i_19L lei košti itni | Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na Šestih straneh lir 25; zaostale Številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi St. 6/II. nadstr. — tel. Štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi te dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v Sirokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASIL*# KOMUNISTIČNE PARTIJK S. T. O. Pozdrav francoskemu narodu, ki se bori proti fašizmu, za svobodo in demokracijo! NEV amc lan ilirsJ BNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 186 TU NT, SOBOTA 7. J V X I J A S»SS. CENA 20 I IR Ì ■uski mzl-nl oski ! it. ORAZ TITOVCEV Joveik'u, ki si je -pričakoval j veselega in le-pega in ga Soma v nasprotju z nje-želja-mi in njegovim 6jem zadene -nesreča, po-l 'jo usta -grenka in se mo-ur.nii°^ažiti s samoprevaro kot ivor I ’ n' mo§la doseči groz-lesi 'in je zato vsa nejevoljna /da, -da ni še zrelo. Piai?1(0 5e Je agodilo is 'titovci elodfej volilni ikampa-nji. Pri-riUn3>Va*' so> da bo 'kar vse drlo bivi pimi, da ib od o ljudje mno-di' r glasovali za njih in da K-ulf Vsi ogromni stroški, ki •ipomh imeli v teh letih, -ko-nčno ™ pičeni. judje bistre g-laive se p-rav t st. ne bo-do mogli -do-volj ) Ànsiti, ko bodo brati, da so upali na uveljavitev. ii ot’ie vse 'kazalo, da se titovci -v^ejo nadejati «zmage». To-Vo?° mislijo ljudje bistre gla-kvÌ^i tvorijo — in to je po-■ itno — veliko več imo na-So pa še glave, ker -veni -ki P Prebivalstva. žen' 'ki nimajo h df^iiti misli le ena oseba in azS* jiiti n; treba truditi s pre-Jj'Vanjem. To so titovci in °vi -fašistični bratci itali-' 6 narodnosti. titovci so v resnici -misli-goreče upali, da je to-'Priišla njihova «ura», 'ki 0 štiri leta prerokovati, ji 4i;_ nai me ibi upali na lijak na 1'iavi-tev, 'ko so imeli toliko ■na razpolago in so seboj štiri polna le-lahko delali v teh štrilh letih po Devflstev "etilk za lažnu katerih so >ent|° Uveljavitev? ni rWci :aM°'Ulciji I. U. niso štedili s ^sa i™ ie Prišlo ili i. ' da so la-hko nadaljevali B«* Politiko izdajstva in evstva do imperialistov. )JI -le[t štirih In kljub vsemu temu, kljub Ogromnim sredstvom, kljub pomoči od znotraj in od zunaj so titovci prejeli 900 glasov več, od katerih veliko število odtpade volivcem, ki so prišli titovcem na pomoč iz Jugoslavije in cone B. Ce ocenimo vsa 'ta dejstva in jih primerjamo z rezultati titovske podružnice vt Trstu, postaja jasno, da so titovci doživeli poraz, ki je še večji od onega, 'ki so ga doživeli 1949. leta. -Nič jim ni pomagalo. Naše ljudstvo jim je pokazalo, da jih s-m-ail-ra za stekle pse, ki ne smejo imeti pravice do državljanstva pri mas, Titovstvo je bilo tudi na teh -volitvah poraženo, medtem iko so se demokratične in komunistične sile utrdile, ostvarile pozicije, iz katerih -bodo lahko nadaljevale svoje konstruktivne napore za Ohranitev -miru in ustanovitev STO. 'To dejstvo nas preričuje, da -na-ši ll-judj-e nočejo imeti opravka s titovci in da so vsi -njihovi napori zaman. Njihova usoda imperialističnih plačancev iin agentov je v Trstu zapečatena. Kmalu bo zapečatena tudi v Jugoslaviji. K. SISKOVIC SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. Volilni izidi nam služijo kol baza za ulrditev Partije in ljudskega gibanja Slovenci odklanjajo tito-liparsko skupnost - Kljub vsem napadom sovražnikov je naša Partija utrdila svoje pozicije in je najmočnejša politična sila na Tržaškem - Bistvo «indipendentizma» in njegova vloga Centralni komite Komunistične -partije iSTO se je isestal v soboto 3T. -majai Predsedoval je tovariš Jožef Burlo. Sekretar Vittorio Vidali je obširno poročal o izidih upravnih volitev in -o bodočih nalogah Komunistične pa-rtiie v zvezi z rezultati in Izkušnjami voli-ime kampanje. Sledila je diskusija o edini točki 'dnevne-ga reda, v kateri se je oglasilo več tovarišev. Linija Partilje in -poročilo sekretarja sta bila eno-gla-sno sprejeta. Sprejeta je ‘bila tudi resolucija, ki jo objavljata «Delo» in «Lavoratore», Centralni komite je tudi sklenil, da se v prihodnjih te-dnih organizirajo plenumi se-kcij in celic, na 'katerih -naj se diskutirajo argumenti poročila tov. Vida-llja in se analizirajo volilni rezultati -in izkušnje volilne bitke vseh mestnih področij, ofočin in okolice, Sklenjeno je bilo, da se bo julija vršila konferenca Partije-. Na -koncu seje so bili sprejeti: pozdrav -solidarnosti s Komunistično partijo Francije v zvezi z veliko -bitko, 'ki jo vodijo junaški francoski tovariši; pozdrav bratske solidarnosti s Komunistično partijo Italije in Socialistično partijo Italije za velike uspehe, ki sta jih želi v vo-lil-ni bitki v Italiji; odgovor na Itirats-ko pismo, -ki ga je tov. Giordano- Pratolongo poslal tržaškim tovarišem. Resolucija CK Centralni komite Komunistične partije STO, ki se je sestal, da preuči rezultate volilne bitke, pozdravlja in se zahvaljuje tovarišem, prijateljem in simpatizerjem, ki so delali za uspeh komunističnih Ust, mladincem, ki so se izkazali s svojo borbenostjo in svojim na •f. vdu-šenjem, s katerim so se množično udeležili borbe, že. nam, ki so znatno prispevale z vztrajnim razjasnjevanjem in propagando k komunistični u-veljavitvi. ti.tka je bila težka in se je vršila v zelo težkih pogojih proti fronti, ki sta jo obilno podprli vlada Rima in Beograda, anglo-ameriški okupatorji in ki je koncentrirala vse svoje napore proti naši Partiji. Kljub sleparskemu zakonu vezanih list, volilnim sleparijam, izsiljevanju in obrekovanju, strahovanju in korupciji, moralnemu in verskemu terorizmu, kljub nesramni protikomunistični kampanji, ki so jo z vso silo vodili oba nacionalizma, titovska klika, podprta od agentov iz cone B in Jugoslavije, in skupine lažnih indipen-dentistov, hlapcev Tita in okupatorjev je Komunistična partija utrdila svoje borbene pozicije. Centralni komite čestita PO FAŠISTIČNIH UKREPIH KOLABORACIONISTA PINATA - ------ letih so s svo-jo hoj* -preplavili vso co- rbr-U STO, so imeli na razpo- ^venski ta® in italijanski slovenls-ke in italijan-IE tednike in revije, radij-J9J -Jtostajo, 'dobro finansirane ,52i _.Ur,ne» 'Ustanove kot :Slo-narodno gledališče, «»‘ko i - ' u \fri (/V.eta>> množili so se obiski 6!'h «cenjenih» -predavate-k..ln s-trdkovnjako-v iz Slo-ib'1 4 6’ 50 liticarne, avto- ? 'Podjetja, trgovske tvrd-Oortno orga-ni-zaicijo, pri-• o.0 število dvoran, velik PlQn itd. itd. temu je ,. število ^ištov, ki $e ri . B* teV 'iof tor« j ,45; \; ga ^ so 'delali tudi številni še dodati o-gro-'do-bro plačanih se je v teh le-Povečalo. Za njih pro- “kio Wski a-genti, ki ---,. — jih titov- '^a^a vzdržuje v Trstu za l VanJe «posebnih nalog», tj letih so povečali isvoj Hj na svojce padlih v NOB: . /tjiiti so" organizirali mre-'- '1Jevanji ,groženj, finanič-moralnega -pritiska. Z 1 ' 'ki pa imajo svojce v /viji in coni B, so po-* vse, da -bi jih na en '"'Si način približali in v njihove vrste. Na s° izvajali 'teror proti: tikom in vsem prebival- M* %'■ jrlJ . „ . jtek letih _ ______________e____ Sv°ie «politi-črfe» ipodruž- so tudi reorgani- so setti razširili njih mrežo sto1! sj “ mestu in -po -podeželju, stolu - P°'Skrbeli -potrebno šte- I •• j «je Jim je, da so v-rini-li ) ^ a§e,nte v SDZ in ISKSZ 1 lo-3 So 0lj znotraj prisiliti skupin na zbližan je in ma Francosko ljudstvo v boju za svobodo in demokracijo Obtožbe proti tov. Duclosu so se razblinile - Težke vladne provokacije Aretacije sindikalistov - Val mogočnih stavk in manifestacij po vsej državi 6^e teh dveh Va*nje. Organizirali so k' k Privlačila kot močan X slovenslko skupnost, 'Stiet vse Slovence v njih ta-da bi Kot je znano, je francoska policija .preteklo sredo aretirala po izrecnem ukazu tkoia-boracionistič-nega ministrskega predsednika Pilnaya -sekretarja Komunistične partije Francije D uči os a. Policisti so izvršili aretacijo v času, ko se je v Parizu vršila velika manifestacija proti «igeneralu-kugi» Ri'dlgwaju, ki je -prišel v Evropo, da jo spremeni v bojišče. Vlada kolaboracionista Pi-naya je dala aretirati Duclo-sa pod- obtožbo «protidržavne zarote». Kot smo že zadnjic pisali, so se obtožbe razblinile v nič, ker -se je izkazalo, da tov,. D uti o s ni imel revolverja, da- je -bil radijski aparat navaden sprejemnik, da sta bila goloba namenjena večerji. Kljuib temu Oblast še vedno pridržuje tov. Ducltisa- v zaporu, čeprav mi mogla najti nobenega vzroka, ki bi aretacijo opravičeval. Dragi dan -po aretaciji je policija! preiskala -stanovanje Duciosa- in ni našla ničesar. V petek' pa je -vlada uprizorila velikansko -provokacijo, ker je ukazala, da naj se preiščejo v-si prostori 'Centralnega- komiteja K PF 'ita- vis eh federacij in sekcij v Parizu, pariški pokrajini iin ipo vsej, Franciji. Tudi te preiskave niso rodile nobenega us-peha. A to dejstvo nam dokazuje, da je francoska vlada, -stopila- po -poti odkritih fašističnih ukrepov, s katerimi skuša onemogočiti legalno delovanje Komunistične partije in tako uvesti v Franciji -diktaturo fašističnega značaja, ki naj *bi po njenem -mnenju zagotovila proste roke «generalu-kugi». Toda francosko ljudstvo je že prve dni dovolj jasno dokazalo, da ,ne bo dopustilo teh metod iin 'da se -bo odločno borilo za osvoboditev Duelosa Ze takoj pretekli četrtek so se po vsej Franciji začele pro- testne stavke krajevnega značaja. Od dneva do dneva so se stavke pomnožile in razširile. V nedeljo pa je Glavni odbor francoske zveze dela (CGT) izdal p-rnglals. v katerem poziva francosko delovno ljudstvo na organiziranje stavk, ki naj trajajo, dokler se ne doseže izpustitev tov. Du-closa, odgovornega urednika lista «Hu-mainite» in stotin aretiranih manifestantov. V sredo so se začele po Franti ji Ikolosalne stavke, ki se jih udeležujejo delavci vseh političnih struj in -dlani vseh sindikalnih organizacij. Francosko ljudstvo je razumelo, da ne gre le za svobodo Duelosa in za oibrambo demokratičnih pravic K PF, marveč da gre za svobodo in demokracijo v Franciji, M sta ogroženi od fašističnih ukrepov Pinaya, Z.a sedaj so Začeli stavko delavci največjih kovinarskih podjetij, železničarji, uslužbenci prometnih podjetij, delavci električne industrije, rudarji vseh francoskih pokrajin itd. Istočasno se po vsej Franciji vršijo velike manifestacije. Po-licija skuša omejiti im razbiti te manifestacije, a v mnogih krajih se mora umakniti, ker je naletela na odločen in vztrajen odpor manifestantov, Francoska vlada je v sredo izvršila drago fašistično -provokacijo proti 1000 sindikalnih voditeljev. V noči od torka na sredo je policija vdrla v stanovanja sindikalistov, da jih bo aretirala-. Uspelo ji je aretirati kakih 100 ljudi, medtem ko, ostalih ni -mogia najti. Značilno je, da je Pinay ukazal aretirati tudi -sindikalne voditelje žoltih sindikatov, kar dokazuje, da ne namerava spro-vesti ofenzive le proti komunistom, marveč proti vsemu, kar je demokratičnega in svobodoljubnega v Franciji. Stavke in manifestacije se nadaljujejo.. V tem času se je sestalo tudi vodstvo KPF, ki je odločilo, da bo do izpustitve tov. Duclosia vodil Partijo tov. André Ma-rty, organizator vstaje francoskih mo-rnarjev Leta 1920. v Črnem morju. k zmagi v Miljah in Dolini, kjer je prebivalstvo potrdilo svoje zaupanje v komunistično občinsko upravo. Ti uspehi potrjujejo pravilnost politične linije Partije m predstavljajo trdno in gotovo osnovo za nadaljnjo okrepitev bodisi ■ Partije kot množičnih demokratičnih organizacij. Ojačena od zaupanja desetin tlsočev zavednih volivcev ki So kljub vsem napadom oddali svoj glas za komunistične liste, bo Komunistična partija v občinskih svetih in v bodočih borbah izpolnjevala mandat volivcev in se bo borila proti okupatorjem, za demokratične svoboščine, preti nacionalizmu in kozmopolitizmu skupin lažnih indipendentistov, najpodlej-ših hlapcev tujega imperializma. Komunistična partija bo delala za tesno povezavo med Slovenci in Italijani v obrambo nj hovih pravic in njihovih interesov na vseh poljih. Zvesta načelom internacionalizma in bratstva med narodi bo Komunistična partija okrepila svoje prijateljstvo in svojo solidarnost z italijanskim narodom, ki se bori za mir in nacionalno neodvisnost pod vodstvom slavne KPI, in z jugoslovanskimi narodi, ki se borijo proti titovskemu fašizmu. Proti manevrom atlantske diplomacije in vlad Rima in Beograda, proti razkosanju STO, proti prepustitvi cone B Titu in nevarnosti ločitve okoliških vasi od mesta bo Komunistična partija pospešila borbo za integralno uveljavitev Mirovne pogodbe in za združitev velike večine prebivalcev v široko fronto v obrambo miru, demokratičnih svoboščin, na. rodnostnih pravic tuživečih narodov. Kot v teku volilne kampanje, tako se bo Komunistična partija tudi v bodočnosti uprla po. skusom za obnovitev fašizma, in bo napela svoje sile za u-stanovitev široke protifašistične fronte, v kateri naj se združijo vsi pravi demokratje, Slovenci in Italijani katerega koli političnega mišljenja, da onemogočijo neofašistično nevarnost in obranijo demokratične in napredne tradicije, na Katere je Trst ponosen. Tovariši in prijatelji! Naj bo volilna bitka odskočna deska za nove zmage fronte miru, svobode in blagostanja našega prebivalstva! CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE STO Odpravo desnega odklona v romunski partiji PRAGA — Poročilo Centralnega komiteja Romunske delavske partije objavlja vest, da je bil V asili Luca, bivši podpredsednik vlade in finančni minister izključen iz Centralnega komiteja zaradi desnega odklona. Njegovo vprašanje je bilo predano Kontrolni komisiji, Teodor George'scu je bil razrešen vseh funkcij v Cen-tralnem komiteju, medtem iko Ana Padker ni bila več izvoljena v Politbiro partije, ker sta s svojim stališčem podprla desni odklon Vasilija Luce. ČLANEcC SOVJETSKE REVIJE «NOVI ČASh Zarota proti Trstu Številka 21. sovjetske revije «Novi časi» je objavila o Trstu, naslednji članek: 9. maja je bila podpisana v Londonu «Spomenica o sporazumu med vladami ZDA, Velike Britanije in Italije». Ta «sporazum» se tiče Trsta. Spomenica predvideva, da se bo Italija brez nadaljnjega udeležila uprave Trsta, čeprav je to v nasprotju z mirovno pogodbo. Poudarjeno je da bodo poveljniku anglo-ameriških čet ostale vse upravne funkcije v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Vseeno pa bo italijanska vlada imela pravico imenovati političnega svetovalca pri poveljniku čet in predlagati kandidata za mesto generalnega ravnatelja uprave in nekatere civilne funkcionarje cone A. Ti bodo imenovani od an-glo-ameriškega poveljnika in bodo morali odgovarjati njemu. Ameriški in angleški oficirji bodo Se nadalje kontrolirali zunanjo j trgovino kot tudi odseke za javno varnost, za obrambo, pošto in telegraf. Podpisniki «spomenice» so prav gotovo hoteli osvetliti prestiž italijanske vlade. A zaman se skuša zakriti umeten značaj te «vrnitve v Trst». De Gasperi je odkrito izjavil, da bodo italijanski funkcionarji delovali v Trstu «kot lojalni hlapci» Združenih držav m Velike Briianje. V bojazni da bi bili obtožen robate prekršita e njihovih mednarodnih obveznosti, podpisniki londonske spomenice pravijo, da ne prejudicirajo končne rešitve vprašanja «Svobodnega tržaškega ozemlja v svoji celoti».... Toda te trditve nimajo drugega namena kot slepiti javnost, da bi skrile resnične načrte imperialistov. Jeseni 1951 je tisk sporočil, da so se ZDA, Velika Britanija in Francija zmenile za razkosanje Tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo, ameriškima sate-litimo. Takrat je bilo sporočeno tudi, da so se tri velesile sporazumele o tem .da se mora cona A izročiti Italiji in cona B Jugoslaviji. To naj bi bilo. če sc le more trditi, pravno opraviči1.*.: za prisotnost ameriških in angleških oboroženih sil in za nadaljevanje sedanje situacije. v Trstu. V svoji noti 17. novembra 1951 je sovjetska vlada obsodila načrt ilegalnega razkosanja Svobodnega POZDRAV FRANCOSKIM in italijanskim tovarišem «IiitUpendeiitizem» sl zastavlja nalogo raznarodovanja Slovencev ,.Messaggero Veneto" in »nacionalno poslanstvo" Giampiccolija - Tito-liparji so sokrivci raznarodovanja Slovencev s strani ..indipendentistov", ki hočejo nadaljevati delo fašizma Videmski fašistični dnevnik «Messaggero Veneto» je po volitvah napisal, da tudi «indipenden, tisti» Giampiccolija izpolnjujejo v Trstu svoje «nacionalno poslanstvo» z raznarodovanjem tistih Slovencev, ki so glasovali z a njih. Pohvala fašističnega dnevnika «indipendentistom» predstavlja najboljšo karakteristiko za Giampiccolija in ostale voditelje tako-zvane fronte za neodvisnost, ki so se v tej volilni kampanji po izrecnem naročilu svojih titovskih gospodarjev lotili lova na slovenske glasove in jih tudi, na žalost, nekaj odnesli. Italijanski nacionalisti so razumeli kakšno vlogo igrajo v Trstu titopendentisti in zato jih danes » -se ta*ko ostvarila ^slovenska enotna fro-n-•ki nai bi zajela veliko ve-°V/nskih U'udi in naj 8l o’o Babičevo zami:- ft V Resoluciji I -U. AVgj/R «as*u je prišlo tudi na 1 ena 'Polju do ndkaj no-l' ‘6 V bpriizoritv-ijo «slovenja \Vtl/Rnosli» so slovenski ■1,1 tej ki po-stali pred to in ÌMj ^ v°lilni kampanji vneti l®Risti titovs'liva in iz-M Južniče, da. bi terorizi-Vernike. f6 Phienimo pomoč, ki -, ,blli titovci ),fVd eležni ii'R J So vse svoje sile na- v vis eh teh strani okupa- udarili proti komu-‘n d-a bi tako pomagali s/se. i itovskim hlapcem na jiSie V«Qro - Za titovce, pa je beo-A *hiai Vlada- Titovci so imeti 1 t‘,r‘ V °T Za S0boj titovski re-r%) bgoslaviji, ki je bil » "%ì «a razpolago svoji ®°družniici. avjjaj dejstvo, ki je pred-tik o m predsta-vlja veliko Z OTVORITVIJO KANALA VOLGA-DON Moskva j e postala luka petih morij 31. marca, so se združile vode Volge ini Dona, -dveh naijvečjih rek evropskega d,el a Sovjetske zveze. iNa ta inači-n je bila dokončana gradnja kanala Volga-Don, ki je dolg 97 kilometrov in predstavlja eno izmed največjih del povojne dobe. Z združitvijo voda Volge in Dona je bil povezan -Stalingrad ob Volgi s Kalačem na Donu Ze 'takoj 31. maja so kanal Volga-Don Divorili plovbi večjih in manjših ladij, ki bodo poveizale Črno, Azovsko in Ka-Jspijlšiko morje z Mosko-vo; Baltiškim i-n Arktičnim morjem. Moskva je postala luka petih m or jev,. Kanal Volga-Don ne predstavlja le povezave med severnimi in južnimi pokrajinami Sovjetske zveze, marveč tudi faktor, ki bo popolnoma spremenil naravne prilike v vzhodhem -delu Ukrajine in južnem delu Rusije. Da bi se omogočila po Donu plovba večjih 'ladij, se je moralo misliti na odpravo pomladanskih poplav in poletnega pomanjkanja vode. Zato so ob kanalu agradili Omiljansko morje z zgraditvijo velikanskega jeza, ki ustavlja 12,6 milijard kubičnih metrov vode. Jez je dolg 13 kilometrov iin visok 40 metrov. Ob novam morju so tudi zgradili veliko hidtoelek-ttično centralo 100.000 kilovatov. Ta hidrocentrala -poteg te ga, da daje energijo bližnjim mestom in valsenti, industrijam in poljedelstvu, omogoča črpanje vdde za polnitev kanala, ki v nekaterih točkah teče 44 metrov nad vodno površino Dona in 86 metrov nad vodno površino Volge. Velikanska «stopnica» 13 jezov omogoča plovbo največjih ladij -po tem kanalu in visočimah, v 'katerih je (bil kanal izkopan. hvalijo, ker skušajo doseči med Slovenci to, kar niso dosegli fašisti v svojem 25-letnem terorističnem režimu. In to, kar pravijo videmski fašisti, odgovarja resnici, saj je še predvčerajšnjim titopendentistično trobilo «Corriere di Trieste» v nekem članku napisalo, da oni nočejo «niti Italijanov niti Slovencev», in so tako zanikali zgodovinsko dejstvo. Titopendentisti so se v tej volilni kampanji izkazali kot trojanski konj med Slovenci, ker zasledujejo umazan cilj ošibitve narodnega čuta med našimi ljudmi za to, da bi postali nacionalno brezčutni in da bi jih lažje vpregli v svoj voz spakedranih ljudi, ki nimajo niti toliko ponosa v sebi, da bi priznali svoj narod, svojo kulturo in svoj jezik. Glampiccoli in ostali njegovi sovrstniki so lovili slovenske glasove. Nekaj so jih v resnici ulovili. «Messaggero Veneto» jim na vso moč ploska, ker tako pomagajo raznarodovati Slovence. Kako naj, torej označimo te ljudi? Ali morda predstavljajo prijatelje slovenskega naroda, ali predstavljajo prijatelje naše kulture, našega jezika, naših tradicij, naših običajev? Kdo jih je kdaj videl na barikadi, ko je šlo za slovenske pravice? Kaj so napravili a prejšnjem občinskem svetu v našo korist? Oni, ki so lovili slovenske naivne ljudi z lažnim geslom «Trieste ai Triestini» in s spakedrano italijanščino, ker so takt «možje», da se celo sramujejo svojega lastnega materinega jezika, ali so morda postavili v svoji listi kakega Slovenca? Ce so dobili slovenske glasove, ali so morda napravili tako, da bo prišel kak Slovenec v občinski svet, ki naj bi te slovenske voltlce zastopal? Ne, njih ni bilo nikjer, ko je bilo govora o nas. Njih ni niti danes na spregled. Oni še danes zanikujejo, da živijo v Trstu Slovenci in Italijani in skušajo iz umazanih nagibov iztakniti od kdo ve kod neko «tržaško narodnost» ki ni in ne bo mogla nikoli obstajati, ker je to le smeš-, nica, ki si jo lahko izmisli samo Giampiccoli. Fašisti nalagajo titopendenti-stom nalogo raznarodovanja Slovencev. In mi smo prepričani, ia bodo titopendentistični voditelji storili vse, kar je v njihovi moči, da bi «častno» opravili to «nalogo». Toda kdo je največji krivec, da Je prišlo do tega in da se nek Giampiccoli lahko šopiri s slovenskimi glasovi in da si sploh upa med Slovence, medtem ko bi se moral pred njimi skrivati? Krivi so titovci in voditelji lipa-rjev. Ti ljudje so v volilni kampanji podprli titopendentiste, so jih imenovali «pozitivne sile», so Hm šli na roko s propagando in s tihimi «dogovori». Ti ljudje so celo v določenem trenutku mislili na povezavo z njimi. Zato so oni, ki nosijo moralno in materialno odgovornost za raznarodovalne poskuse titopendentistov, ker so omogočili, da je trojanski konj prišel med Slovence in da je skušal in bo skušal napraviti mnogo zla nam Slovencem. Uni so krivi, če se je danes, ko Slovenci dobro pazimo na fašistično nevarnost, pojavil nov narodni sovražnik v obliki spakedranih ljudi brez značaja, časti in hrbtenice, ki nas bi hoteli prepričati, da nismo Slovenci, marveč le... ljudje brez narodnosti. Enim in drugim bomo Slovenci pokazali, koliko je ura. Titopendentiste bomo Slovenci tolkli prav tako kot tolčemo fašiste. ’ * * * Centralni komite Komunistične partije STO je na svoji seji 31. maja t. 1. odobril pozdrav Centralnemu komiteju Komunistične -partije Francije. Pozdrav pravi, da ,se francoskim tovarišem izraža bratstka solidarnost- tržaških demokratov za borbo, ki jo vodijo za osvoboditev tovariša Duelosa, organizatorja odporniškega gibanja za časa svetovne vojne in voditelja veliike francoske partije. Kot proti nacističnim osvajalcem in Vic'hyjevskim kolaboracionistom, tako proti tistim, ki nameravajo obnoviti nemški militarizem je francoska partija najdoslednejša ‘braniteljica neodvisnosti Francije in miru \ svetu. «Vi 'danes zastavljate svoje sile in vpliv vaše Partije med francoskim ljudstvom v protestih .proti generalu, ki je okrvavil Korejo in hoče okrvaviti tudi Evropo. Borba, ki jo vodite, je istega značaja kot borba, ki jo mi vodimo- proti skupnemu sovražniku, ameriškemu imperializmu in njegovim agentom. Odločno protestiramo proti fašističnemu u-krepu, s 'katerim je vaša vlada ho-tela zadeti tov. Duelosa in tako zapostavila demokratična načela, ki jih je francosko ljudstvo izbojevalo v stoletni borbi za napredek. Mi vam stojimo ob strani s simpatijo tržaških ljudskih mtao-žic in vam želimo, da bi se tov. D tiči os 'km-alu vrnil na svoje delo v slavni Komunistični partiji Francije». Prav tako je CK KP STO poslal KPI in PSI pozdrav ob zmagah, ki so jih italijanske ljudske množice izbojevale v sedanji volilni bitki. V tem po-zdiravu je rečeno, da se bodo tržaški komunisti, ki so na volitvah utrdili svoje položaje, še nadalje in še vztrajneje -borili za mir, (bratstvo med narodi in socialni napredek. Skupno s tržaškimi socialisti se bodo borili proti strateški -bazi in vojni luki v Trstu i-n si prizadevali, da se ostvari široka protifašistična fronta, ki naj okrepi enotnost -prebivalstva in nudi večjo -pomoč prebivalcem cone B, ki so žri ve tito-fašističnega terorja. Od 1. do 5. julija seja Sveta miru PRAGA — Tajništvo Svetovnega sveta miru javlja da se bo od 1. do 5. julija t.l. sestal svet na izredni seji v Berlinu, da preuči položaj, ki je nastal v 'svetu zaradi ponovne oborožitve Nemčije, ovir, ki so nastale na sejah za premirje v Koreji, hi zaradi vseh dogodkov, ki na splošno povečujejo napeitist v svetu. Dnevni icd je naslednji: 1. mirna rešitev nemškega in japonskega vprašanja-; 2. takojšnje prenehanje vojne v Koreji; 3. tekmovanje v oboroževanju in borba za mir. V torek 10. t. m. ob 20. uri bo na dvorišču Pii Tomažič 1 na katerem bo govoril tov. Iflfl VII o volilnih rezultatih MOSKVA — Ob 70. obletnici smrti velikega borca za svobodo Garibaldija so v Drž. vni zgodovinski knjižnici priredili razstavo o njegovem -delu in življenju-. tržaškega ozemlja. Predložila je nekaj točk za rešitev tržaškega vprašanja v skladu z določbami mirovne pogodbe z Italijo. Njena intervencija je takrat onemogočila anglo-ameriške načrte za za-sužnjitev Trsta. Sedanji londonski sporazum ni nič drugega kot diverzija, ki naj bi dosegla isti namen. («Novi časi», št. 21) OD TEDNA PETEK, 30. maja: Amerikanci so v taborišču Kože ubili 5 korejskih ujetnikov, druge 3 pa so uibili v taborišču pri Jongčonu — V Tokiu in v vseh večjiih japonskih -mestih so bile manifestacije, s katerimi je ljudstvo proslavilo padle delavce; v teku manifestacij je policija streljala in ubila 3 dela-vce i-n jih ranila 9 — —Ameriške čete so zasedle danskii otok Bornholin in tri letališča ob mejah Nemške demokratične -republike — V rimskem parlamentu se nadaljuje debata o zakonu proti fašizmu; socialdemokrat Calosso je pozval vse stranke v enotno protifašistično fronto. SOBOTA, 31. maja: 8 britanskih sindikalistov se je vrnilo iz Koreje in potrdilo, da se Arne-r Bcanni poslužujejo bakteriološkega orožja proti korejskemu prebivalstvu — Amerikanci so v taborišču Kože ubili l ujetnika Smg Man Rhee je dal aretirati 11 poslancev, ker so kritizirali njegove sl ance v meto-de; drugih 30 pose je zaprlo v stavbo parlamenta, da se rešijo pred zaporom — Japonska policija je aretirala 130 ljudi, ki so se ude- NAJBOLJSI HLAPCI Od tito-fašistov si ,ne pričakujemo drugega kot ploskanje nacističnemu kolaboracionistu Pi-nayu, ki Skuša s svojimi provokacijam-! proti komunistom zgladiti pot faSizmu. Oglejmo si, kaj piše titovsko fašistično trobilo «Primorski dnebnik» 31. maja: «Kakor v Italiji tako tudi v Franciji postaja kominformt-stična stranka žrtev svoje lastne politike. Danes organizira demonstracije proti onim obrambnim ukrepom, ki se izvajajo prav zaradi sovjetske napadalne in ekspanzionistične politike. Kominf or mistične partije v Italiji, Franciji in drugod se ne ozirajo na interese svoje lastne države in delovnega ljudstva ter slepo izvajajo navodila .moskovskih ekspanzionistov, ki hujskajo na novo vojno» — Ali je kaj razlike med tem odstavkom i-n pi-sanjem ostalih reakcionarnih listov? Ce je kaj razlike, naj nam. jo «Primorski» nakaže. V tem odstavku ne najdeš niti besedice g-raje proti fašističnemu ukrepu Pinaya, ki je dal aretirati tov. Duiclosa. Ne, v tem odstavku najdeš le sikanje proti Sovjetski zvezi, le «protest» proti prot i irnper ialističn-im manifestacijam francoskega in italijanskega naroda. Prihod «ge-nerala-kiuge» in oboroževanje imenujejo tržaški jugofašisti «obrambni ukrep», -manifestacije protii Rid-gwayu imenujejo «ne. ozirati se na interese lastne države in delovnega ljudstva». Za njih je prihod generala Rid-g-waya «ozirati se na interese lastne države in delovnega ljudstva»; za njih je oborožitev Francije, Nemčije, Italije, Španije «v interesu ljudstva»: za njih so aretacije komunistov in si n-dikali-sto obrambni ukrepi. Da, saj ne more biti drugače. Kako pa naj bi opravičili umore Hebran-ga, Jovanoviča, Qua-rantotta, Vesnaverja in tisočev jugoslovanskih -rodoljubov? Kako pa naj bi opravičili fašizem v Jugoslaviji, koncentracijska taborišča, izročitev jugoslovanske vojske v roke ameriškega generala Harmonya? Ka-ko pa naj bi opravičili bistvo najniz-kotin-ejših -hlapcev Trumana in Churchilla? IN SEDAJ? Slovenski «Piccolo» 1. junija piše: «Oni vedo, da se jugoslovanski narodi niso zaman dvignili i-n v milijonskih m-noži-cah skoro 14 dni med londonsko konferenco demonstrirali proti temu mešetarjenju...» — Zakaj pa niso titovci organizirali demonstracij po sklepih londonske konference? Mislimo, da bi slovenski «Piccolo» napravil svojemu beograjskemu gospodarju veliko uslugo, da bi o tistih manifestacijah molčal. C e bi hoteli v resnici protestirati proti londonski konferenci, o i manifestacije uprizorili tudi proti njenim sklepom. Molk po londonski konferenci pa je najboljši dokaz, da je bilo use skuhano v eni in isti kuhinji. ZRELOST «Primorski» 3. t. m.: «Volilna borba je pokazala, da Trst še ni zrel za tako svobodo kakršno poznajo drugod po svetu». — Hvala lepa v imenu vseh Tržačanov! Tako nas titofašisti smatrajo: za nezrele ljudi, ki niso vredni svobode. Prav le,po od njih. Zgleda pač, da nas titofašisti zelo «spoštujejo» in da nam zato o-drekajo celo svobodo v varstvu ameriških bajo-netov. Na v-sa-k način pa je treba videti, kakšno svobodo poznajo oni... Sedanja Ju-goslavija je pač... tipičen primer osvobojenja izpod ... «jarma» svobode. LEPA DRUŠČINA «Primorski» 4. t. m. pravi: «Zato se je pa tisoče delavcev pridružilo ljudski fronti in onim glibanjem, ki odločno zahtevajo neodvisnost STO. To je velike važnosti za razvoj razrednega gi-ba-nja v Trstu». — Na ta način je Giampiccolijeva «fronta za neodvisnost» postala za titovce «faktor za razvoj razrednega- gibanja v Trstu». Mi ne vemo, kje so nadebudni pisun- čki «Primorskega» izstaknili to smešnico, a pri Giampiccoliju prav gotovo ne, saj je dejal, da so zanj «reveži in bogatini vseeno, samo da so Tržačani». in to naj bi pomagalo «razvoju razrednega gibanja»! Iz tega je razvidno, da so titovci izgubili glavo, ker ne opataio, da se sme-šijo. Naj bi rajši rekli, da je «fronta za neodvisnost» mešanica deklasiranih elementov, ki predstavlja najboljšo oporo okupacijskih oblasti pri spreminjanju pravega lica in značaja našega mesta. Glej, glej, saj bo za tVovce «medico militare delle SS» kmalu postal «revolucionarni bojevnik», Ta je res bosa! KDO JE ZMOTJEN Nek stalno zaigrljen in hirajoč vrabček ie -skušal začivkati v «Primorskem» 5. t. m. .in je začel proglašati Komunistično partijo za «zmotjeno partijo» Ta vrabček, ki br-unda pesmi po taktirki dobro znanega cven-ka, bi same-m-u sebi napravil uslu^ go, če bi -molčal i-n se potegoval za to, da bi ga ljudje pozabili. Kako naj o-n govori o «zmotjeni ali nezmotjeni partiji», ko ni nikoli vedel, ne ve in ne bo nikoli vedel, kaj je Partija. Saj mu o tem lahko daje lek-die vsa-k naš pionir. Ce pa misli, da kaj ve, -bi imu svetovali, naj nam bi povedal svoj življenjepis, da bi vsaj poznali, kdo je i-n kaj je do sedaj napravil za proletariat. Najboljše pa bo, da se bavi -s čivkanjem, z lastno zagrijenostjo, s pavšalnimi pesmimi i-n da prepusti odraslim ljudem zadeve, ki so zanj previsoke in pretežke. ležili včerajšnjih manifestacij v Tokiu — Laburist Beva,n je izjavil, da se mora Anglija rešiti «zavezništva» z ZDA — V' Tuiiizv in Susi so eks-podirale bombe proti članom sedanjega kolabora-cionističnega ministrskega sveta NEDELJA. L junija: Vietnamske čete so zavzele utrdbo Radon v Anarau — Angleška okupacijska oblast ie dodelila vojnemu zločincu Kessel-ringu, ki je v zaporu, 10 dni dopusta — Titovci so razpustiti okrožni «ljudski» odbor, ki je upravljal cono B in tako uvedli ukrepe, ki dejansko priključujejo ta del STO k Jugoslaviji PONEDELJEK. 2. junim: Po vsej Italiji ie ljuds'vo proslavilo šesto obletnico republike v znaku borbe proti fašizmu in za mir — Angleška agencija «Reuter» javlja, da sta bila dva angleška vojaka v Ko-reji okužena s (Kusom od bacilov, ki jih Arne -ikanci metein proti Korejcem — Nov poveljnik intenvencionistov v Koreji Clark je ukazal uporabo sile proti ujetnikom na otoku Kože 650.000 ameriških kovinarjev je stopilo v stavko, ke-r je Vrhovno sodišče ukazalo, naj se tovarne vrnejo privatnikom — Partizani so v Malaji -pri Ipohu likvidirali angleški vojaški oddelek — Črnci angleške kolonije Becuanije v Afriki so zaradi protidemokratičnih ukrepov oblasti stopili v oborožen boji oddelek plemena voj ašnico TOREK. 3. junija: Nadaljuje se stavka 650.000 ameriških kovinarjev — v Pekingu -se je začela konferenca partizanov miru Azije — Angleški general Alexander se bo podal v Korejo, da vodi preiskavo o tamkajšnji situaciji — Amerikanci so v taborišču Kože ponovno ubili i ujetnika in jih 5 ranili — Vietnamske čete so v Anamu po osvoboditvi Ba dona zavzele 2 drugi francoski postojanki SREDA. 4. junija: Ameriški general Clark je ukazal, naj čete s silo «pomirijo» ujetnike na otoku Kože: ameriške čete so vdrle med barake s tanki in so pri tem ranile 4 ujetnike — Angleška in nekatere druge vlade -so poslale Sin-g Man Rheeiu protestne note. v katerih obsojajo njegovo diktatorsko početje prot: parlamentarnim poslancem — v Egir>;u ie bil usm-čen angleški podoficir ČETRTEK, 5. juniia: V Francih se nadaljujejo stavke proti fašističnim ukrepom vlade: delavci tovarne Renault so zapodili iz svcije srede oborožene degni istične provokatorje — V ZDA se je začela stavka 100.000 rudar ev in železničarjev, ki so se nridru-žili 650 000 kovinarjev — Ameri-ške čete nadaljujejo «okupacijo» taborišča na otoku Kože, da bi strle o-dipor ujetnikov, ki zahtevajo izboljšanje razmer Po osnutku “nove ustave, naj bi lilo postal Duce Jugoslavije, Ustava 1946, poslednji ostanek pridobitev NOB je likvidirana - Odprava «doma narodnosti» in uvedba fašističnega «doma korporacij» - Potreba po enotni protititovski fronti za osvoboditev Jugoslavije Pred dnevi je I beo grajska vlada -sporočita, da je bil predložen osnutek, «nove ustave», ki naj bi nadomestila sedanjo u-stavo, sprejeto, 1946. Osnutek «nove ustave» predstavlja popolno likvidacijo iL.are demokratične ustave, ki jo je titovska klika morala sprejeti pod pritiskom ljudskih množic. Stara ustava je predstavljata težnje jugoslovanskega ljudstva in demokratične pridobitve NOB. Ze v letih pred objavo. Resolucije I. U. je Titova (klika v praksi likvidirala demokratično vsebino ustave. Toda sedaj celo njen obstoj na papirju predstavlja za titovce in njih gospodarje oviro, ‘ki jo hočejo odstraniti. Titovci so za interese svojih gospodarjev spremenili Jugoslavijo v fašistično državo. V fašističnem sistemu je vsak znak demokracije nepojmljiv. Tako so že prej likvidirali nacionalizacijo podjetij, dovolili dotok tujega finančnega kapitala, ki danes kontrolira bistvene gospodarske panoge dežele, likvidirali krajevne ljudske odbore in se ponovna vrnili na občinski sistem upravljanja, t. j. na najbolj tipični kapitalistični sistem lokalne oblasti; ■obnovili kapitalistične odnose v gospodarstvi' Kot poslednji korak v faši-stizaciji države pa pripravljajo novo «ustavo», ki je po svoji vsebini in obliki enaka «korporacijski» ureditvi) ki jo je Italija imela za časa Mussolinijevega vladanja. Oglejmo si bistvene člene Titovskega osnutka nove «u-sta-ve». Osnutek «nove ustave» tudi formalno likvidira ljudsko oblast. Vsa zakonodajna oblast, ki bi morala kontrolirati izvršno oblast, kot se dogaja vsaj na papirju in fcakšenkrat celo tudi v praksi v kapitalističnih državah z buržoazno parlamentarno ureditvijo, bo pod- rejena izvršni oblasti. Ne samo to. Ljudstvo ne bo imelo nobenega vpliva nad zakonodajno oblastjo. Zvezna «ljudska skupščina» in republiške «ij.udisi/te skupščine» se bodo organizirale po vzoru Mussolinijevih «korporacij», medtem ko bo vsa vrhovna izvršna oblast koncentrirana v rokah ene salme osebe, ki bo diktatorskega značaja in ib o «državni poglavar». Tito bo diktator in «državni poglavar». Zvezna ljudska skupščina, ki je bila po 49. členu stare ustave «predstavnik ljudske suverenosti v Federativni 'ljudski republiki Jugoslaviji», ne bo več izvoljena po sedanjem sistemu. To pomeni, da je ljudstvo ne bo več izvolilo, kot jo je vsaj teorično do sedaj izvolilo; volivci ne bodo direktno izvolili poslancev. Poslanci bodo izvoljeni od okrajnih «ljudskih» svetov, t. j. po drugi roki ne pa direktno, kot je to običajno v vseh 'demokratičnih in celo v večini kapitalističnih držav. «Skupina nacionalnosti», ki je vsaj teorično zagotavljala popolno enakopravnost med narodi in manjšinami Jugoslavije, bo likvidirana. Na njeno mesto pride «svet proizvajalcev», ki ‘bo prav tako izbran indirektno od «delavskih svetov», t. j. od svetov .gospodarjev podjetij, rudnikov, tovarn in kulaških kmetijskih zadrug. Na ta način je tudi formalno likvidirana enakopravnost med narodi Jugoslavije in se vzpostavlja organ, 'ki je do podrobnosti sličen Mussolinijevi «korporacijski skupščini», ki je predstavljala organ kapitalističnih interesov na rovaš delovnih liju di. Toda Titu in njegovi 'tolpi šipi j on o v i-n agentov ZDA in Velike Britanije ne zadostuje taka fašistična ureditev. On hoče biti gotov pired vsakim « iznenaden-jem», ker ima izkušnje z Mussolinijem, ki so ga v kritičnih trenutkih o-dsta- TABORISCE SMRTI — Danes je vsemu svetu znano zloglasno taborišče korejskih ujetnikov na otoku Kože. V tem taborišču so korejski ujetniki podvrženi krutosti, ki jo nad njimi izvajajo ameriške čete. Te dni so Američani uprizorili nov zločin: ubili so ujetnika in 85 ranili. Kože nas spominja na zloglasno nacistično taborišče Buchenvvald. vili celo njegovi sodelavci. Zato nova «ustava» predvideva koncentriranje vse vrhovne oblasti v njegove roke. 'Tito bo predsednik republike ('Mussolini je vsaj formalno imel nad seboj kralja op. ur.), predsednik -prezidija zvezne skupščine, kar odgovarja mestu m in istrskega predsednika, vrhovni komandant vojske im «sekretar» fašistične stranke. Nekaj takega smo tržaški Slovenci že videli, iko se je Mussolini na-zval «Capo del Governo, Duce del fascismo e comandante delle Forze Armate». Razlika je le v temo, da bo Tito . tudi državni ipogiavar. Na ta način bo Tito postal neomejen diktator, ki bo imenoval svoje «direktorje», t. j. dosedanje ministre, postavljal in odstavljal svoje najbližje sodelavce, kontroliral preko svoje klike vso zakonodajno in pravosodno oblast. in držal v svojih rolkah izvršne funkcije. Poleg prezidija zvezne skupščine 'bo ustanovljen tudi «direktorium», ki ga bo Tito osebno vodil Na ta način se bo Jugoslavija spremenila tudi po zakonu v popolnoma fašistično državo, ki bo v svoji fašističnosti še popolnejša od Mussolinijeve Italije, od nacistične Nemčije in od uisitaške Hrvatslke. Na ta način bo nesrečna Jugoslavija okusila rolko novega «poglav-nika», «dučeja» in «fuehrerja», ki se je s kontrarevolucionarnim udarom dokopal do oblasti. «/Nova ustava», torej, ni nič drugega kot verna in popolnejša kopija fašistične ureditve Mussolinijevega in Hitlerjevega tipa. Ta nova ureditev pa ima značilnost, ki je nista imela Hitlerjev in Mussolinijev režim. Ta značilnost je hlapčevstvo do . tujih gospodarjev. Titov režim je tak po ukazu ameriško-anigleških imperialistov, ki držijo v svojih rokah vse panoge jugoslovanskega gospodarskega, političnega in vojaškega življenja. Mussolini in Hitler pa sta ‘bila vsaj, kar se tiče tega, samostojna. Titova klika je na ta način odvrgla še poslednjo krinko demokratičnosti. To predstavlja za jugoslovanske narode vzrok več za podvojitev naporov v borbi proti sedanjemu fašističnemu režimu v Jugoslaviji. Ob tej «ustavni preureditvi» bodo mogle de Ieratiche sile Jugoslavije o‘tv ariti široko nacionalno ifront proti Titovemu režimu in mobilizirati vise poštene ljudi dežele. Vsak pošten Jugoslovan katerega koli političnega prepričanja mtora danes čutiti dolžnost, da se poveže v enotno prdtiti-tovislko fronto, ki naj napravi ikonec tej sramoti. Ameriški letalci nočejo na Korejo Pred tedni so zahodni listi objavljati vesti, da nekateri ameriški letalci niso hoteli izpolniti ukazov in da nočejo več leteti. Iz delnih številk, ki so jih objavili ameriški listi, je razbrati, da noče več leteti kai 305 letalcev Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da bo začelo sodni postopek proti 22 letalcem, ki se niso ‘hoteli udeležiti letalskih vaj. Vsi letalci, ki jim je grozil vojaški proces so izjavili, da igredo rajši v zapor kot v Korejo. Zaradi tega odločnega odpora je moralo Ministrstvo za pravosodje ZDA ukiniti sodni postopek, medtem ko je Ministrstvo za letalstvo sporočilo, da se ib o do teh 'letalcev poslužilo «režima milejših ukrepov». Odločno stališče ameriških letalcev nam dokazuje, kako se v sami trdnjavi imperializma širi odpor proti vojni v Koreji in proti vojnim pripravam. To je najboljši znalk, da se sile miru krepijo in da bo stvar razsodnosti zmagala nad histerijo Trumana, Eisenhowerja in Ridgwaya. PREGLED DELOVANJA MLADINE ZA CASA VOLILNE KAMPANJE Naprej za utrditev V nove borbe uveljavitev ZKM! Z aktivnim delom, požrtvovalnostjo in navdušenjem je mladina častno izvedla svoje naloge V tej težki, toda lepi volilni bitki je komunistična mladina ponovno dclkaiza'ia, da je a-v ant g arda, demokratične mladine. Na poziv, ki ga je izdala Zveza komunistične mladine na dan pred začetkom volilne kampanje, je komunistična in demokratična mladina odgovorila z aktivnim in navdušenim delovanjem. S svojim navdušenjem ter s svojim požrtvovalnim in borbenim duhom, je mladina dala svoj važen doprinos pri uveljavitvi naše Partije v tržaški, zgoniš-ki, naibrežinski in repentaforski občini in pri veliki zmagi v Dolini in Miljah. Pri Vsakem delu in v vsa- kem trenutku se je mladina izkazala aktivna, pa naj si bo to pri lap.jenju lepakov, pri kapilarnem delu, s čimer je prišel glas naše Partije v vsako hišo, pri širjenju našega lista, pri navezan ju stikov z širokimi množic trni mladine, kot z navdušeno udeležbo na številnih zborovanjih, kjer je preprečevala provokacije italijanskih šovinističnih strank in številne provokacije tito-lipar-jev. S tem si je mladina prido bila veliko zaupanja s strani ljudstva, naše Partije in našega voditelja tovariša Vittoria Vidalija. Mi, mladi komunisti se zavedamo .pomena te simpatije, ki bo za nas nadaljnja vzpodbuda KAJ SE SKRIVA ZA ČLANKOM B. AGNELETTA Voditelji SDZ in SKSZ vneto hlapčujejo titovccm Titofašist Dekleva je pokazal svoj pravi obraz histeričnega šovinista not smo najavili v pretekli Številki, objavljamo najzanimivejše odstavke članka, ki ga je prinašala posebna številka «Demokracije:» 25. maja t.l. in ki ga Ze podpisal dr. Branko Agnelet-to, voditelj tržaške organizacije Slovenske demokratske zveze. «Ob zaključku volilne kampanje ko nismo mogli več od-goavori* i in iti prijateljem niti nasprotnikom, smo opozori li, da je Slovensko-italijanska ‘ljudska fronta pričela vleči na dan argumente, ki grobo kršijo naš tihi dogovor, da se Slovenska narodna lista in lista Slovensko-italijanske ljudske fronte ne napadata med seboj in da se vsaj oni dve držita tiste dostojnosti, ki je v politiki potrebna. Nikoli nismo na naših volilnih shodih ne samo napadali, ampak nilti omenjali Slovensko-italijanske ljudske fronte. Poudarjali smo samo slogo, slovensko skupnost in potrebo po strnjenosti med Slovenci! V toliki meri smo to podčrtavali, da so nam nekateri naši (pristaši . celo očitali, da delamo propagando ža Ljudsko fronto». * * * «Slovensko- itali janska ljudska fronta je ob koncu svoje volilne kampanje privlekla na dan geslo, da bodo glasovi oddani Slovenski narodni listi, Izgubljeni, ker Slovenska narodna lista ne bo dosegla količnika, in da je zato dolžnost vsakega Slovenca, da glasuje samo za Slovensiko-ita-lijansko ljudsko fronto!» Hoteli bi vprašati gospode okoli Slovensko - italijanske ljudske fronte, čigava je krivda, da danes si moramo Slovenci beliti glave tudi s problemom količnika! Zakaj ni prišlo do povezave med Slovensko narodno listo in Slovenski) - italijansko ljudsko fronto? Zakaj ni prišlo do povezave, ki hi gotovo in radikalno rešila -problem zastopstva Sloven- cev v tržaškem občinskem svetu? Bilo je 25. aprila t.l.: ob 10. uri je bila sklicana seja, da se samo še form e Ino potrdi še to, kar je bilo ‘že za vse politične voditelje slovenskih strank gotovo dejstvo. Nihče sploh ni več govoril o povezavi med Slovensko narodno listo in Slovensko - italijansko ljudsko fronto, ker je to bilo že za vse mas zaključena zadeva! Na seji! 25. aprila so se sestali: Branko Babič, dr. Angel Kukanja in dr. Jože Dekleva za OF; dr. Engelbert Besednjak in ing. Milan Sosič za Slovensko krščansko socialno zvezo) dr Frane Tončič in dr. Jože Škrk za skupino neodvisnih Slovencev, ter dr. Josip Agneletto, ing. Boris Sancin in tir. Branko Agneletto za Slovensko demokratsko zvezo. Kot strela z jasnega je padla izjava Branika Babiča, da do povezave med Slovensko narodno listo in Slovanlsko-italijansko ljudsko fronto ne more priti, češ da so italijanski kandidat je Slovensko - italijanske ljudske fronte proti povezavi s Slovenci. Ko je to slišali dir. Dekleva, je skočil kot da bi ga gad pičil. Očividno ni o tem ničesar vedel. Zato je zahteval, naj se OF ne ozira na «tistih pet Italijanov, ki bodo prinesli ja a ti ne 300 glasov» in naj raje gleda na slovenske koristi, -ki velevajo, naj se Slovenci povežejo, da tako z gotovostjo ohranijo vsaj en sedež v tržaškem mestnem svetu. B. Babič je bil v zadregi in sam ni vedel, kaj naj bi ukreni!. V tem ‘trenutku mu je pa priskočil na pomoč dr. Kukanja, ki je izjavil, da -on, proti volji petih italijanskih kandidatov ne podpiše povezave s Slovensko narodno listo. Taiko je zaradi petih Italijan skih kandidatov, ki bodo prinesli Slovensko - italijanski ljudski fronti ja ali ne 300 glasov, propadla povezava med Slovenci v tržaški občini. Zaradi tega si mo- UREDMŠTVO IN UPR\VA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TEi.EEONriR-X ŠTEV. 666 VSA GORIŠKA INDUSTRIJA SE NAHAJA V VELIKI KRIZI VODSTVO PODGORSKE PREDILNICE NAMERAVA ODPUSTITI 750 DELAVK Po letnem dopustu naj bi jih postopoma odpuščali z dela - Zavod za socialno zavarovanje naj bi jim dajal po 227 lir na dan GORICA — V torek popoldne je govoril pred podgorsko predilnico liberimela sindikalist V. 3 die er. Molž je poskušal poveličevati doseženi sporazum z vodstvom predilnice v Podigori in tkalnice v Ronfciih. Na podlagi tega sporazuma naj bi 750 delavk predilnice v Podgori in 150 tkalnice v Ronlki-h dobilo letni dopust ipred odpustom z dela. Povisem jasno je, da je 'bilo njegovo prizadevanje, pa četudi je bilo iše tako spretno, izredno nehvaležno. Navzoče Z današnjo številko ponovno uvajamo kroniko iz goriške pokrajine, ki smo jo bili iz tehničnih razlogov za časa volilne kampanje v Trstu začasno opustili. Prizadevali si bomo, da bo v njej čimveč konkretnih vprašanj, katera posebno zanimajo goriške bralce. Prav tako bomo stremeli za tem, da bo v kroniki čimveč vesti iz vasi slovenskega podeželja. Zato vabimo sodelavce, naj nam še nadalje pošiljajo dopise, zlasti one iz življenje domačih vasi. Uredništvo izpodbit en -način potrdile, da ne odobravajo mešetarjenja žoltiih sinidiikov. Na -podkigi omenjenega spo-deiavke so ga namreč izžvižgale. S tem s.o še enkrat na ne-razuma n :j Ibi odpuščene delavke prejemale dnevno po 227 lir podpore odi socialnega skrbstva. Zato je jasno, da se bo vodstvo predilnice in tkalnice okoristilo tudi z odpusti z dela. Z druge strani pa mis- lijo .oblasti, ki so se battile s perečim vprašanjem odpustov prizadetih delavk, da je vsa zadeva zaključena i-n da imajo odslej brez skrbi srce na mestu, češ saj je doseženo tudi to, da bodo odpuščene delavke prejemale po 2127 lir • na dan. Pokrajinska zveza tekstilnih delavcev, medtem ko načelno obsoja -postopek, ki dovaja k uničenju naše industrije, ki je življenjskega pomena za stotine delaivslkih 'družin naše pokrajine, vztraja na zahtevi, naj se v skrajnem primeru za vse delavke uvede skrajšan delovni urnik, tako, da bodo lahko iše nadalje ostale zaposlene. Z druge strani pa omenjena zveza obsoja ravnanje člana notranje komisije Pinausiga, ki je Izdajstvo izvršil s tem, da je samovoljno- -podpisal omenjeni sporazum. 'Taki je torej položaj v naših tekstilnih tovarnah. Delavke-vseh tendenc, -ki so soig'lasn-o obsodile dosežen sporazum, so neizpodbitno dokazale, da je edini izhod iz tega kritičnega položaja, možen samo -po poti, ki jo je nakazala Zveza tekstilnih delavcev FIOT. 'Sicer ipa je več ali manj podoben -položaj na vseh ostalih sektorjih industrije na Goriškem. Med' tem -ko De Ga-sperljeva- vlada trosi težke milijone za nepotrebno oboroževanje, dopušča, da nekoč cvetoča industrija ‘hira. In ne le da to dopušča, temveč -celo to hiranje ungi-ra s svojo- zgrešeno- politiko. Ze pred par -meseci simo poročali o kritičnih razmerah, v katerih se nahaja tovarna SAFOG v Gorici. V podobnih razmerah se nahaja tudi lesna in -prehrambena industrija. Po-vso-d so na dnevnem redu odpusti in uvedba Skrčenega urnika. DOKAZ VISOKE SINDIKALNE ZRELOSTI Tržiški delavci ne bodo opravljali izrednega dela TRZIC — Sindikalne organizacije so- ta teden is posebnim obvestilom seznanile delavce o odločnem kompaktnem stališču, ki so ga zavzeli tržiški delavci, ki se nahajajo v Benetkah, kjer popravljajo petrolejsko la-dljo «Brezza», ko jih je hotelo vodstvo GRDA prisiliti, naj bi delali tudi ob nedeljah in praznikih. Vsi delavci so kompaktno odklonili CRDA zavrača zahteve Fl O M Borba kovinarskih delavcev se bo nadaljevala in utegne zavzeti ostrejše oblike TRZIC — V ponedeljek se je sestal odbor Zveze kovinarskih delavčevi FIOM z namenom, da preuči vprašanje sindikalnega spora vodstva ladjedelnic ORDA in sindikalnih organizacij. Po daljšem in temeljitem -razpravljanju je sestavil resolucijo, v -kateri poudarja, da so vsi dosedanji po-Iskusi, da bi se vprašanje dodelitve -8.000 lir nagrade delavcem ugodno rešilo, -kaj malo -zalegli te-r da vodstvo CRDA kaže zelo imalo volje, da bi prišlo do is-porazuma. Se več. omenjeno vodstvo kategorično odklanja vsako nagraj-enje delavcev. Prav -tako. odklanja ponovno uvedbo normalnega delovnega urnika, dodelitev še ene delovtoe obleke, sprejem nioivih vajencev itd. Zaradi tega so sindikalne organizacije pripravljene pričeti ostrejšo borbo, od kate-re ne bodo odstopile, dokler ne -bodo izpolnjene v-se pravične zahteve delavcev. Izpiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici GORICA — Zrelostni izpiti na učiteljišču in na liceju v Gorici se .pričnejo 1. julija ob 8.30. Vsi ostali izpiti, t. j. sprejemni, -vstopni in ra-zredni, pa se pričnejo 16. junija tudi ob 8-30. Vrstni red predmetov bo -pravočasno javljen. Prošnjo -za pripustitev h ikate-rem-u koli izpitu je treba napisati na kolekova-ni papir za 24 Lir ter jo nasloviti na ravnateljstvo ■odgovarjajoče -šole. Prošnji je treba priložiti v-se predpisane listine. to zahtevo vod-stva CRDA. Izjavili so, da ne bo-do opravljali niti izrednih ur. Vodstvo CRDA, seveda ni bilo zadovoljno s tako kompaktnim zadržanjem delavcev, zato jih je nemudoma odpoklicalo -v Tržič, istočasno pa je iskalo delavce v Benetkah, ki naj bi omenjeno delo nadaljevali in dovršili. Takojšnja akcija -beneških sindikalnih organizacij je ta po-sku-s -vodstva CR-DA preprečila s tem, da je pregovorila beneišlke delavce, da niso -sprejeli dela. V teku so pogajanja za rešitev tega vprašanja. Krminska občina ima 20 milijonov primanjkljaja Kaninska demo- KRMIIN krisbjanska občinska upra-va je v resnih -škripcih za-radi primanjkljaja, ki znaša -preko 20 milijonov lir. Uiprava je namreč dolgo upala, da dobi znatno vladno podporo, toda -na -zad-nje se je morala -zadovoljiti s par milijoni lir. S tem seveda -ni nikakor rešeno to pereče vprašanje. Zato se je upravičeno bati ponovnega -povišanja občinskih davkoiv. GORICA — Go-riški pokrajinski svet je sklenil da priključi občini Scivod-nje in Ste-verjan okrajni sodniji -v Gorici. Tako je bilo dokončno odrejeno, da ti dve občimi tudi u-pravno pripadata pod mesto, ki je dejansko središče pokrajine. ramo Slovenci beliti glave s problemom kol-ičnika». «Pustimo to! Ta maili incident, do katerega so .na-s drugi proti naši volj i pripravili, naj bo vsem v opozorilo, -da znamo i-ti preko vis e h ovir v -namenu, da dosežemo skupni nastop Slovencev, da zna-m-o tudi zapreti o-ko in pozabiti na grehe dr-u-gi-h, a da ne dopustimo in nikoli ne bomo dopustili, da bi -kdo ta naš sveti idealizem izrabljal! Razsodni ljudje bodo razumeli» tir. Branko Agneletto tajmi-k mestnega odbora SDZ v Trstu * * * Jz navedenega pisanja zgleda da so titovci pokazali svojim novim zaveznikom, kako znajo vleči za nos ljudi in kako se v svoji makiavelistični in pustolovski politiki poslužujejo vseh sredstev, ki jih imajo na razpolago. Mi se vprašamo le, ali so voaiteiji tsuz tako naivni, aa tega ne vidijo, ali pa so že tako vpreženi v titovski voz, da se ne za izboljšanje naše borbe za obrambo miru, za- ojačenje in razširjenje naše organizacije, da bomo imo-gli vedno -boljše reševati častne nalclge, ki nam jih nalaga naša- Partija. Iz te volilne borbe izhajamo ojačani, prekaljenejši, bolj obdani -s sim-patijo širokih mia-dinsfcih množic. Naše perspektive so perspektive trdih -borb, ki bodo zahtevale vse naše sile lin vso našo inteligenco. Zaradi tega je -potrebno ojačiti naše sek-cijsfce o-dlbo-re in odbore celic, vpisovati mladince in mladinke, ki so se nam- (približali v tej vbliini borbi, obravnavati r.-zne -probleme, ki bodo zainteresirali mladino določenega kraja, kot n. pr. sindikalne zahteve, poživitev športnega in kulturnega delovanja. Predvsem pa se moramo vzgajati ter vzgajati ostalo mladino v socialistični ideji, v bratstvu med naredi in v proletarskem internaciona-li-zmu. Z ioti-m navdušenjem, s pridobitvijo in borbenostjo, ki smo jo pokazali v času volilne kampanje, -združeni pod zastavo Zveže 'komunistične mladine, ibo-rim-o se proti zločinski ifpiehccl (w [jodozdji NABREŽINA tvtoibelo-gandistični- tolpi, gotovi, da bomo na ta način veliko doprinesli junaški -borbi jugoslovanske mladine. Zadajmo si nove naloige -in jih uresničimo, da zgradimo vedno močnejšo Zvezo komunistične mladine. Naprej za bodočnosti miru, dela in svobode! RONCELJ LUCIAN Bojkot titovskega fašističnega tiska Jugoslovansko ljudstvo vedno bolj -prezira lažnivi titovski tisk. To jasno 'dokazuje vedno -večji bojkot -proti njemu, Titov-ci so morali zmanjšati ntida-de raznih 'listov in lističev,. Listič «Mlado-st» je celo prenehal izhajati, ker je izgubil nad 95 odst. bralcev. V %-------- : 3 ®» TcŽ» i Spor Tito-Dr Gasperi - glede Trsta. morejo več iznebiti vsiljivega gospodarja. U vsej tej zadevščini, ki ni častna niti za voditelje SDZ niti za titovce (saj slednji sploh ne vedo več, kaj je čast), pa je «Primorski» lepo molčal. In molči Se danes Menimo pa, da se ljudje, ki za sedaj vodijo SDZ in ostale skupine. «demokratskih» Slovencev, povezane s titovci, nimajo kaj nuaovati ne svoje seaanje gospodarje. Oni so interese Slovencev na Tržaškem podredili interesom Angležev in Amerikancev, ki so jim UKAZALI, naj se povežejo s titovci. Ko je istemu Branku Agnelettu, ki se je 25. maja v «Demokraciji» v sveti «idealistični» jezi razhudil nad svojimi «zavezniki», nek naš govornik postavil na debati v Skam-perlu 21. septembra 1951 vsiljivo vprašanje, je odgovoril, da se on «NE BO NIKOLI POVEZAL S TITOVCI». In držal je besedo, kot... se vidi. In potem se «užaljeno» čudi, da mu titovci mešajo štrene in da se ne držijo «tihih dogovorov’ Mi ne vemo, kako si liparski voditelji zamišljajo «zavezništvo» s titovci. Najbrže gre tu za slovenski pregovor: «Sila kola lomi...» Vsekakor pa je v vsej tej umazani zadevščini prišlo na jasno vsaj nekaj: obnašanje titovske «zvezde» Dekleve, V njegovem stavku «tistih pet Italijanov, ki bodo prinesli ja ali ne 300 glasov» je ves program tega gospoda odvetnika, ki je v svojem histeričnem šovinizmu vsaj nekoliko poštenejši od Babiča in Kukanje. Tisti stavek predstavlja tudi najboljšo «častno diplomo» za tistih «pet Italijanov» v titoskih vrstah, ki končno le vedo, kako jih njihovi nadrejeni smatrajo: za ničvredne plačance, ki jih je prej ali slej treba pahniti v ozadje, da ne bi «skalili tito-liparske idile». In naj mam potem Dekleva še kdaj reče, da je bil za slovansko-ita-lijansko bratstvo. Njegov zadirčen ton je najboljši dokaz, kako misli o slovansko - italijanskem bratstvu in kako mislijo o tej zadevi, a se nočejo izreči, tudi njegovi «komandirajoči». Vsekakor pa bomo videli, «Božji mlini meljejo počasi, a sigurno» in Branki Agneletti pridejo in gredo, ljudstvo pa ostane. Pošteni pristaši SDZ in SKSZ bodo na lastni koži občutili, kaj pomeni «skupnost» s titovci. Ta «skupnost» je slična bajki o volku in jagnjetu. Zato upamo, da se SDZjevci ne bodo' prej ali slej znašli v razparani koži naivnega jagnjeta. To upamo z vsem svojim srcem. CATO Zagrebu so v drugi polovici marca t. 1. prodajali 75 odst. časopisov manj -nego običajno. -Samo «Borbe» in «Vjest-nika» so prodali 50.000 izvodov manij nego ipreje. Hrvati na podeželju -zelo- malo čitajo-. Iz -statistik je razvidno, da či-ta časopise le po en deželan na- vsakih 200 prebivalcev. Ze pred časo-m na-s je zelo ra-zvelila vest, ko je prejšnj. občinski svet sklenil, da je treba v Nabrežini -zgraditi novo stilsko poslc-pje za slovenske otroke. Se bolj pa smo zadovoljni danes, ko .se je z gradnjo -šo-le že pričelo. Tako bodo -nabrežinski otroci v kratkem imeli -priim-erno šolo, ki upamo, da -bo primerno urejena in opremljena. Vsekakor je to zasluga še prejšnje občinske uprave, kjer so s svojim delovanjem ter zanimanjem za koristi vseh občanov veliko doprinesli tudi naši prejšnji občinski svetovalci. Posebno pa, naj se orne n im, da- so -se za gradnjo šole v Nabrežini veliko zanimali ter neštetokrat postavili to vprašanje -prav svetovalci naše skupine. Za to konkretno delo vise priznanje -prejšnjemu Občinskemu -svetu s strani vseh občanov devinsko-nàbre. žinske občine, posebno pa od nas Nalbrežincev. *1 AVIIIY.il d< Roditelj PBEČKIK Med nalšiim o-biskom po vaseh smo ta tede/n obiskali tu. di vas Prečnik ter se neko list) spustili v pogovor s tam kajš-njitmi vaščani'. Med pogovorom o raznih rečeh smo vi deti, da je največja skrb tamkajšnjih kmetovalcev letošnja suša, ki je posebno zadnje čase precej -pritisnila-. Kme tje -pravijo, da imajo zelo malo trave in, če bo-do dnevi še količkaj talko suhi, je bo še manj. Z eno besedo po vedano ni-majc kaj kositi, kar pomeni, da bodo morali svojo živino -prodati. Zdaj preti .nevarnost tudi krompirju, da o zelenjavi sploh ne govorimoi. Tudi -s trtami ne bo nič (boljše. Kaj je ukreniti našemu revnemu kraškemu kmetu v takšnem primeru? Kdo skrbi zalnj? Tukajšnje o-bla-sti se iše zmenijo -ne za obstoj našega kmeta, kaj pa šele, da ibi -mu v njegovi stiski pomagale. Ne glede na to, da je letina dobra ali slaba, mora kmet svoj davek pravočasno plačevati-. V -takih primerih bi bila dolžnost -tukajšnjega Kmetijskega inšpektorata, da ibi kmetom na kakšen način priskočilo na pomoč. Spet se -vračamo na i biem cestnega ovinka v L vasi. O njem simo sice^/ pisali in je v resnici bil popravljen, toda kaj poti če so ovinek spet posuli veznišiki» tanki. Zdaj si-ce^ hodijo več ondod, marvčj, si izbrali drugo pot in zavijelo ob gostilni U| ali 'ka-kor jim po domače vijo «pri Ernelsti». Ko ščani slišijo tanke že od leč, -hitijo v -hiše in ka n mogoče hitreje zapirajo in vrata svojih s-tanovanW pa ne iz strahu preti tf 0 vsaj do zdaj še ne, tod' S: strahu pred oblaki prah« c jih tanki dvigajo. Pri tef posebno prizadete gospodu0^ ker ne morejo imeti odiH4 1 oken, ker v -stanovanja t°u'*1 toliko prahu, da postaneljJstn hištvo naenkrat -belo. 'Tuf le bližnjih vrtovih so va-fn',a utrpeli velike škode, kC| ašegi “niča let se lel in J- da m is, p uči “elit 'avii phd-r po-po-in-oma uničil Nat povrtnino. Vaščani pa set'llUe' bolj razburjajo zaradi vi/ ■" brzine, s katero vo-zijo tj* vz skozi vas. Njihova brzinjj/ vasi presega celo 60 kh|)(/.i>0 uro. Zaradi tega je trebicia!l uro. z-aradi tega je treb-ti tukaijšnje vojaške oblasti / mudo-ma odredijo prirr/ čl :°iča brzino-. Bodoča občinski,, prava pa naj poskrbi, dL 1 5 porušeni ovinek čim preiL/’a pravi in da se sedanja L/1 vsaj toliko popravi, da »L, več takšnega -prahu, ki pf/ * vsem škoduje zdravju. N je Dopisnik L. ^iču0 BBIŠČKI O] pru, PRAPROT Ne vem, ali lahko rečem, da je cesta i-z Sampolaja v Praprot kc-nčama, ker je še precej pomanjkljiva-. Tako na -primer manjkajo obcestni kamni, -ki so nujno- potrebni, ker je desna stran ceste, ko greš v vas, žeto nava-rna, ker je ob cesti velik prepad. Tudi leva -stran ceste ni -nič boljša. Tu imamo precej velik jarek ki je nastal -prav ob gradnji ceste in Gen'io Covile, ki je upravljal dela, ni poskrbel, da bi se zasul. Ce -bi se ta jarek zasul, bi na -cesti bil prostor, kjer bi se vozila lahko obračala-. Zasutje jarka ne bi s-talo veliko, ker je nu cesti ostalo še veliko materiata, 'katerega bi se lahko uporabilo. Upamo, da se bodo tudi te -pomanjkljivosti odstranile in šele takrat corno lahko rekli, da je naša cesta iiz Sampolaja v Praprot res -končana. V. N. V našem listu simo že ipf°že,a o ogromni škodi, ki nam frsfn ? i: s j !°un< ?°So SN n leCah vseh -publikacij 7.-400.7/ d o v. Ljudske množice 5, nhn zanimanjem s-ledij°cj: dom sovjetskih publikfj klada teh publikacij I,-milijone 46-3.060 i-zvo® «TJ NOV PIONIRSKI Tr' t i' ršii z uspehom. Kasneje se je Ifkal na pravno fakulteto graške Ukuerze. Toda študija ni dovršil, i vrr ie očetu zmanjkalo denarja G if1 vzdrževanje. Mladi Jože je ziI1|!cer prosil na raznih krajih za kjJfb&Poro, toda zaman. Zanj, za cgJJQialista, so bila vsa srca za-s,jjPrta. Z ato ni mogel študija do- jgjfjt Ze od mladih let je Srebrnič jr1 it socialista. V sedmen razredu ustanovil sociali-Zaradi političnega tT w j dr1« socialista >*Knazije je a /'dni krožek. 0 jjf ^ j st v ovarija 1 :i pl"" i{Prekucuške literature» je friei čestokrat sitnosti. Pozneje $e. Je Srebrnič vpisal v sociali-L* ^ČTio stranko. ^ Borec y Oktobrske revolucije ! T*rua svetovna vojna je našla e (p: °žeta Srebrniča v socialističnih m ihtan; torej v vrstah ljudi, ki j, Ir nasprotovali avstrijskemu im-5o :|er'alizmu. Avstrijska policija je il ‘a-t kmalu izsledila, da dela prosti! vojni, zato ga je stalno nad-,]0'ar°vala. Četudi je vedel, da mu 1 jel 3e Policija stalno za petami, se 2 ti fidar ni hotel boriti za avstnj- an' .o^Janja imperializem. Po nekaj dneh na fronti v Galiciji, se Ub priliki zgodovinskega kongresa socialistov, ki je bil leta 1921. v mestu Livorno, je tov. liSllpt* n ' skupno s 23 tovariši prosto-p Sipino predal ruskim vojakom. e »v nj«Cot bojni ujetnik je v Husiji do-teV'01 februarsko revolucijo in se ji drat° aktivno udeležil Oktobrske :ad(eu°!ucue. ,loS * * * a cl Leta 1919, se je vrnil v svojo j'Po deželo. Oklenil se je po-kitnega dela med svojimi soro-*«• Ustanavljal je sekcije so-,allistične stranke in vanje vna-ideje Oktobrske revolucije. I tgaruZiTai je potujoče knjižni-Pevske zbore in dramske kroji ei obenem pa je postal aktiven Jnr?eIai,ec in Piopogondist lista 1 °el°», ki je bil po njegovi za-Lu$i tedaj zelo razširjen po vsej °riški. Srebrnič med prvimi pristopil h Komunistični partiji. Postal je eden izmed poglavitnih voditeljev te Partije in kot tak je bil leta 1924. izvoljen za poslanca v rimski parlament. Povsod je rastel njegov vpliv in po njegovi zaslugi tudi upliv KP. Leta 1922. so bile na Goriškem upravne volitve. Na njih je nastopila tudi Komunistična partija, ki je v Solkanu zmagala z veliko večino. Tako je bil naš tovariš Srebrnič izvoljen za župana v svojem rodnem kraju, toda le Za malo časa, kajti fašistična vlada je kmalu za tem razpustila občinski svet in na županovo mesto postavila prefek-turnega komisarja. Zaradi svojega delovanja je bil tov. Srebrnič neprestano preganjan od fašistov. Leta 1926 je bit skupno z vsemi komunističnimi poslanci aretiran ter nato obsojen na 5 let konfinacije na otokih. Leta 1932. se je vrnil na svoj dom, toda že po nekaj mesecih je bil ponovno aretiran in obsojen na nadaljnjih 5 let konfinacije. Leta 1939. se je ponovno vrnil iz konfinacije, toda doma mu ni bilo obstanka, zato je zbežal v Jugoslavijo. Jugoslovanska reakcionarna policija pa ga je takoj aretirala in ga predala italijanski policiji. Tako je ponovno prišel v zapore in nato v zloglasno koncentracijsko taborišče Ventotene, kjer je bil do kapitulacije Italije. Borec osvobodilne vojne Takoj po vrnitvi v svojo rodno deželo se je pridružil partizanom. Kmalu za tem ga srečamo na sedežu Pokrajinskega odbora OF za Slovensko primorje in Trst. Prisostvoval je raznim konferencam in zborovanjem. Maja 1944. smo ga srečali na pokrajinski konferenci šolskih nadzornikov in prosvetnih referentov, kjer je tudi aktivno sodeloval. Ze mesec kasneje pa je šel v Slo- tložidar Kolarič pobornik bratstva I 1 \t‘l°bčnsko in italijansko demo-, <1 prebivalstvo našega 0- 11* otl( Ija proslavlja te dni osmo IJ ^ elhico junaške smrti voditelja I j. nehstrašenega borca proti fa-3. ' in nacizmu tov. Božidarja j (, ariča, ki mu je tekla zibelka e&' kJjvčdni proletarski vasi milj-°hi ilSp| hribov Sv. Barbari. ' °v- Božidar Kolarič je že od let posvetil svoje življe- Ue ‘czki in neenaki borbi za težki ^Orh-Cfi delovnega ljudstva. Tej 0r^fčdka in miru. Junaškemu 1 iju in neustrašnemu vodite-, i t>ii0 ntitbžističnega gibanja pa ni tj t>rt(a,Soieno. da bi dočakal težko stičri 0vano svobodo. Nacifaši-1i|g še. Te muhe so nato priletele tudi v hišo in že po nekaj dneh so umrli trije člani družine, ki je stanovala v njej. Vsi trije so bili okuženi od kolere. Nasveti bralcem Sko-ita'lijanSxega bratstva in bratstva med narodi, .premočrt. ne ipolitike tibramlbe STO in miru, .stvarnim upravnim pro. gramom brez vsake demagogije in praznih olbljub. Stopili so v volilno borbo s trdno podlago triletnih uspehov v upravljanju občine. In iiz te velike in težke borbe so izšli nadvse častno, z utrjeno in .neokrnjeno Partijo in visoko dvignjeno delavsko 'zastavo, ki je ostala neomadeževana prav zaradi dejstva, iker je bila njihova borba brezkompromisna in zvesta načelom narodnoosvobodilne boitoe in (proletarskega internacionalizma. Prežeti s tem duhom ‘bodo naši svetovalci, čeprav v opoziciji, v bodočem občinskem svetu, kjer bodo imeli proti se. bi združeno koalicijo titovcev in lilparjev, še 'z večjo vztrajnostjo in odločnostjo nadaljevali! svoje nelahko delo v dobrobit vsem občanom proti vsaki votli demagogiji občinske večine in kateremu Ikoli 00-skusu izrabljanja občine v k a. ke zakulisne strankarske politične spletke. H. B. Po volilni bitki nadaljujmo našo borbo za mir, svobodo in delo ter za dokončno uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja ! govarjati za zločine, ki jih izvršujejo! Genera'-poročnik A. Gundorov Predsednik Slovanskega komiteja. N. V. IZ GORICE prosi, naj mu pojasnimo, zakaj se osiplje zarod na trias, (muškat) čim te ocvetejo. ODGOVR: — Prvi vzrok pogostega osiipanja zaroda, čim ocvete, je pripisali premočni ra-šči trte. Posebno 'trte, ki imajo v obilici dušične brane, so podvržene tej neprijetnosti. Drugi v rok osiipanja je pa prevelika vlaga. Osipanje preprečujemo s primernim gnojenjem s super-toefatom in s kalijevo soljo. Za naprej pa svetujemo, naj se pri obrezavanju takim trtam pusti več lesa. L. B. KOLONKOVEC vprašuje, zakaj se njene kokoši tako strašno pikajo in si hočejo pojesti perje. ODGOVOR: Ne vemo ali imate kokoši zaprte v .pretesnem prostoru, toda zdi se nam, da je tako in da je v tem iskati poglavitni vzrok pikanja. V zaprtem prostoru kokoši namreč ne morejo najti dovolj rudninskih snovi, ki j.ih potrebuje njihov organizem. Primerno je. ako jih dajete dnev.no .po nekaj klaj-nega apna, reoimo eno žlico. To pomešate s krmo. Ud časa do ca- bujejo tudi krmo živalskega izvora. M. S. DOLINA — S čim se odpravi prašičja srbečica? ODGOVOR: Predvsem moramo poudariti, da je srbečica navadno posledica slabega čiščenja hleva. So ipa tudi drugi vzroki. Srbečica je tudi včasih nalezljiva. Zato vam priporočamo, da se v tem primeru posvetujete z živino-zdravnikom. V. S. TRST — Moj sinček bn letos dovršil peti razred osnovnt šole. Kot kaže, ga bo dovršil z uspehom. Rad bi ga poslal v gimnazijo, toda on nima veselja do tega. Pravi, da bi rad postal elek-tromehanik. Kaj mi je storiti? ODGOVOR: Predvsem vam svetujemo, da otroka ne silite do nečesa, kar ga ne veseli. Siljenje bi utegnilo kvarno vplivati nanj. Vi ga morete samo poučiti in mu nekaj svetovati. Ce fantič čuti veselje do poklica, ki ste ga omenili v pismu, tedaj je najprimernejše, da ga vpišete v nižjo strokovno industrijsko šolo v Rojanu, kjer se bo primerno pripravil na zaželeni poklic. Na vsak načni pa bi bilo primerno, da se posvetujete tudi z učiteljem, ki ga sa pa jim dajte tudi nekoliko ribje uči. Pripominjamo, da za vpis v moke ali posušene živalske krvi; kajti znano je, da kokoši potre- industrijsko šolo ni potreben ni-kak sprejemni izpit. Opozarjamo vse člane Glavnega odbora SHPZ, da je seja GO v soboto 7. junija ob 16. uri. Na dnevnem redu je: 1. ) Pregled izvršenega dela. 2. ) Bodoče delo. 3. ) Razno FUC1K: «IZPOD VESAL» V BOLJUNCU V nedeljo 8 t. m. uprizori Ljudski oder v Boljuncu na Sancinovem dvorišču, Fučiko-vo dramo v petih slikah, s prologom in epilogom «Izpod ve-šal». Igro spremljajo senčne slike in glasba ter je zaradi svojstvenega podajanja zanimiva in je žela pri vseh dosedanjih uprizoritvah zelo lep uspeh. Pri igri sodeluje tudi pevski kvartet Sv. Ivana. Začetek ob 20. uri. Vstopnina: sedeži po 150 lir, stojišča odrasli 100, otroci po 50 lir. PD «Zvezda» iz Podlonjerja gostuje v PD «Haas». V četrtek 12>. t. m., na Tetovo, gostujejo člani PD «Zvezda» v PD «Haas» na prostem s svojim veselim sporedom. Nastopili bodo z veseloigro «Idealna tašča» glušci» in z raznimi zabavnimi točkami. Kdor si želi prisrčnega razvedrila, naj ne zamudi te prilike. Začetek ob 20. uri. Gostovanje PD «Škamperle» v Rocolu. V soboto 14. t. m bo diram- ska skupina Sv Ivana uprizori', a v Rccolu na prostem (gostilna «Pri Zajcu») veseloigro v 3i. dejanjih «Trije snufoci», 'ki je pri premieri v Podlo-njerju žela zelo lep uspeh. Začetek cib 20. uri. Alarmne sirene na Danskem Tudi Dansko je zajela vojna histerija. Vssk torek se v Ko-penhagenu oglašajo pretresli-ve alarmne sirene ki 'čudijo, da bi navadile prebivalce na «organizirano evakuacijo». Prav tako se po vseh listih objavljajo. načrti za stalno evakuacijo mes.t, za obrambo pred letalskimi napadi itd. V tem ozračju se je ministru za zunanje zadeve Oleu Bjor-nu Kraftu zgodilo nekaj zelo smešnega. Nekega dne je prišel na 'dom ministra nek -mladenič, -ki je .prinese« precej velik zavoj, v (katerem je bili' radijski aparat. Mladenič ni o tem obvestil žene ministra, kii je kar onemela, ko je zagledala zavoj. Takoj je telefonirala prečastitemu možu in mu vsa alarmirana povedala, da je nekdo «vtihotapil» v njihovo stanovanje «peklenski stroj». Vsa policija Kopenhage- dkečem‘«Dve na je bila ta,kc>i na nogah. Za-.Ssecem «Dve gele so se .«operacije» za izpraznitev ministrskega stanovanja. Mesto je (bilo v «pripravljenosti», že se je mislilo na umik otrok in starčkov. «Strokovnjaki» so se po izolaciji vseh hiš okrog ministrskega stanovanja lotili «dela» za «nevtralizacijo peklenskega stroja». Ko je delo začelo do- bro napredovati, je zabrnel telefon. Na telefonu je bil sin ministra, kii je sporočil, da je kupil radijski sprejemnik in je vprašal, ali so mu ,ga že dostavili na dom!!! Tako je splahnela bojazen vse mestne policije, gospoda ministra in njegove žene, tako se je ustavil -mehanizem za «evakuacijo» Kopenhigena. Vse to nam vzelo resni obliki sporoča poluradni list Kopen-hagena «Politiken». Kam prive to organiziranje vojne panike! Sami njeni organizatorji postajajo histerični. Zato naj jim Bog da -pamet. Amen. Električne ladje V Gorkem ( ZSSR ) se je vršila zmanstvenotehnična konferenca, na kateri so razpravljali o zgraditvi ladij na električni pogon. Konference jo se udeležili znanstveniki 'z Moskve, Leningrada, ito Gorkega. No-vatorji na tem področju so ruški znanstveniki. Kolektiv starega ruskega podjetja «Kras-noje Sormovo», ki je sedaj preimenovano v «Zdanovo podjetje», je prvi izdelal dva ledolomilca «Volga» in «Don» na električni ipoigon. Letos tso pričeli graditi dve ladji na električni pogon. Ti dve ladji bosta vozili na progi Moskva-R-ostov. Na omenjeni konferenci v Gorkem so znanstveniki tehnično pretresti vprašanja rekon. stirateci je rečne plovbe v zvezi z gradnjami v etikih objektov komunizma ter o uvedbi ladij na električni potgon. STRAN 4 mm TITOVCI SO LAHKO PONOSNI — Ko je neka znana in zagrizena titovka odhajala na dan volitev iz volišča v scrupolo, ju. je hotela na vsak način pokazati do kakšne mere seže o-lika in dostojnost titovske sodrge. Histerična titovka se je namreč s plosko roko krepko udarila po zadnji plati in zakričala: «Sem volila, tukaj pa imam rdečo zastavo in Komunistično partijo». Ali ni ta : dalje. In teh ni malo. 7. JUNIJA 1952 TITOFAŠISTI SKUŠAJO DOSEČI UKINITEV «LAVORATURA» Preko sodnije se hočejo polastiti prostorov naših kulturnih krožkov Razprave za izgon iz IV. nadstropja v ul. Montecchi 6 - Nesramna zahteva za konkurz «Lavoratora» - Razprava za izgon odložena na 19. t. m. Demokratično prebivalstvo Trsta še ni poz ab fio izgube sedeža svetoivanskih demokratičnih organizacij in že moramo zopet pisati o novem primeru sličnega poskusa na šiko do Sentja-kdb-čan-ov in tokrat s strani tržaške tito,fašistične agenture. Pri sodni izpraznitvi svetoivanskega Ljudskega doma je igrala glavno vlogo tukajšnja okupacijska oblast. Sedaj se je vloga menjala, cilj pa je ostal isti. Kjer ni neposrednega pritiska oblasti, tam se gotovo pojavi tito-fašistična klika, ki skuša s. srvojimi provokacijami in mahinacijami škodovati. demokratičnemu gibanju. Široki demokratični javnosti so že znane' tito-fašistične sleparske n alkane, s katerimi se hoče polastiti st avto e v ul. M o o lecchi 6, ki jo je zgradilo tržaško demokratično ljudstvo s prostovoljnim delom in za katero so titovski voditelji zagotovili oto njeni dograditvi, da bo ‘last ljudstva. Pozneje pa je prišla na dan vsa ogabna sleparija, ki jo je titofaši-stična klika že italkrat izvedla na škodo delovnega ljudstva. V zadnjem času so titofašist; osredotočili svoje poskuse, da bi oropali šentjakobsko preb1., valstvo prostorov, v katerih se nahajajo politične in kulturne organizacije, to so s oto e v IV. nadstropju Ljudskega dom i v ul. Montecchi. V to svrho so dosegli preko sodnije, da se prostori izpraznijo 3. t. m,, čeprav je bila določena za naslednji dan razprava, na kateri se je imel obravnavati naš priziv. Sele na naš, juridično utemeljen rekurz je toila sod-nijska izpraznitev odložena. V sredo pa je bita pred tržaško preturo razprava o prizivu proti zahtevi titofašistične kli ke za izpraznitev navedemo prostorov. Po daljši in ostri debati obeh strank, v kateri je prišel do pravega Izraza ves gnev in srd izdajalske -klike do našega gibanja, je sodnik odložil razpravo na 19. t. m. V teku je tudi sodni posto pek, ki ga je uvedla ta klika političnih p-ropalic proti glasilu naše Partije «Lavoratone», da bi dosegla njegov konkurz. S tem hočejo titofašisti zadati delavskemu gibanju občuten u-d-arec, ker se dobro zavedajo, kaj predstavlja za naše mno žice to borbeno partijsko glasilo. To so -poslednja sredstva, ki se jih poslužuje tolika pol iti č-, nih propalic in hlapcev imperializma. v zavesti popolne ne . moči med delovnim ljudstvo n, ki jo je že pred štirimi leti izključilo iz svojih vrst kot -garjavo ovco. To je poslednje pikanje gada, ki si -mu s-trl glavo. Odobreni sklepi za dolinsko občino gradnji zdravniškega ambula-torija in o ustanovitvi centro za prvo pomoč Stroški za izvedbo teh sklepov so vključeni v S. gospodarski načrt VU. Šolska prireditev v Skednju Slovenska os-novna šola v ul. Donadon-i uprizori na Telovo, v četrtek 12. t. m. ob 16. uri v Conski upravni odbor je na svoji zadnji seji, ki je bila v četrtek med drugim odobril tudi 3 sklepe občinskega sveta v Dolini in sicer sklep o gradnji stanovanjskih hiš v Domju, Ljudskem domu v Skednju mladinsko igro v treh dejanjih «MEFISTOV IZUM», ki jo je po Tolstojevem motivu napisal Josip Ribičič. 1 Udeležite se prireditve v velikem številu, da s tem pripomorete k uspehu slovenske šotl-e. Praznik zmage v Boljuncu Jutri, v nedeljo 8. t. m. od 16. ure dalje bo na športnem igrišču v Boljuncu «PRAZNIK ZMAGE», na katerem bosta govorila tov. SISKOVIC KAREL in tov. GIORGIO JAKSE-TICH. Tov. MARIJA BERNE-TIC bo izročila v imenu IK KP STO boljunški sekciji KP partijsko zastavo. Predsedoval bo tov. DUŠAN LOVR1HA, dolinski župan. V teku praznika bodo razdeljene nagrade mladincem, ki so se posebno odlikovali pri prvomajskih proslavah. Na prazniku bo sodelovala krajevna godba in domači pevski zbor. Sledila bo predstava Fučikove drame «IZPOD VESAL». V Krogljah pa bo ples. AKTIV KOMUNISTIČNE PARTIJE Na delo za uresničenje predstoječih nalog V torek zvečer je bil v Kinu ab morju aktiv Komunistične partije, na katerem je tov Vidali pedal obširno poročilo o seji -Centralnega komiteja, ki je diskutiral o rezultatih volitev i-n o nalcsga-h -komunisto-v po volitvah. P,red poročilom tov. Vidalija je predsednik tov. S iško v ič proslavil tov. Amd-rijo Hebranga, ki so ga titofaši-sti ubili v- z sporu devet mesecev po aretaciji, t. j. februarja 1949. Tov. Siškovič je v kratkem orisal življenje in borbo tov. Hebranga, ki ga niso strla mučenja i-n bole-zen in je -ostal zvest svojemu ljudst-vu in -stvari socializma. Tov. He-brang je svetel vzgled doslednega -revolucionarja, ki mu je zvestoba komunističnemu gibanju na-d vse. Jugoslovanski narodi bodo sledili nj-eg-ovemu vzgledu in ga bodo znali maščevati Po enominutnem molku, s katerim so udeleženci aktiva prosla-vEi spomin tov He-bran ga, je tov. Si-škovič podal besedo tov. Vidaliju, ki je podal svoje poročilo. OBLASTI SO DOLŽNE SKRBETI ZA KULTURNI RAZVOJ SLOVENCEV Slovensko ljudsko gledališče ne sme bili monopol polilične klike «Preklic» in spomenica dr. Budala samo potrjuje razkritja «Dela» o nameravani likvidaciji titovskih kulturnih in športnih ustanov in drugih organizacij Razkritja našega lista o nameravani likvidaciji titovskih kulturnih in športnih ustanov ter aktivnosti so zadela v živo. Pač po znanem pregovoru, da resnica v oči bode. Zato so lito vici takoj pohiteli z «-uradnimi preklici», ki so imeli le -ta učinek, da so še b-olj podkrepili naše trditve. Tako je v- sredo prejšnjega tedna «Primorski dnevnik» prinesel -preklic dr. j a Budala, s -katerim. skuša upravnik titovskega poklicnega gledališča prikazati naše ugotovitve glede nameravane likvidacije njemu poverjene titovske ustanove kot laž in kleveto. Res usmiljenja je vredna naivnost ubogega Budala, ki misli, da je resnico mogoče odpraviti s takšnim preklicem.. S tem je samo dokazal, da prav nič ne ve, kaj se do-gaja c,krog njega; ne ve niti -tega, da je on v titovskem teatru šemo navadna lutka, katero (premikajo titovski glavarji po mili v-olji-. Le ti glava, rji ter -njihovi oprilčn-iki pri gledališču so oni, ki odločajo o usodi gledališča in -njegovih nameščencev. In -prav od enega teh opričnikov pri titovskem teatru, ki ima neprimerno več besede kot imenski- upravnik, izvirajo informacije o nameravanem razpustu titovskega gledališča, ki jih je prineslo tórrixrun/r ki 11 lil Mw I N ■i Ravnateljstvo Tržaške kono-pljarne je v odgovor na protestno stavko, -ki je bila prejšnji teden v oddelku za tikanje, povzelo izzivalen in nesramen ukrep dvodnevne zapore tovarne, kar pa ni niti inajmanj uklonilo borbenosti i-n odločnosti nameščenih delavk. V torek je ravnateljstvo sporočilo Uradu za delo svoj odgovor in umaknilo nečuven ukrep. Istega dne so imele delavke zborovanje, na katerem so pooblastile sindikalne organizacije, da nadaljujejo pogajanja z ravnateljstvom tovarne za ugodno rešitev spora glede 73 delavk, ki so dodeljene strojem s štirimi statvami. Na sestanku, ki je bil v sredo na se-dež-u Udruženja in-dustrij-cev, ni prišlo do rešitve vprašanja, ker ravnateljstvo koinopljame ni hotelo pristati na vse upravičene zahteve delavskih zastopnikov. Zaradi tega se agitacija nadaljuje' z -isto odločnostjo. Včeraj zvečer so i-mele dela-vke zo-pet zborovanje, o -katerem pa nam. ni mogoče poročati, ker je bil naš list že v tisku. *** V Tržaškem arzenalu so delavci -poostrili agitacijo in Sicer z ukinitvijo vse-h izrednih ur. Do srede so namreč delali le še po 10 -izrednih u-r, ki so na podlagi delovne pogodbe obvezne. *** V četrtek je stopila v stavko -kategorija lesne st-roke. Kljub temu da je delovna pogodba zapadla že pred -dvema letoma, se delodajalci še do danes niso odločili za razpravljanje o ne-reših vprašanjih, kot ureditev kvalifikacij, vajeništva, doklade za pomanjkanje akordnega dela, povišanje plač in drugih. *** V sredo se je začela postopna stavka v tovarni ILVA. Stavkale so itok-ra-t poe-dine delovne izmene. Ce ne bo ravnateljstvo -pristalo na delavske zahteve, ki vsebujejo 15 odst, povišek plač in druge zahteve notranjega značaja, bo stavka v naslednjih dneh zajela, vse ostale oddelke tova-ine. V tovarni se je v ta namen u-stan-ovil enotni akcijski odbor, ki ima na-lo-go, da koordinira postopni razvoj stavke. Sestanka, na katerem so odločali o proglasitvi stavke, pa se niso udeležili predstavniki Delavske zbornice, čeprav so dali prvotno svoj pristanek akcijskemu odboru. Zaradi tega so stavko proglasili pripadniki ES. Kljub oči-vi-dnemu umiku DZ je stavka popolnoma uspela. *** Prejšnji teden so stavkali nameščenci čistilnice «Esso Standard» .in sicer v znak protesta, ker ravnateljstvo noče pri-stati na pogajanja za rešitev spornih vprašanj. Ker je ravnateljstvo še nadalje vztrajalo na svojem stališču, je bila v tem tednu proglašena nova 4-urna stavka. Stavko so v zadnjem trenutku odlo- žili z ozirom ina dejstvo, da se bodo v kratkem sestali vsi zastopniki petrolejskih družb in da bodo na ta sestanek povabili tudi zastopnike čistilnice «Esso Standard». V tej tovarni pa nameravajo odpustiti 50 delavcev in sicer pod pretvezo -nove usmeritve proizvodnje. Enotni sindikati so že intervenirali v zaščito ogrožanih delavcev in zahtevali sklicanje sestanka na Uradu za delo. Nameravani odpusti, ki so docela neupravičeni, predstavljajo v bistvu poskus ravnateljstva, da upogne borbeino-st delavstva, kar pa -mu ne bo uspelo. Za to so porok vsi dosedanji odločni in enotni nastopi delavstva. *** Tobačna tovarna je te dni končala sezonsko delo. Ob priliki sezonske -zaipore tovarne so izplačali 540 delavkam vse dnevnice, ki so jih .izgubile februarja meseca -ob priliki množične zastrupitve z uhajajočimi plini. Da olajša težko -gospodarsko stanje prizadetih delavk, je ženska komisija E-S intervenirala p-r-i skrbstvenem oddelku VU, da pošlje vse otroke tobačnih delavk v letne kolonije. * * * V četrtek prejšnjega tedna se je ponesrečil na delu v Kamno lomu pri Elerjiih 55-letni Ivan Eler iz -Elerjev, ki mu je padel na nogo velik k amen. Sprejeli s-o ga na ortopedskem oddelku tržaške bolni-ce. Zdraviti se bo moral prilično tri tedine. *** Prejšnjo soboto se je ponesrečil v Boljuncu 69-letrei Ivan Maver, bi-vajoč na št. 20. Pri raztovarjanju sena je izgubil ravnotežje in padel z voza. V nedeljo popoldne so ga prepeljali v -bolnico, kjer so ugotovili večkratni zlom reber in poškodbe na hrbtu. Sprejeli so ga na -ortopedskem oddelku s prognozo o-d 30 -do 90 dni zdravljenja. *** V torek se je v natore-žiinskem kamnolomu težko ponesrečil 57-le-tni kamnosek Angel M-okole iz Sliivne-ga 32. Skupno z drugimi delavci je nakladal odklopljeno prikolico tovornika, ki se je začela zaradi strm i-n e nenadoma -premikati. Priklopna -naprava je Mokiola u-da-rila v prsni koš ter mu prizadela notranje poškodbe. Z avtoamlbulan-to RK so ga prepeljali v bolnico. Tržaški vzorčni velesejem bo letos otvo-rjen od 28. junija do 13. julija. Raze-n številnih tržaških tvrdk in industrijskih podjetij, bodo razstavljale tudi Avstrija, Madžarska, Zahod-n a Nemčija, Jugoslavija ter več drugih evropskih in prekomorskih drža-v. *** V dneh od 29. maja do 4. junija -se je v tržaški občini rodilo 70 otrok in 1 mortvorojen, umrlo je 53 oseb, porok je bilo j 24. Delo 2'4. maja. Zato je dvakrat smešno, če ho-če g. Budal preklicevati takšne vesti, -ki izvirajo od ljudi, ki so dejansko- njem-u nadrejeni, čeprav je njihova navidezna funkcija nižja o>d upravn-išk-e. To prav dolbro vedo vsi igralci iSNiG, ki naravnost trepetajo pred udbovskimi opričniki, kateri imajo absolutno besedo in moč; le g. Budal, kot kaže s sv-ojim preklicom, do danes tega še ne ve in si morda, v dobri veri še vedno domišlja, da njegova «titolasi» odgovarja njegovi zunanji funkciji. Najbolje pobija Budalov preklic spomenica «SNG» katero je že naslednji dan priobčil isti «Primorski» i-n ki prav tako nosi podpis upravnika Budala. V tej spomenici prikazuje uprava Vojaški upravi nevzdržen položaj titovskega gledališča zaradi pomanjkanja primernih dvoran in... denarnih sredstev za njegovo .vzdrževanj e. S tem so torej v bistvu potrdili naše trditve -ter povedali, kje jih čevelj žuli. Da bi zagotovili še nadaljnje delovanje tej svoji ustanovi, se titov-ci obračajo na Vojaško -u/pravo z -zahtevo, naj «do-loči, v kateri izmed tržaških dvoran naj ima Slovensko narodno gledališče svoje -redne predstave, in da izposluje obenem iSiNG-u pravico do primernega števila predstav v občinskem gledališču». Dalje zahteva upirava titovskega teatra, «da bo Slovensko narodno gledališče dobivalo primerno podporo iz fonda, ki je namenjen kulturnim ustanovam S-TO». S tern pozivom na Vojaško upravo skušajo titovci pripraviti ja-vno- mnenje na likvidacijo svojega gledališča. Ko bodo dobili negativen od-govor, kot ga sami pričakujejo, bodo oto plohi protestov razglasili, da mora gledališče prenehati s svojim- delovanjem, ker nima na razpolago dvoran in denarnih sredstev-. In s tern si bodo titovski špekulanti oprali roke in še bodo- lahko porabili tudi to- priliko za svoje šovinistične špekulacije. Naj večja nesramnost pri vsem -tem je ta, da -skušajo še danes prikazovati poklicno i-gralsko družino, ki jo izrabljajo za svoje politične špekulacije, -kot «Slovensko narodno gledališče», -i-n da zahtevajo za to svojo ustanovo podporo, kot bi šlo- za vsenarodno ali javno kulturno u-stanovo. Nikdar pa še do danes niso postavili za-'-eve pred Vojaško upravo, ki bi -bila edino pravilna in v i-n-te-reau vseh tržaških Slovence-v, to je, da- je dolžnost vojaških |n civilnih oblasti, da ustanove in vzdržujejo iz j a vin ih sredstev slovensko ljudsko gledališče, ki ne bi bilo pod varu-š-t-vo-m kakršne koli stranke ali predstavnikih. To kajpak ne gre v- račun titovskim špekulantom, ki si samozvano prilaščajo monopol nad kulturnim življenjem tržaških Slovencev, pri čemer so storili vse, -dà ibi uničili napredno ljudsko prosveto. Spričo tega je jasno, da SNG kot popolnoma zasebna ustanova v rokah male klike političnih špekulantov nima prav nobene pravice predstavljati se kot vsenarodna ustanova in zahtevati -pomoč iz javnih sredstev. Edino usluge bi napravi-li titovci slovenski kulturi s tem, da -bi se odpovedali njegovemu vodstvu ter omogočili ustanovitev javnega s-lo-veniškega gledališča, v katerega naj Ibi -bile vključene vse pozitivne sile iz sedanjega odrskega življenja na Tržaškem. Le takšno gledališče bi zadostilo kulturnim -potrebam tržaških Slovencev in bi moralo uživati vso podporo oblasti. Slavec nijo -dosledno edino le z zahtevo uveljavitve miro-vine pogodbe, ker le na ta način bomo lahko -končno prišli do- vseh tistih pravic, ki nam jih ob vsakem koraku oaporava prav VU.. katera je izdala ne-čuveni in V začetku je tov-. Vidali orisal položaj, v katerem se je začela volili ina bitka, in položaj v katerem, je naša Partija začela volilno bitko. Opozoril je tovariše na triletne sovražnikove napore za zlom -naše Partije na sredstva, ki so jih okupa torji in predvsem titovci uporabili proti našemu gibanju. Nato je kritično analizirali delo komunistov za časa volilne kampanje, napake in vrline, fronto -naših sovražnikov, ki so v sv-oje-m protikomunizmu prav radi pozabljali na notranja protislovja. Označil je poraz titofašisto-v in tito-li,parske skupne fronte ter bistvo fašističnega porasta. Pozval je komuniste, naj delajo za to, da se v našem mestu in na (podeželju ostvari ši-ro-ka protifašistična fronta velike večine -prebivalstva. Razkrinkal je ibilstvo «indipendentistič-nega» pojava, ki predstavlja najuslužnejšelga hlapca okupatorjev in titofašis-tov. Pro-ti temu pojavu se je 'treba boriti prav tako kot -proti fašizmu, ker si «indipendentistični» voditelji zastavljajo nalogo odprave Vsakega razrednega in borbenega čuta v tržaškem prebivalstvu. Na koncu je tov. Vidali oz- načil nalcige, ki jih Partija mora uresničiti, a -- afco hoče utrditi svoje -pozicije in uspešno tolči svoje sovražnike. za Slove-nce žaljivi uka-z, 183 in nam heče -s par dvojezičnimi tudi drugi voditelji KP in Zve Ljudska veselica v Božičih V nedeljo -popoldne so milj-ski demokrati in komunisti priredili v Božičih praznik zima-ge na volitvah. Prijetno vreme je zvabil-o na to prireditev ne le domačine in okoličane, temveč tudi Tržačane, ki so v znatnem številu prišli ta dan- v Božiče. Ljudske veselice so se udeležili poleg domačega župana, tov. Vida-lija in tov. Postogne klike,. temveč bi ga upravljali Za načelna vprašanja pa pozabljajo Te dni so -v tržaški sodni palači obnovili dvojezično spominsko ploščo z imeni padlih pripadnikov civilne policije. Okrog -divo-j azióne plošče se je takoj vnela ostra in naravnost nesramna .-polemika italijanskih šovinistov pri «Messaggero Veneto» in «Giornale di Trieste», v katero so seveda takoj posegli- tudi titofašiis-ti. in njihovi indipendentistični priveski. Vsak si je hotel ustvariti iz tega -dogodka -svoj -kapital za podži-ganje mržnje med prebivalstvom obeh narodnosti. Pri tem je -prišel do izraza podel in nizkoten šovinizem -ne samo fašističnega «Messaggera», marveč tudi lista -demokristjanske stranke, ki se je drznila- -nastopiti v tej volitili kampanji celo v slovenščini in to v -nadi, da bi vlovila- na svoje limanice kako našo lahkoverno staro ženico-. Demokristjanski izpadi, ki zavzemajo že odkrito obliko najbolj ostudnega rasizma -so tembolj ogabni, ker se ti ljudje nočejo zavedati, da živimo v dvajšete.m stoletju, t. j. v stoletju napredka in večje civilizacije. In ti ljudje so v volilni kampanj i nastopili celo v slovenščini-. Nič manj nesramni niso bili v- tej -polemiki titofašisti, ki so hoteli iz dogodka dvojezične plošče ostvariti naravnost «casus -belli», pozabljajoč pri tem, da se naše -narodne -pravice ne branijo z votlo demagogijo in prekomernim napihovanjem drugim vprašanjem- podrejenih dogod. plošča-mi in tablami -milostno deliti le drobtinice. Pra-v titofašisti, ki so najboljši prijatelji in -zvesti hlapci okupacijske oblasti, nimajo torej niti najmanjše pravice, da spilo-h zinejo v obrambo narodnih pravic tržaških S-lovencev. Klika, ‘ki je i-zdala koroške Slovence in s svojo prisotnostjo na londonski konferenci potrdila barantanje na šl.codo- prebivalstva dheh con, je že s tem izgubila vsako pravico pripadnosti kateri koli narodni veji. lin to pravico odrekajo vsi pošteni Slo-venci indipe-ndenti-stičniim kozmopolitom, ki smatrajo naš jezik za «lingua šča-va» in katerim gromovito ploska fašističen «Messaggero Veneto», češ da opravljajo «nacionalno poslanstvo», ker pomagajo pri raznarodovanju Slovencev. ze ES ter seveda vsi novoizvoljeni komunistični svetovalci domače občine. Udeležence je pozdravil župan tov. Pacco, Združene godbe iz Božičev in Hrvatinov pa so poskrbele za prijetno- zabavo Podeljevanje učiteljskih mest Višja šolska uprava sporoča, da je izšla Odredba o podeljevanju začasnih in -nadomestnih učiteljskih mest na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šols-ko leto 1932-53. Odredba in osebne listine (schede personali!) so na vpogled in razpolago pri v-ratarju Višje š-olske uprave. Kako-r je že ib il o svojčas objavljeno, je zadnji dlan za vlaganje prošenj 10. junij. Izjava Prejeli smo: Podpisani Celestin D obrila, trgovec v Ric-mianji-h št. 88 sem bil s strani občinske volilne komisije z dekretom štev. 1935/32 z dne 13. V. 19-52. imenovan za skrutinatorja na volišču štev. VI s sedežem v osnovni šoli v Borštu. Ker sem -bil na to mesto predlagan od predstavnikov liste «-Neodvisnih» brez moje v-ednosti in odcubrenja, i z j a- v-1 jam da- z navedeno listo nimam nobenih stikov in da sem n'a tem mestu vršil dolžnost, ki mi jo nalaga zgoraj -navedeni dekret ‘kot o-b-ča-n in ne kot pristaš. Ricmanje, 217. V. 1952. CELESTIN DOBRILA trgovec Ricmanje št. 88 Lepa šolska prireditev v Škofijah in Plavijah V nedeljo popoldne je imela osnovna šola na Škofijah zaključno kulturno -prireditev. Na njej so poleg domačih učencev sodelovali tudi učenci kmetijskega tečaja s Pla-vij. Obširen program se je delili v -tri dele in sicer v recita-cijski, pevski i-n dramski del. Posebna novost so bile recitacije s spremljavo skioptič-nih slik in glasbe, kar je napravilo sicer zelo dobro podane recitacije, še bolj dojemljive in privlačne. Prvi del prireditve je obsegal recita-cije o le-poti slovenske de žele. Na sporedu so bile: Domovina, Istrska vas, Barkovlje, Nabrežina, Bori, Čebelice, Soči, Bazoviška, Pojdem v Rute, Kaj bo čez sto let, Lepa Vida, Mornar in Večerni zvon. Drugi del je obsegal: recita-cije Trdoglavček je bolan, Deklica in metuljček, Vrabček, Duma, Naš narodni dom in Vedež. Poleg tega sta bila-drugem delu -na spored-u dva baleta. in Krjavelj pripoveduje, Prizor iz Desetega brata. Vse točke so učenci lepo izvajali, kar potrjuje, da so se učitelji in učenci obenem -resino pripravili za nastop. Zato gre vsem skupaj tudi z naše strami topla pohvala z že-ljo, da bi -tudi v bodoče mislili na slične prireditve tudi ob raiznih pr-ili-kah med šolskim letom. Omeniti moramo še, da je bila podob-na prireditev v so-boto večer v Plarvjah in da je bila v obeh krajih zelo številna udeležba, kar je prirediteljem vsekakor prvo priznanje za žrtvovani trud. Za teden dni ' Sobota 7. - Robert Nedelja 8. - Medard Ponedeljek 9. - Primož Torek 10. - M argenta Sreda 11. - Barnaba Četrtek 12. - Rešnje Telo Petek 13. Anton pa-dov. ZGODOVINSKI DNEVI. 7. 6.1935. je u-mrl slavni sovjeti učenjak, selekciona-r in sadi I. V. Mičurin. 8. 6. 1508. se je rodil na Raš pri Turjaku protestant in stanovi-telj slovenske knjiži n osti Primož Trubar. 9. 6.1781. se je rodil znameniti 1 g-leški izumitelj Stevenson, je izumil prvi parni stroj- > i 10. 6. 1944. je bilo straihovit-o bi bardiranje Trsta. 10. 6. 1912. je ttm-rl v Ljubiji slovenski pesnik A. Aš-kU Ir 11. 6. 1944. je ob prehodu Sočo na nepojasnjen naj utonil Jože Srebrnič, sin « lovnega ljudstva ter borec pn, nje-g-ove pravice. 11. 6. 1944. je junaško padel v HijV’ bi major nart ižanski h 1 ca Ve ‘filili bi major partizanskih nišnih odredov tov. M‘ar*foj0 Maganja, ki se je rodil Križu -pri Trstu. 13. 6. 1811. se je rodil veliki s-ki revohK-ionar-demokra:, G. Bjelinski. Umrl je leta v Unč i ripr TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Slavni pevci 19. Pogovor z ženo - 21. Malo1 šalo - malo zares - 22.30 Večd ples. Za tiskovni sklad «Dela» V počastitev spomina padlega brata, oz. nečaka darujeta ob. 9. obletnici njegove smrti tov. Gabrijela Štolfa in Antonija Košuta 1.000 lir za tiskovni sklad «Dela». Iskrena hvala. V BORŠTU JIH NAŠA ZMAGA ZELO PEČE Tito-Ifpaeski škvadristi so raztrgali delavsko zastavo Slovenci po svoj h zakonitih kov. Pravice Slovencev se bra- Da so borštanski in okoliški titovski in liparski prenapeteži besni zaradi poraza na volitvah, je že vsem splošno znano, zato bi bilo odveč, če bi o tem še posebej poročali. Da pa je njih bes že presegel vsake meje zmernosti in da se poslužujejo metod, ki smo jih bili vajeni za časa škva-drističnih pohodov, tega prav gotovo širša javnost še ne ve. Zato je prav, da jo o vsem tem seznanimo. Ze za časa volilne kampanje smo poročali o sovražnih izbruhih titoliparjev proti našim tovarišem; poročali smo, kako je župnik Malalan s prižnice oznanil imena tovarišev, ki so lepili plakate Komunistične partije trdeč, da so s tem povzročali lastnikom hiš veliko škodo; prav tako smo poročali, kako so ti prenapeteži in histeriki nesramno popackali volilne znake KP, t. j. srp in kladivo s helebardo (da so s tem napravili občutno škodo lastni- Milje, IV. zbirka 99023, skupi- "TF _ I ? I ■ na uradnikov 2.000, Zetto Matilde J Q \/f^ I I I fi I 500. Godina Franc 500. tovariši fc—V lili II sklad 500, Godina Franc 500, tovariši in simpatizerji 3.215, celica Haas 800, tovariš iz celice VOM 700, tovarišica nabrala 500, celica v Dolini 1.800, cel. iz Domja 750, cel. iz Boljunca 1.000 Sv. Vid: cel. Duše 1.000, Sv. Vid: cel. Capajev 1.000, skupina sindikalistov 1.050, sekcija Curici 14.230, tov. Rico-bon 500, sekc. Barkovlje, nabrano z raznimi iniciativami 10.125, Skupina tovarišev 13.000, sekc. Sv. Alojz 6.075, sekc. Stara Mitnica: cel. Martinuzzi 7.480, sekč Stara Mitnica: cel. Kobal 3.400, sekc. Stara Mitnica, cel. Pastorčič 150, sekc. Stara Mitnica, cel. Passionarla 2.000. Sekcija Greta, zbirka na terenu in z raznimi pobudami 31.000, sekc. Dolina: celica Domjo 1.300, cel. Ricmanje 5.670, sekc. Pod-lonjer 2.050, sekc. Sv. Ana, prispevek simpatizerjev 5.660, sekc C-uriel, zbirka n-a terenu 8.496, sekc. Barriera: -cel. Telve, 1 tovariš 200, -cel. Gigante 2.180, cel. Derosa 500, cól. Passionarla 800; skupina simpatizerjev pri ACE-GAT 3.050, -simpatizer 2.000, Sv. Ivan: cel. Luxemburg 2.755. Godba Rina,lidi 5.000, Milje, V. poloig 115.750, -cel. Piščanci 800, tov. Lwin Letizia 500, sekc. Sko-1 jet: cel. Pisani 2.150, cel. Haas 3.230, -cel. VO-M, zbirka med tovariši -9.350, zbirka med simpatizerji 8.006, tovariši nameščeni v prodajalni lad. Sv. Miarka. 2.300 sek-c. Po-dlonjer, zbirka med simpatizerji 2.120, tov. S essa 500, Godina 500, Blaževič 500, Haipel 1.000, simpatizer 3.000. Za volilni sklad so prispevale 1 naslednje sekcije kakor sledi: : Skoljet 94.675, Barriera 54.465, Greta 36.800, Podlonjer 36.589, Opčine 35.-680, Barkovlje 25.765, Koliookovec 22.755, Sv. Alojz 16 tilsioč 678. BARRIERA: Picchi 200, Viola 200, R-ažman 50, Piego 200, Zannuti 50, Ba-lbi 200, Fellini 200, Slega 100, Antoni 100, Mora 100, Fragiacomo 100, Va-rnerin 100. Trenta 100, Ron-celli 300, Carré 300, Poldi 200, Orsi 100, Tieni 100, Furlani 100, Giaschi 100, Chimisso 50, Stella 100, Bevilacqua 100, Garin 1.000, Ci-ani 100, Rit-o-ssa 100. Bortolotti 200, Muratti 200, Hauser 100, Si lian 50, Canclani 100, Clementi 110, Zal-ler 100, Zaccaria 100, Louvier 100, Zoe 100, Livio 100, Dodič 100, De-mea 150, Ne-via 100, L-ucia 200, Viola 100, Po-gotìnik 100, Tan-ce 200, Allegretto 100, Renadi 200, Ferzi-m 200, Basa-nese 100, Pe-cchiari 100, Vati a 100, Filippi 100, Viola 100, Pertot 9nn Penfrvt t? qha rìrahnnits Qnn 200, Pentot F. 300, Grahonja 300, Bonassini 100, Vekjet J. 200, Zor-zenon 100, Natalia 100. MAGDALENA: Ko-terle 200 Olio- 200, N. N. 500, Valenti 300, Marzari 100, Cerchi 500, Geromet 100, Me-di-ca A. 200, Prodan 150, Sancin 100, Vekjet K. 500, Castelli 100, Ciavin 100, Sbrocchi 50, Vizin-tin 100, Glossi 100, V. A. 100, Braskovič 100, Petr-uša 100, Sa-vron 50, Buffalini 100, Vekjet Al 100, Fortuna 100, Zorzet 100, Tass ini 100, Perissi« 150, Svetina SV. ANA: Coloni 500, Buda 100, Buda A. 100, Ferfolja J. 100, Furlani 100, Bocher 50, Kre-vatin 100, Krevatin 50, Pipan 100, Pierobon 100, Corinna 100, Renkaiser 100, Kralj 100, Cucino-tta 100, Zanella 100, Zlo-be-c 200, Mezina 100, Fabbro 100, Giorgio 100, Ma-rin 200. Orlando 200, Vittorio 100, Francesco 100, Kodrič 100, Lidia- 200. Berlocchi 100, Luigi 200, Susel 100, Bisiani 100, Bolognese 100, Ukmar 100, Cantoni 100, Pieri 100, Balerin 100. KOLONKOVEC: Semic 100, Piero 300, Fabbiani 100, Vekjet 450. Krev-atin 100, Zuljan 100, Cok 100, Kranjec 100, Cok 100, Pribac 150, Stančič 200, Železnik 100, Ferfolja Al. 100, Cok R. 100, Cok V. 100, Cok A. 130, Eufendi 100, En-glandi 200, D’An-drea 100, Pribac 100, Lorenzini 200, Vanek 100, Skodler 200, Guštin 100, Bander 100, Piščanc 100, Gorjan 100, Pečeh lari 100, Granduč 150, Lukežič 100, Mauri 100, Cok Cveta 100, Caialan 100. Sekcija «TOMAŽIČ»: celica Tedeschi 6.240, tovariš Ton-don 2.000, celica Lutmain 6.600, celica Facchini 3.600, celica Gorjan 3.725, celica S-ornig 2.300, tov. iz celice K o-riman 560, ZDZ sekc. Tomažič 4.000, odbor PD «Tomažič» 27.000. kom hiš, menda župnik Malalan še ni oznanil). V noči med preteklim petkom in soboto so te nečedne figure snele delavsko zastavo, ki je, kot po vseh vaseh dolinske občine, plapolala tudi v Borštu na drogu sredi vasi, in jo raztrgale. Tako daleč so torej prišli ti škvadristi! Vsi demokratični vaščani so zaradi tega silno razburjeni. Tudi tisti pošteni vaščani, ki so trenutno naši politični nasprotniki se zgražajo zaradi nečastnega dejanja. Mi se ne čudimo niti temu dejanju; kajti ljudje, ki so z navdušenjem pozdravili znano izjavo Branka Agneletta, ki jo je prav v tej vasi podal, namreč, da je bil četnik in da je za to ponosen, so zmožni marsikaj slabega napraviti in v ničemer ne zaostajajo za tistimi, ki so zavednim Borštanom že pred desetletji prizadejali toliko gorja in toliko žalosti! Nihče noče biti župan Sv. VID: -celica Hu-s 1.480, celica «Zdanov» 700, Barkovlje 1.450, Venier Rodolfo 1.000, sekc. Curie! 26.520, cel Sabadin III. polog 1.950, cel. občinskih nameščencev 6.020. Sekcija Magdalena III. polog 35.631, navedena sek cija je položila skuipno 137.000. 300, Demarchi 150. — Ferluga, Smodlak Valerija in Vii Ima 500, Stanko 1.000, Gregori Anton 500. sekcija Prosek 9.760. Kakor zgleda, ne vlada v tito-liparskih vrstah niti po volitvah najlepša idila. V nabrežinski in zgoniški občini, kjer so prišli titovci in liparji s pomočjo vsakovrstnih sleparij in širokopotezne korupcije do občinske uprave, se namreč šušlja, da so i titovci i liparji v precejšnji zadregi glede izvolitve novega župana. Razni kandidati za županovo mesto iz enega in drugega tabora baje nočejo ničesar slišati o sprejemu te funkcije in tako je že prišlo do nasprotstev in prerekanja. Vsakdo se namreč izogiba bodočih odgovornosti in dela. Ze to nam dokazuje, s kakšno resnostjo so stopili v volilno borbo titofašisti in njihovi zavezniki liparji. Dokopali so se do uprave, sedaj pa, ko bo treba resno dokazati česa so zmožni, se eni in drugi izmikajo. Verjetno imajo vsi ti nenadni strateški umiki tudi svoje politično ozadje. Ni namreč nikaka skrivnost, da baza liparjev ni bila nikdar preveč navdušena nad združitvijo s titofašisti. To se je vedelo še pred volitvami, čeprav so skušali voditelji titovcev in liparjev čimbolj zakrivati to dejstvo. Odklanjanje županovega mesta je verjetno ena izmed neizbežnih posledic na bazi nezaželene združitve. Povsem razumljivo je, da se pošten pristaš SDZ ne bo mogel nikdar strinjati s povezavo s titofašisti, ki so najhujši sovražniki slovenskega naroda. In prav to prihaja danes do še večjega izraza posebno v Nabrežini in Zgoniku. Vse Kaze, da bodo morali titofašisti za preprečitev nadaljnjih razprtij poseči po «solidnejših» argumentih v obliki rožljajočega cvenka. Na vsak način je zadeva precej značilna. Ce se že sedaj ne morejo sporazumeti in noče nihče sprejeti županovega mesta, si lahko predstavljamo, kaj bo še prišlo na dan v bodočnosti in kako bodo ti ljudje skrbeli za koristi občine in občanov. NEDELJA: 9. Kmetijska odd*tsili - 11.30 Oddaja za najmlajše - 12; je. Od melodije do melodije - 1 Koncert tržaškega komornc zbora - 19. Iz filmskega isvetLi 22. Izbrana lirika - 22 10 Verč PLES V MASKAH - 1. dejali !fm, U ‘ove Met ko ‘od - ... Met PONEDELJEK: 13.30 Kultur ljaj( obzornik - 19. Mamica pniip«' duje - 20. Koncert tenorista 0 šana Pertota - 21. Književnostjo umetnost - 22. Verdi: PLES *’ MASKAH - 2. dejanje. TOREK: 13. Glasba po želj3,^ 19. Kraji in ljudje - 20.30 AkNj^ nositi - 21. Dramatizirana pove* t 22. Verdi: PLES V MASKAH, dejanje. SREDA: 13.30 Kulturni o^ i;r nik - 19. Zdravniški vedež - ^ Sala in vzgoja - 21. Vokalni kV1 tet - 22. Schubert: Simfonija št- ro, ČETRTEK: 10. Predavanj6 12.10 Promenadni koncert -Šramel kvintet in 'peviski dueL 15. Nastop gojencev Glasb6' matice - 18. Koncert mezzosopranistke Justine Kr al j-Vugov e '] ^ Koncert pianista Gabrijela D6'jje taka - 21. Radijski oder - ^ Priljubljene melodije. PETEK: 13. Glasba po želj^1 19. Osebnosti in usode našiih d A1 20.30 Tržaški kulturni razgled1 22.30 Beethoven: Simfonija št. 6' 23.10 Nočni motivi. N: rati, sti % - '§C So- tile NOGOMETNE TEKME i. Jutri, v nedeljo, 8. junija H8 u de naslednje nogometne tekme: ) h Primorje P. K. - Arsenali, U' Trebčah ob 10,30; Vesna - CK “til; lunga, v Nabrežini ob 16,30; ■% , jan - Sv. Marko, v Boljuncu , ’ 1 9; Kolonja - Rozandra, v Bolr dr cu ob 15. uni. Poleg teh -tekem bo do-poldr/ a Trebčah finalna tekma za PK »s ma-j-ski po-kal med ekipama C«' Um le - Nabrežina >;■ ;iio Nabrežina. BALINCANJE ' Bellavista - Sv. Alojz, na m ------- » • z 1.1 v i z,, na .. > scu Bellavista ob 16. url; Sv. M Ig Sportiva - Javna Skladišča, «,‘ik . šče Tonda ob 16) Bell in - F18*»- 1 col tor e, igrišče Ben-ci ob 16. R1? 16 d - Posteleg-rafoniiioi. i-e-rišče EX Udh- šče Tonda ob 16) iltore, igrišče Ben-ci ob 16. h Posteleg-rafoniiioi, igrišče EX„,1%. les-te ob 16; Ronchetto - DUž^ ‘ A, igrišče Roncheto ob 16; 8e, tol), veduta - Pertot, igrišče Bell A. i(j Juta. ob 16; Bar'Sportivo A ‘ v Marko B, i-grišče Moro ob 1%- "de - ----------- ‘ -POtOk, Sl Bar iGuiglleimo A P ava n igrišče Ex Pava-n oto Ì6™Bx Socf - At^ ob 16; D-Ugolin B - Tovarna s,j 1», jev, igrišče Ex Paradiso ob l°i, Sv. Marko - Sv. Alojz TO1» , igrišče Ex Paradiso ob 14,45; ,% CjrV l.toif* i R _ R -1 i- C rers »4 C' j»,. 1 N 7 igrišče Ex Soci ob 1,6; RoCj'J/a Ba-r_ Guglielmo B, igrišče Vejjp ^ »b; 8t h K. V Sc y v Avditoriju *a * ai auiou UU .,[■ spinoci B - Bar Sportivo C, 'a šče Vespucci ob 16; Bar SpOr ( B - Vespucci A, igrišče M at0/, 14,45; Costalunga A - Amerti. igrišče pri Kačunu ob 16. uti- Šolska akademij0 h Ob koncu šolskega leta ", (it 'Uh- redijo slovenske srednje J%. strokovne šole v Trstu zaF'EJe čno akademijo v avditoriJU- 'M ul. Teatro Romano. Da bo eLj.Jžt gočena udeležba čim veti®, J- j številu staršev in prijate'> šolske mladine, bo priredb dvakrat in sicer v soboto t. m. zvečer in v nedeljo t. m. popoldne. Ker je pa ’jta _ Pl fle vilo prostorov omejeno, po , . ; voljen vstop samo z vaDttjtJliJ' bodo interesentom na razr j,;1* go prihodnji teden v taji»5 , j. *iN vseh slovenskih strokovnih šol. srednji*1 KOPRSKI «TRIBUNALE SPECIALE» NA DEL11 Brunetto D’ Es te obsojen na 15 mesecev zapor "sit laS; W »Ji Pretekli -teden je titovsko sodišče v Kopru obsodilo na 15 mesecev zapora Bruneta De-S'.eja, sina znanega antifašista Bruna Desteja. Obtožnica mu je očitala «protilj-udsko aktivnost» ter -da je sik uš al «prepričevati nekatere oficirje titovske armade in aktiviste raznih titovski-h organizacij, da je Jugoslavija izdala socializem, ter da se je nato povelza-la z imperialisti, medtem- ko so se voditelji 'titovske, partije uprli Stalinu, očetu delavskega razreda». Postopek na procesu in obsodba sama 'je -zelo- slična postopkom i-n obsodbam, ki jih je svojčas izrekalo- nad a-ntifašisti Posebno sodišče. Neizpodbitno dejstvo pa je. da titovsko sodišče dela to, kar m-u narekuje klika jugafašističnih kaporio--nov, t-. j., da rudi s svoje strani sodeluje ipri izločanju anti- \ A fašistov s -področja B in ^ vU ki ne soglašajo s sedanji»]. „ nošl.tiim režimom, ki se d,rBE (e chianti i v Jugoslaviji i v U * s B samo s pomočjo najhUÌ5‘ UH terorja. J Jeir ,«l - Proces Bruneta Desteja ’ - H y da to-rej v vrsto številnih V, po v okupacijske santoA titolasti proti domačinonii s-al trendi f5 i "m, 'Bo; je odigral prav . ___ ko titovske oblasti čistij» ^ 6 vrste sv-ojih akti-vistov-d0!,- . ro] čino-v- in ko na njih -mesta^ stavljajo zaupnejše prisleH j n notranjosti Jugoslavije. (■ sovpada tudi s številni»1' : ^ silnimi izgoni domačin0'' i stanoiVanj, z odpusti z de (,J z najrazličnejšimi ustrahuj a 'c n imi akcijami titovske o*1 : cijs-ke vojske. V h ® % v v (BiaF'1. RUDOLF BLA2IC im»» , k Založništvo «DELA» j« ' S] Tiska tip. Adriatica, Rism°n Dovoljenje AIS