne, če morejo skrbeti za sel"'' ir bodočo srečo otrok.
zelišča
n u. To-ia te rastline prav za prav ne spadajo med dišavna zelišč« v ožjem pomenu besede. Le-sem prištevamo vobče le tiste rastline, ki jih v majhni meri pridevamo jedem zgolj s tem namenom, da jim damo poseben vonj in tudi okus. Najlažje jih bomo pregledali, ako jih razdelimo po dobi njihove rasti v skupine, in sicer v eno-, dvo- in triletne.
1. Enoletna dišavna zeli-š č a. Majaron sejemo /arana spomladi na tople grede ali pa tudi na piano. Seme je zelo drobno in ga zategadelj ni treba pokrivati z zemljo. Posamezne rastline ,naj bi stale po 20—25 cm na-lazen. Proti jeseni ga porežemo, zve-žemo v šopke in posušimo v senci. — Koper se kaj rad zaseje sam, ako pustimo doznreti le eno samo rastlino. Zelenje in razcvetja (kobulje) uporabljajo pri shranjevanju (vla^nniu) kumar. Tudi mlado listje radi pndevajo
raznim jedilcm' — Korijander je podoben janežu a;i kumni. Pridevajo ga solati ali tudi v juho. Seme devajo pa v kruh. Prav dobro se da uporabiti tudi namesto kopla. — Šetraj je dišavna rastlina, ki ss tudi rada zaseje sama, ako jo pustimo zoreti. Sicer jo moramo pa sejati vsako pomlad. Ko dorasle, ga porežimc, povežimo v snopiče in v senci posušimo. Šetraj je važen dodatek k bravini. — Erebuijica je peieršilju podobno zelišče. Pri nas jo pozna malokdo, dasi je dober dodatek k juhi in k drugim jedilr m. Sejemo jo spomladi r.a senčne prostore. Krebuljica gre ja-ko rada v cvet. Kdor jo hoče imeti vse leto, jo mora večkrat sejati.
2. Dvoletna in trajna zelišča. Teh je pa mnogo več nego enoletnih. Izvečine so to trajnice, ki enkrat zasejane, na istem mestu vedno iznova c-zelene mnogo let. Omembe vredne so tele: Kumina, ki raste pri nas divja po suhih, brežinastih košeni-cah. Drugod (n. pr. po Češkem) jo pa pridelujejo po njivah kakor pri nas žito. V kuhinji uporabljajo samo seme. — Sladki janež je pri nas dosti Znan. Je to dvoletna rastlina kakor kumina. Sejemo ga spomladi. Prvo leto zrastejo samo listi, drugo leto gre pa
v cvet. Uporablja se za pecivo, ta likerje itd. — Koprc je kopru podoben in se uporablja tudi v iste namene. — Pehtran je izmed vseh dišavnih zelišč menda še najbolj znan in razširjen; To trajnico razmnožujemo s korenikami, ki jim dobimo, ako raztrgamo večje grme. Na mestu ostane lahko več let. Ugaja mu močna, zelo pregnojena zemlja v topli legi. Iz semena vzgojene rastline niso za rabo, ker nimajo nika-kega vonja. Pehtran se uporablja na zelo različne načine. Pri nas so znani pehtranovi štruklji. Pridevajo ga pa tudi h kumarcam, v ocet, na solato itd.
—	Vrtna kadulja ali žajbelj je tako znano di savno zelišče, da bi bila vsaka beseda o njej odveč. Razmnožujemo jo s semenom. — Timijan, ki ga uporabljajo za omake in na razne druge načine, naj bi bil na vsakem vrtu. Ker je zelo skromen, raste tudi na slabih, si*, hih tleh in traja mnogo let na istem prostoru (trajnica). — Poprova meta in melisa, ste dve dišavni zelišči — trajnici, ki naj bi rastmi na vsakem vrtu. — Špajka in vinska rutica ste tudi dišavni zelišči, ki jih ponekod zelo čislajo.
—	K diša vni m zeliščem prištevamo tudi pelin, luštrek, rožmarin, polaj, baziliko, borago, žofran, gorčico, dobro misel in še več drugih.	H.
Nega postelje
Posteljo je treba negovati, če jo aoSemo imeti res čisto, zdravo in pa udobno. Pomladi in poleti, v suhem, toplem vremenu je to delo mnogo lažje nego pozimi, zato je sedaj tudi pravi čas, da vso posteljnino redno temeljito zračimo, stepamo in po potrebi opere-mo. Ne misliti, da se z uporabo postelje umažejo samo rjuhe in morda odeja: tudi perje in žima se s časom navzame nesnage ter postane grda, stlačena in zatohla. Zato je potrebno, da vsako posteljo tu in tri m v daljših presledkih res temeljito in vseskozi očedimo.
Ob taki priliki opereirio tudi žimo in perje, kar pač imamo v žimnicah
in blazinah. Žimo najbolje operemo takole: Zdevamo je v čeber za pranje ter jd polijemo parkrat zaporedoma z vročo vodo in pokrijemo čeber s pokrovom ali z gostim blagom. Tako pustimo žimo pokrito eno do dve uri, da deluje sopara nanjo. Nato odpremo čeber, da odteče voda, polijemo žimo z obilno \relo milnico in čeber zopet pokrijemo. Ko se je milnica nekoliko ohladila, žimo z lokami preniencamo in ožmeino. Potem milnico odlijemo, čeber pa napolnimo s čisto vročo vodo, v katero zopet stresemo žimo. Nato mešamo s palico, da se preplakne, pustimo eno uro, in končno splaknenio še enkrat v
vreli vodi. Oprano žimo razprostremo na veliko krpo ali rjuho in jo posušimo na solncu. Šele snažno in suho razrahljamo (precufamo). Za pranje žime ne smemo nikoli uporabljati mrzle vode, ker sicer žima potem ni več tako kodrasta.
S perjem v posteljnini pa ravnajmo takole: Če smo ga rabili v postelji mnogo let, ga je treba na vsak način očediti nesnage. To delajo v posebnih čistilnicah, vendar ga lahko operemo tudi doma. Pranje perja da sicer precej dela in truda, a s tem si prihranimo lep denar in naše postelje so potem res skozi in skozi snažne in sveže. Perje peremo v pralnici ali na prostem. Oblačilo od blazine ali pernice razparamo na eni strani do polovice in stresemo perje previdno v kako staro, belo oblačilo ali pa v vrečo iz redkega belega blaga (ali mrežo) ter zavežemo z belim trakom. Nato denerno vrečo s perjem v veliko posodo ali korito, nalijemo nanjo tople milnice ter vse skupaj gne-temo z rokami. Milnico večkrat menjamo, končno pa splaknemo perje še v
Hugon Turk, izpr. tržni nadzornik:
Užitne gobe kot
Kar imenujemo v navadnem življenju »gobe« ni nič drugega, kot mesnata plodišča raznih višjih podzemeljskih kož-natih gliv; naše gobe torej niso nikaki sadeži. Pravilno bi jih morali imenovati glive. — Iz ogromnega števila teh gliv, ki imajo v zemlji nitkam podobno in raz-pleteno podgobje, iz katerega čes mesece in leta izraste na zemeljsko površje plo-dišče ali »goba«, je nekaj tudi za človeka užitnih, pretežna večina jih je pa neužitnih, sumljivih in celo hudo strupenih.
Ker nimamo zanesljivih znakov, po katerih bi mogli z gotovostjo razločevati užitne, neužitne in strupene gobe, zato je najboljše, da se držimo samo tistih, o katerih iz lastne izkušnje za gotovo vemo, da niso škodljive. Pa tudi od teh smemo uporabljati za človeško hrano samo čisto
dveh ali treh čistih vodah. Oprano perje v vreči razprostremo, da se suši, tako da privežemo vrečo na dve vrvi, in sicer na vseh štirih koncih. Tako ga pustimo sušiti na solncu ter ga večkrat obračamo. Ko je perje suho, ga zrahljamo ter zopet napolnimo v opra na oblačila.
Za vsakdanje pospravljanje spalnice pa si zapomnimo, da razprostremo, če le moremo, vsak dan posteljnino na svežem zraku, jo prerahljamo ter pu-.stimo tako dve uri. Perje se med tem časom zopet lepo zrahlja in odstrani se slab zrak, ki se je nabral tekom noči v njem. Na ta način se posteljnina vsak dan osveži, da se res dobro počutimo, ko ležemo spat. To vsakdanje delo nas zamudi le malo, saj ga opravimo skoraj mimogrede. Medtem, ko je posteljnina zunaj, gremo lahko po drugih poslih. Paziti pa je treba na to, da blazin ne nosimo naravnost na žgoče solnce, sicer postane perje krhko in se oškoduje tudi tkanina. Ob suhem solnenem vremenu denemo torej posteljnino na prostem v senco.	š. H.
hrmuvo in blago
sveže in mlade, nedorasle gobe, vse dru ge pa rajši pustimo pri miru.
Radi velike nevarnosti za zdravje in človeško življenje so na trgih izdani strogi predpisi glede užitnih gob. In da se preprečijo usodne zamenjave z neužitnimi ali celo strupenimi sorodnicami, je za tržno prodajo dovoljeno le prav malo število užitnih gliv (gob). — V tem pogledu imajo' velika mesta za svoje trge strpge predpise, ki so sicer navadno precej stari, vendar še vedno dobri in zato tudi še veljavni. Tudi pri nas je tako. Na Dunaju n. pr. smejo javno prodajati le sledeče vrste: 1. navadne jurčke (jurje), 2. navadne lisičke, 3. kukmake (pečenke), t tnraznice, 5. mlečne pečenice, 6. mavrahe in 7. bele in črne gomoljke
Dobimo ljudi, ki strastno ljubijo gobe, zopet druge, kateri se pretirano boje vseh teh gliv. Takisto so tudi deljena mnenja o hranilni (redilni) vrednosti teh vsepovsod razširjenih in vsakemu do stopnih rastlinskih delov. Nekateri (n. pr. F. W. Lorinser) so jih visoko cenili in uvrstili med jedi, ki so najbližje mesni hrani radi velike množine dušikovih spojin (beljakovin); drugi pa jih čisto zametu jejo, češ da so težko prebavljive. V najnovejšem času jih znova upoštevajo radi vsebine življenjsko neobhodno potrebnih snovi, t. j. vitaminov.
Kemijsko obstoje gobe iz 21.4—92.7% vode, 1.0—19.2% dušikovih spojin, 0.12 do 1.7% tolšče in mnogo vitaminov; vendar jim manjka skorbutnega vitamina C in vitamina Bs, ki pospešuje prebavo in preosnovo v živem telesu. Vitamin A, ki pospešuje otroško rast, imajo v glavnem samo lisičke. Vse gobe vsebujejo v veliki meri tako zvani protirahitični vitamin D.
Pri presoji gob je pred vsem važno dognati, če niso človeškemu zdravju in življenju nevarne, škodljive, in to tudi ori vseh sicer užitnih gobah, ker posta-
nejo tudi te neužitne in nevarne, če so žt preveč stare, gnile, zmečkane, črvive ali ponesnažene. Zato imajo krajevne -tržne oblasti veliko nalogo in dolžnost, da vestno in strogo nadzorujejo prodajo gob na trgih. Te oblasti tudi določajo vrste gob, katere se smejo javno prodajati.
Za nabiralce gob pa ni samo važno, da nabirajo le prave in užitne gobe, ampak skrbeti morajo za nadaljno ohranitev podzemeljskega podgobja, da tudi v poznejših dobah kaj zraste in se gobe ne zatro. V ta namen se morajo nadzemelj-ske gobe previdno z ostrim nožem odrezati, nikoli pa se ne smejo grobo odtrgati. Tako bomo ohranili za naše kraje in čase prav dober vir stranskih dohodkov in ljudem prav lahko ustrezali z dobrim in okusnim hraniv.om. Znano je tudi pri nas, da imajo posušene (suhe) gobe veliko veljavo kot tržno blago. Za pripravo tega blaga je treba prav posebne pozornosti, tako radi vrste gob, kakor tudi za dobro in posebno snažno pripravo. Tržno nadzorstvo je napram temu blagu silno strogo in to po vsej pravici. Saj so že mislili popolnoma prepovedati prodajo suhih gob.
Kako razmnožimo vrtnice
janjem novih vrst s pomočjo križanja se pečajo le poklicni vrtnarji in vrtnarski strokovnjaki. Pa vsakdo more razmnoževati in odgajati vrtnice sam in sicer tako, da jih cepi ali potika. Z ozirom na način razmnoževanja delimo torej vrtnice: v cepljene (cepijenke) in potaknjenke, ki se imenujejo tudi -vrtnice žlahtne korenine. Važno je, da so vrtnice potaknjenke po svoji rasti, lepoti in bujnosti manj vredne od cepljenih. Ker ta način razmnoževanja (potikanje) zahteva tudi precej pazljivosti in nege, ostrine za ljubitelje vrtnic inero-dajno le cepljenje in sicer: okulacija ali cepljenje na oko in pa pripehovanje.
V novembru, tudi že v decembru, če je zima mila in brez snega, ali pa v zgodnji pomladi, predno sipek prične brsteti, nakoplji divjake. Izberi samo lepa, ravna, zelena ali rdečkasta dvoletna stebla, ki
imajo malo trnja in jim lub ni krastav a«t ranjen. Cim lepše izkoplješ divjak, cim več korenin ima, tem prej in lepše se oo oprijel in ukoreninil na novem mestu. Ne sadi divjakov, ki nimajo korenin, ampak ravno debelo koreniko, ker bi samo hirali, borili se za svoj obstanek in bi za požlahtnjenje sploh ne bili sposobni. Ne reži korenin; samo ranjene in zlomljene korenine z ostrim nožem gladko odreži nad rano. Močno ukoreninjene in bujno rastoče divjake cepimo lahko od konca maja pa do konca avgusta. Divjaki, cepljeni v času od maja do konca junija, po-ženo še isto leto in navadno tudi cveto — to cepljenje se imenuje cepljenje na živo oko. Julija in avgusta meseca cepljen divjaki poženo šele prihodnjo pomlad. - -Žlahtno oko se samo oprime in zimo tal.o rekoč prespi. Zato se to cepljenje imenuje cepljenje na speče ali mrtvo oko.
Kako okuliramo ali očesljamo? Najprej se prepričaj ali je divjak sočen. Pri vrhu inu z nožem prereži lub in poskušaj, ali se da odločiti od lesa. Če je divjak sočen in sposoben za okulacijo, se da lub lahko privzdigniti, izpod luba se po-cedi sok. Ne muči se z nesočnimi divjaki, ker na njih ima zlasti začetnik prav malo uspeha. Da bi divjaki bili sočni,, jih štirinajst dni zalivaj in šele potem jih cepi. Sočnemu divjaku prereži hib v obliki velike črke T. Večja vzdolžna zareza je dolga 2 cm, a povprečna je krajša. Pazi pri tem, da z nožem po nepotrebnem ne režeš v les. Sedaj z nožem previdno privzdigni lub ob dolgi zarezi in s tem je podlaga gotova. — V levo roko vzemi žlahtno mladiko (cep), s katere hočeš vzeti žlahtna očesa, tako, da je tanjši del obrnjen k tebi, poreži listje a peclje pusti, nastavi ostrino noža 1 cm pod očesom in ga mirno odreži z nekoliko lesa in luba vred. Odrezani žlahtni del primi za pecelj in ga s pomočjo noziča s prsti druge roke potisni v vzdolžno zarezo na divjaku tako, da ga divjakov lub na obeh straneh deloma pokrije. Sedaj požlahtnje-no mesto prevezi z volno ali ličjem pri-čenši na spodnjem kraju. Poveži sicer čvrsto a ne premočno, da se niti ne za-grizejo v lub. Žlahtno oko bodi obrnjeno navzgor. Če hočeš imeti veljko uspeha, upoštevaj sledeče: cepi hitro, ne prijemlji cepiča na odrezani ploskvi ampak za pecelj, ne cepi v vetrovnih, deževnih ali prav vročih dneh, ne uporabljaj slabotnih pa tudi ne že brstečih očes.
Drugi način cepljenja — pripeli o vanje ljubitelji vrtnic premalo poznajo in uporabljajo, četudi za očesljanjem nič ne zaostaja; ampak ima pred njim še celo velike prednosti. Na ta način moremo cepiti tudi nesočne divjake, cepljenje je čvrsto in zelo uspešno. — Zareži divjak povprečno malo navzdol v les; 2 cm in pol, nad to zarezo nastavi nož in prav mirno odreži od divjaka vzdolžno ploskev z lesom in lubom vred in jo odstrani. Sedaj pa z žlahtnega dela odreži ravno tako dolgo in če mogoče ravno tako široko in debelo ploskev, pa jo prenesi na divjako-vo rano tako, da se žlahtni in divjakov lub ravno stikata. Če sjta bila divjak in
žlahtna mladika enako debela, se iub£ stikata na obeh straneh. Navadno pa bc odrezana žlahtna ploskev ožja — v tem slučaju jo postavimo na divjakovo rano tako, da se luba stikata le na eni strani. Žlahtno mesto sedaj čvrsto in previdno poveži in zamaži s cepilno smolo, tako da zrak in vlaga ne moreta v rano.
Ako po štirinajstih dneh žlahtno oke še vedno ostane napeto, zelenkaste ali rdečkaste barve in ni črnikasto in zgr-bančenoj se je oprijelo, osušeni pecelj navadno takoj odpade, če se ga le rahlo s prstom dotakneš.
Ko oko požene v mladiko, razrahljaj vezi, mladiko pa priveži na deblo, da je ne odlomi veter.
Ne cepi vrtnic previsoko, ker je vrtnica po svoji naravi grm in ne drevo. Najlepše so 1—1.20 m visoke vrtnice, na katerih moremo občudovati vse njihovo cvetje, naslajati se ob njihovem finem vonju in uspešno zatirati škodljivce, katerih ima vrtnica nebroj.	c. č.
Ka' moraš vedetš ?
Kako so se nazivale prve radirke?
('BZ03J B^S-IOUIUZ)
Kdo je znašel prve lesene sode?
(ef3[I[Br) TOJBA^ajj) Kje raste najboljša pšenica?
(•TpBUB^ A UI UI3J(S.IJ50 Zakaj začne drevo gniti v sredini? (•istejBisfBU ss| uiei ar .IOJJ '0^2)
Koliko soli je v 1000 kg morske vode?	0u7.1jq1.1j)
V katerem delu sveta še žive divji sloni?	(-itipui u; iJiiJjv A)
Kateri domači ptič zamore piti, nt da bi dvignil glavo?	(-jiajdEz
OOllUBf 8US0U U9Z0UIZ 8f .IOJJ 'qO{0£))
Preveč točen. Bolnik pride k zdravniku in toži, da ga v prsih bode. Zdravnik ga vpraša, v kateri okolici je najprej začutil bolečine. Mož odgovori: »V okolici kolodvora.«
Iz inoi-ja. Na ladji se je vozil zdravnik, ki je vse bolezni zdravil z vodo. Nekega dne je padel v morje. .Mornar je pritekel h kapitanu in zavpil: »Gospod kapetan! Zdravnik je padel v svojo omaro za zdravila.'
Virgilij:
Jezusu p ii ijs&.^u neso...
Zvon prepeva. Zvonček pozvanja. Glej, pšenica v polju se klanja. Mak jo vpraša: »Kaj pa je to?« — »Jezusa po polju neso.«
Mak se v svoj škrlat je zapredel, sram ga je, da tega ni vedel, kar. okoli bilke vedo: Jezusa' po polju neso.
Po zeleni gričasti rebri štirje se premikajo Stebr dvigajo visoko nebo: Jezusa po polju neso.
Peti v sredi v dragem na kit ju kakor vigred v petju in klitii.' Solnce nosi s-prosto roko: Jezusa po polju neso.
Virgilij:
P/esvsšcs froflcr;
Presveta Trojica, presveto ime: pri Tebi se trudno spočije srce. Kdcr nima jih bratov kdor nima sestra: pri Tebi jih najde, pri njih je doma. Kdor nima ga doma. Ti mu ga zgradiš; za senco nad domom postaviš mu križ.
Marljivi učenci
Kleant, mlad Atenec, je bil izza svoje mladosti prav trde glave, vrhu tega še telesno slaboten in malokrven. Navzlic temu je pa silno hrepenel po vednostih, in naj ga je učenje še toliko stalo.
Ob tistem času je živel v Atenah moder mož, po imenu Ženo, ki je od tega
živel, da je poučeval mlade ljudi o modrosti in v čednostih.
Silno rad bi bil hodil tudi Kleant v šolo k temu modrijanu, toda-od česa naj bi bil živel, ko se je pa prehranjeval le z delom svojih rok? Če bi pa postal delavec, ne dobi časa, da hodi k modrijanu v šolo.
Toda Kleant si je znal pomagati. Podnevi je hodi! k modrijanu v šolo, ponoči pa je nosil nekemu vrtnarju vodo in neki ženi je mlel žito na ročnem mlinu. Na ta način si je vsako noč toliko prislužil, kolikor je rabil naslednji dan za prehrano — in čudno: postal je celo zdrav in krepak.
To je vzbudilo pri njegovih tovariših veliko začudenje. > Od česa se živi?« so govorili, »ko ga vendar ves dan ne vidimo pri nobenem delu.«
Eden izmed mladih ljudi je celo šel in Kleanta zatožil pri sodnikih, češ, da je dobro rejen, pa ga vendar nikoli ni videti pri delu.
< Sodniki so ga poklicali predse. Ko je Kleant slišal, česa ga dolže, je pozval vrtnarja in ženo, pri katerih je delal, da sta izpričala, na kak način se mladenič preživlja. Sodniki so bili o toliki uka-željnosti Kleantovi tako ganjeni, da so soglasno sklenili pokloniti mu dragocen dar.
Demosten, tudi mlad Atenec, bi bil zelo rad postal slovit govornik, toda od narave ni imel daru za to. Močno je namreč jecljal in črke »r« nikakor ni mogel izgovoriti. Ime! pa je še tudi zelo neprijeten, hreščeč glas in slaba pljuča. Pripoveduje se, da je imel vrhu vsega tega še slabo navado, da je pri vsaki tretji besedi skomignil z ramo. Vse to so bile seveda zelo velike napake za takega, ki je nameraval javno nastopati pred ljudstvom in mu govoriti.
Ko je Demosten nastopil prvič, je zelo slabo opravil: poslušalci so ga iz-žvižgali. Vsakdo drugi bi se bil dal opla-šiti, toda Demosten je trdno sklenil, da
hoče postati dober govornik, naj stane kar hoče. In postal je.
Kjer je trdna volja, tam se najde tudi pot. Toda čujte, kaj je započel, da je postal slovit govornik. Večkrat je šel na morsko obrežje, kjer so se v hramu in šumu tepli morski valovi, pa je tam z močnim glasom ponavljal svoj govor, da se je navadil prevpiti tudi morebitno kričanje ljudske množice. Večkrat je vzel tudi male kamenčke v usta, stekel navzgor v hrib in med tekom ponavljal svoj govor, da se je tako silil izgovoriti vsak zlog razločno. Končno — tako se pripoveduje — si je izbral podzemeljsko izbo, da se je tam vadil v govorništvu, in da bi ga ne izvabilo med ljudi prej, nego je končal svoje vaje, si je dal ostri-či pol glave, da za nekaj časa ni mogel med ljudi, ki bi ga bili sicer zasmehovali. V tej podzemeljski izbi je govoril ure in ure pred zrcalom, da se je navadil med govorjenjem lepega držanja.
Še nekaj je storil. S stropa dol je obesil oster meč, sam pa se je vstopil tik pod njega, da ga je ostrina vsakokrat zbodla, kadar je skomignil z ramo. Tako se je odvadil tudi te napake. Z nepretrganimi vajami se je toliko izpopolnil, da je postal najslovitejši govornik vseh časov in se še dandanes — po tolikih stoletjih — občudujejo njegovi govori kot zgledi dovršenega govorništva.
Antisten je bil učitelj modroslovja na Grškem. Imel je pa nesrečo, da so hodili k njemu v šolo skoraj samo leni učenci, s katerimi ni bilo mogoče nič doseči. Brez uspeha jih je opominjal, naj bodo vendar pazljivi pri pouku, toda pridigoval je gluhim ušesom. Končno se je naveličal brezuspešnih prošenj, pa je poslal vse svoje lene učence staršem domov.
Bil je pa med njimi eden, Diogen po imenu, ki je bil čisto drugačnega značaja kot njegovi součenci. Silno je namreč želel, da bi se kaj koristnega naučil, zato je prihajal z velikim veseljem k pouku Antistenovemu. Diogen ni maral proč od svojega učitelja, dasi so vsi drugi odšli. Antisten mu je pretil, da ga zapodi s palico, ako radovoljno ne gre.
'loda tudi ta grožnja pri Diogenu ni nič zalegla.
Antisen je hotel bržčas preizkusit' mladeničevo stanovitnost — saj drugega ni mogoče misliti o modrem in dobrerr. možu —, pa je nekoč res hudo pretepel mladega Diogena. Mladenič je pa vse voljno pretrpel.
»Le bij me, kolikor ti drago,« je rekel, »vedi pa, da nimaš tako trde palice, da bi me z njo odgnal od sebe in svojih naukov.«
Od tistega časa ga je imel Antisten silno rad in ga ni nikoli več podil oč sebe.
Pomnite, učenci: Kar človek rasno hoče, to tudi zmore!
Kdo je snedef pljuča?
Kristus, sveti Peter in Judež Iškarijo! so potovali po Judeji. Ko so prišli zvečei v mesto Oalim, je naročil Kristus Judežu naj kupi ovco in pripravi večerjo. Kristus in sveti Peter sta pa šla, da nabereta miloščine. Judež je kupil ovco, jo zaklal in jo pripravil za kuho. Izposodil si je kotel, zakuril in pristavil. Ko je zavrelo, so priplavala na vrh pljuča. Lačni Judež je pojedel pljuča. Kristus in sveti Peter sta prišla potem k večerji. Judež je skakal okrog mize stregel, pa ni pogledal Kristusa v obraz. Kristus ga vpraša: »Kje so pa pljuča?« Judež pravi: »Ta ovca ni imela pljuč.« Kristus molči — sveti Peter se pa razjezi: »Še nikdar ni bilo ovce brez pljuč!«
Ko so povečerjali, so prešteli, kar sta naprosila Kristus in Peter. Kristus je razdelil denar na štiri kupčke. Lakomni Judež je skočil pokonci: »Za koga bo pa četrti kupček?«
»Za tistega, ki je snedel pljuča,« reče Kristus. Judež se razveseli: »To sem bil jaz!« — Kristus pogleda žalostno lakom-nika: »Judež! Danes pljuča, jutri njivo, pojutrišnjem pa svojega Gospoda.«
Judež ni črhnil besede, stiskal je le k sebi denar.
Od kdaj se splošno rabi žepni robec?
oo t qpqop roloji)