Listek.                                                     611
-^i LISTEK- S~«>
Ob smrti dr. Jan. Ev. Kreka. Ob njegovi nepričakovani smrti se vprašujem: Kaj izgublja slovenski narod, kaj izgublja jugoslovanstvo ž njim ?
Dr. Janez Krek je bil znanstvenik, ki se je pečal zlasti s socijalnim vprašanjem. Bil je med prvimi našimi socijologi, prvimi po času in pomenu. Iz njegovega „Socijalizma" smo se učili vsi, ki smo hoteli v slovenskem jeziku črpati pouka o socijalnem vprašanju, učili sebe in druge. V njegovi zadnji študiji o Slovencih, izdani v vojnem času za nemško javnost v zbirki „Schriften zum Ver-standnis der Volker", je klasično poglavje o slovenski literaturi. Somišljenik ali nesomišljenik je moral ceniti v njem izredno umsko veličino.
A dr. Krek ni bil samo teoretik^ marveč tudi praktik, organizator. In tu prihaja do besede druga njegova veličina: poleg uma tudi čut, poleg glave tudi srce. Oboje je potrebno, a odločilnejše za človeško blaginjo je drugo. Svoje teoretično znanje je uveljavljal vedno in povsod nesebično, požrtvovalno. Imel je so-cijalna načela za to, da jih je uresničeval, zlasti z zadružništvem.
Idejna podlaga vsemu njegovemu socijalnemudelu, teoretičnemu in praktičnemu, je bilo verstvo v obliki katoliške konfesije. In kako je pojmoval verstvo? V mislih imam njegovo izjavo iz najnovejšega časa: „Še vedno ostane neizpodbitno resnična beseda sv. Jakoba, da se kaže prava pobožnost, prava religija v dejanski ljubezni do vdov in sirot . . . Gostija na zemlji mora imeti prostora za vse". (Dom in Svet, 1917, zv, 1 -2, str. 6). Ker je tako pojmoval versko prakso, zato je poudarjal srčno kulturo zoper „brutalno sebičnost, sirovi napuh, peklensko brezobzirnost nasproti trpljenju, umiranju, nad potoki solza in krvi" ; zato je nastopal proti kapitalizmu in zahteval ločitev cerkve od države, da more služiti verstvo samo svojemu lastnemu namenu proti mogotcem tega sveta: samo pravici in resnici, kreposti in ljubezni.
Bil je politik velike koncepcije, po mišljenju in čustvovanju demokrat. Pri tem mu ni ušlo spoznanje, da ima „politični boj tudi koruptivne kali v sebi" (1. c, str. 7). In vsem, ki smo poznali njegovo osebo in njegovo delo, je bilo žal, ako se je tu in tam udal vplivu svoje okolice, dasi je sicer stal visoko nad njo. * Zmagala sta pa v njem bistri razum in čuteče srce. Začel je delo očiščevanja, ki čaka tudi drugih slovenskih strank; zakaj vsi stojimo pred vprašanjem: Ali smo ) in koliko smo sami sokrivi, oziroma  smo sami sodelovali pri neizmerni nesreči,  ki t          ,,v;  fe^
je s svetovno vojno zadela Slovence in Jugoslovane?
Dr. Janez Krek je legel v grob v trenotku, ko je s titansko silo svojega duha in srca nastopal za narodno svobodo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Sam se je očistil v ognju te ideje in zahteval to tudi od drugih: postal je poosobljenje narodne edinosti v boju za narodno svobodo. Bil je izmed najboljših mož slovenstva in jugoslovanstva: znanstvenik, organizator in politik-demokrat, velik v nesebičnem delu, eden izmed onih, s katerimi bi se dal dvigniti svet s tečajev . . .
Dr. Drag. Lončar.
Die nationale Abgrenzung in Suden. Ein Beitrag zur Realisierung der Selbstbestimmung der Volker Osterreich-Ungarns. Von einem Siidslaven. Cena 1 K 20 v. Zagreb 1917. — Na 40 straneh te brošure razpravlja  neimenovani slo-
44*