277. številka.
Ljubljana, nedeljo 4. decembra.
XIV. lelo, I88L
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v s t r o - o ge r a k e dežele /a celo leto 16 gl., za pol li-tnHgl., za četrt leta 4 fL •— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., ta četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom »e računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e \ e 1 e toliko več, kolikor poštnina .znaša. — Za gospode učitelj« na ljudskih aolab in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f><> kr., po pošti prejeman za četrt leta :i gold. — Za oznani I a hi' plačuje od četiristopne petit-rrste <i kr., če se oznanilo enkrat tiska, f» kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej biSi „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, r. j. administrativne stvari, je v .Narodne) tiskarni" v Kolmaunvej bilij
V I <Jiil»ljaiil, 3 decembra.
—.r.— Gospodu baronu Tauffererju pripetila se je velika nesreča! Interpeliral je vlado zaradi znanega justičnega ministra ukaza, ter v tej svojej interpelaciji podal visokej dr-Žavnej zbornici nekaj cvetlic svojega duha, cvetlic, katerim se vidi, da so pognale na deželi tik Višnje gore!
Gospodu baronu Tauffererju priskočil je na pomoč gospod dr. Rechbauer iz Gradca. O tej nemškei korifeji moramo misliti, da so jej znani zakoni in posamezni paragrafi! In gospod dr. Rechbauer poklical je našega višnjan-skega barona k sebi in dejal mu je: interpe-liraj! In povedal mu je brez dvojbe tudi, kako da naj stilizuje grozovito svojo interpelacijo. A baron Taufferer se je vsedel in napisal interpelacijo! Mej pisanjem pa so mu ušle iz glave tiste j mistične drobtinice, katere mu je bil prej gospod Rechbauer y možgane za biči), in izpod peresa izvila se mu je prava juristična — mešanica! Gospod baron nam naj odpusti nesalonski ta izraz, a pri najbolj-šej volji nijsmo mogli stekniti besede, ki bi revščino njegove interpelacije krepkeje označevala! Tu beremo, da je vsled znane razsodbe najvišjega sodišča, katera se je izdala v kamniškem slučaji, vprašanje, kako se ima v Kranj skej tolmačiti §. 13ol)5nega sodnegareda, definitivno rešeno. Gospod baron Taufferer je torej mnenj a, da ima v posameznem slučaji izdana določba najvišjega sodišča definitivno veljavo glede tolmačenja zakonov. Po mnenji gospoda barona imajo tedaj določbe najvišjega sodišča moč zakona! To je mnenje, ki ga odpuščamo zakotnemu pisaču! Kdor si pa v državnem zboru predrzne interpelirati
justičnega ministra ter mu očitati, da se nij ravnal po zakonih, ta mora vender nekaj za -koua učen biti, sicer govori o stvareh, o katerih nit' pojma nijma.
§.12 občnega državljanskega zakonika se glasi: Zaukazi v posameznih primer-ljajih dani in sodbe, ki jih sod nije v posebnih piavdah iz reko, nij maj o nikdar postavne moči, ter se ne morejo na druge primeri jaje ali na druge osobe razširjati.
Pri tem zakonitem predpisu je jasno, da se sodnikom kratko nikar zapovedovati ne sme, da se morajo pravnemu mnenju najvišjega sodišča pri svojih razsodbah podvreči, da imajo v posameznih slučajih izdane določbe tega sodišča smatrati za zakon!
To ve vsak dijurnist, ki prepisuje za malo grošev razsodbe kake male okrajne sodnije na deželi. Samo naš. gospod baron ne ve tega! In če je gospod Waser omenjeno v posameznem kamniškem slučaji izdano določbo z važnim obrazom vsem slovenskim sodnijam objavil, terjal je indirektno od njih, da naj se v prihodnje v vsakem slučaji ravnajo po tej najvišjega sodišča razsodbi, da naj z jedno besedo pripisujejo tej razsodbi moč zakona. To postopanje nadsodnijskega načelnika je pa eklatantno nasprotovalo §. 12. občnega državljanskega zakonika. Ker pa nadsodnije načelnik nijma oblasti izdavati novih zakonov, nastala je justičnemu ministru dolžnost, da je sodnije opozoril na zakon in njega predpise. Da je to bilo pravilno, razvidel bode vsakdo, če tudi ne pozna zakonov, kakor jih tudi baron Taufferer ne pozna!
Višnjanski okrajni šolski nadzornik srdi se tudi nad nami, ker smo zahtevali, da mora vsak sodnik na Slovenskem učen biti sloven
skega jezika. Za Boga, če ta zahteva nij pravična, potem nam nastavite same Kitajce aH pa gluhoneme po sodnijah, in justica se bode ravno tako upravljala, ker po načelu barona Taufferer j a in dr. Rechbauer j a sodnikom po Slovenskem nij treba, da bi se s strankami umeti morali! To so principi] Konečno je pa res gola potrata časa, če se o takih interpelacijah resno govori! Ako bodo grofu Taaf-feju samo taki interpelantje za tilnik sezali, potem bode njegova vlada živela še naj men j sto let! —
t Dr. Jan. vitez Bleiweis-Trsteniški.
V L j u b I j a n i S. decembra.
(Konec.)
Prišlo ho potem zopet mnoge občinske deputacije; mej njimi smo opazili' zastopnike ljubljanskega močvirja g. Martina Perucija in g. Gnamsa; g. Antona Trevna, župana z Jesenic; g. RobiČu, župana iz Kranjske gore; g. Jakoba Žumrn, župana iz Gorij; g. Westra, župana iz Bleda; dalje smo opazili g. dr. Poznika, predsednika novomeške Čitalnice, več gg. profesorjev novomeške gimnazije, nekaj zastopnikov meščanske garde novomeške, tudi g, c. kr. notarja Ignacija Gruntarja kot zastopnika občine Dolenjega Logatca itd., potem so prišle gospodičine ljubljanske, namreč go-spodičina Grassellijeva, Petričičeva in Rodetova, ki so imele lepe šopke v rokah in nosile venec z napisom: „Ljubljanske domorod-kinje, nepozabljivemu voditelju", za temi pa se je vrstilo nad 100 črno oblečenih žalujočih gospij. Nosil se je potem venec ljubljanskih gg. bogoslovcev, za njim pn so stopali vsi ljubljanski bogoslovci, kolikor jih nij bilo v cerkvenej opravi.
Sledili so častiti o. lazaristi in frančiškani
Zmes.
(O b ritk osti slovenskega urednika. — Prenapeti profesorji.   — Nekaj o
,,spo do bn o s tiu naših Nemcev.)
Nekdaj sem bil tako naj i ven, da sem pokojnemu Jurčiču dejal, da mu časih zavidam uredniško mesto, na katero ga je postavila usoda. Po svojej navadi pogledal je k tlam, se lahno nasmijal, potem pa mi povedal z vso odločnostjo, da sem bedak. In ker mi ta fraza nij bila po volji, preklical jo je ter dejal, da nijsem samo bedak, temveč tudi velik bedak!
„Če te bode kedaj usoda postavila na tako mesto, ne bodeš imel žilice v telesu, da bi ti jo ne razdražili dan za dnevom."
Zdaj sem skoro prepričan, da je v istini
tako! Ker je denea nedelja in ker podlistka potrebujem, šinila mi je misel v glavo o tej stvari na podlagi ,.mlade" in kratke BVOJe skušnje spisati podlistek ter doka/.;.t . da je ured-1 ni k slovenskega lista jednak znanemu očetu, ki je I bil s svojim sinom, osliča pred s: 1».» tirajoč, na potu v mesto. Kakor sta se s sinom vedla, nikakor nijsta mogla ustreči občinstvu, katero sta na cesti srečavala. Bila sta reveža, in vsakdo, ki je mimo prišel, menil je da je opravičen, grajati ubogega očeta, ki nij vedel, kako bi se s sinom in oslom obnašal, d ' bi ne bilo nikakega zabavljanja. Tako je z urednikom slovenskega lista. Za listom vidi vsakdo osobo urednikovo, in če mu list m- piše po volji, tedaj plane po ubogem uredniku, in „pisači, mazači, pisuni, pisci itd." se kar vsipajo iz nezadovoljnih ust! Dokaz! V tem listu se je objavilo, da se bodo ljubljanski obrtniki posvetovali, se li hočejo udeležiti nemškega obrt-
nega shoda na Dima ji, s* 1 i ne. Uredništvo pristavilo je nedolžno notic->, da be ume, Česi, naj hi Blovenki obrtniki mej Nemci iski.li. Če je bila ta opazka krivičm, potem naj bi se bilo tO dokazalo. A v ljubljanskih obrtnikov shodu vstal je hipoma obrtnik vročo krvi in pričelo so je gromenje in bliskanje, iu mazači in časnikarski pisači so mu hučali iz ust, da se je vse trlo. Gospod komisar policijski opozoril je gospoda „govorniku", da naj /.mirneje in Bpodobnej • govori, če ne bi mu moral odtegniti „besedo-4. A mož po uradnem toni opominu nij zagazi] iz konteksta, temveč odreza) se je kratko:
nA kaj!   Saj samo dr. —rja mislim!"
Ker je samo dr. —rja misli!, potem pa je vsako zabavljanje bilo opravičeno<\ Nij napačen recept to!
Škodljiva je slovenskemu uredniku mladost.    In če list kaj objavi,   kar tej ali onej
b križem   in z gorečimi svečami; za njimi stopal je ljubljanski meščan in hišni posestnik g. Bergant, Kateri je nosil na črnej blazini redove umrlega in sreberni lavorov venec, katerega so umrlemu podarile o priliki  70 letnega godu ljubljanske Slovenke.   Za tem je prišlo 24 bogoslovcev v cerkvenej opravi, potem štirje duhovni v Črnem levitarskem oblačilu in prečastiti kanonik  g. Urbas v črnem pluvijalu.   Zdaj še le so nesli župani iz ljubljanske  okolice  vso z venci  pokrito rakev; župani kmetskih občin,  odlični meščani ljubljanski in gimnazijci iz Alojznice so spremljali rakev na obeh straneh z  gorečimi voščenimi svečami. Za rakvijo sledila je rodovina: sin ranjkega dr.  Karol vitez Bleiweis-Trsteniški vodil je vdovo ranjkega, za njo pa rodovina Souvanova,  Ploivveisova, Račičeva, Scjovičeva, Zupanoeva, KuSarjeva, Vodušekova itd. Potem je prišel prečastiti knezoškof dr  Pogačar s svojimi dvornimi kapelani; za tem  pa  e. kr. deželni predsednik  g. \Vinkler in ekscelenca fml. vite/. Stubenrauch, c. kr. svetniki deželne vlade, na čelu  jim  grof Chorinskv, general pl. Kcller in mnogo c. kr. častnikov, prečaatit gospodje knnoniki ljubljanskega kapiteljna, na čelu jim gosp. prost Zupan, pevski zbor čital niče ljubljanske, nad 70 pevcem z zastavo in vencem, odbor „Matice Slovenske" z vencem, odbor  „(ilasbene Matice"  z vencem,  c. kr. uradniki deželne vlade, deželne sodnije, finančne direkcije, finančne prokurature itd., c. kr. profesorji in učitelji raznih učeteljišč, društvo tiskarjev,   zastopano po gospodu Arzelinu in velikej deputaciji, centralni odbor c. kr. kmetijske družbe z vencem, na čelu mu predsednik baron \Vurzbaeb, zdravniško društvo kranjsko z vencem, na čelu mu profesor Valenta in vsi zdravniki ljubljanski.   Potem so se nosili: venec državnih poslancev, katere je zastopal dr. Poklukar in venec deželnega odbora kranjskega in deželnih uradnikov.   Sledili so: deželni  odbor,  (na čelu  mu   deželni glavar grof Thurn), deželni odborniki:  Dcžman, dr. pl. Sehrev, Grasselli; vsi narodni deželni poslanci;  vsi   deželni  uradniki;  mestni zastop ljubljanski z vencem,  (na čelu mu župan g. Laschan in podžupan g, Fortuna); vsi mugi-stratni uradniki; kupčijska in obrtna zbornica z vencem (na čelu jej predsednik J. Kusar), potem ljubljanski trgovci, pred katerimi so gospodje iz kupčijskega stanu nesli krasen venec   ljubljanskih   trgovcev.   Prišli   so potem služabniki domaČi in tuji, vsi z gorečimi svečami in na tisoče žalujočih. Povsodi po ulicah, ko
der je šel sprevod, bilo je vse mirno, in akoravno je stalo povsodi vse natlačeno gledalcev, je vse molčalo in videla se je vsakemu na obrazu globoka žalost.
Še le proti 6. uri dospel je sprevod k sv. Krištofu. Društva s svojimi zastavami postavila so se v spored po Dunajskej cesti od južne železnice do cerkve sv. Krištofa. Cerkev bila je popolnem razvitljena, tako obilno, kakor to dozdaj nijsmo opazoval? pri nobenem pogrebu.
Ko so se končali cerkveni obredi, prenesli so rakev na pokopališče. Gomila dr. Bleivveisa leži na levej strani tako zvane Baumgartnove kapele, v najbližjem sosedstvu z ono ranjkega Jurčiča. Dr. Bleivveis leži tako, da gleda proti svojem rojstnemu kraju, proti Gorenjske]. Ta gomila je zadnja, ki se je še prodala na sta rem pokopališči. Rodovina Bleivveisova ima v zvezi z rodovino Souvanovo svojo posebno rakev ali z ozirom na to, da se bode očetu slovenskega naroda gotovo postavil naiodni spomenik, pokopal se je dr. Bleivveis v poseb nej gomili.
Okrog gomile postavila so se vsa društva z zastavami (bilo je petnajst zastav.) Ko je g. kanonik Urbas opravil cerkvene obrede, zapel je moški zbor ljubljanske Čitalnice pod vodstvom g. Vojteha Valente res prav ginljiv zbor „Oče naš" od Bradskega.
Solze se igrale občinstvu v očeh, ko je govoril g. deželni poslanec Luka Svetec očetu Bleivveisu zadnje slovo; govoril pa je tako-le : Častita gospoda! Dragi bratje in sestre!
Utrnila se je zopet zvezda na obnebji naše mile domovine. Utrnila in ugasnila za vselej je svitla zvezda, ki je tako lepo, tako dobrotno svetila slovenskemu narodu skoro celega pol stoletja!
V črno se zavija vsa slovenska zemlja.
Dr. Janeza Bleiweis-Trsteniškega, katerega je narod naš tako visoko spoštoval, tako srčno ljubil, katerega smo s tolikim zaupanjem in s tolikim ponosom klicali svojega očeta — njega nij več. Ta tužni glas odmeva od vseh stranij slovenske zemlje: nij ga več!
In s Slovenci sočutno žalujejo drugi slovanski rodovi. —
Nezapopadljivi so sklepi modrosti božje. Mi se jim moramo udati brez prašanja. Naše solze teko, ali mrliča ne skličejo več iz groba.
Žalostni in potrti smo se tukaj zbrali, da izkažemo zadnjo  čast možu,   kakeršen je
le redka prikazen v življenji narodov, možu, ki je glede našega narodnega življenja in napredka nam stvarnik nove dobe.
Tvoja delavnost, dragi Janez, bila je vsestranska. Kako si ti budil našo literaturo, kako skrbno zbiral nje proizvode v Novicah, v Matičnih in drugih spisih! Kako marljivo si skrbel ob jednom za povzdigo narodnega gospodarstva in naš kmetovalec, naš rokodelec in obrtnik nij imel boljšega učitelja, boljšega svetmka, boljšega podpornika od tebe.
In v srditem boji, ki ga bijemo za po-litiške in narodne pravice, ali nijsi ti bil naj-previdnejši, najzanesljivejši vojvoda naš in ob jeduem sam najpogumnejši vojak V
Vsi stanovi  smo  čutili dobroto tvojega dela in tvojega truda; izrekamo ti zato tukaj svojo najtoplejšo zahvalo.
Zapustil si nam pa ti tudi najlepši zgled, kako je treba zbirati in družiti vse moči k skupnemu delu; kako je treba delati neprestano, z železno stanovitnostjo, ako se hoče doseči visoki namen — narodno blagostanje.
Mi čemo tvoj zgled posnemati.
Kadar bi hotela hidra razprtije dvigati mej nami svojo glavo, tvoj zgled potolaži nasprotujoče strasti! Kadar bi prišle nezgode na naš narod in bi hoteli neuspehi majati naše zaupanje, tvoj zgled nas ohrabri in potrdi!
Da, da, ravnati se hočemo po tvojem zgledu, to ti obetamo, to na tvojej gomili prisegamo.
In kakor seme, ki si ga ti sejal po vsem polji naše slovenske zemlje, uže klije in cvete in sad donaša in ga donašalo bo še našim poznim vnukom, tako nam večen ostane tvoj spomin. V svojih delih nam ostaneš nepozabljiv, nesmrten.
Blagor mrtvim, pravi evangelist, ki v Gospodu umrjejo, ker njih dela gredo za njimi. Blagor tebi, dragi Janez, ker te spremljujo mnogoštevilna dobra dela, stvorjena za narod in dom, za državo in človeštvo, pred večnega sodnika.
Obračal si dobro svoj talent, kakor evan geljski hlapec, kateremu je gospod rekel: blagor tebi, vrli hlapec, ker si bil zvest v malem, jaz te zdaj nad veliko postavim.
Tako si slavno dokončal svojega življenja pot; zdaj počivaj od dela in truda. Mirno počivaj pod to gomilo, ki bo sveta nam in našim vnukom, dokler se bo razlegala slovenska beseda po teh prijaznih ravninah.
Tvoj duh pa naj veje nad nami, kakor angelj božji; naj nas navdaje z gorečnostjo in
se mu po ob mu vrh glave mu se svetila
smo poudar-
glavi nij po volji, tedaj pravijo ti ne/.adovolj-neži, kaj boi-e ta človek; nas drugi ustrahovali nijso, in tudi ta mladenič nas ne bode! Skoro bi si človek želel, da bi razu nabrale gube. in da bi se napravila poštena pleša, ki bi kakor luna na ponočnem nebu !
In v kake zadrege zagazili jaje, da se mora Slovencem ohraniti katoličanstvo in narodnost. Poslušajmo, kako piše o tej stvari gospod profesor —n v ljubljanskem „Slovenci" : „Če je vsak klerikalec (id est-prijateij klerikom! Da je beseda „clericus" sramotilna, nijsmo vedeli do zdaj!) kdor je kot kristjan v krstne bukve zapisan, potem so klerikalci tudi „pisači-* Narodovi (istina ali smo morda trdili, da nijsmo V Ali mej pametnim klerikalcem in mej „pisačem" Slovenčevim je nekaj razlike!) ker dozdaj še nismo slišali, da bi bil kteri iz njih k luteranski ali judovski veri prestopil.
Videti je, da bomo katoličani tako med Slovenci kakor med Čehi kmalo v manjšino prišli, da nas bodo liberalni, to je bre zverski mladiči kmalo strahovati začeli".
Temu gospodu profesorju smo mi „pisači Naroda" brezv erski mladiči, luteranci, j udje in to vse za tega delj, ker javno zagovarjamo katoličanstvo in s tem tudi narodnost, ki za Boga vender tudi nekaj velja! Kako bi moral ležati, da bi takim gospodom po godu bilo V! Temu smo premlačni, brezverski in preluteranski! Interesantno pa je čitati kar se o tej zadevi piše v „Laibacher "VVorhenblattu", ki čuje na pompezno ime „organ der verfas-sungspartei in Krain". V tem listu trdili smo, da bi bilo narodnosti slovenskej koristno, če se vsi Slovenci zjedinijo pod slovenskimi Škofi, in če se nam napravi v Ljubljani metropolija. To, kar smo trdili, nij niti brezpametno, niti pretirano, ker versko zjedinjenje je gotovo naravna in logična stvar.  A sedaj čujmo, kako
odgovarja na to naš nemško-slovenski patron-ček: Wir registriren diese desparate Idee des „Narod"  i.um Bevveise  der   m o r a 1 i s c h e n
Verkommenheit  dieses Patrona.....
ja, jtingst vvar in seiner Localchronik sogar die Anzeige einer bevorstehenden Jesuitenmission zu leBen.u Temu smo zopet „moralično zanemarjeni", ker smo na prijateljsko prošnjo ob javili, da bodo ta in ta dan imeli lazaristi v Premu svoj misijon! Tu smo prekatoliški, tam pa premalo katoliški!
Oglasil se je zopet znani fabulist ter zapel tole basen o petelinu, ki meni, da je orel:
Der Hahn, der Adler seiu wollte. Bine Fabol.
Ein Ilaliii. zwar klein, jedocb mit laiigem Rittersporu, Auf Diingeraburg sich blaht und kracltzt imgrimmen
Zorn:
„Dor Voge.1 llerrschaft uns gebilhrt und iinsern Hennen, Don Kiielilein aucb, erzogen in den nabeu Tenneu. Den Sporu, die Krone bat una ja Natur bescbeert,
P+itoffa „Slov. Naroda" k St. 277., 4, decembra I SS J.
pogumom za narod iti delo, za slogo in jedinost, da se bomo tudi za nap;oj trdno držali tvojega starege gesla: vse za vero, za dom, za cesarja in da bomo srečno nadaljevali delo, katero si ti pričel.
In zdaj dragi ranji, z Bogom, z Bogom za vselej!
Potem je zapel moški zbor ljubljansko čitalnice krasni zbor Horakov: „Kaj jokate" ? Zasuli so z venci gomilo! Potem pa so se vruili pogrebci, katerih je bilo na tisoče. Res vzvišen trenutek je bil, ko smo Slovenci vrnili svojega prvaka v temnem večeru materi zemlji. Svetile so v noči le voščene baklje, kar je napravljalo žalostni trenutek še žalostnejši. A vsi smo se poslovili s trdno zavestjo od gomile, da bode dr. Bleivveisa duh zmirom vladal mej nami in da bodemo ljubili slovensko domovino nad vse! — Konečno izražamo ljubljanskoj policiji zasluženo priznanje, katera je pod vodstvom g. Beitola izvrstno vzdržav»la pri tako obilnem na tisoče zbranem občinstvu red po vseh ulicah. Veliko hvalo zaslužil je tudi gospod Doberlet, krasnega sprevoda izvrstni reditelj!     —a—
„Matica Hrvatska" v Zagrebu poslala je gospe Karolini pl. Bleivveisovej to le pismo: Milostiva gospo:ljo!
Kao drug i prijatelj nezaboravnoga Vušega pokojnika, kao drug i u predsjedničtvu zavoda hrvatskega iste vrsti, a i kao štovitelj Vaše cienjene obitelji, nemoguć rad bolesti, da Vam sam osobno izrazim svoju sućut nad nenakna divim gubitkom, grimite pismeno od strane čitavoga upravlj. odbora „Matice Hrvatske" v Zagrebu, koje prevriedni pokojnik bijaše počastui član, i od strane moje najdublji i/raz sožaljenja radi gubitka Vašega i Vam i nam premiloga pokoj ruka. Neka Vas, milostiva gospodjo, dobri Bog u tugi utješi i os jedočenje neka Vaše ucviljeno srdce ojača, da je pokojnik sav svoj viek rodu i narodu svomu vjerno, častno i pošteno služio, te da če mu se ime med svimi Slaveni, a naposeb južnimi, dok bude vieka spominjati.
Moleč Vas, milostiva gospodjo, da primite izraz duboka postanja od strane odbora „Matice Hrvatske" i moje, čast mi je bilježiti se Milost've gospodje pokorni sluga:
predsjednik „Matice Hrvatske": Ivan Kuk ulje vič. Našemu listu došel je naslednji dopis: Up me tolaži, da se — iskreno ljubljeni Janez! na desnici božjej snidava, od leto 1840 prijatelja. Josip Hašn;k, župnik.
V Sv. Juriji, ob južnej železnici dne 1. decembru 1881.
D'rum aeien auch dio Ilalinen kiiniglich geelirt. Der Adler Wappen jllnger ist, icb Bchwor'a beim Styx, leh vvill's heraldiach Euoh beweisen ara „jour-tix". Da gackert eine HeniT: HWelch' Pralilbans Dn wo!il
biat,
Bevveis' vorerat, daas Adler trohnen auf dom Mist4.
Ta iz znane duševne kloake zajeta in pod firmo kranjske ustavoverne stranke razprodana smrdljiva gnojuica hotela se je izliti po vsej narodnej stranki, ali pa morda tudi samo po našem listu. V jednem ali drugem slučaji je izraz silne duševne surovosti, ki je lastna samo takim elementom, kakor jih šteje ustavoverna naša klika mej seboj. Narod slovenski se primerja petelinu na gnojnem kupu; kdor se peha in trudi zp narodno omiko, ta je tem ljudem pišče, brskajoče po gnojnem kupu! Obstanemo, da takega podivjačenja še nijsmo kmalu opazovali, kakor se prodaje zdaj po predalih usta-vovernega našega organčka!   Zdaj si pa mi-
Ćestita obitelj prejela je ie naslednje telegrame :
Iz Zagreba: Izvolite sprejeti izraz iskrene moje žalosti nad nenadomestljivo izgubo! V on čina.
Iz Zagreba: Nad izgubo slavnega očeta Vašega in slovenskega srčno svojo sočut izra žuje književno društvo sv. Jeronima: Gaj dok, predsednik. Iz Zagreba: Uredništvo „Pozora" izjavlja svoje pregloboko sožalenje radi i/gube buditelja in očeta bratskega slovenskega naroda Janeza Bleiweisa. Večna mu slava in spomin v slovenskem in hrvatskem narodu!
Uredništvo „Pozora". Iz Ajdovščine: O izgubi plemenitega Vam soproga in naše narodne obrtnije pospeši telj a sprejmite najgorkejše sočutje.
Društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini. Iz Ajdovščine:  Občina Lokavska izraža svoje najtoplejše sočutje  o   i/gubi Vašega preblagega soproga in našega narodnega očeta.
Lokavčani. Iz Zagreba:  Prejmite polno moje so-žaljenje radi izgube uzornega rodoljuba, druga Vašega. Venec neunnlih del, kojega si je sam' splel, ostati če svežen, dokler bode slovenskega in hrvatskega naroda! Slava mu!
Dr. M a / /ura, Iz Tolmina:  Živo obžaluje tolminska čitalnica nenadomestljivo izgubo očeta slovenskega naroda, visokočistitega svojega častnega uda! Odbor.
Iz Trsta: Obžalujemo za Vas in vso Slovenijo nenadomestljivo izgubo.
Anton Rogač, Janez Legat, Ed. Legat, J os. Jančar. Iz Gradca:   Prejmite izraz našega sočutja nad grobom neumrlega Bleivveisa. Slava njegova večno če živeti v narodu slovenskem! Srbsko akademičn o društvo. Iz Karlovca: Učiteljski zbor kr. gimnazije v Karlovci deli žalost slovenskega naroda nad nenadomestljivo izgubo prvega njegovega sina Janeza Bleivveisa.   Večni spomin probuditelju   hrvatsko-^lovenske vzajemnosti!
Iz Vipave: Zastop občine Goče pri Vipavi izraža svoje žalovanje o izgubi nepozab-ljivega očeta naroda našega dr. J. Bleivveisa viteza Trsteniškega
Štef. Ilabe, župan, J.FerjanČič, svetnik, Maks Vidrin, svetnik. Iz Zagreba:  Vaša velika izguba glo boko je užalila vse hrvatske rodoljube, osobito pa  podpisanega, kateri je izgubil nepozablji-vega prijatelja. M r a z o v i ć.
slite, če bi mi nekega krasnega dneva rekli gospodu dr. Schrevju ali pa gospodu dr. Schaf-ferju, (ki sta gotovo tudi dva glasna človeka v našej deželi): prijatelja, molčita uže vender jedenkrat, vsaj nijsta ničesar drugega, kot dva petelinčka, brskajoča po smrdljivem gnojnem kupu! To bi nastalo kričanje in vpitje! Nationalea <; sindel ctc. Nam pa smejo vse reči ! Pri njih je spodobno vse! Če z boso nogo lazijo po salonu, spodobno je, ker ustavoverna noga je spodobna, če se je tudi v gnojnici kopala!
Zdaj naj Dam še kdo govori o vplivih nemške kulture! Wir thronen also auf dem M i: t ! In s takimi ljudmi naj se prepiramo! Ubogi dr. Schrev! ubogi dr. Schaner! Za take Burovosti svojo firmo posojati, je pač tužna osoda! — .r.—
Iz Zagreba: Globoko svojo sožaljenje izrekam o izgubi očfta slovenskega naroda. 2arko njegovo rodoljubje bodi solnce svobode za slovenski in hrvatski narod.
T u r kovic , župnik.
Iz Celovca: Preblago družino po izgubi najboljšega očeta, milo domovino po izgubi svojega prvaka in vodnika, družbo po izgubi najzvestejšega uda in podpornika z vsem sočutjem omilili«-
Odbor družbe sv. Mohora.
Iz Trebnjega: Žalujoča duhovščina dok mije trebanjske izreka zaradi izgube ne-pozabljivega očeta, ljubljenca narodovega, svoje n^jglobokejše sočutje.      Kovačič, dekan.
Iz Gorenjega grada: Srčno obžalujemo smrt blagega Očeta mile naio „Slovenije". Čitalnica gorenj egradsk a.
Iz H oh ene lb e: Blagovolite sprejeti moje globoko čuteno sožaljenje o smrti Vašega občespoštovanega soproga. Lehka bode temu možu zemlja! Priesel.
Iz Matulje: Blagovolite sprejeti izraz mojega sočutja o nenadomestljivej izgubi, ne le Vašega, temveč tudi vseh Slovencev, vrlega, nepozabljivega očeta, narodnega netit rudiji vega buditelja in vodnika, velikega in| slavnega rodoljuba Dr. K e n d a.
Vence so položili na rakev pokojnega dr. viteza Bleivveis-Trsteniškega: 103. Nepozablji-vemu voditelju: „Celjski Slovenci". 104. Uz-krisitelju slovenskog naroda: „domorodkinje „Sisačke". 105. Svojemu Častnemu udu : „Ptuj ska čitalnica". 100. Očetu Slovencev: „Ilirska Bistrica". 107. Narodnemu očetu: „podružnica goriške čitalnice". 108. Toguje o smrti oče-tovej: „goriški Slavec". 100. Neomahljivemn značaj u: „Triglav v Gradei". 110. Očetu na-roila, prijatelju blagra domovine: „kmetske občine". 111. „Slov. goriški učit. 1'andidatje" (in posebni venec), „Slov. goriške učit. kandi-datinje". 112. Očetu slovenskega naroda: „či-talnica v Kobaridu". Ući. „Občina Ajdovščina" : svojemu častnemu članu. 114. Svojemu častnemu udu: „Slovensko politično uruStvo „Jedinost" v Trstu'. 115. Svojemu očetu: „Krški rodoljubi", liti. Blagemu očetu naroda: „hva-ležni štovatelj Fr. Povše". 117. Buditelju naroda: „štajerski slovenski deželni poslanci".
118. Vzoru   rodoljubja:   „Goriški rodoljubi".
119. „Hrvatsko pjevačko društvo „Danica" v Sisku" : svomu začastnomu članu. 120. Voditelju naroda: ,,6entpeterčanje na Notranjskem".
121. Častnemu občanu:   „Goriška čitalnica".
122. Očetovskemu prijatelju: „Andrej Maru-šič". 123. Prfičastitljivemu prijatelju : „rodbina Dominkuševa". 124. Častnemu občanu: „Li-tijska občina". i25. Slovenskemu voditelju: .Goriška Sloga". 120. Očetu slovenskega no-v uarstva: „Goriška Soča". 127. „Vino in sad-jerejska šola na Slapu": svojemu ustanovitelju. 128. Nenadomestljivemu voditelju slovenskega naroda: „Bežek iu Vrbič". 129. Vodji Slovencev: „Belokranjci". 130. Očetu Slovencev: „čitalnica Mariborska". 131. „Kranjski deželni odbor". To so venci, kateri so imeli trakove in katere je mogel zaznamenovati naš poročevalec. Ako je še katero društvo venec poklonilo s trakom, naj nam blagovoli naznaniti. Če se je kak venec izpustil, ali kak napis na trakovih ne popolno jednako objavil, nij kriv naš poročevalec, kar je samo ob sebi razumno. Vence, kateri so se poklonili brez napisa ali brez trakov, nu mogel naš poročevalec navesti, kajti vedel nij in tudi zvedeti nij mogel, od koga da so.
Politični razgled.
V Ljubljani 3. decembra.
„Deiitoctie '/.<r*.,k prišla je v svojem gnjevu celo do ekscentrične misli, naj bi se dejal justični minister v zatožno stanje, ker je skušal slovenskemu narodu pripomoči do zakonito utemeljenih in naravnih pravic. Na dalje misli zj<e«l In Jena lev ica interpelirati vlado o prestavljenji Vesteneckovem ! Če se to zgodi, menda bodo vlada in naši poslanci skrbeli za to, da ta ponočnjak in njega pristaši zvedo, kar jim gre. — Grof Coronini še nij pristopil nobenemu klubu. „Dt. Ztg." ga vabi, mu preti in ga prosi, naj pristopi zjedinjenej levici. „Če se nam pridruži, nam je dobro došel, če ostane kakor je, nasprotniki mu bodemo." — Čudno je, da vlada ne želi diskusije o Klierjevej interpelaciji in o ekscesih v Kuhljaku. „Vlada ne želi o tej zadevi nobene diskusije," tako glasi se kratko poročilo v „Poiitik". S temi besedami pa „Poiitik" nij zadovoljna, kajti opuščenje te diskusije nij v interesu državno-zborske večine, ker se mora humbug, ki ga uganja levica, svetu odkriti.
Kakor znano podal seje grof Iv al no K > , preduo nastopi svoj posel kot minister za vnanje zadeve, v Petrograd. Kakor listi poročajo, govorilo se je za Kalnokvjevega bivanja v Petro-gradu mnogo o orijentalnem vprašanji, in da se je govorilo, da bode Avstrija Bosno anektirala. — Govorilo se je baje tudi mnogo o shodu ruskega carja z avstrijskim.
Iz Dalmacije se poroča, da je baron Jovanović obiskal vse znamenitejše občine v Boki Kotoiskej in jih opominal, naj bodo mirni. — Bosenska vlada je zaukazala, da se zapre meja od Trebinje do Bileka, da se odreže vsak dohod iz Hercegovine v Boko Kotorsko.
Najnovejša poročila iz Pctrograda pri-povedajo, da so se nihilisti jeli zopet bolj gibati in da so njihovo število množi z odpuščenimi uradniki
Ruski listi se še vedno mnogo zanimajo za odstavljenega srfo»Kcg» metropolita Mihajla. Skoro vsi listi ostro obsojajo ta korak srbske vlade, ki je s silo izpodila iz palače Mihajla. Srbski vladni organ „ Videlo" pa odgovarja na te ruske glasove in naposled prav lakoničuo piše: Za to stvar se nijma prav nihče brigati 1
V Albaniji še vedno nij mirno. Posebno pa je razburilo duhove, ker so se vrgli v ječo nekateri jako priljubljeni albaneški vodniki. Derviš-paša skuša deželo pacificirati z denarjem, s silo ah terorizmom, kar mu ravno najbolj ugaja.
Iz JLoiirioiia se poroča, da so se angleške vojne ladije pozvale iz Tunezije nazaj, ker jih nij trega več tam, da bi branile angleške interese.
Domače stvari.
— (Gewerbebund.) Kar se to novo „obrtno" društvo v Ljubljani snuje, nam je bilo uže s početka nekako sumnjivo po svojih utemeljiteljih. Opaževali smo tiste može na čelu, ki so vlani poskušali pri mestnih volitvah disciplino narodne stranke rušiti in pod krinko obrtnosti socijalno-demokratične kandidate za mestni odbor postaviti in po narodnem centralnem odboru priporočane ovreči. Ali želi so pri tem velikansko blamažo, kajti naš kandi dat III. razreda gosp. dr. Karol Bleivveis, na katerega so najbolj navaljivali, javno, še bolj pa tajno zoper njega agitirali, in mu gotovo propast prorokovali, je dobil mej vsemi kandidati največ glasov. S to volitvijo so ravno naši narodni volilci III. razreda pokazali, da vedo ceniti v prvej vrsti narodno disciplino in da nijmajo ušesa pristopnega za nobeuega ro-govileža, kateri bi poskušal kaliti jedinost v narodnem taboru, — naj se uže taisti imenuje Peter ali Pavel. Slučajno smo prebrali 27 pa-
ragrafov zdaj potrjenih pravil tega novega društva. Ali zastonj smo iskali v teh pravilih naznačene načine, po katerih bi se obrtnosti in obrtnemu stanu sploh bolj na noge pomagalo. V obče je v teh pravilih o pospeševanji obrta jako malo govora, strašno veliko pa o političnem rogovilstvu. Tu se govori o političnih romanjih po celej deželi, o sklicavanji političnih shodov, o postavljanji svojih kandidatov za vse volitve, o vplivanji na volilce itd. Vidi se, da so ti možje, ki jim je hni spod letelo, zdaj drugo pot nastopili za krhanje naše discipline. Pa se bodo zopet bridko prevarili, kajti naš narod ne bo nikdar maral za može, katerih geslo je: „Mi ne poznamo nobene narodnosti," V istini so ti ljudje zakriti Nemci! — To sprevidi lehko vsakdo. — Uže to označuje osnovatelje tega društva, da so svoja pravila jedino le v nemškem jeziku predložili vladi v potrjenje, akoravno vedo, da vsako društvo v Ljubljani to v obeh jezikih stori, ako uže ne izključno v slovenskem. Sploh bi se pa moralo to društvo imenovati; „Neue Gesellschaft filr Betreibung politischer WUhlhuberei en gros et en detail", ne pa „Gewerbebund". S temi vrsticami smo hoteli le naše narodne obrtnike na to novo „obrtno" društvo opozoriti, za internacionalne rogovileže pa se ne brigamo, ker jih je itak malo v našem mestu.
— (Kar nas je s posebuo žalost jo navdajalo pri dr. Bleivveisovem pogrebu) je to, da so koroški Slovenci ostali brez zastopnika. V tem, ko so iz vseh krajev naše Blovenske domovine prihajale deputacije, da izkažejo poslednjo čast največjemu sinu njenemu, v tem, ko se je na rakev njegovo položilo na stotine vencev, pričal je le jedini venec celovške čitalnice, da na Koroškem živi 130,000 članov onega naroda, kateremu je bilo posvečeno vse delovanje ranjkega. Res žalostne razmere, ki zaslužijo, da se merodajni krogi naši malo bolje zani majo zanje.
(Ali je s predikatom c. kr. pij eteta nezdružljiva?) Ko seje na nekej hiši v jednej glavnih ulic ljubljanskih vsled smrti dr. Jan. Bleiw eisa imela izobesiti Črna zastava, protestiral je proti temu uradnik, čegar ime pa zavoljo neznatnosti njegove rajši zamolčimo, češ, da on, „kot c. kr. uradnik ne pusti, da bi nad njegovim stanovanjem iz pijetete do dr. Bleivveisa vihrala črna zastava". — Mož, o katerem bi človek skoro mislil, da izpeljuje svoj rod iz stare Abdere, menda prišteva dr. Bleivveisa, katerega je presvetli cesar sam odlikoval s plemstvom, puntarjem, ali kali?
- (Ljubljanskega Zvona) 12. številka ima to vsebino: Mejnik, pesen. —Jurčič in K r s u i k : Rokovnjači, roman (konec).
— E. Lah: Nekaj črtic iz meteorologije Kranjske. — J. ŽnidaršiČ: Barvni občutek ži-valij. — J. Jesenko: Zemeljski potresi (dalje). — Ivan Šubic: Na meseci (konec).
— Jo s. Cimperman: Viktor Eržen f, nekrolog. — Simon Ruta r: Preširen in Jenko v Italijanih. — Ivan Hribar: Preširen in Levstik v Rusih. — Raz potnik: Razstanek, pesen. — Jos. Vesel in Janko Rahne: Vazilij Verelčagin. — Dr. Ivan Tavčar: Grogov Matijče, podoba iz 1— pogorja. — Jos. Podgoršek: Blagoslovjenje Mandelčevega spomenika v Karlovci. — L. Ž vab: Ivan Ž. V. Popovič (konec). —Ivan Hribar: Novejša češka literatura I. (konec).
— Fr. Levstik: Zgodovina slovenskega slovstva (konec). — .Slovenski glasnik, ki na
desetih straneh prinaša književne novice iz vseh literatur slovenskih. Ta Številka ima vrhu naslovnega lista in „kazala" še jedno celo tiskano polo piiloge. Iz te raznovrstne in zanimljive vsebine vidijo naši čitatelji, da „Ljubljanski Zvon" točno in vestno izpoljnuje svojo lepo nalogo; zategadelj ta prvi naš leposlovni in znanstveni list toplo priporočamo vsem prijateljem leposlovnega in znanstvenega berila. „Ljubljanski Zvon" stane za vse teto 4 gld. f>0 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15. kr. Iz imenika gg. pisateljev, ki so spisali „Ljubljanskega Zvona" I. letnik in ki je pridejan „kazalu", vidimo, da je vi. 1881. sodelovalo pri „Ljublj. Zvonu" 46 pisateljev slovenskih.
— (Trakove za vence) o priliki dr. vitez Bleivveisove smrti, je jako krasno izdela-val narodni trgovec J. S. Benedikt ua Starem trgu. Od njega so bili izdelani trakovi češkega kluba, jugoslovanske akademije znanosti, slovenskih državnih poslancev, kluba desnega centra, kneza E. "VVindischgriitza, pa tudi bogati trak narodnih ljubljanskih trgovcev. Tudi trgovka, gospodična Šinkovec, je izdelal* mnogo lepih trakov, tako za ljubljansko čitalnico, mesto Kranj, ribiško društvo, narodne deželne poslance itd. Z res velikim trudom in požrtvovalnim delovanjem sta g. J. S. Bene-nedikt in gospodična Šinkovec v kratkem času zdelala nad JOO trakov, vse vkusno in elegantno, tako, da zaslužita javno pohvalo. Napravila ita čast domačej obrtniji in se lehko vsem narodnjakom, kateri trakov potrebujejo, gorko priporočata. '  —a—
— (Vabilo.) Prejeli smo z Dunaja to-le vabilo: Čast nam je vas uljudno vabiti k akademiji, katero priredi „Slovenija" v prid „Jur-čičevej ustanovi" vtorek, dne G. decembra t. L, v dvoranah „zur Stadt AVien" (VIII., Lange Gasse 15.) Sodelovati so prijazno obljubili: go-spica Roza Šetfilova, g. Stanislav Kochanovv-ski, pevci „Slovenije" in del godbe 17. peš polka Kuhnovega. Slavnosten govor bode govoril častni člau „Slovenije", državni poslanec g. J. Vošnjak. Za slavnost zložil je g. Stritar prilično pesen, ki se bode deklamovala. Prof. Turku š zložil je za ta večer himno na J. Jurčiča, komponiral pa jo je g. S. Pirnat, član „Slovenije". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop 1 gld., za obitelj 2 gld. Dobiti se mogo vstopnice v prodajalnici muzikalij Etn. Wetz-lerja (L, Kiirntnerring 11) in zvečer pri kasi.
Prejeli smo sledeči dopis, katerega smo ponatisnili kot inserat:
Tistim, meni neznanim o sobam, ki so me te dni po mestu obrekovale in me grdih be-sedij obdolževale, odgovarjam s tem, da jih očitno obrekovalce imenujem.
V Ljubljani, 2. decembra 1881. (690) Ernest Stbckl.
Ir/iie <•«*■■<
v Ljubljani 3. decembra 1.1.
Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr. | — rež 6 gld 1 kr.; — ječmen 4 gld. 87 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 4 gld. 87 kr.; — prosO 4 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. 80 kr.; — krompir 100 kilogramoT 0>, gl. 68 kr.; — fižol bektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 96 kr.; maBt — gld. 82 kr.; — Speh frišen — gld. 70 kr.; Speh povojen — gld. 76 kr.;
— jajce po 3V8 kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — telotnine 54 kr.; — svinjsko meso 54 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.;
— slame 1 gld. 96 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld. -   kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 3. decembra.
Enotni drž. dolg v bankoTcih . . 77 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru   ...   78    „   20 „
Zlat« renta.........93 , 85
1860 drž. posojilo.....133 „ 75
Akcije narodne banke..... 838 „
Kreditne akcije....... 366 „ 04
Londoa ..........118 „60
Napol...........9 „ 40
C. kr. cekini........5 „ 56
Dr/, uri•■ um k>'.......58 -05
Št. 16.211.
Itdzfflas.
(676—2)
Božjast
ozdravlja pismeno specijalui zdravnik dr. JtilliiNfli v Dražđanlh ( D r e s d e n,
Sachsen). Za velike uspehe (8O00) velike medaljo znanst društ. v Parizu. (430—19)
Zalivala.
Zarad prihodnjega vojaškega nabora leta 1882, h kateremu bodo vsi v letih 1860, l*»'»l in 1862 rojeni mladeniči klicani, se naznanja:
1. Vsak vojaščini podvržen iz onih razredov, ki bodo k prihodnjoj rednej rekrutbi poklicani, mora se
meseca decembra 18*1 pri magistratu ob navadnih uradnih urah ust-
Hiša,
meno ali pismeno zarad upisa oglasiti, ako ne, j zadenejo ga nasledki §.42 vojne postave.
2. Tisti, ki so v zgoraj omenjenih, k re-1'odpisanemu je vsied zavarovanja pri najbolje j kratki poklicanih letih rojeni, pa ne v Ljub-kreditiranoj zavarovalniol za življenje „T1 E j jjan0 pristojni, morajo k temu upisu svoje izkaznice s'li popotne liste prinesti
ki daje 500 gid. ua leto dohodkov, 1 nadstropje visoka, /. vrtom za sprehajališče in nasad, z živahno obiskano /ugo /,u «lc*k<* in s transmisijo previđeno, za ustain>\Itev itragarMe pripravnop« »m t r»n*k <» p«»-
*iopje, v blliinl fužine, dveh vetjih sel in postajo ju/n*' žele/.uiee v KranJnkeJ* z lepo lego, se iz proste roke za 45"0 gid. proda. Ponudbe sprejema F. MUlIerjev anoncenbuteau v Ljubljani.       (6H9—1)
Surovo maslo in jajca
GRESHAM" /.nusek
osem tisoč goldinarjev
tukajšnje glavno zastopstvo — g. Crvid.0 Zeschko
— natanko in kulantno izplačajo. — Zahvaljujoč se omenjenej zavarovalnici in osobito nje zastopstvu, morain prt tej priložnosti jo zaradi nje solidnosti vsakemu naj topleje priporočati.
"V Ljttblj ani, dne* 2. decembra 1881.
Janez Matliian,
(687) prodajalec hišne oprave.
Pri žalostnem slučaji smrti g. dr. .F. P>lciweisa sem bil po slav. društvih zunanjih m tukajšnjih, čest. privatnih naročnikih s tako mnogimi naročili počasten, da sem prisiljen vsem p. n. častitim naročnikom mojo presreno zahvalo izreči ter pri toj priložnosti prositi, da me tudi pri drugih slučajih z naročili obiščejo; obetajoč, da bodem zmirom z lepimi izdelki in ceno po strezal.
Spoštovanjem
Alojzij
vrtar \
(686—1)
lior/ik.i.
Ljubljani.
EKONOM,
ki jo kmetijsko iolo V (bottenhofu v Štajerskoj dobrim uspehom izvršil in more dokazati večletno prakso iz kmetijstva, Seli krt ekonom ali vrtar dobiti službo pri kukej* graščini. Ponudbe sprejema P. MUlIerjev anoncenbureau v Ljubljani. (688—1)
C
©
e v a
suh ■ , J enen Mlc:n9 prodajo na drobno in debelo,
kože od divjačine
(652—4) kupuje
ITi-«ti lllavka,
pri Kožarji, na e m o na kej costl it. 8.
3. Če se vojaščini podvrženi začasno zunaj svojega rojstnega kraja ali prebivališča in so vsled tega ali pa po bolezni zadržani oglasili se, store lehko to njih stari Si, varuhi ali drugi pooblaščenci.
4. Tisti, kateri mislijo prositi za začasno oprošć.enje od vojaščine ali pa zu opro čen,e od dejanske službe vojaSke, imajo svoje dotično dokaze ob času opisovanja tukaj izročiti.
5. Dolžnosti, oglasiti se in sploh vsem drugim i/, vojne postave izvirajoČtm dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da se za ta razglas in druge iz vojne postave izbajajo&e dolžnosti nij vedelo.
mestni Magistrat v Ljubljani,
dne" 20. novembra 1881.
Župan : Laseh an.
se kupujejo xit gotov tlcnnr.
Ponudbe naj se pošiljajo:
. I 5«M-ii2it"<i. v l*i"ai.«»*i.
Poflfl št. 88. (683)
I/
Prodaja vina.
. . . gid.
1NSI .
1880. LS7!>.
ISMI.
1880.
leta belo vino
pravo vinskt) žganje „ preva slivovka   .    . „
Oferira se pr. hektoliter. Josip Kravagna, (625-10        v Ptuji, Štajerska.
11 .— 12.— 15.— 32.— 38.—
Podpisani Izdeluje vsake vrste
pušk za lov in streljanje v tarčo
po najboljših in najnovejših zisteinih po jako nizkih cenah. Prenaredbo in poprave se brzo oskrbo; isto taku prodajana vsake vrsti' IovnU«« priprave. — de
Za dobro
l.ep«« In po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi prodaja j
Anton 14ia€\jcK
v Ljubljani, na kongresnem trga na ogla gledaliških ulic. (."•« Mi—14)
Zoper trganje po udih.
Gospodu Franu Iv. Kvizdi, e. kr. dvornemu založniku v Kor nun burgU.
lJo osemmesečnih bolečinah za »vitjem nog«-in raztegnenjein /il in po neuspešnej rai>i mnogih sredstev poskusil sem vaš fiujl«l zoper Irgnn)«- po mliti in izražam vam svojo najtoplejšo zahvali*, da sein uže po le dvakratnej m le i u-a /usimcku Mcdsiin mogel prav dohro lioditi.
Stani fen, 1881. Spoštovanjem
<i- Itieardi, kr. ogr. cestar.
Doki   Ne  V  VNck  lel.iii nuli.
(.lai ua zaloga i Okrožna lekarna v Komen-im   n. (666
(656—8)
lolo se jamči.
!•>.-! 11 (*alil«»rf.
puškar v Borovlji (Ferlaoh).
so pošilja v zavitkih po 1'/A kilu na vse kraje po spudaj naznanjenem kupu, vsega prosto,   vozarina in carina je plačana, tako da kupee dobi  blago hrez troškov.
1 kilo -Id.
Klo..........
,, boljša........
IIII lov.........
„       ])ol lina......
,, najfinejša......
Si. n.....iii^it.....
rei Ion nalive......
Java natnrel......
Itleiindo najboljša.....
1'orl oiieeo.......
< lejrlon lina, debela zrna . . 4'al>a..........
< cjlou 1'eil.......
■»i ou m aral».......
Tudi vse vrste ri/a in laškega olja in vse drugo koloni jalno l»lngo razpošilja se zelo ceno.
Ignacij Turk v Trstu,
(674 — 'i) via Iturricra vecchia št. 14.
1.— L80 1.26 1.30 1 34 1.40 1.40 1.40 i. »2 1.44 1.60 1.68 1.85 L 64
Umrli n«» v IJiil>IJtaiii:
28. novembra: Ana Arinbrnster, 21 lot, sv. Petra cesta št. 32, sa otrpne-njena pluč. — .Janez Lnšin, deželnega računovodstva uradnik, 31 let, (iradaške ulice št. 16, za jetiko.
29. novembra: Pr. Jane/. BleiweiB vitez Trsteniški, c. kr. emer. profesor medicine, 73 let, pred škofijo št. 16, za vnetjem pluč.
Lekarna „pri samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-jeva
na  iue«4ii<>iu trgu  v Ljubljani,
priporoča p. n. občiiiBtvu sledeče, zmirom sveže (1'rišne) vsled dolgoletnega izkustva kot izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiška zdravila: (682—6)
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. f>(ikr. Koristnejši nego vsi v trgoviui se nahajajoči šoki in siropi.
Pomuhljevo (Dorscli) jetrno olje, SJSS?."*^
bramore, phtćnioo, kožne lipnatke in bezgavue otekline. 1 skl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda, »VmSlu?^^
pravi srpradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilno krogljice, c. kr. priv.,
gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedočilo pri zalmsunji Človeškega telesa, glavohOlu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s G. škatljami 1 gid. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Narorila iz dežele izvršb se takoj.
Merodajna za ('is- in Translilavijo je jedino le dunajska borza.
Veliki; Nkode, ki se zgode pri špekulaciji pri lire/.vplivnej, odvis-nej in revuej provtueljalnej borzi, — vidike lianke operiranja na Kltftvuej borzi vender — kot sedeži vlade, društev in korporaeij, Katerih titres so na tržišči, kraj, l.jer se ponuJM in povprašuje, kamor od vseh delov sveta poročila dohajajo, kjer se dela politika, kjer i/.hajajo veliki žurnali, kjer \isoka špcknlaeija in bankirji delajo kurze, kratko, kraj, kjer se ugodnosti in neugodnosti o pravem času opazijo, in, pretlno jili zvedo širši krogi, se najintimnejše in lor Marij«1 lehko dobijo, KJet se lehko » svojim glasom vpliva "il kur/. — smo v svoji j brošuri (str. w(> in 42, dovoljno označili.
(Jlede na predstojeće veliko gibanje borze priporooamo Izven ..proste" špekulacije in naše«a priljubljenega UoiiN<»r«ijalnegu poslovanja operacijo z < inej«>iiiin rizikoiu9 osobito «l\o) uoHtraii-ako premgO (ev. korist: jednako, i-v kur/.i s. vzdjgojejo zli jiiolajo), pri fiemer pristojbina v najugodnejšem slučaji ne gre v zgubo. Premija jako nizka.
Vsled ozke zveze z vodilnimi krog! lehko postiv/.amo z direktnimi, neposrednimi in hitrimi inforiuaeijanil (strokovno in l»rez troškov). F.kNaklna, diHkretna izpeljava. Brzojavno občevanje« Avizo-pisma gratis.
Zdanje d'iiarstvene razmere in velike kapitalije nam dajejo moč, da pri špek ulaeiJ»k ili nakupili in |>o«lelltvi Tontlov in vreduoNtnili papirjev lehko znižamo obresti do f>° ,, ikre* pristojbin) pr. a. tW
številko financ, in izsrečkalnega lista ,,l.eilka'* ira-iko. HC~ Obširno, zelo potrebno broNuro, ki obsega: l^oH-Halen-darium (vsi ovrop. igralni načrti), italoi.iln! N|>ek ula« < jnU i papirji in vrnte, zavarovanje arečk limenitno glede ua predstojeće i/.žreba nje) itd., razpošiljamo, na zahtevanje, zastonj in franko. (619—3)
it v mi ii \i s i   r it M a "   (Halmai), WIBI,
der A d u i i n i s t ra t um der  jj*- I- I   I   n M  j    Schottenring 15.
I
A^52
Mobilarna dražba.
Vsled godniJ8kega dovoljenja prodajala se
bode
v p«»nt»d«*IJ«kk .9. decembra IHHI
in, te treba, v prihodnjih dneh vsakokrat od 9. do 12. uro dopoludne in od 3. do 6 ure po-poludne v hisi £t. 8 na Franca Josipa cesti, pritlično ua desno, v zapuščino gospoda Rudolfa Dufvva, e. kr. coutra-admirala, spadajoča hifina oprav«, obleka in perilo in sicer tistemu, ki bode največ ponudil proti takojšnemu plačilu in odpravo na stroške kupca.
(681—2; Dr. Viljem Ribić,
c. kr. notar kot soda'jski komisar.
TJ tM« t ti €5
(595—12)
! zobe in zobovja
o postavlja po najnovejšem a in e r i k a n s k e in ^  zistemu . /.littu, vulkttnita ali ceIuloJi<lu
brez bolečin.  1'lomiiiru #. rim..... itd.
Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichel,
poleg Uradeekega mostu, v I. nadstropji.
Velita zaloga! Bogata izber! Istranska naravna vina
oferira na debelo in drobno
o zalozisce
otto — 1». At;. 11. za poeikuMuJo in se
(«68—3)
EPILEPSIJO"
(božjast) oz«lrawl  indij nit I sellftkl aok9  ki se
kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspelioni rabi zoper božjast. (^18—18)
Božjastni se hitro in srečno ozdravi, uko štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi.
Dobiva se ilneon po 2<> kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogefske, a v LJubljani ima ta sok lekarnar g. Julij pl. 'l'rukoezy, v Jieinu pa prireje vate I j ltudolf Stubl. etner. lekarnar.
S pošto se uienj kot 2 (lacona ne pošilja.
Dr. Spraiigerjeve
kapljice za želodec,
priporočane ođ zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če iuia človek krč v želodci, migreno, teber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, eo ga glava boli, če iuiii kiv v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro seisti. \' bramorjih razpusti bolezensko tva-riuo, odvajajoč čive in kislino. David in tifusu vzamejo vso zlobnosi. in vročino, če se zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet, jed, 00 je imel bel je/.ik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. .Svobodi* v Ljubljani, a Bacon 30 Iti 50 kr. a v. volj. (217—53)
Verižice za ure.
Dunajska specijaliteta!
s desetletni m pis in e u i ni p o r o m t » o m.
gp»"hmw     Frou-fron urne verižice
m       v ""fl h _       z jako finim medaljonom, ki se da M     odpreti, pozlačenim, gid. 4. ^^"■^gg^"*^ .'Moji- verižiee /a ure iz zlata imi-
(Ssf ta.ije, najfinejši double, pozlačene,
nadomestijo in prekose glede lepote in elegance zlate verižico 1 iNuiioi»Ae <im*ii«»i
Originulim dimaJMktt oklepna verižica, jako
priljubljena, repiv/.ontujoča 100 gid-, le gid. 3. Verlf.ioK r.n, žcnNke ur«* s kvasto, jako elegantna
in modema, bujno lepa gid. 8,50, Zlatow»lj<-iiMtc veri/le«« s 1 1 karat, zlatom plat i-
rane, a gid. 4, 5,  6 in gid. m. in lOletno pismeno
poroštvo, da verižiea ne očrni,
Proti gotovej uplačitvi ali povzetju pošilja 3*1. jrtml«, Dunaj, Stadt, nar Wollzeile Nr. 35,
noben der Kektrafik. (599—8) Pred ponarejenimi svarim!
Lastnik neke večje fabrike išče posojila
6000 gid.,
katero bi se precej zavarovalo in u knjižilo na njegovo posestvo in sicer na 1. mesto, in od katerega bi dajal 6 °/0 pogojema tudi 7 *•/„ obresti. Natančneje se lavo v „Narodnoj tiskarni". (b*80—2)
Za prodajalnico z mešanim blagom na deželi išče se
učenec ali praktikant.
Natančneje se izve pri g. Ant. Krluperjf v
Ljubljani. (602—1)
1
Razširjenje prodaje.
originalni
Sploh priljubljeni
S Howe, Singer, potem leekr l Wilson šivalni stroji,
i
J katere jedino za  K.rniijftko le jaz prodajam, so me primorali zaradi obilega povpraševanja po njih, da sem odprl na tukajšnjem trgi*
novo prodajalnico
in pomnožil delavne moči v mehanicnej delavnici
Izven gornjih originalnih šivalnih strojev imam vsakako obilo Število inozemskih fabrikatov, mej temi osobito
stroje na trakove, slamnike in valčike itd. itd.
po čudovito nizkih fabriških cenah.
Velika zaloga svile za stroje, ovirna za vretena in v štrenicah, veliko izber ovćje volne in bombaža, dele strojev, olje, sivanke itd. itd. boljše in cenejše kot rirugodi.
O«! zdaj dalje tmli
veliko in permanentno zalogo pred ognjem in tatovi varnih
I blagajn Wertheimovih & Co.
po jako znižanih fabriških cenah.
1^ Za z^lo reelno in promptno postrežbo jamci moja uže okolo 11 let na tem
JJD mestu zelo znana firma, katera tudi daljnih naročil ponižno prosi.
I, Spoštovanjem
j Ljubljana, Glavni trg št. 168, na voglu. 642—3)
ir
Slabotnega starčka in mladega moža slednja življenja pomoč.
Moj 80'etht mož in jaz, ki sem /.daj 74 let stara, midva oba sva prišla ob vso moči in davno bi užo ne bila živela več, da nijsva Iv. HoU'ovo sladnega izlečka zdravstveno pivo, ki so ga Dama priporočili, rabila in ga še rabiva. Nama obema je dalo le to sladno pivo moč in življenje in midva izrekava tabrikantu najglobokejšo zalivalo. Najina želja je, da se ta izjava v interesu starih in telesno slabotnih osob priobči in pripravljena sva tudi na ustna vprašanja odgovarjati.
< liiohillc l.tviild. roj. Heiiirivh, (žena upnkoj. sedlarja i/, cesarske konjaruico), Moabit, Cerkveno ulice št. lf>. Prosim, da mi polljete <>0 steklenic sladnega piva in 15 zavitkov sladnega bonbona.
C. kr. dvornemu oskrbovatelju gospodu Ivanu Hoifo, komisijskemu svetnika, posestniku o. kr. zlatega križoa za zasluge, vitezu visoeih redov,
In Jedin fabrlkant Iv. Hoffovega sladnega Izlečka, dvorni oskrbova telj mnogim knezom evropskim, na Dunaji, fabrika: Grabenhof, Braunerstrasse 2, pisarna ln
zaloga: I., Graben, Braunerstrasse 8.
Uradno zdravstveno potrdilo.
C. ki', osrednl odbor itd. Plenshuig: Ivana Hodit Hladnega izlečka zdntVNtveuo
pivo se je skazalo kot prav izvrstno krepilo.
Major Wittgc, delegiranec c. pruskih bolnic.
Svarilo! pri rabi pi narejenih, takozvanih sladnih izdelkov.
Zahtevajo naj bo le pravi, 57krat od cesarjev in kraljev hi največjih medicinskih veSoakoV Odlikovani in priznani Iv. Koffovi sladni izdelki •/, varstveno znamko (podoba izumiteljeva), registrirano pri 0. kr. kupčijskej sodniji v Avstriji iu Ogrskej. Napravim izdelkom druzih manjkajo zdravilne snovi zelišč in pravo unrejaiijc Ivana IlolVa sladu h izdelkov iu lehko po izjavah zdravnikov zelo škodljivo vplivajo na zdravje.
Pravi Ivan Hoffovi sladni bonboni za prsa so v višnjevem papirji.   Menj kot
za 2 gld.se ne pošilja. (618—10)
Zaloge: V Ljubljani: «. Plecoli. lekar, P. La\SSUltc» II. It. lVenoel, špecerijska prodajabiica. V Goriol: 1'eter Venutti, CJ. Cnrlstofoletl, lekarja. V't'elji: J. Knpler-Mbrnidifti loka r. V Mariboru: J»I«x Morie, V. P. Hollasek. V Ptuj i: .Ion. Ilahmir,
V. NollcMiMeUcgts. V Kek i: X. P»va**ie.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".
4