70. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. marca 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan zvačar, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dozole za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld , za jeden mesec t gld. 40 kr. Zrn Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr, za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po .V) kr. za Četrt leta. - Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. - Na naročbo, hroz istodobne vposiljatve naroCnino, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Itiristopne petit-vrste po 6 kr, čo ao oznani:o ;•■ Lmkrat tiska, po 6 kr., Ce ae dvakrat, in pfl 4 kr, Co ne trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj so izvole" frankovati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongraauoin trga K, 18, Upravnistvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v OfOdntltVO je iz Vegove ulice .št. 2, vhod v upravnistvo pa 8 KongManaga troa 5t- 12. Telefon ««. Glas iz kroga vinogradnikov. Ako Človek razne nemško kmetijske časnike čita, osobito ako čita vinarske strokovne liste, ne najde skoraj številke, v ka teri bi se ne nahajala poročila o ponarejanju vina ter o sodniških razpravah, katere so se tu in tarn vsled ponarejanja, pomnoževanja ter prodaje takega falsifikata vršile, ali v katerih bi se ne nahajal nasvet, kaka postava naj bi se v namen za-branjenja prodaje falsificiranih vin sklenila itd. Posebno se odlikujejo v tem obziru v Nemčiji in na Ogerskem izhajajoči strokovni vinarski listi. Ako pa človek naše slovenske liste čita, ne najde v njih o tem vprašanju omembe, tako da bi skoraj misliti utegnil, da je v tem obziru pri nas vse v najlepšem redu, da se ne le v deželi sami čisto nič vina ne ponareja, „petiota" ne napravlja ter prodaja, in da se iz druzih vinorodnih dežel k nam niti kapljice ponarejenega vina ne pripelje ter proda. Le „Slovenski Narod" kakor političen list, objavil je že večkrat, da je bila nakana neke notranjske vinarske zadruge, vino v veliki meri ponarejati, to je „petijot" na-pravljati, ter ga seveda, tudi v promet spravljati, in da se po gotovih konsumnih društvih tirolski „petijot" toči, ter tako pristni domači pridelek odriva. No, kdor se za stvar intenzivnejši briga, ve žal! predobro, da se nahaja v Ljubljani sami vinski agent, kateri ježenatisočehektolitrov tirolskega „petiota* v našo deželo pripravil, ter ga privatnim osebam, gostilničarjem, osobito pa gotovim konsumnim društvom in zadrugam prodal. Koliko „petiota" da se vsako leto na Tirolskem napravi ter v druge dežele izvozi, posebno na Kranjsko, na Koroško, na Primorsko, posname lahko sleherni iz sledečega dejstva. Leta 1897. sklicalo je poljedelsko mi-nisterstvo na Dunaj shod vinarskih vešča-kov, katerim je bila naloga, pred vsem o tem se posvetovati ter sklepati, naj bode li še dalje dovoljeno petiotirano vino, katero se tudi polvino rado nazivlje, naprav -ljati ter prodajati, ali naj se to postavno zabrani Mož veščak iz južnega Tirola, ka LISTEK. Odgovor naprednjaškemu Jaki v „Slovencu". Preljubi moj Jaka! Tvoje pismo v „Slovencevem" podlistku me je jako razveselilo, kajti čisto resnico si povedal. No, lagati ti sploh ne znaš, k večjem bi se Ti moglo očitati, da včasih kako stvar malo po svoje zasučeš, pa prav malo! Le nekaj mi ni bilo všeč, namreč, da si daš tako prozajično ime! Koliko lepše bi se glasilo, ko bi se n. pr. podpisal Evgen — ali ko bi se vsaj imenoval „šaljivi Jaka" — namesto obrabljenega „naprednjaški"! Šaljiv pa si, to se Ti mora priznati. Ko sem Tvoj duhoviti list prečital, vzkliknil sem samega veselja: „Zdaj pa imate liberalci, kar ste iskali! Evgen — hočem reči Jaka (Jaka, to je krepko) vam je dal popra!" In precej sem sklenil, dasi sem pristen in pošten klerikalec, iti v kako liberalno gostilno, da tam s Tvojim listom liberalce malo rastogotim. Sam se jih ne bojim vseh skopaj — •aj me poznaš, meni je v vsaki roki tri teremu pristoja naslov cesarskega svetnika, govoril je kaj goreče za to, da bodi še dalje dovoljeno „petiot* napravljati ter ga i prodajati. Sklenil je pa svoj govor takole: Gospoda moja! izvolite pomisliti, da, ako se prepove „peti o t" napravlja t i ter prodajati, oškodovanje samo južni Tirol za vsaj tri milijone goldinarjev na leto! In obveljalo je, da se sme „petiot" v Avstriji v bodoče še naprej naprav ljati ter prodajati, poslednje pod prejšnjimi postavnimi določili, glasečimi se: vsak vinski pridelovalec, vsak vinski trgovec, gostilničar, sploh vsak, kdor tako vino prodaja, imeti mora nad vhodom kleti, prodajalnice, gostilnice, jasno vidljiv napis : „Tukaj se napravlja, ali tukaj se prodaja umetalno, ponarejeno vino-1. Zdaj pojdi pa kdor hoče, v Trident, Bolcan ali v druga južno tirolska mesta, pojdi v vasi, trge, pojdi h kletem veleposestnikov ali pa boljših kmetov, in prepričal se bodeš. da takemu postavno pogojenemu napisu niti sledu najti ni. Potem pa prepotuj, kdor hoče, našo Kranjsko, Koroško itd, poišči vse vinske trgovine, gostilne, vsa konsumna društva, vse zadruge, in tudi tam se ti ne bode posrečilo, le Črkice o postavno pogoji nem napisu najti. In vender izgine vsako leto za tri milijone goldinarjev samo tirolskega „petiota" po grlih prevaranih konzu-mentov, kateri ga morajo pa večinoma ravno tako drago plačevati, kakor bi morali pristni domači pridelek, katerega pa pošteni pridelovalci skoraj v denar spravljati ne morejo. Zdaj nastane pa še vprašanje : Kam gre pa še ves „petiot- hrvatske in ogerske provenijence ? Malone v vsaki številki oger-skih strokovnih vinarskih Časnikov je čitati poročila, koliko ponarejenega vina se je temu ali onemu vinskemu trgovcu kon-f i skovalo, in kako globo ali zaporno kazen se mu je še vrhu konfiskacije falsifikata privoščilo. Toda vsa ta poročila tičejo se le tistih falsifikatov, katera se je pod oblastjo ogerske krone v promet spravilo. Kdo bi zamogel le dvomiti nad tem. da se tudi k nam ogerski, posebno pa hrvatski „petiot" uvaža V Pisatelj teh vrstic je prišel v prošli cente nesti toliko — kakor Tebi, učenjaku in satiriku, napisati kak podlistek, ali kako imenitno kritiko; vrhu tega nosim vedno revolver seboj, in ko bi 66 kak liberalec spozabil, da bi se me lotil, puhnem ga, da se nikdar več ne pobere, saj to bi bilo pred Bogom le zasluga. Grem pa tudi zaradi tega rad po gostilnah (ne misli, da zaradi kake natakarice), da gosp. župniku hitro in točno poročam, kaj se ondi godi. Ali morebiti to ni prav?! Ko bi ne bil jaz poročal teh reči g. župniku, ne bil bi Ti mogel tako natančno v „Slovencu* grehov liberalcev razkriti; toraj sem tudi jaz tega podlistka deležen. — Čuda, da me liberalni gostilničarji ne vržejo pod kap — kadar pridem v njihove gostilne, ker gotovo že vedo, da sem jaz „farovški" poročevalec; najbrž se boje moje moči. Pridem tedaj v gostilno, kjer najdem več liberalcev zbranih; nekateri so že po dvajset vrčkov izpraznili. Kmalu se zapletem ž njimi v razgovor in lepo hinavsko napeljem na Tvoje pismo; mislil sem si, zdaj jim dam „šnofati!" — Komaj pa začnem o tem govoriti, že mi zabrusi eden od njih tako-le; „Ko bi dali klerikalci te otrobe presioam, kar jim jih je navezal korenjalkl, naprednjaiki Jaka v zimi necega dne v prav dobro dolenjsko gostilni CO, v kateri je ravno neki hrvatski vinski tovornik hrvatsko vino ponujal. Pripeljal je, kakor je pravil, pristno hrvatsko kapljico. Mej šestimi poskušnjarni, katere je na mizo prinese), bile so pa kar štiri, pravi pravcati „petiot", katerega je moralo vsako, le količkaj zbrušeno vinsko grlo koj za tacega spoznati. Drugi dan, potegnil je mož svoje pošteno blago naprej proti — Ljubljani Pisatelj teh vrstic ima tudi sara pristno dolenjsko kapljico lastnega pridelka na pro daj. Pred par dnevi šele nagovoril ga je neki Gorenjec, bi mu li ne hotel tri hektolitre bolj kislega dolenjca prodati. Na vpra sanje, zakaj da le tri hektolitre išče, odgovoril je odkritosrčno: Veste, vino ne bode zame, ampak za našo zadrugo doma, katera je s Tirolskega vino dobila, pa je prevoljno, premalo kislo, in treba ga z kislejšim dolenjcem pomešati, ker sicer ga ljudje ne marajo piti. Kak „tirolec" more pač to biti? „Petiot!" odgovoril bode gotovo vsak čitatelj sara pri sebi. In tako je cela dežela s tujim „peti-jotom" bolj ali manj preplavljena. Da je temu istinito tako. in da temu niti drugače biti ne more, sklepati gre že iz dejstva, da se je v prošlem letu znabiti le četrtino tistega vina na Dolenjskem in v Vipavi pridelalo, kakor se ga je pred desetimi leti pridelalo, pa — prodati se ga le ne more, in cena mu od dne do dne tu in tam upada. Ne da se tajiti, vpeljalo se je k nam tudi precejšna množina pristnega istrijana, Štajerca, posebno bizeljca, ali pri vsem tem, biti bi moralo po domačem pridelku le večje poprašanje, ako bi „petijot" nebilku r-ziven. Pa k vsemu temu molči vse, nihče se za to ne zmeni. Kaka ironiju ni pač to. na jedni strani prizadeva si država, dežela, prizadevajo si posamezniki, da se opustošene vinograde prej ko prej zopet ponovi; velikanske žrtve zahteva ta ponovitev leto za letom, pa glej! na drugi strani se pa za to nihče ne briga,da bi se uvaževanju ter prodaji tirolskega, hrvatkega, oger. skega „petijota" tak jez postavil, „Slovencevem" podlistku, vse bi se jim izjalovile". Od jeze rudeč, kakor kuhan rak, hočem že predrzneža udariti po nesramnih čeljustih, vendar hitro pomislim, da je pametneje poslušati do konca, morebiti izvem kaj važnega, da sporočim g. župniku. Zato se hitro zopet umirim ter vprašam: „No, mar ni dobro počil dr. Tavčarja, vas, naše liberalce, ki ste edini krivi, da še nimamo nove cerkve, prejšnji napredni obč. odbor, ki se je predrznil v i s o k o č a s t i t e m u in p r e z a s 1 u ž n e m u svetniku in posl. Ažmanu dati nezaupnico, nadučitelja, na katerem je sleharna dlaka nemškutarska, trdovratne blejske gospe" ?---— Naprej nisem mogel govoriti, nastal je tak vrišč, da se nismo drug drugega umeli. Ko se vihar nekoliko poleže, pravi drugi od njih: „Da, da, blejske gospe! — Gospe korenjaški Jaka (to ime mu posebno imponira — zato ga v kritiki Hribarjevih pesmi tako povzdiguje) najrajši napada. Ž njimi je najložje gotov, ker one se ne bodo po Časopisih £ njim mazale. Kar se tiče nadučitelja, pojde ta gorak v nebesa, ako nima večjega greha nad seboj. kakoršnega postava ukazuje, in kakoršnega korist domačega vinarstva kričeče zahtevn Državna postava z dne 21.julija 1880, št. 120, in k tej pripadajoči uvrševalni ukaz z dne 16. septembra 1880 dovoljuje sicer napravo in prodajo „petiota"; toda ona določuje pa tudi jasno, da mora vsak, kdor se z napravo ali prodajo „petiotaa ukvarja, to svetu javno priznati, po napisu na kleti, vinski trgovini, gOStilnioL Zakaj se torej vzlic tej postavni določbi tudi pri nas ne ustanove lokalne vinoposkuševaltte komisije, kakoršne imajo že Z'Javno po Spodnjem Avstrijskem, po Ogerskern, po celi Nemčiji itd., in katerim je naloga, prove-nijenco vsakega upeljanega vina, naj pride od kjerkoli — tudi domačega izvira vina bi se ne smelo izpustiti — in naj ga kupi kdorkoli, pozvedeti, ter ga poskušati, in ako je sumljivo, v to določeni kemični preiskovalni štaciji v preiskavo poslati? Dne 5. t. ra. sešli so se udje vinogradarske sekcije kmetijskega društva v Znojrau na Moravskem v posvetovanje o vinogradarskih zadevah. Resolucija posvetovanja, katerega se je baje nad fiOO spodnjeavstrijskih in moravskih vinogradarskih interesentov udeležilo, in h kateremu sta spodnjeavstrijski in moravski deželni odbor svoja zastopnika odposlala, glasi se tako-le: Na vinarskem shodu z dne 5. marca 1899 zbrani vinarski interesenti Spodnje Avstrije in Moravske izrekajo, da je v interesu vinarstva in reelnega trgovinstva z vinom ležeče mej drugim tudi to-le: 1.) Državno postavo z dne 21. julija 1880, št. 120, in k tej pripadajoči izvrševalni ukaz z dne 10. septembra 1880, s katerim je naprava umetalnih ter polvin dlalb-\veine-„ petiot") dovoljena, naj se razveljavi. 2. ) Nova državna postava naj se sklene, po kateri bode naprava uraetalnega vina in polvina, kakor tudi vsako poranože-vanje pristnega vina najstrožje prepovedana. 3. ) Do sklepa nove postave naj se predpisi zdajšnje postave najstrožje izvršujejo, posebno še v tem obziru, da se mora vsako polvino v trgovini kakor tako deklarirati. Da je prejšnji občinski odbor dal Ažmanu nezaupnico, je imel popolnoma prav; saj Ažman še ni ničesar storil, kar je obljubil — tudi žita kmet še ne prodaje dražje. Nasprotno pa je prelomil svojo po-slanČevo besedo, kajti v deželnem zboru se je zavezal, da se ne smejo ustanovljati konsumna društva brez dovoljenja napredne stranke, — a vzlic temu ga je on ustanovil. Da so blejski liberalci krivi, da še nimamo nove cerkve, s tem stavkom se Jaka sam po svojih čeljustih bije, saj prav on sam trdi, da je ta stranka že brez vsakega upliva. Tudi je imela le 6 let večino v občinskem zastopu, toraj je jasno, ko beli dan. da ne morejo liberalci tega krivi biti. Govori se že trideset let, da je nova cerkev potrebna — kajti res je sedanja skoro na pol podrta. To pa le priča o brezkončni zanikarnosti našega prečasti-tega g. župnika — kateri vtika v vsako stvar svoj nos, za popravo cerkve pa prav nič ne stori. Ko so nekateri rekli, da je nam bolj treba nove cerkve, kakor škofovega konvikta, za katerega so morali (morali, kajti kmet misli, da mora, ako se raz lečo priporoča) denar dajati, se n*nv •/* je raz prižnloo reklo, da je škofov konvNSjg^>; bolj potreben, kakor nafta cerkev. 4) Že obstoječi kemični preiskovalni zavodi naj se na državne stroške pomnožijo, in tariti za preiskovanja vina naj se zdatno znižajo. Čemu sem vse to pisal ? Ravno sedaj se živahno gibljeta trgovski in obrtni stan in prebudila sta se iz svojega spanja. Pripravlja se velevažni shod, ki se bode vršil dne & aprila v Ljubljani. Gotovo bode ta shod rodil dobre sadove, ter trgovce in obrtnike ojačil v boju za eksistenco proti pogubnim konsumnim društvom Hujša od trtne uši pa so konsumna društva našim vinogradnikom. Dežela je DO njih prepluta s slabimi poluvini. dobri domači pridelek se pa prodati ne more! Ali ni čas. d v m probude naši vinogradniki in da isto tako slovesno ugovarjajo proti pogubnim vplivom konsumnih društev, ki bodo pod pokroviteljstvom naše duhovščine posebno dolenjskega vinogradnika prav hitro spravili ob zadnji košček kruha, kakor bodo proti ti gospodarski kugi slovesno ugovarjali naši trgovci dne 6. aprila v Ljubljani? Moja misel je, da naj sekmalopo trgovskem shodu skliče shod vinogradnikov, in s i o e r v dolenjsko metropolo, v Novo mesto. Dolenjski rodoljubi, če imate še kaj življenja v sebi, skličite ta shod, in sicer prav hitro! Dolenjski vinogradnik. Deželni zbor kranjski. (IV. seja dne 23. marca.) (Dalje.) Dalje je govoril vitez Langer: Glede regeneracijskih del omeniti mi je napake, katera se primerja zlasti revnejšemu prebivalstvu, in katera zamore svoj čas postati c lo vzrok kalamiteti, vse kako pa pušča gospodarsko korist neporabljeno. Na Nižjem Avstrijskem, v boljših vinorodnih krajih na štajerskem in tudi v Istri je naloga z vinogradništvom bavečega se prebivalstva, da kvalitativno in kvantitativno ustvari to, kar je bilo pred pojavom trtne uši. Ti vinorodni kraji imajo svoje, daleč okrog renomirane vinske tipe in imajo torej tehtne vzroke, da posezajo po svojih dosedanjih požlahtnjencih za po-žlahtnjenje novonasajenih amerikanskih vrst. Žal. da je na Kranjskem drugače. Kranjska je jedina dežela v Avstriji, kjer se, izvzemši Vipavsko, rabijo za podlago Lipna, Belina in Zelenika, torej trtne vrste, katere so sicer jako izdatne, a redkokdaj popolnoma dozore. Dobljeni pridelek ima vsled tega tudi v boljših letih toliko kisline, da so ta vina vsled okusa omejena na okrožje, katero ne preseza deželnih mej in katero se vsled sodobnega pomanjkanja tega vina še omejuje Na Kranjskem je pa za požlahtnjevanje amerikanskih trt pogo-stoma v navadi takoimenovano zeleno požlahtnjevanje. Kje pa dobe zlasti siromaš-njejši vinogradniki v to potrebno nežno zeleno trsje, katero ne prinaša daljšega transporta? Iz ostankov starih vinogradov, ka*~ri revno životarijo, in tako šestare in priljubljene vrste: Lipna, Belina in Zelenika prenašajo v obnovljene vinograde, in Z belansko brizgalno naj nam nič ne grozi, pobirali so prispevke tudi na Bledu za njo. Gospod Jaka naj bi bil posegel v svojo mošnjo, če ima tolikšno, kakor jezik, in naj jim kupil eno na „darapP, da nas ž njo hitreje poplavijo. In kaj kvasi Jaka o društvih v Eno od njih je njemu in g. župniku posebno v želodcu, zato ga brcata kadar in kjerkoli moreta. Šest fantov se je pregrešilo, ker je v soboto (ne v petek, g. Jaka) meso jedlo in halo* — g. župnik, čegar navada je, da se naredi gluh in slep — kadar čuje o napakah svojih privržencev — ta je bobnal po vsi fari in pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, kako vnebovpijočo pregreho so storili udje onega društva, ki mu je tako želodec pokvarilo. Seveda društvo, katero je Jaka tu ustanovil — a, to pa to! napreduje — raste — in spi spanje pravičnega. Zakaj gospod župnik ni povedal Jaki kako so ae device med seboj lasale, kmalu ko se je to društvo vpeljalo; pa še tudi kaj drugega? In sedaj, ljubi Mihec, pohiti v farovž in povej ondi, kar si slišal, pa svetuj g, se tako pripravlja stari produkt. Ako pa se bo — in to se lahko računa — v 10 do 15 letih zopet toliko pridelovalo, kakor prej v normalnih razmerah in bode kakovost ista, kakor poprej, ter pridelek omejen na gotovo pokrajino, ki se je še skrčila, — kam se bo torej prodajal pridelek ? Posledica bo, da se pridelek ne bo mogel prodati, da bodo cene padale in da nastane kalam i teta. Kranjska mora, da se temu ogne. ne le svoje vinograde nego tudi kakovost svojih dosedanjih pridelkov regenerirati Potem bodo mogla kranjska vina konkurirati z vini sosednih dežel in se ne bodo prodajala samo na njih dosedanjem tesnssn tržišču Bodite prepričani, gospoda moja — in tega ne rečem samo glede Kranjske nego glede cele Avstrije — da se v 50 letih popolnoma premene razmere glede tržišč za vino in glede vinske kupčije, in s tem moramo računati Na celem Balkanu, kjer pred desetletji za časa turškega gospodstva niso vina pridelovali, se je začelo s trtorejo in preti od tamkaj nova konkurenca. V Ameriki so svoj čas mnogo poskušali nasaditi evropske trte, a ponesrečilo se je in poskusi so bili ponehali. Danes vedo tamkaj, zakaj so se poskusi ponesrečili, namreč vsled ondu domače trtne uši in danes so se Amerikanci od Evropejcev naučili, kako more trtoreja vzlic trtni uši izhajati. Že zdaj se čuje o tisočih hektarjih, katere so bogato založene delniške družbe v Kaliforniji premenile v vinograde. Z ozirom na denarno trdni in čudovito hitri gospodarski razvoj Amerikancev utegne priti Čas, ko se bo Evropa zelo trudila, da odrine poleg amerikanske pšenice tudi amerikansko vino od svojih tržišč. Proti temu imamo samo jedno sredstvo: s kvalitetami si trajno pridobiti ukus. V to pa je treba dobrih kvalitet. Živahno pritrjevanje.) 'Dalje prih.) V I Juliljaiil. 27. marca. Kdaj se snide državni zbor? „Kreuzzeitung" piše v soglasju s „Politiko" da se snide državni zbor v jeseni. Nagodbeni zakon se izda — o tem ni več nobenega dvoma — na temelju § 14. To bi se ne zgodilo, ako bi se nameravalo sklicati državni zbor že prihodnji mesec. V jeseni se mora sklicati parlament na vsak način že zaradi volitev v delegacije, ki se morajo sniti v jeseni, da se posvetujejo radi pomnoženih vojskinih stroškov. Začetna dela za skupni proračun so se šele sedaj začela, in novi vojskini budget še ni določen, ker vojni minister sam ne ve povedati, koliko bo treba dosedanji proračun zvišati. Grozodejstva Arnavtov. V Macedoniji in Stari Srbiji se množe grozodejstva Arnavtov od dne do dne. Krščanski prebivalci Mitrovice, Prištine, Gui-lana, Vuciterna in Kolašina so poslali sultanu spomenico, ki nosi podpise mnogobrojnih odličnjakov in veljakov, prosečih varstva in jednakopravnosti s Turki oziroma z Albanci. Take prošnje dohajajo sultanu teden za tednom, a njegovi brezvestni svetniki ga znajo vedno prepričati, da so take spomenice le sad spletkarjenja mace-donskega komiteja. župniku, da zatre liberalce. Hujši so, kot pasjeglavci in — dasiravno jim ne more nič slabega očitati, razven tega, da ga tako visoko ne cenijo, kakor bi on sam rad — vendar popolnoma zaslužijo, da jih pogazi in uniči! — Ako se bodo le dali!" Na te nesramne besede pa me je obšla sveta jeza Debelo sem požiral in ne besedice nisem mogel odgovoriti. Mislil sem si kako jih bom, — sedaj so pa oni mene. Nevoljen sem bil sam nase, na g. župnika in na Te - dragi .Jaka! Kaj rni je bilo tega treba! Ko bi ne bil tega šel tožit g. župniku — bi on ne bil šel tega Tebi v Ljubljano pravit, ti bi ne bil pisal tega podlistka, jaz bi ne bil šel v gostilno liberalce dražit in — vse te jeze bi ne bilo ! No, kar je, pa je! Sedaj me je že minula nevolja in poročam Ti kaj si učinil s svojim podlistkom. Ker pa ne vem natančno Tvojega naslova, kar si v Ljubljani, zato Ti pošljem pismo tem potom. Ko bi znal francosko, kakor Ti, bi Ti zaklical: au revoir! tako pa le na svidenje ! Ves Tvoj Mlheo, klerikalni agitator, Naročena adresa. Sultan je tudi spreten spletkar. Kot tak se je prvič skazal sedaj, ko je aranžiral spomenico načelnikov verskih dražb v Macedoniji. Ti verski načelniki in načel niki grških in srbskih občin so poslali sultanu spomenico, s katero se pritožujejo radi revolucijonarstva macedonskega ko miteja. Spomenica izjavlja, da je vseh nemirov kriv omenjeni komite, da bi bil sicer v Macedoniji sam red in mir ter zagotavljajo sultanu svoje vladanosti in hvaležnosti Spomenica je nastala očividno vsled pritiska Turčije, kateri se omenjeni načel niki niso upali ustavljati, ali pa iz političnega mejsebojnega sovraštva mej posameznimi macedonskimi rodovi. Bolgari in Srbi se sovražijo ter rujejo mej seboj za večji vpliv. Vsekakor pa more ta adresa težnjam macedonskega komiteja škodovati. Kreta v denarnih stiskah. Pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra Canevara so imeli poslaniki Anglije, Rusije in Francije v Rimu konferenco, na kateri se je razpravljala prošnja princa Jurija, da se mu da kredit za novo posojilo. Konferenca je to prošnjo odklonila, pač pa sklenila, da se poskrbe sredstva, ki omogočijo krečanski vladi, da najame novo posojilo. Princ Jurij mora torej čakati šele na omenjena sredstva. Tudi njegovi prošnji, naj se pošljejo na Kreto italijanski podčastniki, da organizirajo orožništvo. ni ugodila kon ferenca, ampak si je pridržal Canevaro pravico, da razmere šele preštudira. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. marca. — Občinski svet ima v torek, 28. marca ob petih popoldne \ mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: I. Pred^edstvena naznanila. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo v zadevi nove pogodbe z ljubljansko plinovo družbo. III. Direktorija mestnega vodovoda: 1. O prošnji posestnika Filipa rchreverja za odpis višje pristojbine za porabo vode; 2. o prošnji posestnika Antona Goršeta za odpis višje pristojbine za porabo vode. — ..Slovenec" in shod trgovcev in obrtnikov. Sobotni „Slovenec" po svoji navadi zopet besni radi shoda trgovcev in obrtnikov kakor da je same jeze stekel. Na vse strani grize in napada, prav kakor gad, ko vidi palico nad svojo glavo. Nihče ni več varen pred njim. V soboto je napadal razne poslance, opsoval trgovce in obrtnike, izmej katerih je proglasil za nepoštene in ničvredne ljudi vse tiste, ki si ne dajo prostovoljno porezati vratov in zajedno trobental za shod vseh svedrcev, kateri bo tudi 6. aprila in na katerem nastopi osebno slavnoznani načelnik katoliške šnopsarije v Starem trgu. Ne zdi se nam vredno, da bi pobijali in razkrivali ,SlovenČevea zvijačnosti in laži, psovke in obrekovanja. Čemu neki! Saj je vse, kar je „Slovence14 napisal, tako brez jedra, tako slabo podprto, da se mora trezen in razumen človek tem izvajanjem le smejati. Dobro vemo, da shod trgovcev in obrtnikov dne C), aprila ne bo imel takoj Bog ve kacih posledic. Shod ustanovi šele skupno organizacijo, in bo šele začetek dosledne in vsestranske akcije v varstvo trgovine in obrtnosti, a da se klerikalci že tega začetka tako boje, kakor peklenšček križa, to je dokaz, da stoji katoliška organizacija na slabih nogah in da bo kmalu konec duhovniškim kramarijam, Če se bodo trgovci in obrtniki krepko oklenili svoje organizacije. — Kdo bo deželni glavar goriški? Piše se nam: Čirn bolj se bliža zasedanje dež. zbora, toliko večje je zanimanje za to, kdo postane deželni glavar. Vlada je hotela imenovati dež glavarjem dr. A hrama, ki je na vsak način primerni mož za to jako delikatno in težavno mesto. Toda dr. Abram je odklonil, menda ker ga je „Soča" na desno in levo obrekovala. Baje je tudi dr. Pajer odklonil. — Konfuzija nad konfuzijo! — Istrski dež. zbor. Laški poslanci istrski so imeli v soboto shod v Trstu, na katerem so sklenili izjavo, da se udeleže zasedanja dež. zbora v Kopru samo, da bodo mogli o vednem premeščanju dež. zbo ra izreči na kompetentnem mestu svojo sodbo, in da omogočijo definitivno rešitev vprašanja o sedežu deželnega odbora in dež. odbora. — Italijanska iole v Podgori. Občina PoJgora pri Oorici je odpravila laško ljudsko šolo, ker ni bilo po zakonu določenega števila laikih otrok in ker občina ni dolžna skrbeti za o roke iz Italije. Dež šolski svet goriški je bil seveda odredil, da ae mora šola zopet odpreti Proti temu naroČilu se je občina pritožila na miniter stvo. Lahi so bili tako trdno prepričani, da se ne more prisiliti podgorske občine, naj vzdržuje laško šolo, da je „Lega Nazio-nale" ustanovila v Podgori posebno dru št veno šolo. Sedaj pa se je zgodilo, česar ni nihče pričakoval. Ministarstvo je namreč, kakor poročajo laški listi, zavrnilo rekurz podgorske občine in jej naročilo, da nota zopet otvoriti laško šolo. Ob sebi je umevno, da se podgorska občina proti tej miniter ski razsodbi pritoži na upravno sodišče. — Slovensko gledališče. Sinočna premijera Med vedo v e tragedije „Z a pravdo in srce" je prav častno uspela Igralke in igralci so se resno potrudili, da so spravili do veljave to dramatiško delo Antona Medveda, ki je pokazal v njem lepo svojo nadarjenost in sposobnost. Ker bomo o igri in igranju poročali v jutrišnjem listu, po vdarjarao danes samo to, da je igra občinstvu jako ugajala, saj je neprestano, prav srčno in navdušeno ploskalo. Gledališče je bilo do zadnjega prostora zasedeno, v parter so morali postaviti atole. Navdušenost, s katero je občinstvo izražalo svoje priznanje, in pa dejstvo, da je prišlo v tolikem številu gledat delo domaČega, velenadarjenega in plodovitega pisatelja, sta pač najlepši dokaz, ki smo o njem že govorili v ocenah o „Rokovnjačih", da je našemu občinstvu domače delo ljubo in drago, in da bi mu samo ustregli, ko bi večkrat, ob pripravnih dneh uprizarjali domača dela. Včerajšnje oduševljeno ploskanje pa je veljalo tudi domačim igralkam in igralcem, ki so slavili svoj častni večer. Gospo Danilovo, gdč. S I a včev o, gdč. Ogrinče vo, gg. Danila, Verovška in Lo v šina je občinstvo prav srčno aklarnovalo ter jim poklonilo v priznanje in zahvalo za mnogo prijetnih večerov v končani gledališki sezoni vence in bogate šopke. Zasluženo zahvalo jim izrekamo tudi mi in srčno žolirno, da bi se v gledaliških počitnicah do dobra oddahnili in potem s čilimi močmi, z vztrajno voljo ir. z umetniškim navdušenjem spet začeli delovanje na slovenskem odru na čast in napredek naše gledališke umetnosti! — ,,Glasbena Matica" Iz trgovskih krogov ljubljanskih se nam piše: Izredni občni zbor „Glasbene Matice", odrejen na 29. t. m„ se ima po odborovem sklepu navršiti ob polu 7. uri zvečer. Niti mi trgovci, niti obrtniki se ne bi mogli vdeležiti zborovanja, določenega na tako nenavaden in za nas neprikladen čas. Ker je baš od izida tega zborovanja zavisno, je-li ostane gosp. profesor Hubad trajno v domovini ali pa se za vedno poda v tujino, bilo bi priporočljivo in pravično, da se to za bodočnost „Glasb. Matice" od važno vprašanje pretresava in reši ob navzočnoti kar največ društveni-kov. V tem smislu blagovoli odbor „Glasb. Matice" to prošnjo vpoštevati in začetek zborovanja določiti na 8. uro. — Intermezzo na shodu katol. del. društva v Kurji vasi. Včeraj popoldne priredilo je katoliško delavsko društvo javen društven shod J'ri ribiču" ob Ižanski cesti. Modrovalo in zabavljalo se je mnogo. Sosebno se je napadala mestna uprava zaradi električne luči, zaradi zgradbe „Mest-nega doma", zaradi Tivolskega parka itd. Ko je bil konec predavanj, oglasil se jo možiček, ki je dosodaj mirno sedel v kotu in poslušal, k besedi in stopivši na sredo sobo je rekel: „Gospoda moja! Zdaj imam pa jaz besedo. Kolikor Vas je skupaj od prvega do zadnjega, vsi ste osli." Na tO 80 je spet mirno v sedel v svoj kot. N jogo v govor je bil tako prepričevalen, da jo potem vse umolknilo. — Martinolich — oproščen. Po devet dni trajajoči obravnavi pred griškimi poro niki je bil znani Karol Martinolich, svoj čas urednik ireduntovskega lista v IJulju in duša radi kal nolaškega gibanja v Istri, od obtožbe goljufije in poneverjenja — oproščen. 0 posamičnostih te zadevo smo že opetovano govorili, tako da jih ni treba vnovič pogrevati, zlasti ker je vzlic razsodbi laških porotnikov v Gorici vender popolnoma izključeno, da bi Martinolich v javnem Življenju v Istri še kdaj igral kako politično vlogo. — Planinskega društva večar. V petak, dne 24. t. m. je priredilo .Slovensko planinsko društvo' peti in zadnji večer v letošnji simaki sezoni. Predaval je gospod kontrolor Anton Trstenjak .o Življenja os najvišjih gorah". V zanimivi obliki je podal g. predavatelj množico podrobnoati iz raziakavanja raznih učenjakov o bodočnosti naših planin, o atmosferskih uplivih na nje, o planinski bolezni, o potovanju na severni in južni tečaj in prav živo zanimanje vzbudil za senzacijonalne fiziološke študije turinskega profesorja Mossa o vzroku in bistvu planinske bolezni- Tega italijanskega učenjaka projekt, kako bi bilo možno priti na Gavrisankar, vrhunec nehotične Himalaje, na katerega ni še nobeno človeško bitje dospelo, je dal g predavatelju priliko, da je govoril prav navdušeno o pomenu Mossovih teženj, ki so za vedo in za turistiko jako znamenite. Temu burno akla-iniranemu predavanju je sledila gospoda šolskega nadzornika prof. Levca humorja in prisrčnosti polna spominščica „Kako sem hodil pred 20. leti na Krn". Ljuba tovariša z goriške gimnazije „muhar1* prof. Lazar in „polžar" prof. Erjavec, pa takratni maturant, sedanji g prof. Rutar, so mu bili sodrugi na tem izletu. Ti in Simon Gregorčič, tedaj še malo znani kaplan, kakor tudi bivši sošolec, kaplan Harmel in pa takratni gimnazijec Pagliaruzzi - Krilan so našli v g. predavatelju prijateljski toplo in hvaležno čutečega plemenitega moža, ki jim je v svojem simpatičnem predavanju posvetil lep spominek. Oba predavatelja je zahvalil g prof. Orožen kot društveni načelnik. — Pevsko društvo „ Slavec" je z vrsto živahnih zborov kar uaj bolje zabavalo odlično družbo. Prav zelo sta ugajali planinski pesmi Aljažev „Triglav", pa Foerster-jeva „Planinska". — Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole pred ljubljansko komisijo se začno dne 1. maja t. 1 zjutraj ob osmih. Prošnje je poslati komisiji vsaj do 26. aprila. — Slepar s poštnimi nakaznicami. V soboto zvečer obiskal je več ljubljanskih gostilničarjev prav navihan slepar. Prišedši v gostilno dal si je prinesti jedi in pijače, in ko je to zavžil, je izjavil gostilničarju, da nima denarja, pač pa poštno nakaznico, katere ni mogel realizovati, ker je bila pošta že zaprta. Gostilničar vzel je poštno nakaznico in še izplačal sleparju nekaj drobiža. To je slepar ponavljal v raznih gostilnah in povsod so mu obsedeli. Ko so včeraj hoteli gostilničarji poštne nakaznice na pošti realizovati, povedalo se jim je, da so vsi pečati na nakaznicah ponarejeni, in da so nakaznice neveljavne. Slepar je bil mej tem že odnesel pete iz Ljubljane. Bil je okoli 30 let star, temno oblečen, in je imel rudečkaste brke in solnčne pege po obrazu in je nosil na glavi križasto kolesarsko čepico. Rekel je sam, da govori pet jezikov. Govoril je prav dobro laško. Mogoče je, da bode še kje drugod poskusil ljudi goljufati. Najbrže so je podal proti Celju. — Napaden stražnik. V soboto dopoldne pelo in razgrajalo je več fantov na Marije Terezije cesti. Tam službujoči stražnik jih je opominjal in ko se niso za opomin zmenili, je na to najhuja razgrajača prijel in aretoval. Drugi fantje planili so vsled toga na stražnika, ga tepli in suvali in mu aretovanca iztrgali iz rok, potem pa pobegnili so proti Šiški. Stražnik je bil na vratu in na roki ranjen. — Ogenj v dimniku. Včeraj zjutraj nastal je v dimniku Miličeve hiše na Starem trgu ogenj. Vnele so se bile saje. Ogenj se je bil takoj pogasil. — Prešičjereja. Pred mesecem dnij razstavljen je bil prešič domače reje v Ljubljani, ki je tehtal 391 kg. V znani gostilni pri Starmanu v Ljuži v župniji Sv. Lenart pa so I zredili prešiča domače reje in ga dno 22. t. m. prodali v Loko mesarju Divjaku v Puštalu. Tehtal je 707 funtov ali 395 90 kg. To je lep napredek v domači reji. G. Janez Fojkar sme biti ponosen, ka kor tudi gospodinja, da se kaj tacega izredi v njiju hlevu, ker pri nas to ni nekaj navadnega. V jeseni pa je ravno tam dala svoje življenje svinja, ki je tudi tehtala pet centov. — Nezgoda na železnici. V petek smo poročali o nesreči, ki jo je Železniški snežni plug provzrofiil mej Zalogom in La* zami, V poročilu je bilo rečeno, govori se, da plug ni imel spredaj predpisane rodeče luči. Kakor smo pozneje izvedeli, so bili vsi signali pravilni. — Mestna hranilnica v Novemmestu določila je od 1. aprila t 1. naprej poslovanje se strankami vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne izvzemši velikonočne, binkoštne in božične praznike in praznik sv. Rešnjega Telesa. - Popoludne pa so uradni prostori za stranke zaprti. — Zsduiil se je Lovre Šolar v Stari Fužini v Lobinju, in s>cur v sirarnici. — Ustanovljenje brzojavne postaje v Mojstrani. Dne 24. marca 1899. odprla se je v Mojstrani, političnem okraju Radovljica nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena ■ tamošnjim poštnim uradom. * Kako se ljubijo! Iz Lanciana na Italijanskem se poroča: V sredo sta bila obsojena župnik don Attilio Bocache na 1 let in 5 mesecev ječe, in duhovnik don Maramie.n na 4 leta ječe. Bocache je bil župnik v Mezzadrogni, kjer je uganjal take reči, da ga je škof odstavil. Bocache je na to sklenil maščevati se na svojem nasled niku. Dogovoril se je s kaph nom Marami-erijem in ž njim skupno vprizoril pravi anarhistični atentat. Vrgla sta meseca novembra v neki noči v župnišče dinarnitno bombo, katera je eksplodirala in poslopje skoro povsem porušila. Novi župnik je le slučajno utekel smrti. Ves kraj je bil jedin, da sta to grozno hudodelstvo storila imenovana duhovnika, katera so orožniki tudi hitro prijeli in katera sta naposled tudi priznala svojo krivdo ter zdaj dobila zasluženo kazen. * Samomor na pokopališču. Pred nekaj dnevi se je na centralnem pokopališču na Dunaju ustrelil 231etni uradnik družbe „Nort American Insurance Companv of Philadelphia", Henrik Otto F, kateri je že od IG. leta podpiral svojo mater. Nedavno pa se je seznanil z nekim dekletom, s katerim bi se bil rad poročil. Toda njegova plača je bila premajhna, da bi bil podpiral mater ter redil še svojo družino. Neki znanec mu je obljubil, da mu preskrbi boljše mesto, vsled Česar je Otto F. odpovedal svojo službo. A boljšega mesta ni bilo, in tako je bil nesrečnež brez zaslužka, kar ga je gnalo v obup. * Otroka zastrupil. V Košircu pri Pragi je vdovec Fran Sacher, jermenar, zastrupil s ciankalijem sebe, svojo triletno hčer in svojega šest let starega sina. Očeta in sina so našli že mrtva, hčerka pa je umrla kmalu nato. * Za kaj se nemški cesar briga ! Berolinski „Vorvvi'ir^s" je prinesel odlok cesarja Viljema, da ne želi, da bi nosili pomorski častniki samo brke, ampak daje želeti, da nosijo tudi polne brade! ■ Z ostrigami zastrupila. V Carigradu je nedavno priljubljena pevka gledališča „Concordia", Ana Heiter večerjala z večjo družbo v neki restavraciji Jedli so tudi ostrige, izmej katerih so bile nekatere zastrupljene, ker so jih vjeli v morju, kamor se zlivajo vsi kanali in je vsled tega voda popolnoma okužena. BaŠ gospica Heiter je imela nesrečo, da je zavžila zastrupljene ostrige ter je radi tega umrla. Pred nekaj leti se je tudi predsednik avstro-ogerske občine g. pl. Horn z ostrigami zastrupil. * Princesinja Kajulani mrtva. V llo-nolulu je početkom tega meseca umrla 23-letna princesinja Kajulani radi srčne napake. S tem je umrla zadnja dedičinja lla\vaiskih otokov, katerih se polasti sedaj Amerika. Princesinja je bila hči škotskega trgovca Eleghorna in odstavljene Ha\vaiske kraljice Lilinokalami, ki se še sedaj poteza za svoje otočansko kraljestvo, katero je moralo odstopiti hčeri. Princesinja Kajalani je govorila angleško, nemško, francosko in italijansko ter je bila prava krasotica. Amerika je imela nad njenim kraljestvom že od 1. 1893. nadoblast. Književnost. — Erotika. Zložil Ivan Cankar. —-V Ljubljani. Natisnila in založila Kleimavr in Baraberg 1899. Na 118 straneh je zbral Cankar krasen šopek novih in že objavljenih poezij ter jih je razdelil v cikle sledečih naslov: Helena. — Iz lep h Časov. — Dunajski večeri. — Romance. — O tej prelepi pesniški zbirki prinesemo kmalu obširnejše I poročilo v listku. Za danes samo opozar- jamo na-njo naše občinstvo, ki gotovo s največjim zanimanjem poseže po tem literarnem velikonočnem daru, čegar cena je le 1 gld. (po pošti 103 gld.) — ..Popotnik". Št. 6. Vsebina: I Iz „Zaveže slovenskih učiteljskih društev*. (Vabilo). — II. 0 avtoriteti. (Drag. Pribil.) — III Iz duševnega življenja otroškega. (L. černej ) - IV. Shod spodnještajerskega uči-teljatva v Celju. — V. Nekaj statist ke o ljudskem šolstvu v Avstriji. (Anton Leban.) — VI. Slovstvo. (Novosti.) — VII Društveni vestnik. - VIII. Dopisi in razne vesti. — IX. Natečaji in Inserati. — „Slovenka". Glasilo slovenskega ženstva. Vsebina 0 zvezka: Zagorska: Bel oblak - pesem. — P. Dolenc: Potočkova pesem — pesem. — „Z": Telegralistka. (Povest) — Zorana: Marjetica. »Pesem.) — Zagorska : Narodna pesem. — Podlesnikov : Teta L i za. — Zorana: Vprašaj ... — pesem. — Julij pl. Kleinmayer: Koža. — Ivan Vazov: Črnina. — Razno. — Doma. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Vsebina 1 sešitka: 1. Fridolin Kavčič: Znameniti Slovenci. 2. A. Koblar: Iz kronike krškega rnesta. 3. P. pl Radics: Kranjski dijaki na nemških vseučiliščih v XVI. in XVII. veku 4 Simon Rutar: Rimska cesta „AfjuileiaSiscia". Mali zapiski: 1. S. Rutar: Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem. 2. Mat. Sila: Od kod ime To maj V 3 I. Vrhovnik: K životopisu sloven skega pisatelja Jurija Gollmavra. 3 Slovenski napisi na stari cerkveni umetnini. 5. Slovstvo. — ,,Slovsnsky Prehled". Šesta številka tega zbornika ima tole vsebino: Ze slovanske poesie: Ad. Černy: Z poesie lu-žicko-sr bske. Jakub Ćišinski. Stati ■ Romu-alda Baudouin de Courtenav: Dr. Zofja Da-szynska-Goliiiska. Jan Tfeštfk: Z Bosny. II. Pravoslavni. Dopisy: Ze Sredce (Dr. A. Balan). Z Cborvatska. (Stjepan Radič.) Ze slovi n-skčho Štyrska. (P. M. Pod ra vsky.) Z K r a j i n y (Ant. Dermota) Z Poznane. (K Wojnowski). Z Pafiže. (W. G.) Rozhledv a zpravy. Literatura, veda, umčni: Dr Ivan Franko! Literatura ukrajinsko-rusinske. II. Referat y a o znameni knih Umčnl. Telefonična in brzojavna poročila. Eulenburg. Dunaj 27. marca Nemški veleposlanik grof Eulenburg je na zadnji svoj „pivski večer" povabil tudi finančnega ministra dr. Kaizla, s katerim je imel dolg političen razgovor. Danes je bil Eulenburg v posebni avdijenci pri cesarju. Szell na Dunaju. Dunaj 27. marca. Ogerski ministerski predsednik Szell je prišel danes sem Pogajanja z avstrijsko vlado glede nagodbe se zdaj še ne začno, ker ogerskega financ nega ministra Lukacsa ni sem. Naši konzulati. Dunaj 27. marca. Grof Golu-cho\vski bo v prihodnjem zasedanju zahteval 720000 gld. za pomnožitev osebja pri konzulatih in pa ustanovitev treh novih konzulatov na Kitajskem. Deželnozborska volitev. Gradec 27. marca. Pri današnji de-želnozborski volit vi v trgovski zbornici v Ljubnu je bil izvoljen nomškoliberalni kan didat llauptmann, ravnatelj donavičkih fužin. Napad na ulici. Gradec 27. marca. Neka odlična dama je z bodalom napadla na ulici neko gospodično in jo hotela zabosti, kličoč: Ničvrednica, ti si zastrupila moje življenje. Damo so pripeljali domov, kjer je obolela na živcih. Izvrševalni odbor desnice. Praga 27. marca. Klub čeških dež. poslancev je dogovorno s konservativnimi veleposestniki sklenil, delati na to, da se čim pr ej skliče izvrševalni odbor desnice. Razpuščen shod. Praga 27. marca. V Žatcu so Scho-nererjanci priredili shod po § 2., da razpravljajo o gibanju „Proč od Rima". Okrajni glavar jo shod razpustil. Ker se udeležniki niso hoteli raziti, je poklical orožnike, ki so dvorano šiloma izpraznili. Obsojen urednik. Krakov 27. marca. Urednik časnika „Prava Luda" je bil na tožbo poslanca Stojalovvskega obsojen na dva meseca v ječo in Se na denarno kazen. Dipauli v Tridentu. Tri d en t 27. marca. Trgovinski minister, baron Dipauli je prišel sem in ostane nekaj dnij tukaj. Domneva se, da se bode pogajal z italijanskimi poslanci r;.di vstopa v dež. zbor. Ugron izvoljen. Budimpešta 27. marca. Ugron je bil izvoljen v Szilagyju državnim poslancem. Defravdacija. Petrograd 27. rnarca. Blagajnik ruske banke za zunanjo trgovino je pone-veril pol milijona rabljev in ves denar na borzi zaigral. Revolucijska junaka - narodna zastopnika. Rim 27. marca. Turatti in De Andreis. provzročitelja lanske revolucije v Milanu, ki sta bila obsojena na dolgoletno ječo, sta izvoljena prvi v Raveni drugi v Milanu poslancema. Kaznovan profesor. Berolin 27. marca. Disciplinarna oblast je profesorja Delbnicka radi njegove kritike brutalnega iztiravanja Dancev in Holsteina in Šlezvika 'spoznala krivim, iz ga obsodila, da se mu izreče graja, in da plača 600 mark globe. Filipinski boji. London 27. marca. Iz Manile se poroča, da je mej Amerikanci in mej Filipinci prišlo do krvavih bojev, pri katerih je bilo jako mnogo ranjencev in ubitih, tako Filipincev kakor tudi Amerikancev. Narodno gospodarstvo. — C. kr. trgovsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je c in kr. konzulat v Madridu naznanil s poročilom z dne 12. marca 1899 št. 254, da se bo vršila napovedana ponudbena obravnava, zadevajoča pobarvanje vojnih ladij v Arzenalu Ferrola, kakor tudi dobavo jiotrebnih barv in drugih potrebščin za čas do 30 junija 1901 glasom Gacete de Madrid z dne 12. marca 1899, 12. aprila t. 1. Omadeževan. (Povest iz Nizozembke.) (Dalje.) „Ne, oče; saj veš, da nima rad. če se ga spominja na njegovo domovino in njegovo rodovino." Sodnik je zmajal z glavo, ko je neki vpognjen list v aktih razgrnil ter bral. Zagovornik je predložil na mesto doktor Henrik Forsterja nekoga druzega za pričo, sklicuje se na priloženi prepis osebnih aktov priče: „Čudno," je rekel bolj kakor sam zase : „Kaj dvomi o verodostojnosti mojega zeta?" „V Henrikovo verodostojnost V* je ponovila Roza z neko temno slutnjo. „Ne, ne, to ni mogoče!" Sedaj pa je videla, kako je oče pre-bledel, si očali popravil, ter dotični akt krčevito zmečkal. Z dvema korakoma bila je pri njem, ter srepo upirala svoj pogled v oni usodepolni akt. „Kaj pa je, oče, kaj V" „0 nič," je branil ta, „pomota — očitno pomota! Zamenjava imen kakega nemarnega uradnika! Seveda! Saj ni drugače mogoče! A prestrašil sem se vendar." „OČe, jaz moram vedeti, kaj je v tem aktu!" je rekla Roza s tresočim glasom. Ponudil ji je zvezek in Roza je Čitala „Na prošnjo kraljeve deželne sodnije v H. z dne 12. aprila 1SS9 je c. kr. okrajno sodišče II. v B____ dalo napraviti in z uradnim pečatom potrditi sledeči izpisek iz personalnih aktov spodaj natančneje označenega p. p. Forster. E\vald Henrik Forster, Candldatus medicinae, rojen v B. dne 17. novembra 1852, sin vdove Ivane Alojzije Forster, dosedaj neomade/.evan. je bil po razsodbi deželne sodnije v B. z dne 4. decembra 1881 obsojen na jedno leto ječe zaradi sokrivde pri opetovanih goljufijah, Ker se je imenovani odrekel pravnemu sredstvu priziva, bil je odpeljan v deželno sodnijo, da nastopi svojo kazen. Pravilnost tega izpisa se potrdi. Okrajno sodišče 11 v B." Sodni predsednik je skušal se nasmejati. „To je preneumno," rekel je, „kako se more radi kaj tacega ustrašiti! To je brezdvombno pomota 1 Pri meni naj bi se kaj tacega zgodilo!" (Dalje prih.) Darila. Družbi sv. Cirila in Metod« v Ljubljani so poslali: Gospod veletržec in predsednik kupčijske zbornice v Ljubljani, Ivan Perlan kot založuik užigalic družbe sv Hrila in Metoda zopet ^»igld. — Vesela družba pri Sv. Petni v Ljubljani 1 gld. 14 kr. Slavna posojilnica v Slov. Bistrici 20 gld. — Iz nabiralnika v gostilni g Frana Prelovca v Idriji 4 gld SI kr. — Slavna posojilnica v Gore-renjem Tuhiniu B gld — 8. Egid Jeglič na Selu pri Breznici iz nabiralnika B gld. 70 kr. — Gospa Helena Cadei, p>sestnica v Poljanah, iz nabiral-nika 4 gld BO kr — Slavna posojilnica na Dota 5 gld — lz dr. Čučkove zapuščine 70 gld. — lz-venakademična podružnica v Gradcu po g. Fran HiaaVm ll So gld. — Ob tej priliki javljamo veselo vest. da je družba sv. Cirila in Metoda zadnji teden jako ugodno kupila v deželni deski Štajerski vpisano grajsčino na Muti s krasnim parkom blizu župne cerkve, da postavi ondi brambo proti presilnemu navalu nemštva. Z izrednimi darovi na) vsi m zlasti štajerski Slovenci podprd družbo, da bodo mogla dovrSiti lepo nalogo. Blagaj niStvo d r u ž b e s v. Cirila in Metod a v L j ubijan i Meteorologično poročilo. VUma ti »d m\irj«m Sml-2 m Srmiiiji iriuni tlak 73« t) ram. ■! s « E .-. 2 Čas opa- Stanje baro* metra v mm. ~ * Vetrovi 3 as 1 i Neho 24. 9. zvečer rasti — 12 ar.Jvahod oblačno ' 25. ■ 7. zjutraj 2. popol. 732-6 734.» — 2-9 moč.svzh — 1*3 ar. j vzhod! oblačno oblačno 9. zvečer 7377 — 4 0 sr. vzh' 'd jasno 26. 7. zjutraj 2. popol. 7416 7 in S —12 8 sr. jzahod + 35 si jug jasno jasno i» 9. zvečer 710 t 2-8 brezvetr. jasno 27 7. zjutraj 2. popol. 74« n 7400 — 8 0 ; si. sever - ."' i si. svzhod jasno jasno delje 56'. Srednja temperatura petka, sobote in ne- — 11", — 2-7" in —40°, normale: 52". 5 4' in » Đ"vira.3.jslssL "borza dne 27 marca 1899 Skupni državni dolg v notah. 101 gld. kr. Skupni državni dolg v srebru 100 „ 90 n Avstrijska zlata renta .... 120 i 86 n Avstrijska kronska renta 4" „. . 100 n BB n Ogerska zlata renta 4" „. . . 119 85 Ogerska kronska renta 4° „ . . 97 „ 55 Av^T - ■ bančne delnice 922 H „ Kreditne" delnice....... 367 « 70 * London vista........ 120 n 5(1 n Nemški drž. bankovci za 100 mark 59 R 02' i H 11 n 79 9 i 55' 1 rt 44 n :i5 n 5 67 ■f** Vse vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS vERSEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5 — 10 gld. Zahvala. Za prisrčne dokaze ljubezni polnega sočrtja mej boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne, preblage matere, oziroma stare in prastare matere, tašče, sestre, tete in pratašče. gospe Marjete Dolenc roj. Potočnik ne moremo se vsakemu posebej zahvalili, torej izrekamo tem potom za mnogobrojno udeležbo pri spremljevanju k zadnjemu počitku ranjce posebno pre-častiti duhovščini osobito pa mestnemu župniku, duhovnemu svetniku gosp. To-mažiču. slavni požarni hrambi, gg. c. k. uradnikom in vsem dragim prijateljem in znam-em svojo najtoplejšo zahvalo Bog povrni stotero ' Škofjaloka, 20. marca 1899. (590) Globoko žalujoči ostali. Firm 77. Einz.. II. 24. Bekanntmachiing. Eei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte in Lalbacb wurde bei der im Handelsregister fur Einzelhrmen emgetragenen Firma: „Šf. F. Minibek" die Eintragung des zwisohen Norbert Florian Minibek, Handelsmann in Laibach, und dessen Ehe-gattin Hermine Minibek. geb. Reischeck. in Laibach, am 80, Janner 1H9^ erriohteten Ehepacte mit dem 21 M.irz 1899 als dem Eintragungstage voli-zogen. K. k. Landesgericht Laibach Abth. III., am 21. Marž 1899. (Razglas. Pri o. kr. deželnem kot trgovinskem sodi&ču v Ljubljani se je pri firmi „N. F. Minibeck", vpisani v trgovinskem registru za po-samne firme, izvršil vpis mej Norbertom Florija-nom Minibekom, trgovcem v Ljubljani, in njegovo soprogo Hermino Minibek roj. Reischek, v Ljubljani dne" 30. januvarja 189*.» sklenjene ženitne pogodbe z dnem 21. marca 1899 kot dnevom vpisa. C. kr. deželno sodišče Ljubljana, oddelek III., dne 21. marca 1899) (588) Za jedno najbolj trdnih tovarn stroke za konjske odeje, koce in nepremočljive plahte in odeje, ki se more meriti tudi v gospodarskih predmetih, kakor: vrečah, bičih, dalje v vseh Športnih predmetih, v preprogah, v linnlejnih in povoščenih prtih, knnečno v maščobi za vozove, vazelinu itd., z vsako konkurenco, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji spretni agenti ki obiskujejo vse grajSčine in večje ekonomijo. Pri mnogostranosti lirme, katero je zastopati, je prevzetje zastopstva posebno pripravno za trgovske pomočnike brez službe, kateri hočejo postati samostojni. — Ponudbe z navedbo referenc sprejema pod „Ostern G. B. 672" Haasenstein a Vogler, Dunaj I. (587) St. 440 Razglas. (589) Mestna hranilnica v Novemmestu razpisuje s tem mesto praktikanta z letnim adjutom 860 gld. Zahteva se spričevalo o dovršenih štirih razredih srednje šole ali pa o trgovinski šoli, nadalje znanje slovenskega jezika v besedi in pisavi; neobhodno je potrebni lepa pisava Ako se pokaže sposobnega in zanesljivega se imenuje v jednem letu uradnikom. Prošnje s spričevali, krstnim in domovinskim listom so vložiti 20. aprila t. I. pri mestni hranilnici v Novem mestu. Ravnateljstvo mestne hranilnica v Novem mestu dne 89. marca 1899. Franjo Perko 1 r. Martin Mohar 1. r. pisarniški ravnatelj predsednik Ces. kr- avstrijske fm državni železnice. Izvod iz voznega reda veljavsn od dne 1. oktobra 1898. lota. Odhod lz LJubljane jaž. kol. Prejja cez Trbli. Ob 12. nri -> m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno; čez Sel'.thai Ausse, Solnotjrad; Će^ Klein■ R<' Hi-n; ▼ Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trivž. Poutabel. Beljak. Celovec. Franzensfeste Ljubnu, Dnuaj; č*>z Selztbal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Oh 11. ari BO m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pnntabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Du&aj — Ofr 4. ari 2 m. popoludae osobm vlak v Trbiž, Beliak, Celovec, Ljubno; cez 8elzthal v Solnograd. Lend-Gtstem, Zeli ob jezera. I notno-.:, Bregenc, Car h, Oenevc, Pariz, čez Kloiu - BtUMajt v Steyr. Line, Bad^jevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj 7ia Amstetten. — Proga ▼ Noro mesto ta v Kooevje. Mešani vlaki: Ob nri 15 m. zjutraj, ob 12. uri bb m. popoludne, ob H. nri 30 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga ls Trbli«. Ob 6. nri 46. m. zjutraj osobni vlak z Duna|a via Amstetten. iz Lipskega, Pra^e, Francovih varov, Karlovih varov, Beba. Maminih varov. Pb.nja, Budejevic, Solno-grada, Liuca, Stcjra, Ansseea. Ljubna, Celovca, Be-ljtika, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopolndne osobni vlak z Danaja via Amstetten, Karlovih varov. rieba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca. Steyra, Pariza. Geneve, Cnriha, Bregenca, Ino-mosta, Zeila ob jezera, Lend - Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Ponrabla. — Ob 4. nri f 7 m. popoludne osobni vlak z Dnnaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca. Franzensfeste. Pontabla. — Ob v*, ari 6 m. zve-(•-r osobni vlak z Danaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ta Vovega atesta ln Ko-devja. Mefiani vlaki: Ob ti. ari IV m. zjutraj, ob '2. ari 'd\i m. popnladne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k t Kasa mik. Ob 7. ari 2.i> m. zjutraj, ob 3. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 50 m. — Prihod ▼ LJubljano d. k. ta Kamnika. Ob ti. ari 5