Z9S stnflta. V Ljubljani, v soboto 25. decembra I9Z0. Lil!. leto LOVENSKI Q Uha! s rta* Cmn popoldne Iitx««U nedeMt ta »raivlHe. Ina« aH i Prostor 1 «« X S4 m/m za male oglase do 27 m! m višine 1 K, od 30 mm viiine dalje kupčijskl in uradni oglati i mm K 2*~», notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, saroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov na« se priloži saaoska aa odgovor. 3pr ?vnl£tvo „Slov. Naroda« in , Mar oda a Tti*a***,» ftnaflora nllea at 5, pritllAno. — Telefon it S94. M3i0'f9sitl Narod* v Z*lubijaa< In po pošti: v Jagosl«vi|l; celoletno napre, plaćan ■ K 160-— polletno. 90-— 3 mesečno......„ 45* — t . ....... 15- V Inoaoaaslvo s celoletno......K — pollemo ,,120'— 3 mesečno „ 60-— ......,20"— Pri morebitnem povHaaju se ima daljša naročnina doplačati. Novi imočniki na poslieto v orvlć naročnino veitnu *jflT po nakjznid. Na samo ntsmeni naročita brez nasiatve denana se ne moremo ozirati. na« ■ i ■^aiiiMjai Uredništvo „SIov. Naroda" Snaftava ulica st Sf L nadstropja* Taleloa štev. 3 1. Dopise spržena le podpisano in zadostno frankovaca, 0BF Rokopisov ne vroča. * Posamezna Številka velja 1 krono« PoStmna platana v gotovini, lif ii iaathh iu\ i i mtm ■ i mi um hm*.....ih Dr. Vladimir RavnJhar: Ifsem, ki so dobre unije. Konstituanta se je konstituirala, volila predsedstvo in večina poslancev je poiožila prisego. Po desetdnevnih porodnih bolečinah. Sedaj pričenja svoje pravo delo: ustavo. Pričenja — ne. le priprav Ha se. da bi pričela. Vloviti mora v to še le potrebne sape, potrebuje odmora, za-miii in potem — v božjem imenu — napravi naskok na — delo. Vse gre 8 stokanjem, oh! in ah! — pri nas. Drugod tudi — in to ie naša tolažba. Pravim, da je to naravni razvoj stvari, razvoj kakor ga podaiaio nastale razmere. Nasprotno, nenaravno bi bilo. ako bi šlo drugače, razen če naj se zgodi Čudež. Napačno bi bilo. ako bi ob tem dejstvu obupavali in zdvajali, prav tako pa bi ne bilo prav. ako bi koga obsojali, razen ako mu moremo dokazati naravnost do-lozno postopanje. Vojna, svetovna revolucija, uničenje telesnih in duševnih dobrin, rušenje obstoječeea družabnega reda. iz razvalin graditi novo stavbo — stara pesem, kolikokrat smo jo že zapeli od prevrata sem. To je eno. Ali več kot to vpliva na razvoj stvari trdovratna konservativnost človeške duše. Ako ie že težko, rušiti vkoreniniena mišlienia. še težje je ustvariati nova ter z niimi preobraziti ljudsko psiho. In denimo, da ti le to posrečilo v kakem slu* čaju ter je novo mišljenje z revolucionarno silo butnilo na dan — orav gotovo pride reakcija, ki jo vleče za seboj vsaka revolucija. Tako in nič drugače ie bilo pri nas. Kdor si misli, da pojde vse tako, kakor bi bilo namazano, ali kakor si si bil zamislil v svojem idealizmu, tedai je naimanje. kar ti moremo očitati, da si bil naravnost ne-dolžno-naiven. Kar tako enostavno se ne ustvarjajo državni organizmi, kakor se premakne lokomotiva z enega na drugi tir. celo pa ne drži-ven organizem, ki je kakor naš tako s temelja drugačen, kakor so bili prejšnji. Saj to je ravno, bilo iih ie več. Vsak teh organizmov ie živel po svojih zakonih in običajih. Stoletna vztoia se ie prikovala nanie. po niih si moral uravnati vse svoie življenje, bitje in nehanje. radovoli-no pa tudi s silo. če se je zazdelo tvojemu gospodarju. Nakrat, še preden si se prav zavedel, ti je zasvetila svoboda. Zaščemelo te ie v očeh. da si videl sama solnca. Svobodo si imel. pa nisi umel. kai početi z nio. Pričel si z njo igračkati in — eksperimentirati. Dragi eksperimenti so to bili in marsikateri je ponesrečil. Ljudstvo pa. ki ie živelo v pričakovanju zemeljskega raia. je postalo razočarano, malodušno. iezno in so- vražno. Srdilo se je na nove razmere, zaničevalo povzročitelje teh razmer, zaželelo si »starih Časov« ter si celo domišljalo, da ie bilo nekdai vse boljše. Reakcija. Preboleti io ie treba, z vso moralno silo vzdržati se nad vodo. Prorokujem, prišlo bo še več takih reakcii. preden se umiri ljudska duša ter usmeri v novih linijah. Ali naj se zaradi tega udarno zdvojenosti in malodušnosti, ali nal izgubimo vero v svoio voljo, v svoio silo. v svojo bodočnost? Prav dosedanji potek stvari dokazuje, da poide. Govoriti že smemo o nekakšni urejenosti razmer, iz rr-votnega kaosa se nam kažejo konture državne stavbe, ves organizem je tu, sicer grobo izdelan, treba nam je samo še vdahniti dušo. Torej šlo je. vzlic ogromnim težkočam in na videz neprerrrostnim oviram. Volitve za konstiruanto in zborovanje ustavodajne skupščine, to deistvo samo po sebi je že velik napredek, da smo ga lahko veseli. Dve leti smo potrebovali do tegra momenta. Pač nismo imeli nobenega ženija. nobenega Napoleona, ki bi nas z vsem elanom potegnil kvišku. Bili smo vsi skuoai diletanti, ki smo se ob ustvarjanju sami morali šolati. V daliini smo zrli cili. na pot pa so nam dali idealizem, nekaj znanja in izkustev, črpanih v malih razmerah, pa mnogo dobre volje, časih le bila volja še pregore-ča, hotela je več. nego le mogla storiti, časih pa je zbežala kar za sto let naprej ter hotela čez noč ustvariti nekaj, kar more prinesti le naravni razvoi v desetletjih. V mislih imam. kakor se ie bil nameraval uvesti centralizem. Upravni centralizem, ne politični centralizem, o katerem ne dopuščamo več diskusije. Zakaj, da hočemo enega vladarja, eno vlado, en zakonodajni zbor. en parlament in — če že mora biti — eno vojsko — o tem ie la nas debata zaključena. Hočemo, da se na znotraj in na zunai reprezentiramo kot trdna in nerazrušna enota in celota. Hočemo s svojo gospodarsko in socijalno silo imponirati sosedom. Hočemo v niih vzbuditi respekt — ne pred našim rožlia-iočim mečem — že pred besedo našo, kadarkoli Jo vržemo na mednarodno tehtnico. Vse to nam more dati le politični centralizem, vsaka druga oblika vladanja bi bila v današnjih časih pogrešna in pogubna, pa naj jo zovemo republiko ali avtonomijo ali le te pobratima federalizem. Le politični centralizem more iz nas napraviti maščevalce koroškega plebiscita in st.-margheritske pogodbe in le samo deistvo. da tega centralizma nismo bili imeli izvedenega v vseh detajlih, ie krivo, da ie prišlo do omenjenih narodnih nesreč. Od političnega ločim upravni centralizem. Ne rečem, načeloma sem tudi zanj. Na Francoskem so ga bili dobili pred več kot sto leti. Ustvaril ga je genii francoskega naroda. Sijajno se ie obnesel in nihče ne misli na kako izpremembo ter na odpravo departementov. Toda Francoska ie bila že takrat centralistično vladana država, etnično, gospodarsko in kulturno enotna država. Ista unrava zadošča Provencalcu kakor Bretanicu. Mi pa smo bili pred prevratom razteneni na tO ali 11 upravnih teles, obdarjenih z upravo najrazličnejših sistemov. Pa Še bi bilo Šlo. da smo imeli vse pripravljeno za centralistično upravo: ves aparat s potrebnim^ štabom upravnih uradnikov, zadostnih prometnih zvez s centralo, brezhibno funkciioniranie telefona in telegrafa ter pametno vse zadovoliuiočD zakonodajo. Vsega tega je nedostajalo, zato ie zamišljeni upravni centralizem moral skrahirati. Se veči kompromitiral ie ideio samo. škoda pa se ie še povečala, ker ie ves odii padal na Srbe. kakor da bi bili oni hoteli tak centralizem. Ob danih razmerah forcirati centralizem, bi se reklo, silo delati naravi. Mora nastoniti reakciia in je tudi nastopila. kakor so pokazale pravkar minule volitve. Za danes mora še ostati na našem programu: upravna decentralizacija. Samo v panogah, ki se v niih brez škode za pokrajinske posebnosti lahko izvede centralna unrava. naj se izvede. Polagoma in brez sile, z liubeznivostio in konciliantnnst-jo. Ljudstvu moramo nove oblike napraviti prikupiiive ?n simpatične ter pustiti gotovo prehodno dobo. da se fim privadi. Vladati — velika umetnost je to. Pred nekaj časa se ie v naši iavnosti vnel prepir glede uvedbe cirilice In srbo-hrvaščine. To ie ravno taka stvar. Milijon Slovencev stoji poleg 13 miliionov Srbo-Hrva-tov. Samo ob sebi mora priti do tega, da se bo vsak izmed vas skušal perfektno priučiti srbo-hrvaščini. NI treba prav nobene sile ali pritiska v to. Je povsem naravna stvar. Kako daleč pa bo šel potem naravni razvoj, to mirno prepustimo bodočnosti. Storimo vse, kar nas more zbližati, udomačiti v skupni državi, odstranimo pa. kar nas utegne odtuie-vati in ločiti. Meje enotne države morajo kriti nieje uiedrnienega naroda. Izgraditev našega državnega organizma ne zahteva od nas nič nemogočega. Sredstev v to nam ie vrgla v naročje mila usoda toliko, da I nam jih zanie zavidajo sesedfe. po številu večji od nas. Nihče nam tudi ne more odrekati zmožnosti in sposobnosti. Ali bi ne bil smrtni greli. | ako bi ne samo držali roke križem, ' ampak pustili da se izpodkopavaio I temelji. Konstituanta nam dai to. kar od nje pričakujemo in zahteva- I mo: vla facti ustanovljen! državi dati pravni temcli. Ta na i ho trden in soliden. Brez zakona nai ne bo državno-politićnega živlienia. V teti delu naj se zedlniio vji. ki so dobre voUe. Stranka, ki noč.? to delo. na bi ie še ne bilo. nosi v sebi vso življenjsko s U o. Dr. G. Zahcrsky, ataše čsl. konzul. R, Peterlin-Petruška. Komunist pri jaslicah. Pozdravljen bodi, tovariš Krist, v ubogem hlevčka rojeni, ti prvi na svetu komunist, pozdravljen, zaieljeni! O, drugi časi so bili tedaj, ti druca ie zvezda svetila: a vse drugače živi se zdaj, drugačna potrebna je sila, V izgledih je bila tvoja moč, a naša je le v geslih, in sama je šla v noč zbirajoč, a nam — so lo sužnji prinesli. fn tvr™ i* bmte zbirala v tovariški ljubezni, a naša je le razširila v zavisti in zlobi jezni . . . Ti, Jezus, bi mogel bit? bogat ker tebi že v jaslih so dali pastirčki ovac, a zlat zaklad in mire, kadila kralji. Pa hodil okrog si raztrgan berač in bos si nosil idejo od borih koč do ponosnih palač, iz Galileje v Judejo. S teboj je šla učencev druhal in gladna vsa klasje pulila in mesto da spila bi vinca bokal, umazano vodo je pila. In kot barabo prijeli so te, besede niti izustil in pustil, da tepli in kleli so te, na križ si razpeti se pustil . . . O, drugi časi so bili tedaj, ti druga je zvezda svetila, in vse kaj drugega res zdaj sta Ljenin in Trockij storila. Vse večji prerok je Ljenfn naš In Trockij vojuje bolj vneto: Poglej na Rusijo, če jo še poznaš, to tvojo Rusijo sveto!? V razkošju pijanem se valjata v stenah carskega Kremlja ljudska nekronana kralja ta, kakoršnih nima zemlja. Zine Ljenin: Iz kraja v kraj leti dekretno povelje. Mi~ne Trockij: Polije tedai se kri« da je veselje. Iz kraja v kraj, čez dol, gore drvi rdeča armada in ž njo gorje na vse glave, na krive in prave pada. Pa naj še tako široka ie, pa naj Še tako je dolga, pa naj še tako globoka je: ne spije krvi niti Volga. A Se ni konca: Naj celi svet, ob zgodnji, al pozni minuti poduha ideje nasilne cvet, naj spet komunistično čuti! A ko nikjer več ljudi ne N* fn bodo splošna mogila poljane, kdo neki naj bi se obregnil ob to, da le Ideja ostane! — Da le ideja, ki zanjo ti si moral na križu umreti, da le ideja ta živi in v smrtno praznino sveti! ekaHko misli nmm leto, Zopet se bliža koncu eno leto naše samostojnosti. Naša dolžnost je. da napravimo kratko bil anco, ca vidimo, kaj je bilo storjeno, kaj zamišljeno, kar se pa ni posrečilo izvesti, kaj je temu vzrok in da določimo za nadalje razvojno črto stikov in zvez med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter češkoslovaško republiko. Kot Ceh, bivajoč v jugosloven-ski državi, se hočem na kratko dotakniti tega problema, prepričan pa sem. da se bodo goiovo našli mero-dajnejši strokovnjaki, ki bodo razložili podrobnejše važnost tega vprašanja. Vzajemno razmerje naših dveh držav obstoji pravzaprav iz dveh sestavin: iz zunanje, to je v razmerju države do države, in iz notranje, to ie v medsebojnem prepletanju našega kulturnega, političnega in trgovskega življenja Ako govorim o prvi sestavini vzajemnega razmerja naših drža\, imam v mislih predvsem ustanovitev male antante in zvezo med našima narodoma. Če pogledam nazaj na dobo po prevratu 1. 1918, ko smo začeli graditi svojo državo brez vsake tradicije in z malo izkušenostjo, ko je bila le trdna volja temelj vsemu, morem z zadovoljstvom reči, da gremo naprej, da bo postala češkoslovaška republika zelo važen čtn?telj v srednji Evropi. Kraljevina SHS, ki je bila deloma v boljšem položaju zato, ker je obstojala srbska tradicija, boleha začasno na otroški bolezni kakor mi, saj je vendar naravno, da ne morejo imeti mlade države takoj vse urejeno in tudi ne popotnega upravnega aparata, ki bi odgovarjal vsem zahtevam današnje kritične dobe, ko pravzaprav še vedno likvidiramo s staro državo. Prepričan sem, da bo vodilna državna misel, ki zasleduje blagor celokupnosti in kateri je treba žrtvovati nekoliko lokalnega egoizma, iz katerega bo vzrastla v bodoči generaciji gotovo krepka domovinska ljubezen, ona kristalna točka, okoli katere se bo vrtelo vse politično življenje in iz katere se potem razvije močna državna organizacija na zunaj in na znotraj. Pomen male antante se bo pokazal komaj v bodoči dobi, ko bodo naše države na znotraj trdno konsolidirane, ko bo na Balkanu končana etična likvidacija svetovne vojne, to je, ko bo razmerje napram Bolgariji natančno določeno, ko se razjasnijo razmere napram Grški, takrat bo sedanje bratsko razmeje med Čeho-slovaki in Jugosloveni temeljni kamen za mogočno organizacijo malih držav, ki bo rodila sijajne sadove. Čakajo nas še marsikateri notranji pretresljaji, kakor so pokazali praški nemiri, ki so imeli svoj izvor v Moskvi in ki so bili težka preizkušnja državne oblasti. Na podobne nemire je treba gledati resno toda ne pesimistično. Kako naj se naše male, do sedaj mlade države, izognejo raznovrstnim pretresljajem, ko imajo velike, zmagovite zapadne države svoje povojne težave, ki so posledTce socialnih prevratov. Toda naravni razvoj razmer bo šel dalje. Evropa se bo razvita na novih socialnih temeliih, do katerih pridemo potom izkušenj, ker niti stari sistem niti revolucinarno - socialne utopijo niso sposobne za življenje. Kar se tiče drui;e sestavine našega razmerja, to je medsebojnega življenja, je treba najprej našteti kulturne in trgovske elemente. Za kulturne stike imamo v Pragi frborno delujočo JugosJoven.sko komisijo pri /iradu za tujski promet, katere dalekosežni program ima edini cilj: kolikor mogoče najožje bratstvo med obema narodoma. Komisija ima v načrtu ustanovitev jugoslovenskega zavoda, ki naj bi bil podobna opora jugoslovenskemu dijaštvu, kakor je francoski zavod v Pragi, ali kolegij v Franciji za naše, kamor pošiljamo svoje dijaške ekspedicije na daljše bivanje. Čim več mlade jugosloven-ske generacije pride v Prago, tem močnejši bodo naši stiki. Dijaštvo je delovna sila vsakega naroda. Prepričan sem, da mu da slovanska kultura v Pragi več, nego mu morejo nuditi mogoče bogatejši in bolje urejeni znanstveni zavodi na Dunaju. Dijaštvo spozna naše središče, si odstrani marsikateri predsodek fn bo potem najboljši propagator medsebojnega prijateljstva. V interesu države je torej, da bi se v bodočem proračunu postavila primerna vsota za dijaške ustanove, ki bi omogočila manj premožnim vrstam, iz katerih prihajajo vendar najboljši delavci* bivanje v Pragi. Brnu, Bratislavi aH na montanistični akademiji v Pri-bramu. Druga naša dolžnost je spojitev redne in dobro defuioče poročevalske službe med češkoslovaškim in tukajšnjim tiskom, »ako da bi ne potrebovali nam ne preveč naklonjenih" posredovateljev. Končno nekaj glede rrgovskiTi odnošajev mej našima državama. Tekom minulega leta smo sklenili medsebojni ngovsko rogac'1 o. na podlagi matere moremo t/pepeln>ti svoje stike z n°v;:ni premlhami, *$ bodo koristili našim skupnim interesom. Sedaj imamo izborno žefeznf-ško zvezo direktni brzovlak Praga-Trst. v kratkem pa bodo upeliani tudi direktni tovorni vlaki. Tu gre predvsem za enostavnejše carinsko poslovanje na obmejnih postajah, da si ne bomo ovirali svojega trgovskega prometa. Blago, ki ga uvažamo ali izvažamo, mora biti prvovrstne kvartete. Trgovina se no sme ozirati na čustvene momente. Opozoriti hočem le na zanimiva statistiko jesenskega praškega vefe-sejma, ki nam dokazuje, da ima dobro organizirana stvar veHke pozi-tlvne posledice. Ve!eceim je obiskalo približno 1,300.000 ljud\ promet na borzi pa je dosegel v celem 180 milijonov 565.000 češkoslovaških kron. Računa o sklenjenih kupčijah je težko določiti, ker so tozadevne številke, kakor govorijo, nezanesljive. Ku-pč'ie v kovinski industriji znašajo 60 50S.f>60. v tekstilni 411,917.130. fcož<* 221 0^6.040 in dragocenosti !8^5l8.6fi0 češkoslovaških kron. Celokupna vsota bi znašala 1253 miliV Jonov 129.159 češkoslovaških kron. Mislim, da pove zadosti že ta kratka statistika, ki je obenem najboljše va-bPo in priporočilo za pomladanski vele-eim. ki se bo vršil v d lgi polovici meseca marca. ČesTcoslovaSko ministrstvo za Inozemsko trgovino namerava usta* poviti celo vrs*^ trgovskih zbornic ki bi skupno s konzulati delovale za vzdržanje in poglobitev trgovskih Stikov. Daf«! 8o torej vsi pogoji, da mo-Jemo gledati v novo leto z upanjem. da dosežemo z medsebojno podporo eno, po čemur težimo. Bodimo kritični s samimi seboj, spoznajmo svoje napake, toda bodimo tudi pravični, — in kar je glavno. —- zrimo a mogočno vero v svojo bodočnost! _____ Ravna pot Sokolstiia. V Iztekajočem letu 1920 ima nase Sokolstvo zaznamovati dvoie važnih in splošno pomembnih doeodkov: L pokrajinski zlet v Mariboru in ustanovitev Češkoslovaškega - iugo-Slovenskega Sokolskega Saveza. Dasi je bila udeležba v Mariboru obvezna le za župe v Sloveniji, vendar so dospela tja zastopstva vseh sokolskih društev in žup v državi, ob navzočnosti delegatov Ceske Obce Sokolske siiaino manifestirali za narodno in državno edinstvo. Glavna skupščina našega Saveza ie organizaciji izpremenila ime v naslov, ki že sam po sebi Izraža spoii-tcv naše države v eno nerazdružno celoto, odstranja naše poimensko razlikovanje ter označuje temeli na-ie bitnosti, to je Jugoslovenski Sokolski Savez: vsakemu Jugosloveru Sokolu širom sveta so odprta vrata v naš skupni in jedinstveni sokolski dom! Češkoslovaški - jugoslovenski Savez so ustanovili v Ljubljani zastopniki našega in češkoslovaškega Sokolsiva. Dogovorjena in podpisa-aa je bila konvenciia naše in naših severnih bratov dobrovoljne vojske, ki ljubi svoio domovino v dnevih radosti m sreče, a ki io liubi še boli T dnevih težav in bridkosti! Dokazi leže v preteklosti, se Izpričuieio v sedanjosti in se pokažejo v bodoč-BOSti. Naša zveza s slovanskim severom ustvarja osnovo Slovanskemu Sokolskemu Savezu, ki ztfniži mrrr-da že v bližnji bodočnosti ves slovanski svet pod sokolskim praporom Sokolska gesla enakosti, bratstva In svobode zagotavljalo vsem bratom in sestram udeistvovanie vseh moralnih in materialnih sil v blaginjo naroda posebel in človeštva v obče. ker iih vznaša v realno življenje plemeniti vzgon socialne ora-vičnosti in demokratizma. ki ustvarjata kulturne in socialne dobrine In ki kot bistvenost naše duševnisti narekujeta smeri In smotre našemu delu. Ko bi v vsakem državljanu živela sokolska zavest z jasnim nadihom nesebičnosti in bi se v življeniu i-o-nazoravala s pozitivnim delom, bi vse naše roke in vse naše duše tekmovale na izgradbi skupne domovine, ki ii leže temelii v naših žrtvah in grobovih, niena slava, moč in veličina pa se blišči v našem pričakovanju — kategorični imperativ So-kolstvu: Izpolnuj se. zametai individualni egoizem, delaj, delaj, delaj! Kovači, tesarji, zidarii smo! Sužnji dela! Robovi dolžnosti! Bratje in sestre svobode! Sovražniki hi-navščine in podlosti. Naš ščit ie ljubezen do naroda, ki je tako silna in sveta, da priteza nase vse. kar ie dobrega in plemenitega med narodom, a ki odbiia od sebe vse. kar ie tujega in nizkotnega. In tudi vse klevete padajo nazai na klevetnike: neporaženo Sokolstvo pozna samo ravno, svobodno not v šumni vrtinec življenj — v borbo za ideale! SnVnfstvo ie vsenarodna organizacija, ki ne izkliučme nikogar tz svojih vrst. kdor se sam s svofim nesokolskim življenjem in čuvstvovanjem ne meče iz niih. V tem pogledu SokoTstvo ne pozna kompromisov: ali si Sokol al? nisi! Ko gledam v duhu mariborski z'et in ko se mi snuie slika našega prihodnjega zMa v Osleku — obakrat me prešinia ponosna zavest, da ie naš narod na-md Sokolov, da je naša domovina dom Sokolov! Brat Bato. Pismo iz Kuroske. V Celovcu, 22. decembra. Organizirana gonja proti Slovencem. — Jugoslavija naj poseže po tepresalijah. — Nemci vseh strank te oborožujejo, kal poreče rennra-eifska komisija? — S*of dr. flrffr fn socialisti že snubijo Slovence. Divjanje posurovelih nemonr-jev fn z njimi združenih korošk'h Nemcev proti vsakemu Slovencu, o katerem je znano, da je agitira! in glasovala zaJugoslavijo, se stopnjuje od dne do dne. Vse kaže, da je preganjanje koroških Slovencev, zlasti njih Inteligence In voditeljev, skle-■fena stvar ter da se povsod na Isti način izvaja. Kjerkoli se zaveden Slovenec pokaže, na deželi, v mestu, v železnici, povsod ga psujejc, mladina In odrasli, in žvižgajo za njim, dokler se ne poskrfje kam. Za sra-motenfe in preganjanfe Slovencev so poleg že po celi deželi razširjenega m navadnega »Hoorruck fibern Loib!« še iznašli posebno odurno doneč žvižg, ki posnema nemški besed? »Ziehe ab!« Pojdi v Celovec, v Vefrfnj. v Velikovec. v Rož alf Pod-funo, povsod boš slišal ta sramotilen žvižg in takoj boš vedel, da na-bujskana. za ne Han a in pod i vi an a dru-hal zbesneHh nemčurfev žvižga za koroškim Slovencem, ki le vklJ"b vsem pritiskom ohranil svoj narodni Cnt in pri plebiscitu iavuo. kakor je bila niegova dolžnost In pravica, oddal svoj Has z^ Ju&rvsTavfio. Delan-skf napadi na Slovence in na niih imetje se vršijo dan za dnem. posebno ponoči Da ie oreeantanfe ?n hffsfrante proti Slovencem od »Hefmatsdien-tta« sklenlena in po načrtu izvajana akeft* V37P Hrrff nfcanfe n^rn^Veo-^ časopisja. »Frefe Stimmen« so prinesle iz Borove!' 14. t. m. sledeči dopis: Borovce. (Po oT«*Mscftnr) Fanatičen .Ti^roslo^an ž'mnfk Tnmk biva zopet tu m fcfnfpsno se ie no'avil ▼ BorovlHh ffrntr nevaren bufskač profesor M*sch?tz, kar pomeni nai-hrr^o T>re?zVn$nin za rtotmežlifvost infr^-V*?^ In domoljubnega prebivalstva. Vf le za časa zas^he tako bndo tmelo vsled terorfa teh Hudi. F^k^r 'e razamiffvo. da rvfrmstfmo ftV^^čhr* in »ih zorK*t ^r^tfemo kot rr**ake domov?nf v nar^čle. ravno tak^ mora bfti san^o M *ebe raz-tirrl^vn. f^a *?r>r,vr;x~,., ^nt^Vača. ka-tfar *ta Tn?nV in M?«rt.ftz> nri nas naj ne ponovi staro hujskanje, mnra- fpn *t»j»rnorrfo nrl?*'*« va*i?e T^oclasnih ^nf^Vft^Av v? v*'*d nrpv^nve *w f*t*fr?vo*t? fn stoh^tt rizVh oblasti zooet na ratova mesta nrihalalo kot Jogoslovenski propagatoru oravo- časno in korenito preprečitL Dolžnost naših odgovornih oblasti ie. da tako važne zadeve ne prepuste prlvpmTm fn radi te^a neodeovor-nim faktorjem, ampak da za javni red in mir same s srnotreno ener^iio skrbijo. Istočasno bi bilo tudi treba, da s*? uradno uredi vabimo vprašanje itd. Dan pozneje, 15. t m. pa so prinesle dopis iz Velikovca. kier na podoben način huiskafo proti slo-venskemu 6>kanu Cementi, zahte-v dopisu iz Borovelj, tožijo o dra-vajoč njegov izgon, potem pa. kakor ginji. ki tare posebno javne nameščence za to. ker ie povsod v veljavi jugoslovenska valuta. Kdor te tri članke čita in jih primerja, mora takoj uvideti, da so napisani po naročilu in navodilu, dobljenem od celovške centrale. — Medzavezniška plebiscitna komisiia je sicer vsem. ki so glasovali in agitirali za Jugoslavijo, zajamčila popolno varnost in svobodo, zlasti da jih zaradi njihovega delovania v plebiscitni dobi nihče ne sme preganjati, to je obljubila tudi avstrijska centralna in koroška deželna vlada, in odstavek V., člen 63. senžermenske pogodbe tudi Dravi, »da se Avstrija zaveže, da bo dala vsem svojim prebivalcem, brez razlike rojstva, državne pripadnosti, jezika, narodnosti ali vere. popolno in celo varnost za življenje in svobodo.« toda vse to so samo lepe besede in obljube, godi oa se v deželi vse tako. kakor hočeio. želijo In zapovedujeta šovinistični reneaatie ori »Heimatsdienstu«. Ta »Heimatsdienst« je danes na Koroškem ona univerzalna oblast, fcr oddaja vse javne, deželne in državne službe. Prosi za kterokoli javno službo, rekli ti bodo. da, samo prinesti moraš tozadevno dovoljenje »Mci-mrtsdiensta«. Brez tega na Koroškem ne dobiš službe. Tako moramo pričakovati, da se bo preganjanje Slovencev v zmislu zgoraj navedenih treh dopisov, objavljenih od »Heimatdiensta«. nadalievalo in da bomo kmalu čitali, kako so tcea ali onega koroškega Slovenca zaradi njegove zvestobe do slovenskega rodu Izgnali z njegove rodne zemlle in mu tako prepovedal? bivati tam. kjer fe tekla niegova zibelka. Koroški Slovenci so za enkrat brez pomoči: drsava oa. za katero so delovali ?n glasovali, ie dolžni, da lih Ščiti, vsa? v kolikor In kadar avstrijska republika krši določbe senžermenske nogodbe o varstvu narodnih manlšln. s svoio Intervencijo nri svetu zveze narodov. Jugoslavija odnosno Slovenija Ima pa proti nenostavnemu preganjanju koroških Slovencev še drugo 1 sredstvo, in to so: represalije. Za vsakega koroškega Slovenca deset Nemcev, pa bo kmalu red. in tudi koroški Slovenci bodo vsaj smeli živeti in dihati. Med tem. ko vladajo v slovenskem delu dežele pravcate brezpravne razmere, raste anarhija v nemškem delu od dne do dne. Dne 22. novembra t. 1. so ustavili v Beljaku transport 21 vagonov, napolnienih s kanoni. Baje ie bil ta transport iz Linza, namenjen na Laško: vendar je zadeva Še nerazjašnjena in zelo tainostna. Dne 2. dec. je neki delavski (socijaldemokrattčni) batalion brez vsakega dovoljenja katerekoli oblasti kar na lastno pest pri nekem kmetu blizu Gosoesvete konfisciral 200 vojaških pušk 5 potrebno municijo in se tako oborožen vrnil v Celovec. Orožje je imela pripravljeno bela garda proti rdeči. dr. Lemež pa sedaj pravi — smeji se mu seveda vsak otrok — da so to orožie tamkai pozabili — Jugosloveni. Tudi drugod po deželi in v mestih oborožuieio politične stranke, na eni strani meščanske, na drugi socijalisti, svoie pristaše. V VVolfsbergu. v Št. Andre-žu v Labudski dolini, v Spitalu in v Brezah so. kakor dokazano, skušali voditelji meščanskih strank iz državnih zalog si prisvojiti orožie in municijo za oborožitev svoi?h ljudi. V Celovcu so našli v katoliškem dfiaškem domu zalogo orožia. na strelišču blizu Celovca pa so diiake zasačili, ko so se z voiaškimi puškami vadili v streljaniu. Seveda tudi sociialisti oborožuieio z vo-iaškimi — ukradenimi! — puškami svoie pristaše, in tako bo delo reparaefiske komisije, koje oddelek je ravnokar prispel v Celovec in ki Ima vse orožie republike Avstrije v evidenci, zelo interesantno. Intcresanten pa bo tudi političen bol. ki se bo razvil povodom bodočih volitev 9 poslancev v zvezni zbor avstrijski. Prvi znaki snubljenja koroških Slovencev za te volitve se že kažejo. Celovškega Škofa dr. Hofteria zelo zanima, s katero stranko bodo volili Slovenci. Da bi Slovenci razpolagali s tolikimi glasovi, kakor pri plebiscitu, škofu nikakor ne gre v glavo. Mi pa lahko rečemo, da naši ljudje so še naši. ker še vedno «— upaj o. Če se reče škofu, da je popolnoma izključeno, da bi koroški Slovenci volili s krščanskimi sociial-ci, ker je ravno glasilo te stranke v plebiscitni dobi še grše in ostudneiše pisalo proti nam kot vsenemške »Frele Stimmen«. se izgovarja na Pavlica in Walcheria in druge hujskače, stranka na, pravi, nam je — naklonjena. Tudi socijalni demokrat-je bi rad? dobili glasove naših vclil-cev. »Arbeitervville« z dne 15. t. m. se poteguie za slovenski pouk v ljudskih šolah z ozirom na odlok dež. šolskega sveta koroškega z dne 27. nov., št. 9175. ki hoče člen 68. senžermenske pogodbe rešiti krivično, in pravi, da mora v demokratski državi slovenski narod sam Imeti glavno besedo pri vprašanju pouka v slovenskem jeziku. Do sedal seveda Še nobenega Slovenca, razen morebiti kakega zagrizenega nemčurja. niso vprašali zaradi slovenskega pouka, to vprašanj rešujejo — nemčurski učitelji sami. mi • Q i9o£i£3i o zasedenem ozemlju. Ali naj začnemo s sentimentalnimi božičnimi zvonovi in angeljskim petjem >Blas:or ljudem na zemlji, ki so dobre vo!jena večne čase<. Ali kaj je večno? Nemški pesnik odgovarja: >Večna je samo izpremembaS"vt Dagligt Allehanda« javlji iz Rewaia, da je razburjenje v Moskvi doseglo svoj višek, ko je javnost zvedela za sklep sovjetske vlade glede dovolitve velikih koncesij inozemskim kapitalistom. Razburjenje je tako veliko, da je svet ljudskih komisarjev sklenil preseli:! se v Petroirrad. Kot vzrok te preselitve navaja sovjet, da to razbur* jenje moti mirno delo vlade. Ta vest javlja dalje, da se ljudski komisarji ne morejo već zana^fiti na svoje varnostne oddelke, vsled česar eo Se pred sklenjeno preselitvijo določili, poklicati kitajeke in latiške čete, da se morejo pod njihovim varstvom preseliti. ŽELEZNI CARSKA STAVKA V AV-STRIJL —d Dnnaj, 23. dec. Kakor poročajo večerni Hsti. je gibanje na južni železnici neizpremenjeno. Nekateri listi poročajo, da se je gibanje razširilo na Mtirzzuschlag. Osebni in blagovni promet na vlakih se Še vzdriuje. Zastopniki strokovnih organizacij so jeli posredovati. Kakor javlja >Abend«, je skupščina, ki je zborovala do 14., sprejela sklep, v katerem se vlado poživlja, naj se zopet začne pogajati z zaupniki železničarjev, da se stavka konča. Ako bi vlada to odklonila, izbruhne jutri stavka. —d Dunaj, 23. dec, Delna stavka no severni železnici, pri kateri so po Časopisnih poročilih sodelovali večinoma mladi, neorganiziraoii življi, se je danes končala. KONČANA STAVKA V GRADCU. — Gradec. 23. decembra. Stavka j nameščencev gostilniških obrti je kon-I Čala. Glede mezdnih zahtev so dosegli j sporazum. V vseh obratih so davi zopet pričeli s delom. AETIRAN KOMUNIST. — Praga, 28. decembra. Kakor jar-lia »Pravo Liduc, Je bil aretiran vodja komunistov Hugo Sonnenschein, ter prepeljan v Prago. PRED STAVKO V NEMČIJI. —d Berlin, 23. deoembra. >Vor-vartsc javlja: 4 zveze železničarjev so predložili vladi nastopne zahteve: Dra-ginjske doklade za železniške delavce naj se zvišajo za eno marko za uro za železniške uradnike pa naj se zviš'jo za 60 do 100%. Jasno je, da je položaj zelo resen. Ako bi vsled odklonitve teh i zahtev prišlo do 6tavke, se mora raču-I na ti z ustavitvijo vsega državnega 1 prometa. 2C5 stev. STrun. 9« BREZPOSELNOST. — London, 22. decembra. Največje predilnice v Bclfastu so vsled pomanjkanja naročil do 24. januarja ustavile svoj obrat. Vsled te*ra je 30.000 delavcev brez dela. V Norwichu so brezposelni, ki so se vračali z zborovanja, pobili šipe trgovine z živili ter opleni-li znlopre. Policija je vzpostavila red. VILJEM n. IZGUBIL TOŽBO. —d Borolin. 23. dec. Danes Je bila objavljena razsodba v procesu Cotta na tožbo bivšega cesarja Viljema II. radi tretjega zvezka Bismarckovih memoar jev. Razsodba je odklonila proti povratčilu sodnih stroškov tožbeni zahtevek. ANTANTIN A KONFERENCA NA RIVIERI. —d Pariz, 23. dec (Brezžično.) Sestanek načelnikov angleške francoske in italijanske vlade se bo vršil dne 28. decembra v Nizzi ali v Cannesu. f»2fa iistauofoorne. skupščine. 0'^odcnn zasedanie. — Poslanci, ki niso prisezi, ne dobe dnevnic in ne moreio izvrševati mandata. —d Beograd. 23. decembra. Današnjo scio ustavotvorne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob 11. dopoldne. Prisotni so bili vsi ministri. Tajnik dr. Voiislav Janji* čita zanisnik petih preišniih sej ustavotvorne skupščine. Zapisniki se vzameta na znanje. Preide se na poročilo glede onih mandatov, katerim so «e poslanci, ki so bili Izvoljeni na več krajih odrekli. Dr. Trumbič obdrži mandat na sedmi listi, ostalim pa se odreče. Nikola Pnšić obdrži mandat vraniskega okro-žia. lovo Jovnnnvić požarevačkega, Mtllntin Dragović pančevsko - belocr-kvenoga. tladži Tbrahim Maglailič ba-njahtskega, dr. firasnica ruzlanskega, dr. Mehmed Spaho sarajevskega okrožja. Dr. Mstko Laginja se odreka man-daru v ^unaniii virovitiški na korist Ke-rubina Še >Slovenee<, da bi bil moral poverjenik dr. Ravnihar podati svojo ostavko, češ da je bil *!;leo celokupne deželne vlade, da poda demisijo, čim d<°mi-sijonira osrednja vlada. Ne vemo, je 11 obstajal tak sklep, toda če je obstajal, smatramo, da dr. Ravniharja ta sklep več ne veže. Poverjeniki SLS in predsednik dr. Brejc se sami niso držali tega šklena in s svojo demisijo niso čakali ostivke centralne vlade, ampak so demisijoniroli. čim je demisijoniral minister dr. Korošec in zaradi njega. Torej zgolj iz strankarskih ozirov. Kakor smo se informirali, o tem koraku poverjenika dr. Ravniharja nihče ni bil obvestil ter je on zanj izvedel iz Časopisov. Celokupna deželna vlada vsled predčasno demisije večine njenih članov torej niti več v položaj ni prišla, da bi podala ostavko zaradi demisije centralne vlade. S tem pa je odpadel za dr. Ravniharja vsak povod, da bi se držal od >S!ovenea< omenjenega sklepa, tembolj, ker bi se njesrovo, demisiji klerikalnih članov deželne vlade sledečo ostavko lahko tolmačilo popolnoma napačno. =r Odmevi dr. Kovačicevega članka, Maribor. 23. decembra. Po celem južnem Štajerskem se je pričelo živahno komentirati dr. Kovačičev članek v >Straži<. v katerem nastopa proti vodstvu SLS in glasiloma te stranke Slovencu*, in »Večernemu Listu<. Ta kritika je dvojna. Na eni strani se zatrjuje, da je mnenje dr. Kova čiča obenem tudi mnenje vseh pristašev SLS na Štajerskem. Nihče ne dvomi o osebni poštenosti dr. Kovačiča in nihče ne dvomi o iskrenosti njegovih izvajanj, znano pa je, da dr. KovaČiČ v stranki ni nikalca odločilna oseba, to pa že za Pašič izjavil, da se bo izvolil tudi odbor za izpremembo poslovnika ter da se sedanji poslovnik izpremeni, ako bo bo parlament spoznal, da je neprimeren. —d = Vladna večina. Beograd. 23. decembra. Na včerajšnji seji zastopnikov strank, na katerem so se stranke, ki jim je delo konstituante pri srcu. zedi-nile na izvolitev dr. Ribana za predsednika konstituante. se ie z zadovoljstvom ugotovilo, da ie zasigurana vladi zadostna večina. V političnih krogih se zatrjuje, da bo ta sporazum med strankami znatno pospešil ne samo rešitev ministrske krize, marveč tudi sestavo nove vlade, katero bodo po sklepu tega sporazuma sodeč tvorile sledeče stranke: radikalci. demokrati in muslimani. Zemljoradnik! bodo podpirali vlado v vprašanju ustave. Pri glasovanju za predsednika se fe pokazalo, da ie za vlado 243 poslancev, torei velika večina, na katero bo nova vlada vedno lahko trdno računala. •= Predsednik dr. Ribar na dvorn. Na povabilo regenta prestolonaslednika Aleksandra je bil predsednik konstituante dr. Ribar dne 23. t m. ob 12. dopoldne na dvoru, kjer je poročal o političnem položaju. = Radi radarske stavke. V četrtek je bila v konstituanti seja vlade, na kateri so sklepali o odredbah, ki jih je treba ukreniti glede stavke rudarjev v Trbovljah. = Sevreska pogodba. Presbiro poroča uradno: Ker so zainteresirano države razen kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev podpisale pogodbo med Veliko Britanijo, Francijo. Japonsko, Zedinjenimi državami. Italijo, Češkoslovaško, Romunijo, Poljsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z to ne. ker je preveč pošten. Njegova » dnem 10. avgusta v Sevreeu glede mej izjava bi imela resno ozadje le tedaj, Če bi jo bilo podpisalo tudi vodstvo štajerske klerikalne stranke. = Pogajanja za sestavo nove vlade. Beograd, 23. decembra. Ne danes, ne včeraj ni imel Nikola Pašić nikakih pogajanj s strankami glede sestave nove vlade. Sigurno je, da se pričakuje od radikalcev odgovora od hrvatske republikanske stranke. Radičevcev, ali bodo prišli v Beograd ali ne in ali bodo sodelovali v konstituanti in v vladi, ali ne. V parlamentarnih krogih se živahno komentira dejstvo, da je imel dr. Trumhič v Zagrebu daljšo konferenco z Radičem in njegovimi tovariši glede prihoda Radičevcev v Beograd. Karakteristično ie za ta razgovor deistvo, da ;e imel dr. Trumbič nred svojim odhodom iz Beograda dališi razgovor s Pašičem in da ie bil tudi od regenta sprejet v dališi avdiienci. Danes oh 9. dopoldne so imeli posamezni parlamentarni klubi svoie seje. na katerih se ie razpravljalo o delu v konstituanti. Po sejah se ie podal predsednik skupščine dr. Ribar k regentu na dvor. da mu referira o političnem noložaiu. Po-edini klubi so že nominirali svoie zastopnike za ustavni odbor, pa rudi v odsek za spremembo poslovnika, če-prpv ^e ne ve, ali bo pričel ta odsek poslovati, predno bo sestavljena nova vlada. Jutri se prične PaŠič pogaiati s poedtnimi strankami crlede sestave nove vlade. Dna se. da bodo pogajanja končana v naikraišem času. Ko bo se-Stavlena nova v'ada. bo predsednik konstituante dr. Ribar takoj sklical sejo. — o M*4avneni odhorn. Na p©ii na-relnikov strenk dne 2*V t. m. se je ras* pravljlalo fudl o izvolitvi n«tnvr>©gra odbora in novom poQlovnilrn. Predlog Llnbe D.ividovie.-v naj se takoj po izvolitvi nrerlpedni*tvn nreidn na volitev odborov te pobijal Nikola Pašič češ da je treba počakati na overovljen je verh po«=lnncVfh mandatov in da se naj gole po'em izvedo volit»v ustavnega odbora, ki bi HI se*tavlj*.n Iz 42 čla- med nasledstvenimi državami Avstro Ogrske, je kraljevska vlada s svojo deklaracijo od 17. t. m. istotako pristopili k tej pogodbi. —d — Zarota v K u man o vem. Presbiro poroča uradno: Radi prevratne organizacije, odkrito v kumanovskem okrožju, v katero so po dosedanjih podatkih zapletene mnogo ogledne in uradne osebe v Sofiji, je izdana naredba, da se razen železniškega prometa prekine tudi drug promet z Bolgarijo. Preiskava se nadaljuje, podatki se še ne pri-občujejo javnosti. —d = Neiskrenost Bolgarske. Tzjava ministrskega predsednika Stambulijske-ga glede njegove želje po zbližanju z beogradsko vlado, je neodkritosrčna. Najboljši dokaz za njegovo neodkrito-srenost je vprašanje o vračanju železniških voz in uplenjenega materijala v Srbiji, katereera bi bil moral vrniti ne samo. ker tako ukazuje neuUl^ka pogodba, nesro tudi z ozirom na sporazum med Beogradom in Sofijo moseca-ca marca t. 1. —d. s? Italijani se boje Jmroslovcnov. Ob priliki razprave o ratifikaciji rapalske pogodbe v italijanskem senatu je podal senator Giardiro v imenu 80 senatorjev resolucijo, v kateri se zatrjuje, da sta saintjgermninska in repall-ska pocrodba zasicrurali italijanske meje na kopnem. Na drugi strani pa ie priznati, da je postila rana 11 ska pogodba vprašanje nariionalne obrambo na A dri ji odprto in da je vstvarila z ozirom na razmerje do Reke do italiian-stva in do italijanskega Zadra težke pogoje. Bivši šef pomorskoga generalnega Itaba Thaon di Revel ie ugotovil, da Italiji ni zajamčena gotovost v srednii A dri ji in Še manj v južni A drlji, kajti dalmatinsko obrežie in otoki pomenijo neprestano ogroženje italijanske obali ki je sicer no naravi zar varovana, ki se na ne more braniti r orožiem Nato ie Barzilai govoril o prednostih rnn«*ll«ke poarodbe. ki jamei za potovo«t italH^nsVe vzhodne meie in Trsta, ki ima sijaino bodočnost. Jugo sije, vkljub teinu pa se je odrekla Italija svojim upra\ičenim zahtevam z ozirom na prijateljske odnošaje z Jugo-fcluvijo. Barzilai je končno izrazil upanje, da Srbi ne bodo pozabili it lij. n-ske pomoči za ča*a svetovne vojne. — Italijanski strah pred našimi pravicami je v po. olnem soglasju z italijansko hinavšeino. s katero ho<"ejo Italijani dokazati pred svetom, da so mi m ljubni in da hočejo živeti v prijitrlj 6kih razmerah z n ?mi. Prevarati hočejo sv rt. pa varaio I© same sebe! = Rusija. >Obzor« piše: Poslednji teden se smatra lahka zd mejnik v zgodovini sovjetske Rusi i©. Ru*iia se zopet vrafa na svoje st iro mesto velevlasti v Evropi In A^.iji. Cas je dc'o val za Rusijo. Po vrsti so bile sklenic ne sprejemljive mirovne pogodbe z vsemi mejnimi državami na zapadu: protirevolueiia je danes pokopana in plavna žila Rusije rot od Moskve do Vladivoetoka je danes zoi et popolnoma v ruskih rokah. To je dM*tvo. ki mu evropsko čnsopi«!* ni posv^ca'o dovoli pozornosti. Či£>rinov urad za zunanje zadeve z.r^enia vrliko dinlo-mntsko igro ktivne politike v inozemstvu. Prti so sr^>z.n^!i. da dobiva Ru«iin znova značaj velevlasti in da je njen vpliv merodajen na dveh kon tinentih. Ljeninovi najboljši prir telji Turki katere ie odločna m*kn kretnfa ustavita na njihovem prodiranju t"k pred vrati B*turna. Nato sta prišli jasno koncipirani noti Poljski in T.itvi zaradi Vil ne in končno imamo ruski pro t^st trem zavezniškim ve'osilam zaradi niih poskusa nrepreciM povrnitev Konstantina v Gržko. »Sovjetska vta-dac — pravi ta nota — >ne eroji nikn-kih simnatij za monarhijo in kralje to-da ne dovoljuje da se omeiuie pravica samoodločbe narodov.< Vse te geste kažejo da Rudija ni zemlja pod razpadom. ne*»o «e čuti močno. — Poljska šrli miru z v-cmi državami. ZaJutamjem Listu« izjavo da ni resnična ve*t o nrinravab nove ofenzivo nroti Rusiji pod vodstvom g^n^ rala Že!ikovsko«ra Poljska jo bila v«=o vojno dobo torišče boiev ter je morala še po voini sebe in vso zanadno Evropo braniti boliševiške invazije. Zato je potrebna bolj kot v«*>ka drurra država miru. Ko so se v Risi določile njene vzhodna meje in ko priemknje, da se v nnjbližnii bodočnosti definitivno urede tudi zahodne meje s plebiscitom v Gornji Sleziji želi Poljska posvetiti vse svoje sile notranjemu delu za po- pravo vojnih poškodb ter za kulturni in gospodarski razvoj. Oa je duleč oU vsakržne l^oin«1 namere, dokazujejo po-fjanja ▼ Ri i in perir :'rije z L t\ i i-ci C hi. Nemci, Romunsko Litvo in Finsko, ki so tiosejr'e deloma že osnek deloma pa se bb vrše. Da se je ust no-vila tovarna za municijo je resnica: Poljska je bila iio«Iei rlede rtrtllva na vezana le na rnozemttvo k;ir je bi'o škodljivo n:e*iim fin ncaai in politični r ©odvisno.- i Ako pi »di Poljska ad**j lastno tovarn© za Orožje in municijo, je to le zeht^va zdrave ekonomske politi k©, di I; tiran** 1© iz bojazan za la tn<» varnost, ne pa od želje po novih vojnah. — KrMj Konstantin v Atenah Spletkarjenje Konstatinovih nfov ie ždo pot:o!n uspeh; i ti ljudje '. i en (Jrrijo mod voiio zapeljali * pot^ ( : in dolžnosti danes triumfi^ajo. Vei i.-los je r^:il O fi:o preieč • ka7ni. ji T>_i* dobil zopet izgubljeni o^Ied ter je t -moljem scvreske iu p^i«];0 mirovne ; • godbe pri^'oril (Jrr i:i rr :'r* b- lkTvl. velik© si'e S priključe njena d lov maloazijske obali j© Vcnizo!os izpolnil Mire s.->nie boriteljev za \ *o,)OJrrij'1 in ujedinjenje vseh Grkov. Nehvale£nos1 cr^k^ern naroda do svoje«ra največjega <«inn j«? torej naravnost strasna in n^-raznmljiva. Toda iri^ki narod je odločil sam ter bo tudi posledice samood ločae prenašal im. Pokazalo s« je snova da vse, k r se n© dosHIe s sknn-^.im naporom vsetra naroda ni dolgotrajno. Uspehi Grčije co bili 5^rašna plrr,oti j" člove-ška!< Vzlic vs^m protestom sntante se je vrnil Konstantin svr»k Viliema II.. pemški maršil. v triumfu v Atene r marš->l*ko pali "o v rok:. Antanta e erozila. a v ni^j ni plo^e in ne m o i da bi svoie grožnje uirH izvršilr». Kon stantinov vzrr^e-i je nevaren, k^r k**, se J9 po^reči'o njemu, rronla poskusi še k^o drujr. Francoski 1T*= tri trdijo, da je Itnlija preprečila namen anl \ntnih zastopnikov, ki ffo sklenili tdemon-trir^lir le s Icrn da se snrejema niso U'-^'ežili in da niso izve=ili zastav . . . Taka đos'ed-no^t in enertrija je klavrna in lahko rodi čudne posledice. Dr. SaišterSlč graditeli icatnlilke fnterna- cijonale. Luzern. 19. decembra, Iz oovsem zanesliive^a vira sem izvedel, da je dr. Ivan Šusteršič med onimi, ki so dali inicliativo za Ideio. da b? se poklicala v življenie katoliška internaciionala. to ie. da bi sto-nfll katoliški ooslanc? v vseh evropskih državah v močno medseboino oreanizaciio. afere nalosra bi bila. da v vseh dotičnih državah Dribore zmago klerikalni ideh\ Dr. Sttster^ič ie stopil prvotno v stik z avstrijskimi krščanskimi sociialci. Na Dunaiu so mu svetovali, nai se naiorvo obrne na italijanske klerikalce ter iih ori-dobi za svoio ideio. in sicer tako. da bi italiianski klerikalci prevzeli v svoje roke vodstvo vse akciie. ker bi pokretu v zanadni Evrooi ne zaupali, ako bi izšel iz krogov dunajskih krščanskih sociialcev. Dr. Snsteršič ie upošteval dunajski nasvet ter potom svojih prijateljev v S vid pridr-bil za svoio idejo italijansko klerikalno stranko j »Partito Ponnlare«. ki je z vso vnemo in navdušenjem ooerabila $u-stersičeve projekte. Italijanski klerikalci so takoi na to poslali svojega odposlanca v £vico. kjer je z ondot-nimi somišljeniki natančno dogovoril ves načrt za oživotvorfenie katoliške mternacHonale. Ta delegat ie na to posetil Holandsko. Beleriio. Nemčijo in Poljsko ter povsod skuša! navezati stike z ondornimi klerikalnimi krogi ter iih pridobiti za Šusteršičev projekt. Dne 16. t. m. je ta delecrat prispel v Prasro. kjer je imel dolgotrajne konference s patrom Hlinko in dr. Htirbanom. 5 Praee se ie odpeljal na Dunaj, ocl knder potem potuje v Pešto. S Pešte se napoti v Ljubljano. Za LJubljano mn je da! dr. Šusteršlč celo vrsto priporočil, med njima oredvsem na dr. Petana in župnika škulia. V Liubliano bi imel Šusteršičev italiianski zaupnik dospeti v zadnfih dneh Ictošnietra leta alt pa v prvih dneh meseca januarja. noolnskf pregled, nov, . Kar se tiče poslovnika, je Nikola • aloveni niso dali Italiji nobene koncev — »Rlječ« Izvaja: Mržnja proti demokratom, pa naj bo še tako Jaka pri nasprotnih nam strankah, končno vendar ne zadošča, da bi bila baza pozitivnega dela pri ureditvi države. Prav nič nas ne plaši ta mrznla. Ker se držimo glavnih točk svojega programa. Jedinstvene držav© in agrarne reforme, smo vedeli, da pridemo v nav-skrižie z vsemi starim! strankami. Na§ program ni samo diktat srca. Je diktat razuma, diktat narodnega življcnia. Zato pa si !e ta program prebil pot skozi vse zanreke z nasprotnih strani, ki so ga morale pogasi začeti *nreiemat? ali se mu vsaj bližati. Ta razvoj nasprotnih strank nam le drag in veselimo se ga Ako ie pri Radiću in tovariših res kaj resne brige za interese kmečMh slolev, morajo ooustiM demagogijo z republiko fn vporabitf priijko. da sodelujejo v konstititantl pri IzgrndM ustave naše kme, Čke krallevtne. Delovati t* konsftuante ni odvisno od Radića, teži© bi bro. ako zmaga v radikalni strani Pro4i?evo staTi*če proti sodelovanju z demokrati. Ali v vsakem slučaju bo nadaljevala demokratska stranka svojo smer v trdnem prenričanju, da Je nična nad notrotem. da ne bo sp-efemaJ poHtfč^fh obfs^ov. A'l Kari se ne drži tega pogola. marveč so venomer pri n*em nasprotnik! prevrata. reakc;,onarei rblumeekv. Berehtold. Cim Andrassv, ffnnvadv fn dniv! Tiovorl se. da je češVo-s1«vaš>J rasmnnfV ?m-nom mate antante Storil pri *>ICiralH vlađj koraVe v svrhn nđ-srranttve KaHa fn vseh Hr^^^rgovcev Mala a«**nr* b^o. da bf se H*h»smjr, Trst In Oo-rica, ali obe te središči sta lul!an!safr> mi. Gorica italianisskna! Gorica ni bi!a mkdar p d i ta lilo, benečansko go^rvod-stvo nad goriškim mestom ie b lo ie epizoda. Italijanski znacai Gorice la bil umetno itstvar |cu nn rasluai av-stri.jske1.::! vladnen protlslovanskejpi ri^fema, ki ie r^'-:- i na nn-j^kem, ker že ni mo^ei i • k -. j naselit; Nemcev, oa i* nunski element proti sloveojlce* rn i ter tlačil porlednjegm. Lahko se reje, da v?!"i predvoinega It itiiantktara nr?,iivn'-^^^ rolsfva. () tem pričalo rtejta-ti ro a sto^ t~*\~ h ' ' 1 N riko je '•'Io k'e »kon-i. re Imo 30 lf,:ia^ov. jf» 'ri-.r-!0 rned n:; — tovo Ml č*"to *lov*nsk*» i-ort*^a. (i >rl,-> je nadsMe i Jn o1 lana n I *. enake cko- Ifc?, ker ie pač sredice slo venski po-kriiie- in <•» prirelhffe v clavnem le *'o\-ens'ci element 7 dc v mesto, dr »e Pnrlani r rrl re n« ravneet iz-ng-ibalo k t '•i-^>,> i n; i » \ keca go>« icnodarsk^fra Interes^« Nilhova s^edi-'"i so GrjKfupca, červfnlan in Tr/iČ. AV bi se re '^'a vrffs f'nie'^i l*tflkrV • t HJnnsVeva živila v mc^M. bi bilo Že zinvnni po^ebaVi ItalJiančevanie in mesto bi hllo dobite 7'cto slovensko l:ce. Oorlea le geot!raf povdarfal da j?rn mneniu o Itali-ianskib pridobitvah. Preveč so dobili, zato na k*r ne morejo ustaviti svoje gostn-becednosti. — O evakuaciji Dalmacija prinašajo italijanski listi komunike admirala MHla, ki pravi, da se evakuacija Še nc vrši. Vesti o evakuaciji torej niso resnične. Millo pravi, da se hoče pri odhodu pobrigati za varstvo Življenja in imet;a Italijanov v Dalmaciji. Kdo oa lim kaj hoče? Življenie in imetje Italijanov je povsem varno, nevarni so le nahujskani in podivjani Italijnnaši, na čemur ima svojo krivdo tudi gospod admiral Millo! — Komed:3a v Zadru se nadalluje* Na dobrovoljce, ki so skrajno predrzni in se ne ozirajo na nikako povelje, Je izdan sedal ukaz, da imajo izročiti orožje in se raziti. Ali dobrovoljci se doslej ne zmenilo za to. Priredili so novo demonstracijo ter kričali: »Ab-basso Millo!« Številni topovi in pomnov žene straže stoje okoli njegovega bivališča. Dobrovolici mu pretijo, da *a zvežejo in posneto D' Annunziiti na Reko za novoletni dar. — O naravnih mejah TtaJTle jrovo-re in plšeio italiianski politiki in generali venomer, tako da ie to prinovedo-vanie že precej dolgočasno. Dobili so scdanle »naravne meie« samo radi slabosti Jucroshvife. Pred dobrim pol letom so se še lovili okoli Wilsonove črte in ako bi bila stekla meia nad Idrijo pa bi se bila tam pri Divači pomaknila mnlo bolj na Notranjsko, pa bi bili isti politiki in oficirji tudi razlagali, da le Italija dosegla svoie naravne meje. Kako Ahilovo peto, kak nedostatek pa mora na'ti kik general, če ne pa ni general. Naravna meia je tam ob SočL Tcea mnenia ie bil Napoleon, ki je bM že nekoliko pomembneiši vo'ščak. kakor pa so italiianski gospodje generali. Iz naše RraSteuing. — Železniške konference v Subo-tld, Beograd, 23, decembra. Predvče-raišnlem so se končale v Subctici konference s predstavniki madžarskih državnih železnic, glede ureditve premeta z Madžarsko. V Subotici je bilo prt pogajanjih zastopanih 26 madžarskih delezatov. na čelu g. Pastercsek, ravnatelj železnic v ministrstvu trgovine, od naše strani pa, zastopniki ministrstva saobrnčaia in železniških ravnateljstev v Zagrebu in Subotici. Na konferenci se je obravnavalo vnrnSanje ureditve prometa med Jugoslaviio in M^d??rsko. Naši delecrnti so postonali nri pogajanjih zHo koneiltantno. vsled česar je prišlo do snorazuma glede direktne zveze med Budimpešto in Peo-gradom ter Zagrebom in BudimneStc* k-tera direktna zveza nai sc v mosta vi s febrnarJem pribodn'e^a leta. Madžarski delegati se prlsfoli tudi na zahtevo, da srne'o naši vlaki Iz P^ata voziti nreko Mnd*arsk* z na^mi lokomotivami, kar ho iako ol.MŠnlo premet z Nemško. Po novem 'etu re nsmreč nrlčno živahnejši promet z Avstrijo in Nema- 4. stran. .SLOVENSKI NAKOD* dur 25 decembra itfiO. 29f». štev. foi ker pa so Imele Železnice doslej na tazpolago samo progo preko Maribora, fe bila ta proga silno obremenjena in prenapolnjena. Kakor hitro se bo uvedel promet preko Madžarske, bo pomenilo to veliko razbremenitev te proge, — Odmevi kmetske vstaje na Hrvatskem. Zagreb, 23. decembra. Državno pravdništvo ie dvignilo obtožbo proti 240 seiiakom. ki so v septembru t. L sodelovali ob priliki žigosanja živine pri kmetski vstali v Sv. Ivanu Zelini. Obloženi so radi zl v*ina vstaje, tatvin in manjših deliktov. Med niimi so tudi kmetje, ki so bili soudeleženi pri umoru kotarskega predstojnika Spillcrja. Obtožnica obsega 117 strani. — Pega vica v Zagrebu. Zagreb, 23. decembra. Epidemija pegastega legarja v Zagrebu se zelo hitro Siri. Doznalo se le. da le bil prinesen pegasti legar v Zagreb iz Mediimurja. V bolnici za kužne bolezni se nahaja doslej Že 30 oseb, obolelih na pegavici, 2 slučaja sta bila najavljena iz privatnih stanovanj. V karanteni je 150 oseb, od katerih pa je pobegnilo 20. ker oblasti niso skrbele doveli za zadostno stražo. Danes so prcne'Jnli Iz ječe tukajšnje sodnije enega kaznjenca, okuženega s pegavico. V bolnici milosrdnih sestara so se pojavili Stir e slučaji, v ubožnici trije in v policijskih zaporih dva slučaja pegavi-ce. V karantenski štaci ji je večina delavcev iz Mediimurja, ki so zanesli pegavico v Zagreb. Dneiine uestl. Mano Sovič: Gospodarski pregled leta 1920. Leto, ki se nagiba h konca, je raz gospodarsko stališče presojano izredao zanimivo. Najizrazitejšo signaturo daje letu, ki poteka, problem draginje In problem valuto. Po celem svetu gre tožba o draginji. V nevtralnih državah kakor v državah zmagovalcev in premagancev je draginja pojav, ki dela sončne skrbi državnikom. Vsa umetna sredstva, vse represalije ne morejo za-troti te davice. Vsa posvetovanja iz-zvenevajo v tem, da treba na eni straši štednje in omejitve v izdatkih, na dragi strani pa pridnega dela in večje produkcija Dokler ponudbe ne morejo dotekati zahtev in povpraševanj, dokler kon sume nt v strahu za zadosten živež išče proizvajalca, ne odnehajo ce-0e. Vsesplošno po svetu, kjer življenje teče svobodno, je pa konstatirati dejstvo, da ima prebivalstvo večje zahteve do življenja in da hoče udobnejše in boljše živeti. O draginji tožijo v Ameriki kakor v Španiji, v Bernu kakor v Amsterdamu, v Parizu kakor v Beogradu, v Nemčiji kakor V Avstriji. Če je draginja poleti proti začetku leta popustila, se je s podvojeno trdostjo •glasila na zimo. Življenja po oblastvenih predpisih so se ljudje naveličali «a vojske in po vojski. Ko pa se je dala svoboda, se je hitro Dokazalo, da ni discipline in nmerjenosti niti na strani potrošačev, že manj pa na strani proizvajalcev in kupcev. Položaj ki nujno nastaja na strani onih številnih krofov, ki njso na svetu uvodniki sreče, neizbežno daje plodovita tla onim. ki Sirijo nezadovoljnost in pripravljajo perturbacije. Navzlic groznim vzgledom, ki jih nudi nesre?na nasa Rusija, 6le naraščal vpliv ekstremnih strank, žele razbiti obstoječi družabni red. Državno gospodarstvo ni lahka r. Državni krmilarji imajo vsepovsod britke skrbi, da priskrbe vedno večja sredstva, ki jih rabijo države. Nevtralni celo se ne morejo ubraniri na-Fa&čajoče obilice papirnatega novca. Na strani smagovaleev in premagan-pa dela kritje državnih potrebščin fcsjresnejše skrbi. Davki in carine so pse vse države močno povišale, vendar pova bremena navadno ne zadoščajo. Celo na strani zmagovalcev kakor v Italiji in Franciji je množina bankovcev silno narasti a. V zadregi za denar ai države pomagajo s posojili pri notnih bankah. V Franciji imajo v obteku Okoli 38 milijonov bankovcev. Poražena Nemčija ima papirnatega denarja Okoli 75 milijard. Trhli ostanek stnre Avtrije ima rekord in se ponaSa « 28 milijardami bankovcev. V tekočem leto se je število bankovcev pomnožilo v Avstriji za dve tretjini. Tudi v nnči dr-lavi si pomaga finančni minister s kre-niti pri emisijski banki v večji m^ri | kakor bi si želeli. Tako smo prišli letos na dobrih 19 milijard kron. Država Ima trajno velike izdatke vpoštevatl Kora težaven položaj svojih uslužbencev. Uprava še ni urejena, davčni aparat ne more poslovati po vpem širnem ozemlju s potrebno točnostjo. Velika crvira je okolnost, da manjka izvežba-pega uredništva osobito v upravi dr* lavnih davkov. Razmere se pa nespor-po izboljšujejo. Če se ozremo po naši domovini, da dobimo saj bežno sliko v najvažnejših gospodarskih dogodkih v leto. ki ga završuiemo, nam je spomniti, da smo v tem letu izmenjali stare kronske bankovce za nove novčanice. Ostali so nam le še desetakl. dvo- in OAokronsH. Izmenjava se je izvrftila pod pogoji, ki smo jih Prečani pobijali Odločno. Brez parlamenta diktirana relacija 1:4 je, čisto objektivno sojeno. krivična in ne.eilna. Ne glede na vse druge momente, je ta relacija kratko-malo zavrgla vsako vpoStovanje kupovne sile dinarja in krone. Imela je pa za posledico kruto podražitev življenja ne lo pri nas. nego rudi v vseh pokrajinah južno Donave in Save. Zanimivo je. da so nam prignali nedavno to rodi Srbiinnci. Zanimivo pa je za nas tudi dejstvo, da so se v volilnem boja vse naše stranke v svojih programih izrekle proti valutni reformi na temelju relacije 1:4. Videli bomo, kako bodo izvajale svoje obete. Sodimo, da prt neupravičeni relaciji ne sme ostati. Dejstvo je, da cela žrtev, ki se je zahtevala od tri četrtine prebivalstva, nam ni prinesla koristi. Naš denar ima na svetovnem trem slabo vrednost. Sedaj se suče vrednost našega denarja okoli 4 H švicarskih frankov za 100 kron. Bili smo pa navzlic reformi že na 2% In 3. Dinarju efektivno cela žrtev tudi ni pomagala. Zunaj ga cenijo kratkomalo s 4krat.no vrednostjo naše krone. To je zgolj mehanična noeledi-ea relacije, ki je diktirana v notranjem našem prometu. Na ta način bi mogel finar;:ni minister dinarju dati prisilno vrednost tudi lOkratne krone. V trgovinski nolitiki smo bili letos aselo vihravi. Zi^temu kompenzačnih pogodb je imela slediti vezana vnania trgovina, ki naj bi bila v rokah posebne Središnje zadruge. Istočasno se je zs notranji promet razglasilo načelo svobodne trgovine, "o načelo na je v P'oveniii le počasi prišlo do veljave, in sicer se je žallbog naf->rvo naša pokra" jinska vlada sklicevala na to nač^o v ta namen da je tujemu podjetju priznala pravico do občutno podraženega premoga. To dejstvo je značilno za zl-stem, po katerem se vodi gospodarstvo od strani državnih organov. Zi-stem vezane vnanje trgovine so ni mogel obdržati. Dobili emo svobodno mv njo trgovino, ki je omejena lo po plačilu izvozne carine in deloma po zagotovitvi zdrave valute. Poleg izvozne carine, ki naj vzame del dobička pri eksportiranem blagu, se je večkrat menjala izmera uvozne carine s tem, da so jo povečala vrednost takozvaneara zlatega dinarja. Pozno na jesen smo dobili le povišanje carine obeh vrst v obliki davka na kupčljski promet. Cela earinska uredba je ne glede ns to, da se je položaj večkrat iznremfnjal, zelo komplicirana. Kmalu bo treba posebnih pismoukov, da *e bomo aoloh ie orientirali v silni množici >raznisov carinarnicam«:. Zlctem je tako težaven in nepregleden da provzroča trgovski praksi res nadmeme zamude, žalostnega spomina je Se vredna prepoved uvažati luksuriozno blago. Prenoved je po sedmih mesecih nehala. Nn^i valuti ni koHstlla. Na žalost so bili tlhotapel in podobni mrčes močnejši nego volja zakonodajalca, Iz izvozne in uvozne statistike je bilo razvideti da je na*j ovni mnogo močnejši neso izvoz. Ob potratnosti našega prebivalstva, ob veliki lakoti blaga, ob kolosalnih potrebah zs obnovo zemlje, industrije in prometa je to sicer neljubo dejstvo za nas razumljivo. Prepričani pa smo, da podatki niso in ne morejo biti točni. Naš izvoz je po vrednosti in po množini odločno večji pego nam skuša 'dopovedati objavljena statistika. Kno dejstvo nas tolaži: Naša domovina je blagoslovljena in ima gotovo veliko bodočnost. Smo pa še v račetnih težavah, in naši vodilni gospodarski kapitani niso vedno najboljši. Materijal je pa prvovreden. in to mora odločiti nam v prid prej ali slej. Glasovi iz Koroške. mm Nova nemška grozodejstva v . .j«. V nedeljo dne 12 t. m. so zdivjani nemčurji v hotelu »Jame Pod goro napadli In pretepli domačega fanta sa-pM» zato. ker je glasoval za Jugoslavijo. BHo jih je dvajset. Slovenec pa sam. Z velikimi bunksmi na glavi i o s ponol-poma raztrgano obleko je konečno Slovenec ašel rozbojnikom. V družbi pre-tppacev sta bila bila tudi dva nemška sjf otnjks s Kožen ta vro. — Zadnjo nedeljo so ▼ Kaplji nemčurji napadli slo-▼enakega delavca kc se je vračal do-Z»ov, in so ga strnčno pretepli, da je aeaavestcn obležal. Kr ran niso pravočasno obvezali, so se tako razbolele, da Je revež v smrtni nevarnosti. Bati ap jt vsak * s k»l• strofe — Zndnjo tebofe ponoči je bil v S etni vasi zopet požar, to ie ž" četrti ▼ Rožu po plebiscitu. Nemčurji so zažgali kmetijo p. d. spri Preglju«, ki je do tal pogorela. Kmetija je stala blizu prostora, kjer po Sekolt telovadili pri zletu gorenjske fppa, — Vsled ponavljajočih se poža* IW je ljudstvo vse razburjeno a si ne ^eea pimagTff Ljudje so ponoči v vod- nem strahu, da jim kdo zapali nad glavo hišno streho. — Bistrica v Rožu. Pri nas vlada >Heimptdienstc kakor kralj. Zadnje dni je padlo precej snega Brezposelni so se ponudili na kolodvorih no Požu, ds kidajo sneg. Postajenačelniki so rekli, da delavce za kidanje snega potrebujejo in vzamejo v službo, prej pa mera vsak od Hclmatsdiensta prtneati dovoljenje, da sra posta i ena čelnik sme sprejeti v službo. — Tu smo zvedeli prav lepo stvar. Ob plebiscitu so nemčurji im*»H posebno veliko koruzne moke. Zdaj se ie deznnlo da jim ie to moko oreskrbel Iz .Tnroalaviie trgovec Milan WerntT iz Bose/volj ki se je slovenskemu elavarjn delal Slovenca, da je do-Ml izvozno dovoljenje, a je nemškutar, ki je pri nemški zmagi okrasil celo svoio hišo. Suom'n'aiie se Družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani 24. — Čestit božič vsem prijateljem in somišljenikom, vsem naročnikom, čitateljem in inserentom želita uredništvo in upravništvo »Slov. NSclnrabenland«. Nato se je začela Nemka opravičevati: saj nisem tako mislila. Ml pa dostavljamo: Ni škandal, da so razmere na naših Železnicah zrahljane to je le neizbežna posledica po Švabih povzročene vojne; škandal pa Je, da se v Jugoslaviji nameščajo, in celo na odlična mesta, ljudje, ki so naši nasprotniki, škandal je, da se drznejo tujci pri nas zabavljati na zemljo, v kiteri so gostje, in škandal je, da se pri nas kaj takega trpi. — Za dopisnega elana je Izvolilo antropološko društvo »Asociation pour I* en stignem en t deo sciences Antropo-logiques< v Parizu kustosa narodnega muzeja v Beogradu g. dr Niko Zupa-niča za njegove zasluge, ki si jih je pridobil za mednarodni antropološki kongres, ki se je vršil meseca septembra v Parizu. Pr- ZupaniS Je znan antropolog - znanstvenik, zato se čudimo, da doslej le ni dobil mesta na naših znanstvenih zavodih — »Skrivnosti kemične tovarne v LJuMjauL« Preieli smo in priobčujemo V št. 293. namigsva »Naprej« v svoji dnevni kroniki pod napisom »Govori se« o nekaki korupciiski aferi ki se je b"ie vršila nri poverjen i M vu za javna dpla Ta ur*d «*e poživlja nnj razjasni to zadevo. O tej zadevi smo od Svtenfične «drr»ni izvedeli, da nima omenjeni ured s to zadevo nlkakega stika. Kakor se nam javlja, je stvar na-aisdnia: fiefa osrednjega urada driav decembra 1920. nih mont&niatičnih obratov v Ljubljani, dvornemu svetniku ing. M. Pirnatu, je oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani poveril sekreeter nad nekaterimi montanističnimi in železarskimi podjetji. Imenovani c?e je posvetil temu poslu z veliko vnemo in vstrajnostjo. Njegovemu neumornemu delovanju so je za.iivaliti, da so poijetja redno in uspešno delovala. To dokazujejo mnogobrojna zahvalna pisma, ki so n&ni na vpogled. Imenovani srkve-ćter ni imel za to obsežno delo prav nikako nagi ade. pač pa ]e imel pri nadziranju efektivno stroške, ker si je pri tem smel r.ara-J unati lo od države priznane dijete. Ker je vssk sekvester dobivaj nagrade in z ozirom na efektivne stroške. Je oddelek ministrstva za trgovino in industrijo povabil podjetja, pri katerih je bii dvorni sv«tnik ing. M. Pirnat sekveeter, naj ob zaključku bilance določijo primeren znesek kot nagrado in povrnitev stroškov sekvestru. To se je zgodilo in je imenovani sekvester prejel v celoti kot nagrado in povrnitev stroškov 35.000 K za delo več kot enega leta, Sekvestru o tem koraku sekvestracijske oblasti ni bilo niooaar znanega V javnosti torej ne more biti radi te zadeve govora o vznemirjenju, kakor to trdi >Naprej«. Vznemirjen je bil le ing. dr. F r u c h t, ker se je imenovanega odklonilo od sodelovanja pri Kemični tovarni v Mostah, vsled česar se sedaj poslužuje ^javne-ga mnenja«, da udriha po dvornem svetniku ing. M. Pirnatn, ker domneva, da je ta gospod kriv njegove odslovit-vo. To pa ne odgovarja dejstvom in bo poglavje o odslovitvi dr. Fruehta itak prifclo po v javnost, ker je zadevo dr. Frucht sam spravil v j'.moot. — V pravoslav' ; je prestopilo več dijakov celjske Afimnazije. tako javlja mariborska »Straža«. — V Pragi je ostalo čez Be£ič in Novo leto več kot 70 slovenskih dijakov, ker nimajo denarja za drago vožnjo v domovino in so zaradi vojnih zamud prisiljeni Studirati s polno paro. Dijaki so to. za katere naša vseučilišča še nimajo letnikov in stolić. Ti da-j>»ki ne bodo božičevali za bogato založenimi mizami v krogu svojih dragih, kot njih srečnejši tovariši iz do raačih vseučilišč. Spomnite se jih v teh dnevih s prispevki ea >81ovensko dijaško zadrugo v Progi«, na naslov Jadranske banke v Ljubljani, kjer ima organizacija odprt račun. — Potnanlkanle osohia mi mariborski carinarnici. Iz Maribora 03-ročaio: Pri tukajšnji carinarnici srre delo zelo počasi izpod rok. Glavna krivda Dočasneera uradovania leži v Domanjkarrm zadostnega števila carinskih uradnikov. Tukaišnie osobic zadostuje komai za eno tretiino potrebe, zaradi toga pa se blago tako kopiči in so vse rroge Prenapolnjene. Interministeriialni komisifi, ki se ie mudila v Mariboru, da prouči ttt-ka^šnje carinske razmere, se ie ored-Irr^ila zahteva r>o zvlSaniu Števila uradnikov, kar je ta sicer tudi obljubila, a ostalo le samo nri obliubi. Potrebno bi bilo. da bi se Dri nastavljanju carinskih uradnikov oziralo ministrstvo t"d! na drmače. sposobne uradnike, ki služijo že po 14 do 18 let. Da doslei še niso prišli nri Dovi-šantu nikdar v noštev. Zahteva po zvišanju števila carinskih uradnikov je nujna in potreba ie. da ministrstvo v naikraišem času nekaj ukrene, da so odpomore tem nedostatkom, ned katerimi trpi tako nala trgovina kakor tudi naš* promet. — Dr. Pecanova afera. Kakor ie znano, ie uvedla odvetniška zbornica proti dr. Vladislavu Pecanu disciplinarno preiskavo zaradi njeeovesra z odvetniško častjo nezdružHIvega postopanja v zadevi Brence. Dr. Pe-fcan je vložil nredlog. da bi se glede njegove afere deligirala splitska odvetniška zbornica. Kakor nam poročajo iz Zasrreba, |e bil ta niegov predloe na kompetentnom mestu z a-vrnjen. Stvar se bo torej razrešila v Ljubljani. — Iz LiubUane je odšel dr. Va-Ijavec. ki se. kakor je znano, nahaja v kazenski preiskavi. Nastani se baje nekje v Banatu. — Nov Ilusrrovan Ost »Plamen« prične izhajati po novem letu. List bo nevtralen. Izhajal bo dvakrat na mesec, vsak druci in četrti Detek v mesecu, na najmanj 12 velikih straneh. Izdajatelj novega lista bo vodja Dopisnega urada urednik Josip P r u n k. Vsaka posamna številka bo stala poldrugi dinar ali 6 K. Naročnina bo znašala za vse leto 35 dinariev aH 140 K. za Četrt leta pa 9 dinarjev ali 36 K. List se naroča v LJubljani. Kongresni trg 19. — Eno-, dvo« in desetkronski bankovci. Po informacijah finančne delegacije v Ljubljani so vesti ki se iz negotovih virov širijo med občinstvom, da Izgube eno-, dve- in dosetkronske novčanice plačilno vrednost s 8t« decembrom t. L, neistinite. — Ko dobi finančna unrava dovolj kovanepra drobiža na razpolago, česar Je v najkrajšem -roku pričakovati, se bo te novčanice vzelo lz prometa. O roku, ki bo tako odmerjen da bo vsakdo svoj*1 novčanice lahko zamenjal za nov drobiž se bo občinstvo uradno in po dnevnikih pravočasno obvestilo. Državne blagajna ea obvezane, da rudi te novčanice prejemajo v neomejeni količini kot plači'o. izvzete od te obveznosti 6o bln^cjne postnih in brzojavnih uridov. ki morajo prejemati eno- in dvekronske bankovce pri enem pologu samo v iznosu do 10 kron — Ustavljeni vlaki. Vsled rudarske stavke se na državni železnici do daljnega ustavljajo tile viaki: Na progi Karlovac - Ljubljana vlak, ki odhaja ob 13.30 iz Karlovca, kakor tudi vlak. ki odhaja iz Ljubljane ob 13.58. Na proiri Grosuplje - Kočevje oba priključna vlaka, takisto tudi oba priključna vlaka na proqi Trebnje - št Jani; na progi Ljubljana - Jesenice vlaki ki odhaja iz Ljubljane ob 1330 in ki prihaja v Ljubljano ob 10 2£. Na progi Kranj - Tržič oba priključna vlaka. Od 27. t. m. dalje se opušča direktni vlak Ljubljana Zagreb, ki odhsja iz Ljubljane ob 22.36 in prihaja v Ljubljano oh 6.10 — Iz Maribora nam pipeto: Pa se onemogoči vsako nesporazumlienje med tovariSl člani, opozarjamo, da se tičejo vesti glede ustavitve in razpusta društva pn'tnih in brzojavnih nameščencev v Mariboru neke organizacije postnih slug. katero le klicala v Življenje socialnodemrkratlinn - komunistična stranka z imenom: Osrednja zveza postnih in brzojavnih nameščencev v Mariboru. To društvo bo baje razpu-ščeno. S tem društvom nima nobene zveze »Društvo jugoslovenskih pojmih uslužbencev v Mariboru«, ki obstola in bo obstoialo trdno naprel. Toliko Članom in javnosti v pojasnilo. — Inženir PItamic izpuščen. Tz Maribora poročalo: Državni nadzornik inženir Pitamic. o katerem smo poročali, da te umoril svofo nevesto na Muti. ie bil danes rztniš^četl lz zaporci, ker se fe lokalna komisija, ki je izvršila ocled, prepričala, da ne gre za umor, marveč samo za nesrečno uaHinčie. — Pozdravi naših rojakov. Oficirji in podoficiri iz Slovenije, sedaj na službi pri 30. peS. pclku v Zaje-čarju, Srbija, želimo vsem znancem in prijateljem vesele bo?iČne praznike in srečno novo leto. Podporučnik Tinko M. Vukšinić, nard. vod. Tinko P. >tc-harnik. nared. Fric P. Stepan^ič. Franjo 1. Vončina, Andrej F. Feijančič. ftajko F. Brešč&k. — Od zrakoplovne eskadre v Podrorici v CmiKori: Prncst Turko. Friderik Tramšek. fTmil Plut, Iv. Bobek, Martin Zver. Anton Zupan, Franc Pirnat. Mihael Koritnlk. Franc Mlinar, Ivan Oistršek, Aloizii Stare. Jakob Škraba. Ludovik Mlakar. Ivan Rauh. Franc Malt. — Od mitra!ie*kega odd. 11. polka Pav11«C Perles. Ob^k, Jaeer. PbfaCar« Kimavec Smole. Nadalje Martin Plut, Janez Palčič, Dominik Smole, VranK"", Zober. Baloh, Koren. Stanovnik. Smit in Urban Vav-potifi. — Služba božja v slovenskem jezika v evanzeljski cerkvi na Gospo-svetskl cesti se vrši na nofični praznik in v nedeljo ob treh popoldne. — Dvoglavi cesarski orel na, uradnem poslopju v Mariboru. PiSejo nam* Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru je kot hišno upraviteljstvo že preteklo poletje raprostlo kompetentno oblast za potreben kredit za odstranitev avstrijskega državneera orla. oxi-roma za preureditev ▼ naš državni grb. Toradevni kredit je bil od pristojne oblasti odobren sr^dl grudna t. L Cesarski orel na uradnem poslopju 80 bo, krikor hitro bo to pripustile vremenske razmere, nadomestil s grbom kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. — Po kočevskem okraju io poSlUata rvrdka iz Domžn! neko osebo klobuke pobirat, da Jih prebarva. Ako Je komu znano njegrvvo ime nai to sporoči na naslov Franc Murovič, K(>čcvje, Stroški sc povrnejo. — V Železnikih so. kakor nam pišejo, Se dolgo brer zdravnika. Zvedeli so, da pride t novim letom neka gospa doktorica tja, katero t največjim veseljem pozdravljajo že vnaprej. Ker je pa stanovanje prejšnjega zdravnika *e zasedeno, so napro«ili g. Pgra. ki ima več hiš praznih, za malo stanovanje proti plačilu. Toda kako se jo ta mofc, ki ga trpimo ie v naSi Jugoslaviji, razburil če$ da no da pod nobenih pogojem nič za tako potrebno zdravnico. AH tu res nI nobene nomrčl? — Hum pri Ormožu. Umrl je g. Martin l v a n u § a, posestnik in bivSi mnogoletni župan, načelnik posojilnice In kletarskega druStva v Ormožu v 6S. letu svoje starosti. BI d g mn spomin! — Velika zaplemba tuje valnte. Organi glavne earinarniee v Ljubljani so dvema romunskima Židoma zaplenili velike množine tuje valute. Vozila sta 6e v aimplon - exnre^u proti Parizu ter je eden imel 30.000 francoskih frankov, drugi 30.000 dolarjev. Romunska žida se Izgovarjata da je ta denar romunske vlade in da sta pozabila pri prihodu v državo izpoelovati zadevno pregled o i>o. — Za dom šentjakobskega naprednega društva v Liubljani se je nabralo v gostilnah Češnovaria In Rlb-ča 720 K. Živeli nabiralci in posnemovalci ! — šentjakobska napredna knjižnica, Vožar^ki pot 2, koncem Floriian-ske ulice, električno postaialiSče, izno-soja vsak delavnik od pol 6. do pni S. zvečer nailenSe slovenske, srbohrvat-ske, čeSke, nemške, ita M lanske in francoske knjige po najnižji ceni. — Zakljhtčitev oorote. Dne 23. t. m. ie bilo zaključeno zimsko porotno aasedanje, ki Je trajalo osi 6. decam- 9fi dalje, torej dobrih M dni Porot- tiikl so izključno sodili samo tatvine, fatovl so prejeli za svoja tatinska dejanja nad 100 let ječe ukradli pa so celokupno okoli pol milijona, če razmotrivamo ekonomsko - administrativni uspeh porote, moramo od-'očno zagovarjati predlog, da se tatvine izključijo iz porotne komoeten-ce in odkažeio rednemu kazenskemu senatu. Ves čas porote sta prišla na razpravo samo dva slučaja ubola. — Tatvina petroleja. Pred iiub-liansko poroto so bili zaradi tatvine /železnega soda petroleja z vsebino 165 kg obsojeni: Jakob Bernard na 8 mesecev. France Kavčič in Aleš Rozman na 4 mesece In France Rozman na 3 mesece težke leče. Petro-!ej le bil last trgovca Fr. Sirca v Kranju. _ — Tatvine. Brivcu Francetu Ka-etelicu v Kolodvorski ulici so bili ukradeni razni brivski predmeti v vrednosti 2140 K. — Hlapec Josip Pe-rovčič, uslužben pri tvrdki 2 al ta & Zilič je bil aretiran ker je tvrdki odnesel razno železnino. — Usmiljenim srcem. V Hotiču ži-*-i z ženo, ki je stara že 82 let starček Fran Dagarin. ki je že 45 let slep, v lajvečji revščini, ter prosi usmiljena ,nTca, da mu pomagajo v bedi. Darila sprejema radevolje upravniStvo »Slovenskega Naroda«. Kultura. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani, Drama: Petek, 34. dec: saprto. Soboto, 35. dec: Hasanaginica; izven. Nedelja, 26. dec.« Sen kresne noči, v opernem gledališču ob dramskih cenah; Izven. ponedeljek, 27. dec t Smrtni ples I., red A. Torek, 2$. dec: Smrtni ples II- red A. Sreda, 39. dec: zaprto, O p s r a t Petek, 24. dec: zaprto. Sobota, 35. dec: Lepa Vida, izven. Nedelja, 26. dec- Sen kresne noči, v opernem gledališču, ob dramskih cenah, Izven. Ponedeljek. 27. dec: zaprto. Torek, 28. dec: Trubadur, red C. Sreda, 39. dec: Tosea, red C. — Umetniški klub »Grohar«. Umetniški klub »Grohar« v Mariboru te obrača do občinstva s prošnjo, da M prispevalo k ustanovitvi atrokovne knjižnice s tem, da bi posamezniki darovali druStvu knjige umetniške vsebine. Klub taks knjige odkupuje. Pošljejo naj se na naslov: G. prof. V. Co-tič, predsednik umetniškega kluba >Grohar<, Maribor, Maistrova ulica 17. IL nadatr. — Podružnica »Pravnika« * Mariboru. Preteklo soboto so slovenski juristi v Mariboru ustanovili podružnico »Pravnika«. Za oredsed-nika ie Izvoljen sodnodvorni svetnik Anton Leveč, v odbor Da: drž. prav-dnlk Mirko Orasselli. odvet. dr. Jenčič. odv. dr. Lešnik, vlad. sv. Mu-laček. odv. dr. Valiavec. dr. Lipold. fin. urad. Leskovec in odv. dr. Ro-sina. Njih namestniki so: sodn. dr. Senior, odv. kan d. dr. Reisman in not. kandidat Sevnfk. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« izda za leto 1921 S veselih pa* smij. na besedilo Iva Peruzzija in Cvetka Golarja, zložil in jih moškemu zboru »Ljubljanskega Zvona« poklonil skla- J dafelj Emil Adamič. ■ wm Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani priporoča za božična in novoletna darila Antona Lalovi ca: »Pesmi samote« In Tri moške zbora C. Adamiča, M. Rožanca ter Z. Prelovca. — Dobe se v vseh knjigarnah. Rndarsha stzvka. Kakor smo že javili, v Velenju ni izbruhnila rudarska stavka. S premišljeno taktiko so zastopniki rudar-j jev v državnem premosrokopu Vele-nje-Zabukovca dosegli znatno Izboljšanje rudarskih mezd. Dne 21. t. m. so bila v Velenju pogaiania med zastopniki državnega premogovnika mg. Cuckom In ing. Šinkovcem na eni strani in med 8 članov broiečo rudarsko delegacijo na drugi strani. Dosegel se ie sporazum in se ie rudarjem priznalo 40odstotno povišanje temeljne mezde kakor rudi znatno izboljšanje prehrane. Vsi sklepi so veljavni od 3. oktobra dalie. tako glede plače kakor glede prehrane in nabavneea prispevka. V Velenin ie zaposlenih 858. v Zabukovci pa 230 rudarjev. Dalje so zastopniki rudarjev dosegli znatne poviške v privatnem baronu Donnersniarku lastnem rudniku v LeŠah in Prevaljah. Tu ie rrdarjem povišana mezda za 50 odstotkov kakor tudi akord. V rudnikih Trbovelisko premo-gokorme družbe stavka traja dalie. Stavkuioči so mirni, vendar pa komunisti zelo agitiralo, da se stavka vzdrži. Dnevno Izdajalo taine letake, kakor tudi situacifska poročila, v katerih iavliajo. da se nrično kmalu pogajanja in da so že dosejrli 70 odstotkov povišanja, kar pa ne odzo-vaHa defstvom._ Ilalnoosila poročila. D* ANNUNZIO NAPOVEDAL ITALIJI VOJNO. — VOJNO STANJE MED RESKO PEOENCO IN ITALIJO PRIČELO 23. DECEMBRA 1920 OB 18. Kraljevica, 23. decembra. Po nalogu italijanske vlade je poslal general Caviglia D* Annunziu noto, v kateri za je pozval, da respektira rappalsko pogodbo, se pokori sklepom italijanske vlade in v najhitrejšem času izvede izpraznitev reškega ozemlja. V tej noti je stavil Caviglia D' Annunziu rok za izvedbo zahtev do 21. t. m. ob 18. Ko je D* Annunzio prejel to noto, je zahteval rok za premišljevanje ter sklical vojni svet ki je Caviglijeve predloge odbil. Vsled tega je proglasil general Caviglia blokado ter izdal proglas: Mi. Caviglia, kraljevi senator, vitez velikega križa, generalni komisar vojnih sil Julijske Benečije po nalogu kraljeve vlade pro-flašamo blokado reške regence. s početkom 21. decembra 1920 ob 18. — Nato ta proglas natančno očrta meje blokade ter poziva vse ladie. ki ne pripadajo reški regenci, da do tega časa zapuste Reka istotako poziva tudi civilno prebivalstvo, da se do tega časa umakne. — Z ozirom na ta progias je sklical D* Annunzio znova vojni svet, na katerem sc je izdelal proglas reške regence. Ta proglas ugotavlja, da ne more priznati reška regenca sklepov ra-pallske pogodbe ter da se zato smatra od 23. decembra 1920 ob 18. zvečer v vojnem stanju z Italijo. Na tem proglasu je podpisan Corrndo Zolli. — V prvem proglasu generala Cavi^liie poziva ta D* Annunzia, da se podvrže sklepom, ker zahteva čast Italije, da se iz- vedo rapaliska pogodba. — Na naš primorski narod je napravil proglas Ca-viglije in njegov možat nastop kar najboljši vtis,_ Narodno gospodarstvo. — Finančni načrti na Ogrskem. Novi finančni minister Hegedua namerava zopet pričeti s plačevanjem obresti ogrskih državnih papirjev. Obrest no mero bo pri tem znižal na A% za vse državne efekte. Plačila prično z letom 1919. Vojna posojila bodo ueod-povedana za 8 leta Poseben načrt ima sa vojna posojila, ki sc lombardirana Izdati hoče posebna srečke, ki 6e izžrebajo v določeni dobi. Ogrsko rento hoče spraviti v dobro ime. Posebno pozornost posveti varčnosti na dvoru in v upravi. Število ministrov se skrči isa štiri, odpravi se več državnib tajnikov, zmanjša se število ministrskih uradov. Ministri izgube avtomobile. Skrči se število poslaništev in njih uradništva. Minister hoče uvesti poseben vojažki davek. Zadel bo one, ki niso bili v vojski, pa so si nagromadili premoženja za voj.-.ke. Ta namera jo jako simpatična in pravična. O premoženjski oddaji nima dobrega mnenja Sklenjena je v Avstriji. Nemčiji, Ce-hoslovaški, Italiji pa nikjer ni prav izvedljiva. Nevarna je, kar velika pre-moienja odžene iz države, liegedtis hoče ustanoviti novo ogrsko narodno (emisijsko) b^nko. Za njo poišče tuj kapital, sicer pa noče iskati v tu ini kreditov, ker *edaj *e Ogrska nima zaupanja. Odkolkovati bankovcev noče. — Avstro - Ogrska banka je imela po izkazu za konec novembra v obtoku 77 milijard bankovcev. Od te množine odpa.de preko 28 milijard na republiko Avstrijo. Finančni minister Grimm je ime! na Dunaju pred nekaj dnevi velik govor. Povedal je, da bo Imela Avstrija, če ne pride vmes nova nesreča, v proračunskem letu 1920 in 1921 za 23 milijard več izdatkov nego dohodkov. Le ena desetina izdntkov države js pokrita z dohodki. Ostnlo treba kriti s krediti, kar pomenja običajno izdajo novih bankovcev. — Avstrijska krona je zadnje čase zopet močno trpela. Deviza Dunaj se je plačala letos januarja v Švici po 3.20 fr., februarja jo p*dla na 1.60 fr.. v maju se je dvignila na 4.2 fr., sredi novembra je notirala 1.95 fr.. potem pa je zopet lezla navzdol in obtičala na 1.55 fr. Za bankovec 100 kron se sedaj dobiva v Ztirichu po 1 frank. čimpreje na novo markira vsaj nekatere teh tur. Najprej se hoče izvesti markacija Iz Bohinja preko Koprivnika in Mrzlega Studenca na Bled. Le-tei markaciji bo sledila markacija ture: Bohinjska Bistrica - Senožeti - Uskovnica -KonjšČica. Ako bodo le količkaj dopuščale vremenske razmere, boste ti dve turi markirani vsaj že do novega leta, na kar pridejo na vrsto nadaljne ture, osobito one iz Bohinja na Ratitovec in v Selško dr,lino. — Pijnlnce in planinko, ki bi radi božičevalj ali koledovali v planin: h, opozarjamo, da so zato najuzodnei^i in najprimernejši kraji: Bistriška koca v Kamniški Bistrici, vslvazorjeva keča pod Stolom (žeL postaja Žirovnica), Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. — V<\ ti planinski domovi s krasno planinsko okolico so skozi celo zimo oskrbovani in priporočamo, da se iih poseča. — Oskrba v Bohinju in na IJlcda. Za športniku, tariste i. dr. jrosto je j»!ede prehrane dobro poskrbljeno po hotelih in gostilnah; ker pa je pričakovati za praznike in krog novega leta ver Koptov, naj blagovolijo interesenti vže naprej zasigurati Ftan in naj r-Q tozadevno obrnejo ni«m^nim ali brzojavnim potoni nn: Zimskoswrtni odsek. Bobim'ska Bistrica (hotel Markež) in Zimskosporuji odsek fBled 2, vila >Ribičc. — nied. Novozgrajeno sankal išče iz Osojniee skozi Zako ie vže vporab-Ijivo. — Poroča se nam rudi da bo jezero — če na«tooi mraz — v nek^j dneh zamrznilo, ker imi jezero že dobro skorjo. — RoTilnJ. PHrravHniTm dola na bohinjskem sankali-ču >Belvo. tm. Isknfsfoo. — Telovadno društvo Sokol Vič priredi na Štefan dan 26. t. rn. svojo prvo Božičnico z mnogobrojnim sporedom: čarobna razsvetljava Božičnega drevesca, otročia predstava, obdaritev šolskega naraščaja z božičnimi darili, godba, šaljiva pošta in prosta zabava. Božična darila za ostale spreiema br. Jeločnfk od 2. ure dalje v SokoTskem domu. Začetek ob 5. popoldne. K mnogobrojni nde^bi vabi odbor. k — Nova sokolska knifga. Pavno-kar fe izšla kniisra: Dr. Lludevft Pivko: Plezanje (I. sestav in metodika plezanja, TI. vaie na plezalnih žrdeh in vrveh za vse stopnje). Kniiga stane tU K ter se naroča pri Jugoslov. Sokol-skem Savezu, Ljubljana, Narodni dom. Turlsllfca iti spari. — Smuške turo v Bohinja. Bohinj razpolaga z mnofrimi hvaležnimi smu-škimi turami, ki so bile markirane 2c pred vojno po načelih zimske markaei-ie. Med vojno so izginile tudi tc markacije kakor marsikaj drugega. Vsled tega se je »Športna zveza« odločila, da Gosno^rsise našli. —g Papir za sobno - slikarsko šablone. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel večjo množino finega papirja za sobno - slikarske zaobrne, katerega bo razdelil med interesente, ki naj priglasijo svoje potrebščino ostatene ali pismeno pri navedenem uradu. —g Avstrijske carine. Agio pri carinskih plačilih se zviSa od deeerabra na 40krutno nominalo zlata v tarifnih pogodbah. Blagovni tarifi državnih železnic se zvišajo od srede decembra za 50 odstotkov. Borze. —d Zagreb. 23. dec Devize (vezano): Beroiin 212-214, Italija 513—518, Ix>ndon 470—495, Novi Jork kabel 143, Novi Jork ček 143—144, Pariz 0—880, Praga 168—173, Švica 2225—2250. Dunaj 25.35—25 75. Valute: dolarji 141.50 do 142.50, avst. krone 25—26, carski mblji 75—S2, franc. franki 820— SS0, napoleondor 46S—475, nemške marke 200—20J, rom. leii 185—190, italij. lire 510—512 če£kos!ov. krone 165—170. —d Praga, 22. decembra. Devize: Beograd 233, Berlin 119.75, Bukarešta 99.25. Curih 1338.50, Milan 302. Pariz 523.50. London 309, Newyork S7.M). Dunaj 14.12, Zagreb 57, Varšava 14.25, Budimpešta 17. Valute: Novi jugoslovenski dinarji 223, nemSke marke 119.7a. romunski leji 92.50, bolgarski levi 92.50. švicarski franki 1334.50, italijanske Ure 299, francoski franki 520.50, anerleški funti 307, ameriški dolarji 86.50. avstrijske krone 14.12, poljske marke 13.25. —d Curih, 22. decembra. Devize: Berlin 9.12fa, Holandiia 205.50, New-vork 658. London 23.18, Pariz 38.00. Milan 22.50, Bruselj 40.70, Kodanj 99.50, Stockhoim 130. Kristijnniia 98.50, Madrid 95.25, Buenos Aires 227.50, Praga 7.50. Varšava 1.10, Za- greb 4.20, Bukarešta 7.40, Dunaj 1.44, avstrijske žigosane krone l.iO, BnišiMe vesti i;i pMa — Ljubljansko prostovoljno zasilno in reševalni) društvo vabi vse svoje prijatelje na J ožlčnico. ki se vrši v redčijo, dne 20. t. m. v Mestnem domu. Na sporedu je med drugim tudi izredno bojcat srečolov, za kar zre hvala ljubljanskim K2. trgovcem in zavodom, ki so se letos v tako izredni darežljivosti kot še nikdar vdzvnii pozivu. Komur je za pošteno, neprisiljeno zabavo* ta naj pr.de obiskat ti; vsakoletno prireditev Ljubljanskega gasilnega in re~ ; sevalnega društva. — Družabni večer priredi za svo* je člane in somišljenike (iosDodarsko • nnpredno ^društvo za šentjakobski I okraj na Štefanovo v neddjo 26. t. m. ob pol S. zvečer v novem salonu pri ■ Lozarju. Na vsporedu sta dva komična j nastopa članov dramatičnega odseka društva ter recitacije pesmi Mole:a in j Albrehta. Pri prireditvi iirra orkester društvenega godbenega odseka* Vstopnine ni. k — Narodna Čitalnica v Spod. fiišld ima svoj rodni občni zbor dne 26. decembra L 1. ob 14. uri v čitalniški dobi. Uđele?i: i Gn polnoStavilao! Odbor. k — Koncert salonskega orkestra se vrši v nedeljo 26. na Štefanovo v velikem salonu gostilne »DrašČek«. Boho* ričeva ulica 9. Vstop prost. k — Produktivna zadruge čevljarjev za Slovenijo naznanja svollm Članom prodajo usnja v ponedeljek. 27. dec i ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica 4. — Pevsko društvo »Zarja« v Tie-nu priredi na novega leta dan veselico v gostilniških pre štorih pri »Košire-vem hrast"« v Tacnu s sledečim snov redom: Petie. srečolov na dobitke, ples in prosta zabava. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. k — Splošna org. v*J. invalidov za Slovenijo v Ljubljani opozarja vse In* val i le, da »e naj vsak »"lan v svrhe lo/.ie razvidnosti oru^nizira pri onem poverjeniatvu «»zirom i podrufn'ei, ki leži najbližje njegovemu rcjfttne?nu kraju. /llMsti ^»»tji t» za člane, ki živa zičasno v bolnicah, invali laleali in invalidnih želah in sličnih zavodih. — Zahvala. Pevsko društvo >Sla-vija< je darovalo za revne in pridne 6o* larje na Viču 500 K; učiteljski zbor sam pa na me«to venca umrlemu nad« učitelju Pavnikarju 165 K. Prčna hvala' obema! Nadučltelj Štrukelj, Vič,_ — Dne 23. L m. je Izgubila Fran* člska Drapek črno denarnico s svoto — bankovec — 400 kron In dva lista od zdravnika. Ker Je revna, se prosi, da' prinese najditelj vse to na upravo slovenskega Naroda« ali pa na policijo. — Dobro poznana oseba, katera Je zamenjala dne 23. L m. pri peku Jen-' kotu krušni robec s črkami F. N.. nai ga nemudoma vrne. (96fiSj, Poizvedba, Dne 17. t ta je ne^ ki revni invalid Izgubil večjo svoto denarja s listnico z različnimi papirJL Prosimo poštenega najditelja nai odda listnico proti dobri nagradi v Uoppoj ski ulici it. 3 v pisnrni splošne orga** nizacije vojnih invalidov v Ljjb)Jani, Glnvnl urednik: Rasto PustoslemšeE Odcrovornl urednik: Božidar V o d e b. Zagatenje: London Hospltal poroča, da vporabljajo grenčfco »Franz - Josef« pogosto pa vselej s polno zadovoljivim uspehom. V trgovini 0. Bernatović Ljabljeaa, Vestni trg iv je največja zaloga moških In ženskih oblek po najnižjih cenah. Deklica, ki zni kabati in bt pemn^als pri domačih delih, s? takoj sprejme pr! mafhni rod b nI. Dobra plača, dobra brana ta ravnaš)«. Ponudmce g dolgoletnimi Izpričevali naj ae obrnejo na ravnost na knjigarno K» Rsieh, E»r-lavae. 9652 Zahvala. Ob težki izgubi našega predobrega, nadvse ljubljenega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda mizarja in posestnika izrekamo presrčno zahvalo vsem onim, ki so s nami sočustovaii in spremili blagega pokojnika na zadnji poti. Posebej se se zahvaljujemo gosp, nadsvetnlku dr. E Savniku, dr. Stanko De Gleriju za trud v njegovi bolezni, preč. duhovščini, telovadnem društvu „Sokol", požarni brambi, obrtniški zadrugi, drultvn sv. Jožefa ter pevskemu zboru narodne čitalnice in njega pevovodji gosp. Rusu za ganljive žalostinke na domu in ob grobu, vsem darovalcem vencev in Šopkov, ter vsem, v mestu in na dežili, ki so pismeno sočustvovali z nami. Srčna hvala! Eranj. dne 19. decembra 1920. ZalulGtl ostali. 9708 Oglase is »Jfeue frrie Presse* prrozimaja avl aiončal zavodi I generalna zattantr?« za JngosUMjs? Bloeknerov •tiemčnl ars)voaly Zagreb, Jur-javaka nllea 31. T«laf. 21-89. S Id m i)3 prvovrstna, sveža nasoljena, je v večjih količinah na prodaj pri Josip Fablanl, LJubljana, 96?o Preleraof a allca M. nasproti rlavae posta 1 Izjava. Podpisana Izjavljam, da nisem plačnica zi dolgove, M jih je kdo delal ali bi jih delal na moje ime, pa bodisi kdorkoli. 9655 Zofija Bor&tnlkava- Posestvo z vilo, lep dovoz, gospodarsko poslopje s fundusom pri Mariboru; lepo vinogradniško posestvo, dobra gosposka hiša s konfortom; posestvo r gostilno; gostilna s špecerijo in mesarstvom, prevzem kavarne ter drugih kupčijskih in industrijskih obratov s stroji vred; majhna hiša s prostim stanovanjem, lep sadni vrt v Mariboru, vile in kupči;ska hiša v Jugoslaviji, koroški objekti v zameno. Realitetna pisarna .Rapld" Maribor, Gosposka ulica štev. 28. 9711 5t. rti 2.Y?44 ur 966* Pridobitev državljanstva Kraljevine Srlov, Hrvatov m Slovencev. Knjigovodja ili knjigovodkinja samostalna sita, vješta trgovačkom knjigovodstvu i bilansiranju, dobiva odmah trajno namješienje preko Libertas oglasnog zavoda d. d. Zagreb, Zrinski trg 15. Prednost vješti spediterskom poslu. Tvornloa medioinsln h in toaleSalh snll išče pri odjemalcih na debelo dobro uvedenega proti stalni plači in proviziji. Rad bi tudi ustanovil v nekaterih mestih zalogo vzorcev. — Dopise pod „Lebenstel lun g* na E Listi*. Wieju L. VVollzeile 14, 9709 j Qla3om uredbe o pridobitvi fn izgubi državljanstva kraljevine Srbov, tov in Slovencev z opcijo in prošnjo — objavljene v It 147 Uradne^* lista — postanejo polnopravni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Usti nekdanji avstrijski državljani, ki so imeli dne 1. januarja 1910 domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice nekdanje avstro-ogrske monarhije, katera je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev In ki so ohranili to pravico do dne, ko fe stopila v veljavo salntgermainaka pogodba i Avstrijo, t j. do 15. julija 1020. Tisti, ki 80 prldobttl domovinsko pravico Isss dno 1. fannar|a 1910 na onem ozemlju avstrijske polovice bi avstro-ogrske monarhije, katero je pripidlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, postanejo državtianl kraljevina Srbov, Hrvatov 'n Slovencev satno s pritrćtlozn nsse države, če tega ?>rt-trdila ne zahteva o ali os se jim odreda, orirfoba drSavliaasIvo one driave, kateri ie nrtpadio ozoaaits, kler so imeli domovinsko pravico* preden so pridobili to pravico na oiemi'a. kjer lo Imajo sedal* Tozadevne prošnje sr morajo vložiti do 15. jatlia 1921 prt onem upravnem oblastvu prve atonnje, v katerega področju ima proaiec domovinsko pravico. Za one, ki imajo domovinsko pravico v Italiji, teče ta enoletni rok Sele od tre no tka* ko ae resi vprašanje nase državne meje proti Italiji in ko Italija izprazni dotične naše krajine. Oni. ki nc vloic prošnje do vštetega 15. julija 1D21, K M bodo »makaU za naSe državljane. Vsak prosilec mora svoji nroSnjI priložiti: J.) izpričevalo o domovinstvu. 2.) krstni ali rojstni list, poročni list (prvi zase, zs svojo ženo ia za ost otroke, ki niso dovršili 18. leta), 3) izpričevalo o mcralno-političnem vedenju. V prošnji mora biti navedeno, kam je bil pristojen predea je pridobil da> našnjo domovinsko pravico. Mestni magistrat opozarja na osta e predpise o pridobitvi drZavljamrva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Uradnem listu St. 147 ter opozarja zlasti one, ki so stari nad 18 let ter so srbskega, hrvatskega ali slovenskega, plemena in jezika In imajo domovinsko pravico v eni onih dežel, nekdaj zastrt nanib v državnem zboru, katere niso preŠ'e v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da postanejo državljani kraljevine S?bovt Hrvatov in Slovencev «e ako izjavilo v sest h mesecih, da žele to postati. Ta Šestmesečni rok teče od 16. julija 190, tore velja le do 19. januarja 1921. Do tedaj morajo vložiti Izjavo o opciji za nale državljanstvo pri upravnem oblastvu prve stopnje — torej v Ljubljani pri mestnem magistratu —, v katerega področju imajo stalno bivališče. Mestni maglatrat liasljauskl, dat 38. decembra 1930. 87 15 Parni stroji 45 PS, 12 PS fn 8 PS se prodajo takoj, bencinov motor 25 PS, autov motoi se 2 cilindra 2 nagonom m hladilnikom, vse v Ljubljani. Aanelin, Irtnj-aksaja o. i._ _9594 Bt! se i Ritnici r Dv0,e« £ soba s ktafelafo ta lebrtaar. Pons dbe pod »Stanovnik 9675« na oprav aiitvo Slov. Naroda. 9575 L, Hikul Ljubljana, Mastni trt It 19. priporoča svojo aalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic tavrlslejs tacat ta fsStns, ^TAMPinp ANT.ČERNtT^' IJUBLJANA glasovirfei yse s glasbili LJubljana, Wolfova ul. 12 Kupijo se stara, tsdl pokvarjena dvokotosa, H-valiti, pisalni In rastu stroji. r. ura mm, iw h a Jedilna soba se proda. Novo. Velika hi mala kre denca, dfvan, mira za razširjenje, 6 stolov, 2 stojali za cvetlice, vse maaivno Is hrastoarne, črno z ogledali, ateklom Tacacira ae polrabno. Cena po dogovoru. Asai. ist latoa* Dra-jo Btseljak, aVjaaljaaa. Caalurjefo nabratje 5. 96oc Prida te In nofti spalni plast (Šlafrok). Alekaasđrora ecsta 5, L sadit trttje aa It?a. DlOftlfffA poponoma nov, kra-■ Islaaiailf| gen gias, se ugodno preda. Ljubljana. Miklošičeva ces * 4, vprašati v gostilni 0616 Klavirje taglaStafe in popravlja solidno In točno Felllis PouJe, MMb,,a"a' Tt laika 49. Proda se oeka] poMitva. pralni stro in drugo. Poizve se pri Fr. Papierjti Jesenice. 9613 Lepa vila. V Ebeau it«v. 19, poŠta Kočevska Reka, te proda takoj eno na dsr toma vila, pripravna aa gostilno in obrt, ima 6 sob, 2 kuhinji, sekaj pohištva, hlev sadni vrt senjsk, 2 se ožeti, 2 njiv, 1 fesdič, dobro kapnico Vptaiati pri I. Grabnar i o, Celovec Bahnhofstrasse 47 ali pri okraj, gozdarja Ed. Diete v Ebefiv, poŠta Kočevska Reka, pri katerem se naj kupd pred ogledom atlase. Posrsdovaljd izključeni. 8850 Tedenski lamo 23 K H. Tffar Ljubljana, Sv. Petra eos. 26 in Salenbargo?a vUoa it t* itoiTMlziiriirPoi! Prodam takoj radi preselitve ceno a is 14 let obstoječim strojnim mizarstvom, ob glavni cesti blizu cerkve v Velikem industrijskem kraja v Trbovljah. Kdor si leii saslcurstl dobro bodočnost, naj ne zamudi ugodne prilike. Hita je pripravna tudi za vsako drugo obrt ter se proda tudi brez strojev. Proda se tudi malo rabljen bencinov motor 6 konjskih moči Igttac Toplak stroj, mizarstvo Trbovlje. Vs Jlarsano Jimcx, Zagreb« Uredbe tvornlc, stroji In orodje. Poslovnica In prodaja za Jugoslavijo tvrdke O. ROTH A. O. Wlen III., odd. tvornice strojev. Hidravlične uredbe za vse industrijske stroke, stroji za drobljenje trdih predmetov, stroji za izdelovanje vijakov, kovinskega in ključavničarskega blaga, motorji in lokomobile sistem Polke za bencin, bencol in sirovo olje, motorji za sesalni plin (Sauggasanlagen), stroji za podelovanje lesa in kovin, precizno in grobo orodje, vse direktno iz tvornice ter je vsako posredovanje povsem Izključeno. brusili inttlliniit mik tank ili. t...i.. Zagreb Enharlco goarodin}*, sta reJSo, za vsa dela sprejme starejši gospod pod ugodnim pogoji. Ponudba pod -B izo mesta 9645« m upravo Slov. Naroda. %4o Pletenje nogavic, iopit. «ri. tok. gamsi, rokavic i.t.1 spretna lirika lira Siler. Kongresni trg 6. «218 Skore nov šivalni siroj se proda. Sv. Jakoba nabreljo it 7 9851 lile se notarski kandidat. Vz nekaj prakse, plača po dogovoru Na stop takoj. Vprašanja in ponudbe na M. PhTar, notar v Koziem. 9707 Trlnafttropna bite v Ljubljani v Gosposki u.;c( se p oda. Naslov pove npravnistvo Slovenskrea Naroda- v710 Krasna črna nova moška enimi3 podložena s pliSem, ovrat dUaIi|a. n jj jZ kožuhovlne, naprodaj. Cena K 6000*—. Cojzova ces s s, T nadstr. desno. *<*h7 Železničarji. Podoradn ska unif-r-ma, staro blago, popolnoma nova. jopič, telovn:k, hbče n pla*č n3prodaj Postava 172 velika prst 95—98 centimetrov. Ponudbe: Bled, Vila Danica. 965o Proda se več moške In ženske obleke, neka perila, ženskih klobukov in moških, za dečke površniki, gitaru in gosli, potni kovčegl. Poizve se Krakov k< nasip it 10, pritličje, levo. 965s 4000 k nagradz dobi. kdor mi preslabi stanovanje z 2—3 sobami in kuhinjo, takoj ali za februar. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 9657 Pisii! strofe talin nudi tvrdka B. A* Cregar, LJubljana nar ~ na novo renovirani, izgledala kakot novi, 1. s. ena it. 2, druua §t. 8, dvo-Vrilna, se ceno proda\o Na- ov se izve pri Anončnem zavedu Drago Bcseljak Ljubljana. Cankaijevo nabr. 5. 9112 Rila z ebielnis vrtam v Bolni dolini je naprodai atf^ViJS netov, 2 shramb, 4 dr/arnic, pralne kuhinje in svinjaka. Natančneje *e roizve pri g. Koltwitz, Ljubljana, Ho z-apflova ollca it. 7. 9612 GodDenl automai se proda. Igra 16 komadov, z dvema valjcema zelo v dobrem stanju, celo vojne nič rabljen, za 10. 00 K. Nas o v Kapucinsko predmestje it 29, Škof a Loka. i65fl Trsfle za sfrone uB in min na debelo in Grobno m3 po K 4H0 rn večjih naročil h znaten popust Steiaer Anton, Ljnblana, Jeranova e!fc > 13 Trnovo. 4256 tron deteljo " Sever i oanJji taiL \ konp.. Ljubljana. = VVoifova ulica 12 llllllltIMHIIIIMHIIIIIII UODOUODtlE CEU! v premeru po 4/4 in 5'4 cole oddaja, dokler traja zaloga, mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. Rasbortek, Šmartno nr Litiji. 9355 Baterije S' na debelo In na drobno ptiroroča IO M. V 0 Bv LtaJsijaca, Sodna ollca 7. Žitno kairo fino marmelada ponuja 4« d. Triglav, tovarna hrani; v Smerd pri Kamniku. Istotam *e kupujejo zadevne surovine. 7031 Ženltna ponudba. Trgovec, solastnik večie lesn? tvrdke; gostilničar v prijaznem kraju na deželi blizo želez, postaje star 2° let inteligenten dobrega 2načaia želi znan a v svrho takojšnje ženitve z goipod:čno primerne starost* z večjim premoženjem ki ima veselje do gospodinjstva Psed-nost imajo trgovsko Izobražene. Mlade vdove niso icključnne. Le re>ne ponudbe s sliko, koja se vrne na upravo pod .Planinka $7\2* na upravniStvo Slov. Naroda. Tajnost častna zaoeva. y;i2 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc: nudim elektrotehnični mate-rijal. betonske železo, različen železni materijal ln motorje. Zahtevajte ponudba Gjorgje Grujić BeograD, JRitetina vlI 15. &?i Večje posestvo s poslopjem v dobrem stanju z nj»-■ aml, travniki In po dovi ter z vso Živino in pol;rdelskim orodjem pol ure na kotod ora na Dolenjskem, okrai Novo mesto, se prodi Pojasnila v L obijani. Dolenjska cesta 10. • Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Franc Cerar tovarnar v Stobn | osta Domisle Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. SprsTomsoJe v sredo In sobota. Trpin nodletje ^tsz& moč izvežhanega tudi v amerikanskem knjigovodstvu. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 9534 Bere elegantne sanl"asn,°"h vrste kakor več vozov (zapravljencev) in breke prodaja IVAN MANDELC kolarstvo, Kočevje. 9491 Zanesljiv in samostojen Knjigovodja vešč slovenske aH ^rbohrvaSke ter nemške korespondence se srrejme tako* Ponudbe pod »Tvrdka * Zaenebu 9579 na upi a v ništvo Slov. Naro.:a. 9579 S:.r»zataiioj tr 'ovs'1 'r samostojna atart-iša moč, kontorist nja san.o tojna delavka in ti?o ski vajenec pil Ceraak & Konis, Ljabljaaa, V v- ; trs;_95 ^1 Medicinalna in toaletna mila, par-fumerije v zalogi v vsaki množini. Gib juf'3 fn Vil. Earggassi 112. sčejo se izvozni zastopniki. Po sredovanje se nagradi. 9605 10L D. D. Telefon 2—25 Zagreb Niko'ićeva u!d d. I. Chromol b?rve, la barve iz lan?nega olja. II. Chromol preparati kot zabita proti rji. HI. Chromol za jermenje za rogon in kožo. IV. Specijalni proizvodi za gtadbene svrhe. Steartt za napravo cementa in rmet-s da ne prepušča vode, izoiirna rr-asa za sušenje vlažnih z.dov. Laki za streho, karbolinej Itd. Itd. Zahtevajte specijalne ponudbe! Preprodajalci dobivajo rabat I Iščejo se zastopniki 1 Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi Ravnokar tfošle: rokavico za dame fn gospođa, kakor tudi fino erao francoska danas^e nogavice. Bjfaili \\im\\ p2rlDi. o. Brač JLOy Ljubljana Durrjska cesta štev. 11 .|......IliilliliMltirlllllllllllll.....■■■Illlllliininil.....ti>>> prevzema proti pevpra$aniu po-pravdanje 6'rafnih dstov ▼ kolikor |1 tiOpnščalo naprave za iakol*n!o ixvr-iltev. itn n eihl isto. spod i*če nitblovano ali nemtblovan■> obo za takoj, p ača postranska stvar Ponudbe pod »Takoj 9591* na upravo Slov. Nar->da 9Syl Tratim Na solin. za jako ^olldn■•^^ ćovjeka. Pla^a nu/ tmini stvar Ponude pod .Dobra r Ia<* ■ 9609* na upravniStvo Slovenskega Nai oda. 9609 Prodam konja, opremo, voz ter rr« derno opremo za mesnico. L KASTREVC, mesar Rožna dolina. 9547 Creva svinjska erodam po uooitn! re-ii. LinHllasa. Mi(m vas 35. Pad Oolovtem). 95^ Karbid ln krasne karbldne namizne ln rudo-kopne svetitjke po tovarniški ceni v glavni zalogi IVO ANDRASCHTT2 Maribor, Vodnikov trg. 9 99 čista i dobra po 40 K kg u kantami po ca 40 K kg imade na prodaju I. JER-KOVIĆ, Zagreb, Petrinjska ul. 61. 9502 tvornica dvopeka Meumann L dr. Zagreb. Proizvadja: Kekse, biskvit, dvopek i razno pecivo za Čaj. Zastopnik za Kranjsko !L en* Na O'la. ^ F,\ Rent s? lalra itoai^a um :e- !3!!!3JS8r:l3' tBIJB, M Df22 Ril Poondbe na Htisko dralbo. Cel e 9615 malo ra^l en žtl«-zen ^t**dilniV »r 2raveti ^pada o^p Civi Opl da s-iahLo v 8k can na h'ar!o\šfcl c^sti it 3<» ? tr.iTki. 960: WiDEta jo tavo! dva mw?M. ti oddelek, kontorisJizii^ ev. začetnica Pismene pouuabe pod .Modna trgovina" na poitni predal 3S v Ljubliaei. 9*4^ Novost! Novost! lsjft"£u!tipl«x" računski stroj. Deli. množi avtomatično do 1.000 000 In več. Potieben v pisarnah, trgovinah, šolah itd. Žepna ub! ks. C^ena na povzetje 14 K, Proti predplač iu 10 K. Trgovci velik popust. E »silja: R. COTIĆ, Vriinika. 9532 SSfSAnMIlf 1 dolgoletno Lnlm prakso išče služto. Zmožen slovenskega nemSkega. ita i anskega in srbohrvatskega jezika ■'tudi cirll ce), knjigovodstva, korespondence. strojrp!sja, s'ovenske, nem5ke n ita'ijanske «tenoetafiie. Ponudbe rod .Uradniško mesto/9^56* na upiavni5tvo Sovenske^a Naroda. 9556 v domačih in v inozemskih no-vinati opravlja brzo in pod naj-povoljnejšimi pogoji CB^ko-JonosIavenska oolesna kancelarija 1 H ere j I Zagreti Hat za »a OllCa 15. 895 Ogleite «i razstavo fino izdelanih čevljev v izložbi g. Ivana Gričaria v šelenbur-£Ovi ul;cl. Delo je Iz najtinejSe delavnice ^o* vTorci čevljarskega mojstra M. PETERN ELA, Gosposvetska ctrsta §r. v salonu drebro znane gostilne Vodnik. 94SS tiat-jipUmtto Hniižara i Bereja y lagreoD Hatzova ulica 15. preporuča nabavu iiislefri^fičkih i znnnstusnih knjiga Vanjska naručbe obavljaju se brzo i točno. 8988 za mslo železnico 41? o^ssaflrraili do- EfčI^E« (KiHesinu) 0^ c!?!Gfs?Effii ftn- :; cdda £zt točno debati. FeldbaLa \ 1 Lokcm Jtivfrtrik SmoscHswer d Comp.t Ereslrn I*. fDcntacIilard). 9140 W r>:^ *-*r>'^-r* v.£. ;^<± ;-v^ «^E*»K*ž:» Gradbeno podietje ing. Duk!c i drug £]nb!jana, Resljeva cesta 9. | se priporoča la vsa v to stroko spadatoča dola. I Maole 3. (o 4. |n. 192! 1G0.000 mil - 53.G30 Milil 5 dobitkov od 60.000*— do 600.000"— dinarjev ali od 240 000-— do 2,400.000*— (dva milijona šti ristotisoč kron) Kate tm miti mora dobili I r' Izplačilo vseh dobitkov v go tovem novcu brei odbitka!!! Največji dobitek v srečnem slučaju: dinarje? 1.000.000 (en i?m ali kron 4.003.000 (irirt nlliiooE nadalje 600 0OO--, 400 000*- 200.000 150.000*-, 100 000**, 80.000 -70.000'—, 60.000—, 50.000—, 50.000*—, 2 po 40.000'—, 5 po 30.000—, 18 po 20.00G- dinarjev odnosno imm—, 1.6O0.O3O—, 800 030 — 600 000-—. mm— mm— mm—, wm—. 200.000— 203 oco*—. i pe m tor—, J 1 BUM*-—, I« 99 N 000— kres iti brez odbitka! Cene srečk ra vsa^ razred 1i srečka 48 dinarjev ali 192 kron 1: srečke 24 dinarjev ali 96 kron. T T 1« srečke 12 dinarjev ali 48 kron. 1i srečke 6 dinarjev ali 24 kron. Točno in brzo izplačilo vseli dobitkov raiamieno! Naročbe iz vse države se vrše s poštno nakaznico pooblašče ni glavni nabiralnici lisdiunarotfnG bank odio razredne lutrije Gajeva ulica 8. Gajeva ulica 8. »sumila. 7M 35 1 .V 90 na okno. Takoj nato sem začul pri- j Prodala bi se, a nocoj ni kupcev!« jatelja Cirila glas: »Hej, jazbec! Za- j mi je odgovorila iecliaje ter se zače- pusti svojo duplino in hajdi z meuoj! Čakajo te.« »Mene? Kdo?« sem se začudil. »Hajdi! hajdi!« Oblekel sem se torej. Rad sem šel s tovarišem. Polna luna je sijala, burja brila. Le redko sva koga srečala, ulice so bile suhe in brez snega. »Pa kam greva?« sem zopet vprašal. »K Tomažu. Tam je zbrana družba samih takihle zapuščencev, kot sva midva,« odgovori. »Dobili so z doma potic, klobas, svinjine, pečenke, vina in še vsega vraga . . . Vse so zanesli k Tomažu v njegov slavni »chambre separee«. Sedajle se bomo gostili, da bo veselje.« Slaven je bil Tomažev »chambre separee«! V njem se je zbila skrivšl že marsikatera neslavna menzurica in v njem se je odigral marsikak ljubezenski sestanek. Tomaž je posojal svojo sobico za vse svrhe, če si mu plačal dva, tri vrčke plzenca. Tam la krčevito jokati. Naslonila se le na zid, sicer bi se bila menda zgrudila. »Peljite me domov!« sem ii dejal, ona pa ni mogla več. Prijel sem jo torej za pazduho in šla sva. Nai vam ne slikam prizorov, ki sem uh gledal! Rečem samo. da sem se — jokal! Ni me sram — vi bi se tudi... Tekel sem k hišniku, da Um na mol račun — za poslednje 3 goldinarje! — takoj zakuri peč ter prinese iz gostilne nekaj jesti... Moi Bog, če bi bili videli, kako so planili na polno skledo! Če bi bili slišali, kako so se mi zahvaljevali! A jutri in dalje? Kako nai ii pomagamo?« Konec je bilo naše zabave. Ugibali smo. kako bi. s čim ... Na božič smo obiskali vsi skupaj nesrečno rodbino. Tomaž ie prinesel vse, kar je ostalo od ponočne gostije in bilo je tega še mnogo; in naročili smo si srajc, hlač. robcev ter ji plačali že naprej... Boris pa le šel na magistrat prosit uradnega usmiljenja za sramežljive bednike .. Ko sem se vračal v svoj samotni kabinet, mi je vršala po slavi delav-kina usoda: »Prodala bi se bila. le da kim! kruha otročičem in možu! Mučenica žena! Niccolo Machiavelli: •F tJ*.tr flforiz! (Iz knjige »Vladaj*«}. Vsakršni državni prevrat daje že I Za dobro uporabljane kruiost apaa sam iz sebe povod za naslednji pre- tram tisto, ki se jo poslužim le enkrat vrat. za lastno varnost in jo kasneje upo- ) n7vpn TnmT/a r Ako ni vs* vladavina nova, nego rahljam kolikor le mogoče na korist s\a nasia razven loma/a Se i ranca, le en delt in se torej smG imenovatl ; pa*aaikov. Slabo pa jo krutost uporab* Kuaiia, tvorieta, »meglico« m »Kunst- mešano, nastajajo prevrati zaradi na- ' ljf.ua, če se je poslužujem polagoma, ler-Zamja«. Sedeli so za okroglo mi- ravnih težkoč, ki jih ima vsako novo ZO in ravnokar zbijali Šale nad > Me- vladarstvo. Ljudje namreč radi meglico«, ki je bil znan kot najnujnejši | njujejo svoje gospodarje v padi, $a si renomist v ljubezenskih doživljajih. »Sedaj na kar začnimo!« je dejal Ciril, jedva je vstopil. Vsi so se zasmetali. »Lačen je. Ciril! — Pa začnimo!« »A kje je Boris?« pomore jo. Pa se motijo, zakaj kmalu izkusijo, da so si postali še slabše. Ako ima osvojitelj provinc namen obdržati jih, mora prvi? pokončati rod dotedanjega vladarja, druerič pa v enem ali dveh krajih naseliti koloniste, ki so ključ dežele. To je tudi potrebno, ker sicer mora vzdrževati »Njegova Škoda! Čakali ga ne I večjo posadko. Kolonije vladarja ne bomo!« I stanejo mnoero: naseli jih brez treskov »Morda pesni O svojem tuženm aU z majhnimi izdatki. Zameri se Korotanu?« »Vrag vzemi poete! Najlepša poezija je zame puin krožnik in polna čaša!« In čakali nismo poeta. Rudi je narezal grijati, Franc po- j taknjeni ali pa jih je strah, da se uteg-tice, Korle je odprl butelike, Žani je ne Prav tako zgoditi njim, če se zga razdeli! nože in vMice In uredil stole, neJ°- »Meglica« pa je renomiral Dobro si je zapomniti: Ljudem se le onim. ki jim vzame posestva in hiše, da jih podari novim naseljencem. Tisti, katerim si se s tem zameril, so se raztepli in so ubožali: ne morejo ti torej kaj prida škoditi. Vse drage pa je lahko pomiriti, ker so ostali nedo- tako da bolj narašča kot ponehuje Vse krivice je miniti na en mah zč:to, d-i so no more veliko o njih raz-misija.ti in srovoriti in ker se jih lažje prenese. Dobrote pa je deliti polagoma, eno za dru to, da jih imajo ljudje neprestano v mislih. V hudih časih trd«* odredbe niso umestne; dobrote, ki jih podeliš, pa nimajo ha.ska, ker se zdi, da so izsiljene; nihče ti za nje ne bo hvaležen. Temeljna stebra vsake države, naj bo nova. stara ali mešana, so dobre postave in dobro oVožje. Dobrih postav ni, kjer ni dobre vojske; kjer je dobra vojska so tudi postave dobre. Nobeno vladarstvo ni trdno, ki ne sloni na armadi; kdor nima moči. f*a se brani v nesreči, je odvisen zgolj od sreče. Nič ni tako nestalnrga kot velik sloves, ki ni oprt na moč. Vladar, ki se hoče vzdržati, mora znati storiti tudi hudo. mora znati hiti dober ali na ne. kakor nanese potreba. Začeli Smo^se^^OStitrsi nalivali I ™r«g laskati ali pa jih mora5 uničiti! I Marsikaka navidezna krepost nas kupice, pili, neli, smetali in šalili 1 Zaradl W*ev se ma- vodi v nog, ščujejo zaradi težkih se nemorejo. Vsa- :rubo. ako ji sledimo: obratno pa nam marsikatera navidezna slabost, ako ii sledimo, nakloni varnost in bla- S? ' * • 1.0maževa sobica je bila to- ka žalitev mora torej izključiti ma-pla. v želodcu nas ie prijetno tišča- ščevanje! Mrtvi se ne morejo mašce- i postanje. Io in vino nam je Sililo V glavo. I vati! V naši dobi so izvršili velike re- Okoli polnoči pa je planil V SO- I Kar se predvidi, se lahko prenreči; 2 či samo tisti, ki so jih imeli za skopu-bo tovariš Boris, ki smo mu rekali I ce se je nezgoda že zgodila, je zdravilo ( ne; vsi drusri so propadli, radi črne obveze rreko desnega oče- I Bre£amo. Rimljani so opazili zadrege, I Nobena reč se sama tako ne uje Sa tudi »slepi Hess« I še predno so se pojavile: prehiteli in ? kot darežljivost. »Poslušajte!« je zakričal. ,Do- Preprečili so jih, celo če so se morili ; Ali je bolje^ da si priljubljen ali zaradi njih zaklesti v vojno, vedeli so, \ da se te boje? Oboje je dobro, iver pa da se v tem primeru vojne ne prepreči. * ie težavi o oboje zvezo ti, je varneje, nego le zavleče, toda v nasprotnikovo 1 da se te boje. korist. O ljudeh se na splošno lahko reče, Ljudi, ki se lotijo tistega kar mo- j da so nehvaležni, veternjaški, hinav-rejo tudi izvršiti, se vedno hvali ali • ski, strahopetni, pohlepni na dobiček. »V »moji« hiši na dvorišču Sta- I vsaj ne pograja; če pa poskušajo do- = Ko jim deliš dobrote. co ti povsem nuje šivilia. Služi V modnem maea- I se^i on°; česar ne zmorejo, naj velja j udani: kri. imetje, življenje, svojo de-Činu na Grabnu. Zasluži pO Štirideset kar fto$e zaslužijo grajo, zakaj v tem j eo hočejo žrtvovati zate. dokler ni no-krajcarjev na dan! Ima moža. ki je tiči napaka, \ bene nevarnosti. Ko pa se približa ne- delavec V tvornici za žeblje in dve I Kardinal Roan mi je očital, da se . varnost, ti obrnejo hrbet, hčerki od 4 do 6 let. Mož pa ie zbo- £*hi ?* razume™ na vojskovanje. \ Ljudje so brezobzirnejši napram Odvrnil sem mu: Francozi pa ne na i temu, ki išče ljubezni, neeo napram državne zadeve, ker bi sicer bi ne : onemu, ki se ga boje. pomagali cerkvi do take velike moči! '. Ljudje pozabijo prej na uboj oče-Izkušnia je potrdila, da je Francija { ta, nego na izgubo svoje dedovine. življaj!« In ne da bi odložil bundo in škrlak, je padel na stol in začel, živahno nas ogledate s svojim malim očesom, pripovedovati: lel. legel in leži zdai že tri mesece. Tovarna ga je izplačala, bolniška blagajna ga ie nodnirala nekai te- dnov, nato organizacija . . . nazadnje svojo moč izgubila, ker je povečala i Povod,~ da se "polastiš tujega imetka, pa je usahnilo vse. Začela se te be- moč cerkve in Španije v Italiji. Iz tega je vedno pri roki; vzroki za prelivanje da. Štirje naj se žive S 40 novčiči. I sledi pravilo, ki nikoli ne ali pa le red- krvi pa so redki in jih največkrat plačulejo nai stanarino, kuriavo. htč. kekdaj ukani- tisti, ki drugega pove- { manjka. Pa oblačijo se nai. 2ena je delala pam Propade! Treba je biti lisjak, da spoznaš noč in dan zaslužila 80 krajcarjev ^e si hočeš svojo novo posest iraj- j zanke, in lev, da ustrašiš volkove, a zaslužek'je bil Še prepičel. Otrr> ^o zagotoviti, nimaš boljšega sredstva, j Tisti, ki hočejo posnemati samo lev* ka irvkala rlnma mrvz i> nmerllp kak°r da jo razdeneS, Kdor postane niso pametni. Vedno je imel tisti, ki ™l ^ tX!l i Kii * gospodar v mestu, ki je dotlej živelo j je znal najbolje posnemati lisjaka, tu- vai OO iaKOte. zena na te Pila Ze sa- svobodno, pa ga ne ogonoM docela, I di najboliše uspehe. Nujno potrebno pa ma senca . Nazadme so se 11 naj pazi, da ne ^ pokončan sam od j je, da znaš to lastnost prikriti, da st vnele OCl. Le Z muko je Še šivala, a njega! velik hinavec in prihuljene^. Ljudje vsak dan manj. In zaslužek je padel Duhovit mož ei mora staviti vedno ; so take domišljavi in poslušni sili tre-zopet na 40 krajcarjev. Snoči se ie I le največje vzore, da se njegove spo- j notka, da tisti, ki hoče goljufati, vedno prvič upala na ulico ter prosila I sobnosti uveljavijo vsaj nekoliko, če- najde koga. ki se dA oslepariti. vbogaime; toda policai jO ie opazil I Prav ne dosežejo cilja. Posnemati mo- I Večina ljudi sodi bolj po tem. kar takoj in jo hotel odvesti V zapor. I ra pametnega strelca na lok, ki na- ; vidi. nego po tem, kar občuti. Zakaj Vrnila se je domov Otroci so se mer3a puščico višje od cilja ko je spo- j vidi vsakdo, misliti pa jih zna le ma-tresli od mraza in laJcote. mož ie ie- gfe*! je ei« Preodaljen in lok pro- j lo Vsakdo vidi. kakšnega bo kažeš. ^oi _ kruha na r»H niV^Ai-f Pr.iri_ slawissn; ne zato, da bi puščica pole* i malo pa uh premisli, kaj gi. SfiL u Jlv iS \°Ia" tela fUie, nego da bi na ta način cilj I Za vsa človeška dejanja, posebno ži'a ie dekli,, v postelj, tolažila iu -- vgaj dosegia. 1 pa vladarjeva, proti kateremu ni pri- zaman, otroka sta se začela zvijati, kot da ju lomi krč. »A'lama, lačna, oh — lačna! Kruha!« sta javkali deklici. Noben začetek ni tako težaven, živa, je odločilen končni ospeh. Dru-noben uspeh tako dvomljiv, nobena ne- « hal hodi za tem, kar vidi in za uspe-varnost ni večja, kot postaviti so na hom. Sredstva bodo vedno hvaljena in čelo nove države in njert^ preared- »Če bi mogel vsai umreti!« fe bo' Pakaj vsi, ki se jim je po starem jokal oslabeli delavec. »Davi sem S0*"* ?odjlc^ 80 nasprotniki preuredb. spil pol skodelice vodene kave. potem pa ničesar več . . . Čemu ne umrem?« tekla na ulico . . . Znočilo se le . . . skoraj nikogar ni več mogla naprositi . . Vse se je veselilo doma ob Vsi oboroženi proroki so bili zma goviti. neoboroženi pa so propadli. Ljudstvo se lahko k nečomu pre-. govori, težavno pa Je, ga v tem preprl-Zeni je bilo obupati. Zopet ie | čanju tudi obdržati. Imeti moraš moč, da ga lahko prisiliš v vero do tebe, ako bi hotelo odpasti! Človeška volja in usoda sta naf-božičnem drevesu, ali pa po gostil- I bolj nezanesljivi reči na svetu, nah v priiateliskem krmni . . . Dir- sovražijo ali iz bojazni aU jala je po ulicah — čutila že ni pr- ^JtfSS! ^ Tvr . i i , M i • _jJli- _ *ft ,TrtI Kdor misli, da prt mogoenikih aa- Stov na noerah m rokah, a še vedno bH8e etaro žalitve , novimi dobrota- I manj obzirna in ji torej zapoveduje z je iskala kruha svoicem . . . Nihče ^ se ^ I Vacjo pogumnotejo in večjo drznostjo, ga ji ni dal .. . Tedaj pa sem prišel mimo laz. Igral sem v kavarni tarok ... na poti sem bil k vam. Približa se mi ženska in mi šepeta: »Lepi gospod — lepi gospod — prosim, lepo prosim!« bodo veljala za častna, ako prinesejo uspeh. Vlada mora trde odredbe prepustiti drugim, sebi pa pridržati milost na dejanja. Vladarju, ki sam ni moder, se tudi ne da modro svetovati. Tisti bo srečen, ki hodi s časom, nosrečen pa bo oni, ki zabrede v nasprotje ž njim. Vedno je bolje biti drzen kakor obziren; kajti sreča Je kakor ženska: ako jo hočeš obvladati, jo moraš tepsti in suvati. In ker jo kakor ženska, je predvsem neklonjena mladini, ki je Zoeza narodou. Zveza narodovi 2e med vojno ae je pojavil ta klic Od bojev utrujeni in okrvavljeni narodi so poslušali radi no- Ostrmel sem. Glas mi je bil ve glasov«, ki so prihajali od onstran znan. Ozrl sem se pozorno v njeno TO,2a-.178i' zmagovalci in premaganci. lice . . . dvoie krvavo obroblienih. zasolzenih oči . . . smrtno bled obraz . . . višnjeve ustnice . . . dfire-tajoče. suho. propalo telo . . . »Moj Bog, vi tukaj!?« sem se začudil. »Moram! Otroka rrrf umirata od lakote in mraza, mož ml pogiflja. so trdili, da se svetovna vojna ne sme več ponoviti. Ko je bila vojna končan*, je prišlo vprašanje obenem z mirovno konferenco na dnevni red. Te dni se je kongres otvoril, a brez Avstrije in Nemčije. So ljudje, ki verujejo v popoln uspeh te zveze in so drugi, ki ne verujejo. Misel sama ni nova. Pacifisti, to je miroljubni so bili od nekdaj aa svatu. Tudi zvez je bilo že mnogo. Izpreminja se samo oblika. Nova zveza narodov naj bi bila nekaj drugega nego njene predhodnice. Vkljnb temu ne bo ustvarila — večnega miru, kajti boj je gibna sila življenja. Seveda verujemo, da ta boj ne bo nikoli več enak svetovni vojni. Toda prorokovanja eo kočljiva stvar. Ko so napoleonske vojske 25 let pretresale Evropo, se je sešel takozvani dunajski kongres. Tam se je ustanovila leta 1815. takozvana sveta alijan-ca. to ie nekaka sveta zveza med Av- strijo. Rusijo in Prusijo. ki naj bi ob- varovaJu ftvropo pred novimi nemiri. Sveta alijurn-a ge je drattla «it> leta lttll*. In pod njenim okriljem se je zbirala ona revolueijonarna sila, ki je planila leta 18-k-i. na dan. Narodi so z orožjem v roki zahtevali svoje pra/vjee. in takoj po tem burnem času, ko *o *»e narodi na videz osvobodili, se je pojavila misel zveze narodov. Tudi ta zve/.a |f ostala le na papirju, saj j« selo tedaj začel rasti militarizem in imperializem. O tem mi i o vnem gibanju po letu 1 I imamu odmev tudi pri nas in sictt pi že o tem v >Zori< leta, 1S.VJ. R(a4oaUw). R(azj$g). Podajam tu njegov fiianek (ki je pisan v iliršeinij. v sedanji obliki in v izvlečku. Članek, ki je naslovljen ^Mirovni shod«, se gla/d med drugim- Pod tem naslovom se shaja vsako leto društvo prijateljev vseolčega miru v kakem glavnem mestu Evrope, kjer se pogovarjale o napredku, sredstvih in drugih zadevah te^ra društva, ki mu je namen: odstraniti krvave boje in pretvoriti ostri me«- y lemež, da se z njim pomnoži plodovitost ravne zemlje. Namera mirovnega shoda je pomiriti mednarodne spore »s u dem obranič-kinu (Srhiedsriehter), a ne z m< čr-m v roki. ker je gotovo, da praviea ni vselej tam, kjer je največja sila. Vojne so vzrok, da se ponavljajo oni strasni prjzorj prejšnjih dob. v katerih fo bila s kruto nečloveško ^ilo porušena mesta, pogažena zlatoklasa polja, oskrunjene žene in drobna deci pomorjena ali v sužniost odvedena. Posledice so gole po1' line, puste poljane, posuto h kosrmi umorjenih ljudi, tuga in žali t po širokem svetu, kajti po sinu plaka mati. po bratu toži sestra in po milem drageni \ zdihuje zvesta ljuba. Narod se po vojni vrže v stoletno mrtvilo, iz katerega se morejo izkopati šele pozni rodovi potomcev. Vojna jemlje močne roke poljedelstvu in obrtnosti, vojna j ozira sok življenja; blagostanje naroda. Gorje zemlji, preko katere gre ia krilata zmija, gorje rodu. katerega otroci, bratje in sestre ene matere se med-seboj koljejo kor Je torej očividno. da se je ^lovestve* I vojno oj,i< iJo. vendar *»e ne da ta j i tU da je pjegpv «- i 1 j — mir. Go«*pvolkodlake narodnega imetja« je naloga družbe, da se ohranijo čvrste roke mirni radosti: rešiti spore mirnim potom z razsodniki, ki imajo pravično soditi po pretresa van ju zahtev obeh strank, razširiti pravila miru med izobraženimi narodi: to so glavna vodila društva prijateljev miru. K temu je če potreba, da v vseh ustavnih državah samo prijatelji miru volijo v parlamentu, da se ti bore proti množenju vojske in vojnim stroškom. Amerikance Elihu Buritt je predlagal, da naj se pripravlja javno mnenje narodov za en edini mednarodni zakonik. Blage so te namere, Boga mi, svet cilj in vreden, da se napno vse sile bistrih glav in hrabnih mišic, da se more ustanoviti stroj občečloveške prosvete, da se prenehajo ljudje moriti in mesariti, kakor ljute, divje, neme, žeroče zveri: da se pokaže božanstvena slika, po kar teri se človek razlikuje od brezumne živali. A kdaj bo prišel pričakovani blagdan veeobčega miru? Ko ne bo vej krivice na širokem svetu ki mora. razdvajati narode, ker \e zgodovina sodni- nemogoca, kakor je sedaj nemogoča med Kouenom in Ameniesom, ali med Bostonom in Filadelfijo. Pride čas, ko bodo Francozi, Rusi. Lahi. Angleži, Nemci, sploh vsi narodi združeni v slogi in enoti evropskega bratstva, prav tako, kakor so to naredile zgoraj navedene francoske dežele, ki so »daj v «*ni državi združene. Pride čas, da ne bo drugega bojišča kakor trgi (pazari) in človeški duh, da se otvori jo trgovini in novim mislim. Pride čas, ko bodo topovi in bombe odstopile mesto glasovalnim listkom in bo s splošnim gla-so-vanjem izbrano veliko vrhovno starešinstvo, ki bo Evropi to, kar je Angliji parlament, kar je Franciji zakonodavni zbor in kar so zbori drugim narodom. Torej Francozi. Angličani, Slovani, Nemci. Evropejci, Amerikanci! Kaj nam je storiti, da nam ta blagi dan čim prejo zasveti? Imamo se ljubit 11 Ljubite se! Tako bomo Bogu k uve-I denju splošnega miru najbolj pripomogli, kajti Bog je določil človeštvu ta ; vzvišeni cilj. V naši stari Evropi je Anglija s : svojim zgledom prvi korak učinila in je rekla drugim narodom: vi ste svobodni. Francija je učinila drugi korak in je rekla: vi i ra a t o vrhovno moč! Napravimo mi zdaj zbrani tretji korak in recimo vsem na-1 rodom: vi, kolikor vas je, ste bratje!« Tako piše R. Razlag o mirovnem shodu. Zanimivo je, da se je na sloven-[ skem oglasil ta glas ob času, ko je bil boj narodov na pohodu. Slovenci kot mal narod bi bili s tako zvezo gotovo na boljšem, ker nam je premoč naših sosedov jemala obmejne kraje. Sicer pa je bil to zadnji vzklik pred prihajajočo reakcijo Bachovega absolutizma. ca narodov. Dovolite, da še navedem | Zanimivo je tudi, da citira Razlag Vik besede znanega francoskega pesnika Viktorja Hugo; ki je bil leta 1849. predsednik velikega shoda prijateljev torja Hugo. Besede francoskega pesnika so lepe in imajo celo za nas svoj pomen. Toda, ko so Nemci vzeli leta 1B71, miru v Parizu. Njegove besede so na ! parijo fa) Lotaringijo, je govoril kratko: >Gospoda! Mnogi iz va« so prišli od daljnih strani širokega sveta, ker vas vodi božanstvena in sveta misel. Vi želite, da se v Parizu rodi izrek tega zjedinjenja, ki ne jemlje v zaščito enega samega naroda, ampak blagor vseh: vi hočete vodilnim mislim sedanjih državnikov in zakonodajalcev dodati novo misel, vznešenejšo od drugih, vi hočete pozornost njihovo obrniti in izborne in krasne besede evangelija, ki nudi mir vsem ljudem, otrokom enega Boga; prišli ste v to mesto, ki je proglasilo bratstvo državljanov, da se proglasi bratstvo narodov. Človeški zako- ni se nimajo razlikovati od božjih za konov: zakoni božji na ne zapovedujejo vojne, ampak mir. Človeštvo ee je začelo z borbo, kakor se je razvoj vsega j uspeha — navzgor sveta začel z zmesjo vseh živi je v. Ka- ravno Viktor Hugo v francoskem parlamentu tako lep zgodovinski govor zoper Nemce, da so ga francoski listi med sedanjo vojno prinašali kot prerokovanje francoskega pesnika- To se pravi: Viktor Hugo je pozabil, da je zveza med posameznimi pokrajinami enega narodna naravna stvar, dočim Je zveza z drugim narodom mogoča le na podlagi pravice. Za sedanji čas je članek dr. Razr laga primeren zgodovinski spomin, ker nas spominja, kako dol2:0 se že človeštvo trudi, da bi premagalo surovo silo, ki nas ponižuje in uničuje in kako kruto se posmeje demon — čas, kadar uniči najlepše sanje človeštva, ki vek za vekom vali svojo sifisovo skalo brez Dr. Jeaen. Raznoterost. * Angleške porotnice- Te dni so se pojavile pri angleških porotah tudi genske. V kraju Swanzei sta stonila v sodno dvorano, kakor hitro Je bila sestavljena porota, dva delavca, ki sta zahtevala, da morata njuni ženi takoj domov kuhat kosilo in da torej nimata časa sedeti tu kot porotnici. Delavca sta morala oditi, ženi na sta ostali. V Rokširu ie bila sestavljena porota Iz 6 pioŠkih in 6 žensk. Ker je bila razprava precej dolgočasna/ ie jedna izmed porotnic vzela Iz svoLe torbice kvačkanja in tako praktično pokaaala. da mr re vršiti to svoje delo v vsaki situaciji. V Maršali se ie vršila razprava radi zločina proti nravnosti. Braniteli ie rekel da bi bilo prav, ako bi ženske no prisostvovale tel razpravi. Toda predsednik sodniie je odvrnil, da zakon je zakon in porotnice so ostale na svojem mestu. Pristopajte h „ Jugo-sloiianskl Hiattcll" 6. stran .SLOVENSKI r*AROD\ dne 25. decembra 1920. Ifll Božična priloga „Slouenskem&a Stcv. 293. Josip Stritar za Božič. Gospod direktor oddelka prehrana, dr. Bog. Senekovič, za nobene praznike ne pozabi našega literarnega očaka, profesorja Jos. Stritarja. Tudi za letošnji božič je poslal t Aspang uradnika z živili za našega pesnika, ki ga tareta strašna dunajska draginja in visoka starost Stritar je vzlic svoji na-glušnosti in oslabelim očem še vednc duševno svež in njegova živahnost je nezmanjšana. Ginljiva je hvaležnost našega najslavnejšega prezaslužnega starčka; izražal jo je osebno donositelju 7, najtoplejšimi besed'imi, mu breskončno etiskal roko ter mu naročal vedno iznova: »Povejie v Ljubljani, da sem ji hvaležen do smrti!« A to mu ni bilo dovolj. Dasi piše silno težko, je vendarle moral napisati še dolgo zahvalo. Dne 3. decembra jo je začel pisati in šele 14. decembra jo je zaključil: 11 dni jo je pisal! Občudovanja ▼redna energija in vztrajnost. Vsak dan par vrst, a pismo fe dopisal. Josip Stritar izraža v tem pismu slutnjo, da je poslednje, s katerim govori svoji domovini in jemlje ž njim od nje slovo. Vendarle se še nadeja, da se še vrne ▼ materino naročje vsaj zadremat Hft> veke. Tudi mi se nadejamo, da je Stritarju usojana še vrsta let in da ga sprejmemo v svobodno Jugoslavijo, ko ae vsaj nekoliko urede današnje težavne stanovanjske razmere. Gotovo je, da ga sprejmemo z največjo častjo in hvaležnostjo. Njegovo pismo pa se glrsi: Aspang, S. dec, 1920. Dragi gospod direktor! Silno žal mi ie. da mi oslabele oči branijo zapisati vse. kar bi rad in tega je obilo, eosebno zdaj, ko se moje tako dolgo življenje vidno bliža svojemu koncu. Brati in pisati morem in smem, da popolnoira ne oslepim, samo ▼ daljših presledkih. K&ko rad bi se zdaj spoaobno in dostojno zahvalil svoji tato blagovoljni mi donc\ini ter njenim blagim sinom, ki so mi tako lepo. prijazno in obilno pomagali v moji potrebi in sili! Imejte blago potrpljenje a menoj so dalje, kakor ste ga imeli doseduj! Dne 4. decembra. Lahko si je misliti, kako je pri srcu človeku, ki se je v vsem tako dolgem življenju noš ten o trudil in delal, zvesto izpolnjeval dolžnosti, ki je poleg svojega težavnega učiteljskega poklica imel 5e toliko postranskih opravil: »Zvon«, mesto korektorja državnega zakonika in pri založništvu šolskih knjig, da je bilo zvesto in vestno opravljano učiteljstvo pri vsem tem kakor nekak postranski posel. Sam se zdaj čudim, kako sem mogel hiti vsemu temu kos, zlasti zato, ker nisem bil prekrepkega zdravja. Koliko truda in napora mi je prizadel moj list, ker sem vse sam opravljal pri njem! Pa vse to ne iz dobičkarstva, saj mi ni bilo sile v skromnem gospodarstvu in gospodinjstvu- List ni bil drag, pa še kdor ae je oglasil za to, ga je dobil vedno zastonj. Zvon jo Imel čez sto »zaetonjikov«. morda tudi če* 200, posebno dijakov Tudi to bi se bilo lahko omenilo v mojem drugem životopisu v takozvani »An'olojriji«. Kako je prišel »Zvon« iz mojih rok v Ljubljano, je eden izmed* neprijetnih spominov mojega žlvljonja- Habeat aibL Bodi U Zdaj je pa že zadnji Čae, če ne prepozno, da se po tolikem okolišu povrnem k začetku. Ne lahko, kakor sem dejal, težko si je misliti, kako mora biti takemu Človeku, ki je imel nekoliko pravice, po tako poštenem in truda-polnem življenju pričakovati, da bo mogel svoje poslednje dni preživeti mimo in pokojno brez težav in skrbi s svojo družino. Zdaj bi pa moral pomanjkanje trpeti, da ne rabim hujše besede, ko bi mu tako blagodarno ne pomagala ljuba domovina in toliko njenih dobrih duš, da more zdaj primerno mirno živeti brez težkih skrbi, in ne da bi jo bil prosil, kar bi mu bilo skoraj nemogoče. Prav prostovoljno se mi je poslala tako obila pomoč, kakršne nisem mogel pričakovati. To mi je no le polaišanje, to je mi srčna tolažba. V tako neprijetnem stanju nič javkanja, nič prošnje mi ni treba. Domovina mi kar sama ponuja svoje blago in obilo pomoč, pa bi je človek ne bil vesel! Ne, beračil nisem nikdar v svojem Sivijenju in zdaj mi, čast in hvala moji domovini, tudi ni trebam. Zdaj zooet malo o > Zvonu«. 0 tem bi bilo mnogokaj praviti. Pa samo nekoliko Ko sem se ga bil že naveličal in mi je bilo delo že protežavno, sem ga hotel izročiti Levstiku. Povabil sem ga na Dunaj, ko se mu je prav hudo godilo. Prišol je Odstopil sem mu mesto pri državnem zakoniku, pa dal mu sobo v svoji hišici, da bi lepo skupaj živela in mirno skupaj delala. Nič iz tega; lista nikakor ni hotel prevzeti (eeveda zastonj), češ da ni zmožen ure.iati in izdajati ga, kakor jaz. Pri srcu mu je bil lastni satirični list >Pavlina«; začel ga je tudi z mojo pomočjo, pa kmalu ga je bilo konec. Ko je po sreči dobil dobro službo v Ljubljani, je odpotoval tja in jaz sem ga spremljal nekoliko časa po železnici. Pred slovesom me je lepo zahvaljeval za toliko dobrote; gotovino da mi ho-čt» povrnili, jaz pa da ne, da mi ni nič dolžan. Vendar mi je poslaJ nekoliko časa potem dotično svoto. Jaz sem je bil res vesel, kakor se bere nekje, vesel ali ne denarja, temveč vesel, ko sem videl, da je prijatelj iz sile. Zal mi je, da se je tudi on pozneje, novem zakaj, nekoliko ohladil proti meni. Kar sem doživel z Gregorčičem, ne začnem praviti, ker bi ne našel kmalu konca. Samo toliko: to je bila zame prava »katastrofa«. Bilo mi je, kakor da bi ne bilo potem več poštenja in zvestobe na svetu. O neh^aležnosti ne govorim. V svojem viharnem srdu in obupu sem sežgal z njegovimi pismi tudi vsa druga, med njimi nekoliko takih, ki so mi bila prav ljuba. Skoda! 0 istem slaboglasnem obrekovalcu Be-letu ne besede! Sploh moram žalibog reči, da sem mnogo, premnogo neprijetne nehvalež-nosti užil od svojih rojakov, prercehka duša! Toda ne vzbujajmo neprijetnih spominov! Za vse to me Je obilo od-Skodovala moja ljuba domovina, vse je lepo pogladila in poravnala, in vse to s tako presrčno ljubeznivostjo, da mi ni bilo in mi še ni težko blago darove prejemati iz njenih materinih rok. Ko bi se še tako prizadeval, bi mi bilo nemogoče dostojno izreči ji svojo hvalo. Samo eno besedo, pa to iz globočine srca: >Hvala!«. Večji del mojega življenja je bil, kakor se mi je reklo pri nekem slovesnem shodu, vedno boj. Res! No pa smem reči: v tem boju mi ni bilo nikoli za kake zasebne ali osebne >interesec (pride), samo za načela, ki so se mi zdela prava in vredna. Se to: prav mogoče, da sem v teh bojih tu pa tam malo prehudo udaril, a vselej nehotoma in neveden a., nikoli s podlim orožjem, osebno razžaljivo. Naj se mi odpusti! 6e toliko bi imel na srcu in v peresu; tako bi bilo med drugim govoriti o tisti drugi izdaji mojih Zbranih spisov, pa bi mi bilo neprijetno. Ali kar je poglavitno, oči. oči! Svojega lastnega pisanja ne morem prebrati. Koliko menda zanimivega gradiva bi imel še v glavi, ki hoče na dan, a ne sme! Zadnji čas, da končam! Težko, da M se mogel še kdaj javno zahvaliti svoji materi domovini in slovo vzeti od nje. Torej tukaj na kratko. Tudi v daljni tuji deželi sem ji bil vedno zvest in trudil sem so po svoji možnosti na slovstvenem polju za njo. Tudi nisem še Izgubil docela upanja, da mi bo še mogoče, vrniti se v njeno materino naročje in v njem zadremati nave-ke. Iz srca ji želim lepo, srečno prl-hodnjost Zahvaljujem se in z mano vred moja žena. moja zvesta družica in neutrudna spremljevalka po gladkih in kamenitih življenja potih, ki skrbi zame, za svojega, okorelega moža, kakor prava mati za svojega ubogega sinčka. Oba se srčno zahvaljujeva moji ljubi domovini in vsem njenim, tako blago-srčnim sinovom hčeram, zahvaljujeva se slavni deželni vladi in Vara, da naju tako lepo hranlto in preživljate. Čast in hvala in z Bogom vsom blagim dušam! V Aspanga, dne 14. decembra 1920. Josip Stritar. Fr. Ž.: D agati In medoedlh, uilgallcah In popcul hčer!, zlasti pa o industriji. Ne vem, aH spada stvar pod ali nad črto, pa kakorkoli, da le pride poklicanim krogom pred oči. Ore namreč za industrijo. Me je bila usoda vrgla za par oni na naš jug, v mesto z belimi minareti, mrko kavo in rdečimi fesi. Imel sem odprte oči in ušesa, v rokah svinčnik, nisem bil skop z vpra-šanjit a gospoda ustrežljiva z odgovori, tako se ml je dalo izvedeti marsikaj. Je n. pr. pripovedoval gospod ekružnik kaj vem kaj in Je dejal, da to ni njegov ćef. Prosil sem: »Kaj je ćef?« Pa mi je z uprav jugoslovansko ljubeznivostjo odgovoril, da je to merak. Čef da Je merak. Zahvalil se mu v svojem imenu kakor .v rmenu vseh Slovencev: zdaj vemo, da ćef je merak. Tako sem potem še doznal, da je efendija vsak musliman, kateri zna pisati in brati; kdor nosi boljšo obleko, je aga; hadži pa se imenuje oni, kateri je bil v Meki, oziroma je tja namenjen ali bi se mu vsaj spodobilo romanje v Meko. Hodža da Je muslimanski katehet, vendar ni čisto nič domišljav In poleg dušebrlžništva rad še prevzame službo uradnega sluge: Hodža, donesi kave! Hodža, loži peč! Hodža, to in hodža, ono — in mu niti ni treba poljubiti roke. Tik do mesta segajo prostrane šume, po njih še prebiva medved kosmatin. in so mi povedali resnično zgodbo o agi, to Je o bolje oblečenem muslimanu, kako je Šel lovit medveda. S seboj si je vzel Čipčijo, podložnega kmeta, in mu je ukazal: »Pero,« mu je dejal, »tukajle Čakaj medveda! Jaz grem v kavarno, kadar pride, me pa pokliči!« Pero čaka, res prikobaca medved, ugleda Pera, holaj! Koj pokonci in nadenj. Pero za debelo bukev, medved za njim in sta se lovila okoli bukve. Slednjič se je Peru posrečilo, da je zgrabil medveda za eno taco, zgrabil ga Še za drugo in ga držal, kolikor so mu dale kite, bukev pa je bila vmes. »Aga, čuješ,' aga, medved je došel!« Aga polagoma popije svoj četrti fildžan in pride. »Pomozi mi, aga, ako znaš Boga! Primi ga za šapo, eto ti jo, in še za to. Dobro ga drži, tako ti turške vere! Bogme, junak si! Pa pleši zdaj ti ž njim okoli bukve, da grem jaz v kavarno.« fn elektriko ima mesto tudi in jo in jc ima napravljeno na dež. Ob suši sediš v temi; kadar pa zdravo lije, žarnice zažare, da je veselje. No, niso te stvari poglavitne, le razodevajo naj. koliko različnega zanimivega gradiva nudi naš jug zvedljivemu sodobniku. Pa sem bil poleg drugih posebnosti zapazil koj prvi dan: vsaka moška glava puši, a nikdo nima užigalic. Le drug preži na drugega in na gorečo njegovo cigareto, da ob njej zapali svojo. Dejal sem si: za hip je pač pošlo todle blaga te vrste. Toda sem se motil, užigalic ni nedostajalo. Jugoslavija ima pet tvornic za užigalice, največja teh tvomic pa je baš v mestu, ki o njem pripovedujem, in je imela v svojih skladiščih uprav velikanske zaloge. Sam sem jih videl na svoje oči in sem gledal vse proizvajanje, kako poteka od smreke v šum! do parafinirane užigalice. od grČave bukve do zamota škatljlc, opremljenega z državnim poreznim znakom. In me je po tvornici spremljal osebno odposlanec beogradske državne uprave, vrlo ljubezniv mlad srbijanski gospod, ki je ondu vživel dnevnice in prigovarjal tvornici, da vprid državnim porezom poviša svojo produkcijo. Dejal je, naj pozdavim vse Slovence. Tudi ravnatelj tvornice je bil vrlo ljubezniv človek, ali je tožil, kako težko jc dobiti potrebnih kemičnih snovi . . . Počasi se mi Je pričelo svitati in sem ugenil in se uveril. zakaj on-dotni narod ne uporablja užigalic. Užigalic je bilo, bogme, dovolj, ali tužna ti majka brate, užigalice so bile take, da niso gorele. Pred par meseci je bil položaj še kolikor toliko ugoden. Vzorne in brez madeža sicer niso bile užigalice niti tedaj, vsaka se ni unela, ali na šest do osem jalovih je vendar prišla, ako Bog da, ena dobra, da si zapalil si cigareto, pa mirna Bosna. In za deset dobrih v vsaki škatljici ti Je, brate, tvornica celo jamčila. Alf sedaj — bolj in bolj primanjkuje potrebnih kemičnih snovi, proizvajanje pa se je po hvalevredni državni vzpodbudi pomnožilo — tako ti Boga, brate, sedaj se ti ne vname ne ena iz vse škatlje. Džaba tvoj trud, džaba tvoji upi! Džaba je zastonj. To je fakatl In tod tiči vzrok, zakaj narod v senci belih mi-naretov, mrke kave in rdečih fesov ne uporablja užigalic. V prijaznem razgovoru z ravnateljem sem se rahlo doteknil te činjenice. Ravnatelj je jako izobražen človek, ni mi zameril moje opazke. Tužna senca mu je Izpreletela Inteligentno lice, pa sem rudi brez besede razumel njegovo bol. Enako sem spoznal, da niti državnemu odposlancu, ljubemu mi prijatelju iz Beograda, omenjena činjenica ni docela po volji. Dejal je, da se mu zdi, da je njegovi misiji v prijaznem tem mestu kraj ln da se mu bo skoro povrniti, odkoder Je prišel. Pa sem videl, da mu Je žal slovesa in da ga bo tudi ondotna družba živo pogrešala, kajti je bil samec in nikdar pred tretjo uro zaspan. Industrija ni moja stroka, ali mi je vendar pri srcu. In mi Je prišla misel. Slovencem se sploh včasl posreči kaka misel. Spominjam le na slovenski izum, da na klavirju igraš gosli, in še se nam obeta, da bomo na gosli svirali klavir, a na boben flavto. Pa je tudi meni Šinil skoz mož-žgane izum — taki domisleki so dar božji, izsiliti jih ne moreš. Skozi osem strojev gre les in postane užigalica; še en stroj bi se dodal — to je bila moja ideja — pa bi bil položaj rešen za tvornico, za državo, za prebivalstvo in sploh za industrijo. In bi bil dotični stroj čisto priprost in poceni. Stroj, ki ne bi imel druge naloge, nego da užigalice na drugem koncu špiči. Ako jim je usojeno od neba, da ne gore, da vsaj služijo kot zobotrebci. To sem razloži! milemu mi prijatelju, vladnemu odposlancu. Pogledal me je s krajem očesa in je globoko šel po sapo. VprušM me je in glas mu je bil tuj in hladen, kakšno da gojim nakano s to idejo. Kakšno nakano? Tako mi turške vere, nakane prav nikake! Ve- soljnemu svetu da je na razpolago moja Ideja, a v pivi vrsti njemu, milomu mi prijatelju in bratu. Tedaj me je zagrabil s tako silo, kakor da sem bukov in on medved, in me je poljubil na obe lici in je dejal in rekel, da sedaj lahko Še pol leta ostane tukaj. .Jaz se ne bi baš poganjal za oni kraj. Jaz ne! Toda vsakdo ima svoj ćef, — čef, to je merak — in pravi pregovor, da nekemu je všeč pop, nekomu popadija, nekomu pa popova hči. Prijatelju je pač bilo všeč me^to. Pa ko mi je potekel moj posel in je prišb ura ločitve, mi le še enkrat naročH pozdrave na vse Slovence in Še je dostavil, Jn. se tudi za slovensko industrijo zdravo zanima. Steronska matica. Od začetka svetovne vojne je preživela na^a >Slovenska Matica« težko krizo. Takoj v začetku vojne je bila »Matičar razpu*eena in njeno premoženja je bilo konfiseirano. Vlada ji je očitala, da je prestopila svoj delokrog ker je izdala Ma-ljev roman »Gospodin Fra-njoc. Stvar sama je bila smešna, — saj je bil »Gospodin Franjo« že par let na svetu in bogvo kaken politiko v njem tudi ni bilo, — ampak za »Matico« je bilo to resno in skoraj usodenolno. Ko smo takrat govorili o tem, smo rekli: »Ako zmagano mi, Je ne bo treba, ker dobimo akademijo, ako pa zmagajo oni (t. j. Nemci), je tudi ne bo treba, ker bomo Slovenci itak uničeni.« Sodili wno takrat prav, samo tega nismo pomislili, da se akademijo ne dado kar tako ustvariti in da ?a za naše razmere »Matica« tako važna, da se mora ohraniti, tudi če bi dobili akademijo, ker bi »Matica« tudi v tem slučaju morala gojiti dobro leposlovje in poljudno znanost In to je — kakor slišimo — program nove, reformirane »Marice«. Do svetovne vojne se je povzpela »Matica« do precej visoke stopinje: imela je povprečno 4000 Članov; za 4 K je mogla nuditi na leto 6 knjig. Razne ustanove so nosile toliko obresti, da so bili ž njimi plačani stroški za eno knjigo (n. pr. Knezova u^tenova). Ena knjiga je stala oLroglo 1000 K — danes stane ista knjiga 100.000 K. Ustanove torej sedmji »Matici* ne pomenjajo več ono premoženje, kakor pred vojno. Zato bo treba dati >Matici< novo finančno podlago. >Matica< je dobila sicer konfiscirano premoženje povrnjeno, toda njeno delo se ni moglo takoj razviti in >Matica< je zamudila onih par let. ki so bila najugodnejša za naso knjigo. Ob ča^n deklaracije se je marsikdo spomnil »Matice« kot narodne mučenice, zbralo se je precej podpor. — a vse to danes ni dovolj za obratni kipita!. Zato »Matica« tekom prvih dveh let po vojni ni ničesar izdala, ker bi bil natis ene same knjige stal toliko, kolikor je znašalo vse njeno preraoženie, t. j. SO.000 kron. Ta stagnacija pa bi bila nevarnost za »Ma- tico«; zato <-e je mnogo premišljalo 9 tem, kako bi se ji zopet omogočilo delo. V ta namen so so spremenila pravila in se je izvolil nov odbor. Prejšnji odbor (30 odbornikov") Je bil preobširen — po novih pravilih se voli 20 odbornikov, med temi 16 pisateljev, ki morajo bivati v Ljubljani. Na zadnjem občnem zboru se je izbral nov odbor v zmislu pravi). Na to so se začele seje. na katerih se jo ustvaril nov književni program. V odboru je tudi nekaj finančnikov, ki so ustvarili gospodarsko podlago podjetja, V zmiftlu novega programa so J* izpremonila »Matica« v veliko narodno zr.ložnišu o, ki bo izdajalo leposlovne ln poljudno znanstveno knjige. V tem času je bil na Dunaju kon5* no dovršen »Zemljevid slov. ozemlja«, ki ga je »Matica< pripravljala že par desetletij. Stroški za zemljevid znašajo nad en četrt milijona kron. »Matica« je mogla prevzeti te stroške le v nadi, da bo slovenska javnost znala ceniti njeno delo, ker jo morala založiti v zenv Ijevid svoje imetje. In ros: vsak dan prihajajo nova na* ročila; vidi se. da Je zemljevid res potreben in da se Slovenci zavedajo svoje dolžnosti do Matice, Tako je tudi mogoče, da bo zemljevid zelo po cen! — stane le SO K. S tem bo izvršeno veliko delo. Med tem pa se Je ustvaril književeo načrt za bodočnost. »Matica« Je povišala svojo članarino na 40 K. v teh7 dneh bo vabila vse Slovence, da sa združijo okoli njo. Za 40 K se danea dobi komaj ena dobra knjiga, — »Mar tiea« bo nudila štiri in sicer: »Sporno-nioo<, ki bo prinesla kratek preglej »Matičnega« deia v prvih 50 letih (1804 do 1914) in razne važne dogodke, ki so se vršili v »Matici«. Poleg tega dobi vsak član dve, leposlovni knjigi ln end knjigo s poljudno znanstveno vsebino^ Bilo bi žalostno, če bi bil ta načrt nemogoč zaradi nase brezbrižnosti. Dolžnost V6flk<*ga iz nas Jo. da pristopimo z novim letom kot člani k »Mati-ci<. Vsi smo poklicani, da zanjo delo* gk> in agitiramo. To skupno delo bo obrodilo skupen *'d za našo kulturo« Dr. L 11. v£ff Stili Božična povest Pred petindvajsetimi leti! Bil sem takrat mlad akademik na Dunaju. Sam samcat sem zdel v svojem kabinetu. Tiho je bilo okoli mene; gospodar in gospodinja sta bila odšla s hčerko vred k hišniku . In baš nocoj! — Nocoj bi bil rad poslušal gospodarjeve fantastične teorije o rešitvi četrtega stanu iz spon kapitalizma; nocoj bi se mi ne zdehalo ob gospodinjinem dolgoveznem pripovedovanju njenih vedno tako divjih sanj in njenih groznih doživljajev s čarovnicami, veščami, spomini in morami; nocoj bi rad poslušal celo popevanje prenadobudne gospi-ce Micike ob spremljanju gitare . . . Po ulicah je bil mir . . . redkokdaj je šinil kdo mirno mojega okna ... le iz daljave se je začulo včasih in včasih zvonkljanje tramvajskih konj,. . . Lotilo se me je nepopisno domo-tožje. Vse misli in želje so hitele domov, tja na daljni jug, kjer pokriva visok sneg planine in doline. Kaj bi bil dal, da bi mogel poleteti vsaj za eno uro med svojce! Ostal sem v tujem nemškem mestu, veselem in bogatem, brez družbe in denarja ter se čutil tako zapuščenega, kot bi čepel sredi morja na osameli skali . . . Misli so me zanesle v srečno dobo detinstva. Tedaj je gorelo sred! sobe na drevescu neštevilno raznobarvnih svečic. pozlačeni orehi, ro-žički in leSmki so se lesketali med njimi, pisane, zlate in srebrne verige so prepletale veje, na vršičku pa je stal z razpetimi peroti angel in držal list z napisom: Oloria in excelsis Deo .. .! Bratca In sestrici sta poskako* vali vrišče in vriskale okoli mize In sesali po nakuplčenih darlcih na nji. In oče Je sedel za svojo fis - harmoniko, preludiral ter začel s polnimi akordi igrat! radostno božićnico; otroci smo se postavili okoli nietra in zapeli: »Cdei zvezdic* božje migljajo lepri. Odprto široko je sveto nebo . ..« Navdušeno, s pobožnim srcem smo, jo peli od začetka do konca, Pa Je plosknila Pavla ob svoji dlani ter prosila: »Ata, Še — Še!« Zapeli smo jo torej še enkrat.. * Božićnica se nam Je zdela člmdaljs lepša. In nato smo prepeli še celo vr* sto preprostih, naivno vernih pesmlo ter bili pri tem srečni . .. Pa minulo je! Oče leži že dolgo v tihi gomili — bratje In sestre so se razkropili za svojimi poklici na vso vetrove — jaz Zdim zapuščen na cesarskem Dunaju . . . majka pa sameva ter vzdihuje: »Sinko — sinko, zakaj te ni k meni? — Pridi pridi, glej, kako sem zapuščena!« Srce se mi je krčilo . . .solze so silile v oči . . . stegnil sem roki terj vzdihnil: »Ah, domov — domov!« Potem pa sem se spomnil zlato-lase glavice . . . miiojasnih oči . . . gorkih, mehkih ustnic . . . In sem pisal dolgo pismo mamici in zlatolaski . . . Čim dlje sem pisal, tem lažje mi je bilo, otožnost je Izginjala, saj sem si domišljal, da kramljam, da ljubkujem ž njima, ki sta ml bili vse na svetu . . . Polnoč se je bližala . . , hotel sem iti leč. Tedaj Je potikal nekda itev. 295 .SLOVENSKI NAKOD\ dne 25. decembra 1*20 Stran 9 ZLATOROG MILO Rabite za Vase perilo sai ZLATOROG MILO" SI' Glavno zasIODStvo za Kr3n;sRo:R bunc *•» Izhlitu. loMtinbti ctsti T I. nt toiaiD] i3 ■" L Bil, Mi. a\*o hoćai ImmH lepe bete »obe. u »ornbMai antiseptično n^tno vodo Oobi m povsod« Svc vrsti povrtelnog cvijetnog i gospodarskog sjemenja, kod nas iskuŠenog i skilmatiziranog izravno I m portira nog »z Njemačke. Holandije, i Švedske aa veliko I na malo dobavlja ZADRUGA ZA PROIZVODNJU SJEMENJA, ZAGREB, PRERADO VICEVA ULICA SS. SO. Cjenici šalju se na zahtjev badava. — Voćke (sadna drevesa) svake vrsti, visoke polosiabljaSice I patuljaste. — Vrtljari i trgovd sjemena dobivaju ormariće u pretincima na posudba, dok Im se sjemenje na porcijo daje uz popust pristno norveško je sveže dolio in se dobi na drobno in debelo. — Drogerija .Sffliitos', Celje. Manufakturna trgovina J. Ravnikar, Liubliana Kolodvorska ul. 28 (vhod skozi vato). Zaloga sukna, vi eh vrsi por han tov, hlaćevin, tiskovin, ceflrfov, oksfortov, ilfonov Itd- itd. Mr po nafolillh oonah. "99 I Jos. St opar f M manufakturna trgovina § ac Ušuljana._Dunajska cesta IL a. r=» Cosulich-Line Trst — Amerika Stw ■ Tork - Sna nos - Ayrei • Bio dl Junelro Santoa • Me ate video BrciplaCaa pojasnila in prodaja voznih listov za potnike ia Slovenije edino ic pn Simon Kmetec, l|«kltMa. ■olodvrosfca «lio» 28. Jvcrn ca keksov, prepečenca, oblatov in va/eljnov V. BIZJAK OR"o. Rogaika Slatina priporoča svojo fine lzde< o lete naročite praucčo^no uizitl, uvek je pred očima. Pritom cene oglašavanja su mnogo evtnljl nego u ostal m listovima Prr tplatu koja iznosi 50 - Din. godišnje treba slati administraciji fpMediunarodni trgovinski posrednik" Beograd, Knjeg- k. FiakersM prah 8'— K. Ouaiakol sirup na zdrav, predpia 40— K. Lipov čaj 8j— K. Glavobol? Ravno *aVo pripraven, k «kor r*nesl?iv v npo-rabi Je Fel!er|«v mentcinl črtnlk „Elsa" 12 K. Praiek zop*»r glavobol IS.— K. Kinin prašek, praiek zopar mrzlico 30*— K. Zobobol? Zobne kapljic- 3*— X. Zaleao olja *>— K. Očesna voda 6r— K. Srbečica, garje. Mazilo zoper carje 12 — K. Narhtolno mazilo 16— in 20-— K. Zvepljeno mazilo 12"- K. Vsa ostala mazila kakor Zinko\o mazilo, belo svinčeno mazilo, aromatične mazilo, lavorovo mazilo v skatljah po 3*—. 7-— In 12-— K. Mszilo i* rane iS-— K. Otroci* rrazilo In kafrr.i cvat 12- - I« HO- - K. Mar 16 zoper ozeblino 15-— K. Di-h Ion obliž, repni obtiž 2*— in 4- - K. Cvet In mazilo za golšo 15*— K. Zdravila za živino. živinski prah 1 ikatija 7-60 K. Marilo sa konfe 25'- K. Arnika 6 — in 3fV— K. Orenka sol 3-- K. Kreolln 15*—K. Terpentlnov© olje 0> in 30-. K. Oovtl terpentin 5 — In 10— K Mazilo zoper u3i 3*— ln 12-— K. Pri vprašanju i| se pr'lofe poitne nt-mke za odgovor. Ali Vam želodec nI v redu ? Težka prebava? Nimate teka? O), kako bodete zadovoljni, če poizkusite Fellerfeve pr»ve Elsa kregijicel Te so resnično dobre I 6 ikatlic 18*— K. Sagrada Bar-ber 12-— K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 20-— K. Balzam In 2ivljenski esenc 6-— K. Pravi Seehoferjev balzam 15 — K. Za prebavo! Prebavni praiek 4 — K. Soda blearbonica 8 K. Otvarjajoce želodčna sol 6- - K. Karlsb»dska sol 6-— K, Regenerol anamka .Hega-fizio-logiika soli po prof. Nensser-ju) 1 ikatija 25-- K. Najfinejše rlcinovo olje 6-- ln 30-- K. Tamatinden pastllje 2-50 K čaj za čiščenje krvi 8— K. Senesbleter in Muterbleter od 3 krone naprej. Slabokrvnost ? TekoCI ieleznl ekstrakt 10-— K. 2elezrrf at-bumlnat 40-— K- Na zdravniški predpis Arso-ferrintektotettes Iz lekarne k sv. Duhu na Dun |a 25- - K. Hegaferrtn 46— K. Apner.i železni sirup 20- K. Blaudtektolettes 15- K. Pravo najflnejie ribja olja .Elsa- 85-— K, Sredstvo zoper gliste! Elza gllztovni sladkorji 1 vrečica 750 K, sladkano ali čisto glistovso seme na tehtnico od 4*— K naprej. Proljev, diareja? Bastlerleve kolera kapljice 15*- K. Krene kapljice 10-— K. Cimetove kapljice. Melisov cvet, Kamilčne kapljice, K ml >ve kapljice, Promlnčeve kaplj ce, Baldrian kapljice. Hof>-manove kapljice m da steklenica 6-— K, velika 30-— K. Bobrove kapljice (Bibergeii-tropfen) t« žene 30-— K. Državna trošarina se računa pri alkoholnih preparatih posebno, ampak samo po lastnem strošku. Omot In poštnina se računa posebno, toda najceneje. Priporcča •a več naenkrat naročiti, kaiti ttrofki na več robe razdeljeni, manj znašajo. Naročila se adreslrajo na: eugen V. FELLER, lekarna, Stublca donja, Elsa trg 23S» Hrvatska« Klavirje na obroke in na posodo! Sultrltttfl p aaiai ti lanaaaiji: FSrstor, StalaJiaaaamaT, Haltstnasn. Oglaiavanlt ln popravila atrakavalasko ta etno, Alfonz Breznik bivši nsitsll aiasb. Mati**, ainlillana, ICanjjranil traj ta (prt nunski cerkvi) Violine! citret harmonike« Strm vssa vrst sa debelo In drobno. Ttllkaaslia uloga. H |#s^^« n so ne »:c- o ne, j I I Na večja založi za vsakovrstno obrt od navadnih d? najfinejši oprem. Veclntna garanolta- Ign. Vok, L~ufci|ana9 Sodnau?ka Stev. 7, inodni salon eodor Kune Lfuteljana, Beethovnova ulica 99 (prill. desno) se priporoča p. n. damam za izdekrvfnje damskih kostumov, plaščcv, b'uz In frencoskih toalet ter za vsa v to stroko spadajoča dela. I 3¥re • Ameriko samo 6 dni. Edina salhrajša crta. Vozne listke za vso Unije, vozne listke za snalno vozova Sinzplon-Orient-Ezpress (Ljabijaoa-P&ris) Ifl m zadevni oejaanila daj« edino kencesijon. potovalna pisarna Gospoavctaka (Marija Teietije) C. it. 13 (Ksllzej) 3931 ran Ravnikar oisstnf tesarski molstcr L|^b3isnaf Linhartova ul- 25. Telefon 415 Poitno-ćekovni raćma 11.428 prevzema po danJh kakor lastnih nafrtlh zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gos odarske fn indusMjske stavbe, stolpne strehe, kupole In cerkvena ostreSja, balkone, vi trie ut ce, verande ter razna druga vrtna arhl-tektonična dela. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske epaže, vrata, okna Itd. Za rame Indvstrllske stavbo oposarlasn ilBctt na zs-oše patentirano nosilce sa većfe proeto raz-cetico od 12-50 m. — Parna Saga la strof-aa delavnice. shranjuje preko zime tvrdka 3. 50r.CC, fjubljana fiospasvateka s. 14. IIduo uslanouljenl : umetniški zavod za litografijo: ČEMAŽAR & DRUG Cesta na južno železnico ,,na Fri&kovcucC v Ljubljani je pričel z ob?atom ter se priporoča za naročila vseh v to stroko spadajočih del kakor: eno ali večbarvne namet, lepake, etikete, napise sa pisma, bančne papirja, semHsilde, aotograiiio, note t« t d. Novo! Olgrafične susflobns kopile LJUBLJANSKA — Brzojavni naslov: Lfabljasuu Delrtiflta glavnica 50.000.000 ^ kron. DITHfl BARKA Stritarjeva ulica štev/. 2. Rasenmt aaaiacH 4S,OOO.OQO-— turom. LJUBLJA — Teleleaeka iteellka S61 In 413. — Glavnica s rezervami 95.000.009"— kra«. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici. Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Izvršuje vse bančne posle najlculantneje. Prodaja srečk razredne loterije« aVT Spreiema "M 1 Kupuje in prodaje vse vrste vrati rt ostnin pajairjev, valut vloge na knjižice in tekoči račun ^ '"^l^^n^^ ^ proti ugodnemu obrestovan* I 1^ VSaiCO^rSž?5e ItR15^'9^ :^-/'S«**VWč:L*m*z ^ra»aa«.t-aVt\ r." JLasloloa Id tlak eMarodaa llsluras^ lm\ uiberatni del odteovorea VaieaUo Kopitar- 10 EL