St. 15. , v sredo 20. februvarja 1884. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V t«MM » Mil. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako ar«4« in aabaU o polu d ne. Cena za vse leto je ® gld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta jI gld. SO kr. — Posamezne Šrevilke *e dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trit« po & kr., v fieriel in v A)devečini po G kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravilitvo, vla Torrente, »Nova tiskarna*. Vsi dnpiti se pošiljajo Urednlitve ■ vla Tsrrents« »Nuova Tipografia vsak mora Mtl !frankiran. Rokopisi ore* posebne vrodnosti se ne vračajo. — /nitrati (razne vrste naznanila in poslanice) s« zaraSunijo po popodbl — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr., i' Dve važni spomenici. Odbor polit, društva »Edinost« je sklenol v svojej zadnjej seji, dne 7. t. m. dve spomenici, eno na ministra za uk in bogočastje zarad imenovanja poreškega Škofa in drugo na ministra za trgovino in promet zarad zveze državne železnice, to je »ostaje Hrpelje s postajo Jurdani »roge St. Peter-Reka in druge že-ezniške črte z Reke v Preluko, Vo-osko, Opatijo, Lovrano, Moščenice, ' 3ršec, Sisol Plomin-Rabac, katera črta bi se pri Žminju ali pri Vod-njanu zvezala z državno železnico Divača-Pulj. Oba projekta sta velike važnosti i z malimi troŠki izvršljiva. Toda o teh kesneje. Za dcnes prinaSamo le prvo obeh spomenic, namreč ono zarad prihod-njega poreškega škofa, katera se glasi v originalu tako le: Spomenica ministru nauke i bogo-Btovja glede imenovanja biskupa u Poreču. Vaša preuzvišenost! Predstoji imenovanje biskupa porečko-puljske biskupije, koji bi morao imati svoje sjelo po pol godine u Poreču, po pol godine u Pulju. Podpisano predsjedništvo političkog družtva »Edinosti*, znajuć za prava i dužnosti koja pripadaju visokoj carskoj vladi kod imenovanja crkvenih dostojanstvenika!), nebi se bilo Podlistek. Literarna tatvina in podlistek „Slovenskega Naroda" o ,,časnikarstvu in naiih časnikih". (Dalje.) Nič manj izbiren je »Narodov« ano-ojrmus pri francoskih zadevah, na katere se navadDO jako rud sklicuje. Tudi tu se je pri svojem ljubljenca, g. Wuttkeju na kosilo povabil in prav pridno je zajemal iz polne sklede. Tako na primer: »Soweit me i ne Kenntnis reicht, . . verpflanzte ein deutscher Jude, Namens Bornstein, . . das lithograpbirte Zeitungs-wesen im Jabre 1831 oder 1832 nach Pariš und es erschien daselbst 1832 die litbographirte »Gorrespondance Garnier« im Preise von 600 Franken des Jahres. Das Regiment Ludwig Philipps bemach-tigte sich derselben. Sie machte Auszuge aus den Zeitungen aller europaischen Lai-der, vvelche sie den in Frankreich beraus-komraenden Bliittern zugehen liess, und bracbte ihnen Nachrichten aus allen Bich-tungen der Windrose zu: Das hiess mit anderen Worten: sie liess eine grosse, dem AnBcheine nach unabbangige »Gorrespon-dance« fiir den Gabrauch der verschiede-nen Herausjjeber zusammenstellen, welche die Tacesereitinisse im Slnne der Begie-rung berichtete und mittelst derselben herrsehte sie wenigstens theilweise in allen Biattern, die sich derselben be-d len ten.« Wuttke, 117. u tom pogledu izjavilo, da ga nije na to prisililo javnosti predan memorandum političkoga družtva u Pazinu od dne 2. febrara 1884., koji da je od uprave istpga družtva predan V. P. na uvažcnje. Neće podpisano, a nebi se niti dolikovalo, da se osvrne na ocrnjivanja i osvadjanja slavenskoga svećenstva u Istri, sadržana u spomenutom memorandumu, već će jednostavno spomenuti nekoje točke, koje prepo-ručamo V. P., da ih svesrdno uvaži. Ladanjsko pučanstvo malene porečko-puljske biskupije pripada hrvatskoj narodnosti, dočim je talijansko pučanstvo ograničeno na nekolicinu po-manjih gradićah. Hrvatsko pučanstvo spomenute biskupije, stenjalo je tečajem viSe sto-lećah pod vladom mletačkoga lava, pod upravom tudjih mu gospodarah, koji nisu marili niti za njegovu narodnost, niti za njegov jezik a malo za vjeru i ćudorednost, već su ga rabili samo kao roba za svoju korist, ostaviv ga u tmici neznanstva. Uz sve to nepovoljno stanje, nemogoše ga otudjiti svomu rodu, iztisnuti mu mili jezik. Nije si sačuvao ni slave ni bogatstva, već jedino svoje najveće blago, svoj hrvatski materinji jezik. Nije ga on njegovao i gojio u javnom životu, po uredih i školah, jer je tu hrvatski jezik bio sasvim izključen, već jedino utočišće bila mu jo »crkva« i domaće ognjišće. (»Malo pozneje jo je nek Žid zanesel v Pariz, kjer so leta 1832 ustanovili kamnotiskano »Correspondance Garnier«, kate m letna naročnina je bila 600 frankov. Te se je k malu polastila vlada Lu-dovika Filipa. Ta zanikerna vlada je na-rejala posnetke in izpiske iz časopisov vseb evropejskih dežel, ter jih je pošiljala francoskim novinam; tako je vlada preskrbovala uredništva s poročili od vseh stranij sveta. S tem je kraljeva vlada pod svoj upliv spravila vse francoske časopise, kajti nje velika, na videz neodvisna »Correspondance« je poročala o vseh dogodkih prav po mislih, prav po volji kraljeve vlade vsem urednikom, vsem časopisom, ki so jo hoteli sprejemati; po njej je vladino raenenje vladalo vsaj deloma po vseh francoskih časopisih, ki so se ravnali po njej « »Narod«, št. 296. Grešili bi na potrpežljivost čestitih bralcev, ako bi jih dalje tirali po blatnih jarkih, po katerih je tihotapil naš »senčnati« protivnik. Verjeli bodo prostej naše j besedi, da se ista originalnost nahaja tudi drugod, v vsej razpravi o kamnotiskanih korespondencijah. bodi-si da se »Narodov« podlistkar ozira na »Correspondance Al-lemande«, • die nocb jetzt unter dem Namen Havas-Bullier zu dem alten Preise von 600 Franken verschickt wird«; Wuttke, 117«; f»ki še sedaj pod imenom Havas-Bul-lier po starej ceni (600 fr.) izhaja; »Narod« št. 296;«) bodi-si, da nam učeno razpravlja uravnavo korespondenčnih pisarn: »Gin solches Bureau Ubernahm die Beatellung einer handschriftlichen Zei- Sedam je već stolećah proletilo odkad se znade, da se je u većem dielu Istre propovjedalo rieČ božju u hrvatskom jeziku, kojeg govori većina istarskoga pučanstva. U tom se jeziku još i danas po Istri uzdavaju hvalospjevi Svevišnjemu. To je jedini bedem, koji se protivi poitalijančenju Istre, pak za to bi ga htjeli neprijatelji Hrvatah odstraniti. Od tud a protivničke navale na naše svećenstvo, koje još slabimi silami odoljuje talijanskoj bujici, i koje neda, da se naš dobri i pobožni puk silom poitalijanči. Nu talijanska nastojanja poduprta su sa dva važna faktora, našemu narodu sasvim protivna, i to jedno, što naš narod u Istri, a osobito u porečko-puljskoj biskupiji neima niti jedne podpune normalne škole, a drugo što sve c. kr. političke, financijalne, sudbene i zemaljske oblasti ureduju sasma talijanski, a ništa hrvatski. Sad nebi dakle preostalo, nego iztisnuti još hrvatski jezik iz crkve, pa eto ti talijanske Istre. To pripoznava i protivnički memorandum kad kaže, da valja imenovati biskupa, koji će obuzdati niži kler! I to bibila kršćanska ljubav! Bit će poznato V, P., da se i naš narod u Istri budi te da nastoji steći si sva zakonom mu zajamčena prava. To protivnikom nije pravo, pa tung, die sie als Mannscript den Zeitungen verkaufte.« Es warb einige Gehilfen, die in voller Abhangigkeit handuterks-massig die Herstellung des Manuscriptes besorgten, taglich »Leiter« Uber den Štand der brennenden Fragen abfassten, alle wichtigen Zeitungen des Landes durch-musterten, ihren Kern auszogen, die Kurse der Werthpapiere vermerkten, Berichte von dffentlichen Verhandlungen schafften, aus Aufsehen erregenden Flugschriften und statistischen VerSffentliobungen Ei-nlges mittheilen, desgleichen Borsennachrichten und anekdotenartigen Stoff, wie solchen die Zeitungen, um LUcken aus-/ufullen, liebten. Das Gr^schaft erstreckte sich auch wohl w*iter und nahm aus-warts Bericbterstatter in seinen Dienst.« Wuttke, 125. (»Ustanovili so posebne pisarne, najeli nekaj spretnih in več nespretnih pisateljev, . . ter so narejali take rokopisne novine, katere so tiskanim časopisom prodajali za drag denar. Njih pisateljevanje je bilo popolnem rokodelsko. V takih pisanih novinah se nahajajo razni uvodni članki o najimenitnejših vprašanjih do-tiČnega časa, dotične dežele, nahajajo se v njih krajši ali daljši posnetki iz raznih zlasti najveljavnejših Časopisov, poročila o raznih shodih in drugih javnih obravnavah, odlomki ali posnetki iz knjižur ali statističnih zbornikov, borsna cena raznih vrednostnih papirjev in drupa borsna poročila, razne donolbice in anekdote, s katerimi si časopisi v sili radi luknje maše! Bolj imenitne kamnotiskane novjne imajo tudi razne dopise iz imenitnejših mest. . . »Narod«, St. 296. za to proglašuju svakoga našega čovjeka rušiteljem mira, ako zahtjeva, da se dado našemu narodu narodnu školu, da se za njega ureduje hrvatski. Eto stoga smo mi u njihovih očijuh panslaviste, jer nećemo biti irredentistel Podpisano predsjedničtvo družtvo »Edinost« neima tako slabi pojam o visokoj vladi, da će ona slavenskom agitacijom biti prinuždena porečkim biskupom imenovati slavenskoga pristaša jer ta agitacija postoji samo u fantaziji naših protivnikah. Nu podpisano nada se od današnje c. K. vlade u Beču, da će za biskupa postaviti svećenika ne samo učena i pobožna, pego koji će osim toga imati srdca i ljubavi do našega zapušćenoga i prezrenoga naroda u onoj biskupiji, pravoga pastira zanemarenim ovčicam. Nemožemo pak o ni podvojiti, da bi visoka vlada u današnjem vieku fu'osvjete i napredka mogla ni sudje-ovati kod toga, da se biskupom u Poreču imenuje svećenik, koji nije podpuno vješt hrvatskomu jeziku! Kad se je godine 1857. tražilo nasliednika pokojnomu biskupu P e-t e a n i-u, izrazio se je tadanji ljubljanski knez-biskup dr. Anton Wolf u svojem izviešću ovako: »Veličanstvo! Dobrila je za tu biskupiju najvredniji i najsposobniji, Vriedno je% da onaj vjerni puk poslije stotina godinah jednoć dobije Tako se lehko zasleduje poštenjak podlistkar, kakor tat v snegu. Ves odstavek o kamnotiskanih novinah je gol pla-giat, gotovo ne iz naučnega slovnika, pač pa iz Čestokrat omenjenega Wuttkeja le s tem razločkom, da je naš ponarejalec izpustil obširno razpravljanje nemlkih razmer, ter to luknjo zamašil s puhlimi tira-dami in navadnimi psovkami, namenjenimi domačim dogodbam. Sem t«r tja rabi naSemu Juniusu tudi kaka nedolžna zvijača, zlasti če si prisvaja nekaj takega, kar je bil Wuttke osobno doživel; tako sem čital na svojo radost v nemškem iz* virniku: »Im Augenblicke, wo ich schreibe, liegt mir ein Bogen von Ha v as vor . ,«, slovenski npreibkovalec« zasuče stvar nekoliko drugače, ter pravi: *Pred mano leii list največjega takega podjetja »Correspondance universelle«. Razsodnega Čitatelja ne bode motilo, da je podlistkar celo ceno pristavil (503 fr.); to je namreč mož brez vsake težave lehko posnel iz »Preisverzeichnissder in derosterreicbisch-ungarischen Monarchie und im Auslande erscheinenden Zeitungen und periodischen Druckschriften«, bearbeitet von den k. k. Pnstamts - Zeitungs - Expedition, Wien, 1884«; in ako bi hotel prav »vesten« biti, podal bi svojemu občinstvu iz tega »vira« še bolj natančno ceno: 503 gld. 55 kr. Da pa je vse to uprav Barnumov hum-bug, da moiaiar niti z jednim očesom nikoli ni videl velike te pariške korespondencije, moramo sklepati iz tega, ker so vse pozneie modre opazka in refleksije zopet — skoraj ad verbnm prepisane iz nemškega originala 1 Na isti, po vsem nedostojni način prisvojil si je »Narodov« podlistkar tudi E D I N O fi T. biskupa, koji će sv. evangjelje propo-vjedati u njegovom materinjem j etiku«. što je onda vriedilo, mislimo, da sada još u mnogo većoj mjeri vriedi. Prihvaćamo ovu zffođu. da V. P. izrazimo nage duboko počitanje. Trst, 17. veljače 1884. Predsjedništvo pol, si. dr. «Edinosti«. V obrambo. (Dalje.) Preidimo zdaj na očitanje, da v svojej jezi okolo sebe mahamo, da smo neuki, da ne znamo pisati, itd. Rekli smo uže in dokazali do pičice, da je možakar, ki je pisal »imenitni« podlistek v »Narodu«, v svojej strasti prekoračil meje dostojnosti; tacega surovega veselja nad domišljavo upehanostjo svojega nasprotnika, takega vtikanja druži-nic v politične prepire pač ne moremo imenovati delo »visokih gospodov«, ka-kor&nega se podlistkar sam imenuje, to je temveč delo surovega Janeza. Vse, kar je bilo izvirnega v omenjenem podlistku, bilo je surovo do ostui-nosti. — Kdor pa je količkaj natanko čital omenjeni podlistek, prepričal se je, da pač ne bi se bilo treba nobenemu slovenskemu listu, razen »Naroda«, učiti lepega in dovršenega sloga od onega učenjaka; naš podlistkar je oni slog prav dobro označil; o tem torej to zadostuje. Mesto pa, da je »učeni« pisec preiskoval, kako mi pišemo, naj bi rajše popravljal slog in ortografijo neke slovenske geografije in še nekaterih drupih knjig, katere je dosedaj menda le pisatelj sam ocenjaval in katerim bi trebalo mnogo popravkov kacega pravega strokovnjaka. Učenjak, ki sam še ne zna ni sklanjati, ni sprezati. in kateremu morajo drugi trebiti napake iz slovenske pisave, moral bi malo bolj skromen biti, a ne napadati drugih, ki so se vsaj toliko slovenščine naučili, kakor on, če ne več, ki pišejo in delajo za narod, ter svoje učenosti ne prodajajo za drage novce, kakor to dela on. — Najčudnejše pa je v »Narodu« čitati očitanje zarad slabe pisave, v listu, kateri notorično piše najslabšo slovenščino, in katerega politični pregled je včasih bolj podoben nemščini, nego pa slovenščini. — Kar se tiče znanja in temeljitosti pisanja, storil bi tudi list najboljše, da bi tacega praŠanja ne stavil na dnevni red, ker dnevnik, ki rabi vsa navadna naznanila in poročila o političnih društvih in popise slavnosti za uvodne članke, šteti se pač ne sme mej duhovito uredovane liste, sicer pa je bil uže dolgo le en glas po vsej Sloveniji, da bi se smelo od prvega slovenskega dnevnika kaj več pričakovati, nego se dobiva. Tega se dotično uredništvo lehko samo najboljše prepriča, ako pokuka le par minut v svoje opravništvo. Sel je dnevnik tudi uže večkrat na limanice, in prav zdaj donaša nek »plagiat« nemškega nazovi-učenj ika, prepisovalca, svojim čitateljem kot učeujaško izvirno delo. to, kar IVuttke pripoveduje o »novinarskih pisarnah« (pressbureau). Uže začetkom dotične partje nahajamo pisatelja po prepovedanih potih; tudi tu slepo prelaga, na primer: »Nachdem der reinigende Sturm des Jahres 1848, die Censur hinweggeblasen, Redefreibeit vorhanden war, und die Mensclien unverhiillt ihre Ansicht laut werden liessen, vvurden die Regierunpen mit eTnein male zu ihrem Schrecken inne, wie ihre amtlichen Zeitungen gar keine Beachtung genossen und dass man ihren Versicherungen und Darstellungen keinen Gliuben schenken moehte . . Was im Regierungsblattauseinandergesetztwurde, fand gerade darum, weil es an soleher Stelle zu lesen war, kein reehtes Ver-trauen, Anstrengungen, den Regierungs-zeitungen durch eine werthvolle, vissen-schaftliche Beilage Ansehen zu versehaf-fen, erhoben dieselben dennoch nicht zu der ervviinschten Geltung . .« Wuttke 135-136. (»A . . nastopila je večja ali manjša tiskovna svoboda. Gensura se je odpravila in svobodno se je smelo govoriti in pisati.) H kratu so strahom zapazile vlade, da se nikdo več ne meni za uradne novine, da nihče ne veruje besedam in poročilom uradnih časopisov. Prišlo je tako daleč, da nihče ni veroval celo pravičnim in resničnim poročilom, le zato, ker so se prijavljala v uradnih listih. Potrosila je vlada mnogo novcev, da bi uradnim časopisom pridobila vsaj nekaj veljave, nekaj upliva. Prilagala jim je drage in mnogo cenjene znanostne priloge; a vse zaman! . . • Narod« št 297.« Nič prav Re torej ne prilega takemu listu, d a očita drugim listom, ki niso zahtevali od slovenskega naroda (pravega, ne papirnatega) toliko Žrtev, kakor on — slabo pisavo, plitvost itd. Dozdeva se skoraj, kakor da bi bil »Slovenski Narod« to nalašč učinol, da uŽe preveliko pozornost ljudstva od sebe odvrne, •Narodov« učenjak je tudi iz trte zvil ono potrdilo ■Edinosti«, da je ostali denar od Lavričevega spomjnka na visoke obresti naložen pri nekej svetovnej firmi. Mi dobro vemo, od kod to izhaja. — Goriškega tednika »VVink mit dem Zaunpfabl« smo tudi dobro razumeli. — Stvar se tiče le osobe g. V. Dolenca, zato pa dajmo njemu samemu besedo. On nam piše to-le: »Znano je mnogim, da sem jaz, še predno sem odšel iz Gorice, položil račun o nabranem denarju za Lav-ričev pogreb, oziroma spominek. Po tem računu je ostalo v letu 1877 kapitala, po odbitih troŠkih za pogreb, pri katerih .se je štedilo na vse mogoče načine, 307 gld. 52 kr., a ker so bili zaračunani tudi nekateri doprineski. ki so bili podpisani, pa ne plačani, zato se je ta svota zmanjšala za 33 gld. 16 kr. in je v letu 1877 znašala 274 gid. 36 kr. *) Račun dohodkov se vjerna z izkazi v listu »Soča« od leta 1875; za troške pa imam pri rokah veljavne pobotnice. Sicer pa sem ta račun predložil v pregled in odobrenje zboru darovateljev dne 3. marcija 1877 v go-riškej čitalnici. Izkazal sem tudi denar, kateri pa so meni pustili, jaz pa sem ga naložil, ne pri kakej svetovnej firmi, ampak 8 pupi-latno sigurnostjo, kakor se tega vsak interesiram lehko prepriča in kakor se je prepričal tudi odbor političnega društva »Edinost«, ter to tudi potrdil v posebnem zapisniku, ker moja dolžnost je bila, da pred vsem dokažem odboru »Edinosti«, da imam čiste roke. — Pri shodu darovalcev se je tudi govorilo, da bi se z ostalim denarjem napravil spominek na trgu v Ajdovščini, kder je rajnki Lavrič največ delal. —■ Jaz sam sem se v tej zadevi Še z mnogimi darovatelji, ki niso bili pri posvetovanju, ustmeno in pismeno posvetoval in skoraj vsi so pritrdili temu projektu. — Da Izvedeno ta projekt, začel sem precej leta 1877 pogajanje sč županstvom v Ajdovščini, katero mi je zagotovilo, da stvar dobro podpre in da predloži tudi občinskemu zboru, naj dovoli neko svoto v ta namen. To stvar sem jaz vsako leto večkrat z nova podrezal, ker meni je gotovo več na tem, da bi spominek uže stal, nego pa nekaterim gospodom, ki stvar le iz druzega, čisto osobnega stališča dregajo. Se le lansko leto se mi je posrečilo, da je županstvo v Ajdovščini definitivno odgovorilo, da sprejme predlog in da je sta« reSinstvo za spominek dovolilo 100 gld. — Na to sem jaz odposlal načrt spominka in naznanil, da se spominek precej začne delati, ter da jaz, kar bo Še primanjkovalo k trošku, okolo 300 gld., *) Brez obresti. Pis. še naberem pri prijateljih. — Županstvo pa mi je odgovorilo prve dni tega leta, nuj počakam le še 3 mesece, ker se mej tem časom reSi tudi pralanje o vodnjaki na trgu v Ajdovščini, ter da se združeno izvršita oba projekta. — Pred ne dolgo pa je bil nek arhitekt iz Trsta v Ajdovščini, kateri zdaj izdeluje ne le načrt, temuč tudi model za Lavričev spominek. — Da je stvar v resnici taka, lehko se prepriča vsakdo pri županstvu v Ajdovščini iti pri urednifitvu »Edinosti«. Viktor Dolenc. To je izjava našega napadanega so-trudnika, katero izjavo podpira zapisnik odborove seje političnega društva »Edinosti« od dng 4. t. m., v katerej- sfejl je odbor pregledal vse dokumente, na katere se g. Dolenc opira v svojem razjasnilu. — Stvar je torej jasna, g. D. je stvar hvalevredno dognal in za stvar več storil, nego je bila njega dolžnost; on sam najtežavnejše čaka, da se reši ugodno stvar, za katero je in bo on vedno delal. Ako pa mi pri tej priliki poprašamo urednika nekega druzega lista, kaj se je zgodilo z nekim drugim spominkom za najzaslužnejšega slovenskega žurnalista? ali more on dati tako povoljno pojasnilo, kakor je to storil naš g. Dolenc glede Lavričevega spominka? Da bi hoteli posnemati v brezobzirnosti in surovosti nekatere nose visoko držeče »pismouke«, bi morali tukaj rabiti vse druge besede. Toda menimo, da naša mirna beseda bolj v dno seza, kakor pa uže besno ihtanje »Narodovega« učenjaka, in velikodušnost je na mestu, kder nismo daleč od opravičenega pomilovanja. (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Cesarjevih Rudolf se napoti z visoko svojo soprogo prihodnji mesec v jutrove dežele. Najprej odpotujeta naravnost v Carigrad, kder ostaneta več dni, potem pa se vrneta skoz Varno v Bukreš, od tod v Belgrad in nazaj na Dunaj. Temu popotovanju, če tudi je le bolj za zabavo, vendar se ne more odrekati važen politiški pomen. V obrtniShem odseku je bila 18. t. m. sklenena resolucija, po katerej se od vlade zahteva, naj kakor hitro mogoče predloži načrt za uredbo denarnic za bolnike. Trgovinska pogodba mej Avstrijsko-ogersko in Francijo je bila 18. t. m. v Parizu podpisana. V Hrcegovini na črnogorskej meji je 15. t. m. vojaška patrola zopet zadela na roparje, v noji sta bila dva poslednjih ranjena, drugi pa so se umaknoli čez mejo. Vnanje dežele. ll Skadra dohajajo vedno taka poročila, da tuje države poživljajo na vojno zoper Turčijo; ne le, da se tam kujejo na- mestiti čitatelj, ako mu drago, naj se potrudi, naj vzame v roke IVuttkejevo knjigo, ter prepriča se lehko, da je tudi vse to, kar podlistkar poroča o Oelsner-AfonmerguS-u, R {pas) Quehlu itd. pisano brez lastnih študij, preloženo iz nemškega izvirnika. Da ni bilo podlistkarju za zgodovinsko istinitost, da se čisto nič ni potrudil, pozvedavati resnice tudi v teh redkih Blučajih. kder je to mogoče bilo brez posebnih težav, vidi se drastično iz tega-le prevoda. Oziraje se namreč na avstrijske razmere, pripovedujeta Wuttke in njegova — senca, naš anonymus: »(Eine Zeit lang, bis ins Jahr 1865, hesorgte im auswartigen Amte der Hof-rath Freiherr Maz ton Gagern, ein in po-iitisehen Angelegenheiten gewiegter umi zuEleich ehrlicher Mann, die PresseJ Als Schmerling gestiirzt war, wurde . . das Pressbureau des Staatsministeriums an das auswartige Anit iibertragen, so dass . . die amtliche Pressthatigkeit Oester-reichs ganz vom Grafen Mensdorf al>hing. Damals vvurde als Vorstand des osterrei-chiscben Pressbureaus der Ministerialrath Fidler genannt, balrf aber loste diesen der Legationsrath von Griiner ab, der nach kurzer Zeit in seine friihere Stellung als Generalconsul in Leipzig zuriicktrat. Ein /lin Oktober 1865) in mehreren Zeitungen iibergegangener, sicher auf amtliche Quelle zuruckzufiihrender Bericht *) lautet: »Der nur interimistisebe, aber nichtsdestowe-niger ausserst thatige Leiter des Pressbureaus, Hofrath Herr v. Griiner, hat einen Vortrag an den Kaiser entworfen, welcher zum Behufe reichhaltiger und einheitlicher Instruktion der inspirirten •) Pri Kuttkeji v opombi, atr. 159. Journale und Gorrespondenzen Mitthei-lungeu wichtiger Naehrichten aus allen Ministerien an das Pressbureau beati-tragt. Vom Ministerconseil ist dieser Vortrag bereitB gewilligt und man erwartet fur denselben auch mi.t Zuversicht die Sanction des Kaisers. Auf diese Art wird die inspirirte Journalistik wieder rehabi-litiert werden, nachdem sie lange Zeit in verdientem Misscredit gestanden, unter dem Scbmerling'scben Regime, weil sie sicb hiiufig Entstellung der Thatsachen zu Schulden kommen liess und wegen der Differenzen im Schosse des Ministe-riums selbst oft ganz widersprechende Nachrichten brachte, und in der neuesten Aera ob ibrer Unvertrautheit mit der Tagesgeschichte.« Das ist ein dem gefal-lenen Schmerling gegebener Fusstritt, um Herrn von Griiner zu verherrlichen. . . Dieser Bericht enthiilt ubrigens gleich-zeitig ein hochst beachtenswerthes Ur-theil des Wiener Pressbureaus iiber sich selbst. Im Marz 1866 erfolgte eine neue Einrichtung, indem die Sorge fur die Zeitungen zu einer selbststandigen Alt-theilnng des Staatsministeriums gemacht wurde, welcher der Ministerialrath von Rett vorgesetzt ward. M t ihin arbeiteten der Ministeriahecretiir von Falke und die Hofrathe IVeiss von Starken/els und La-ekenbacher. . . N-ich 1866 wurde Falke Leiter, 1873 ward Hofrath von Brb als soleher genannt. Im Ministeriuin des Aeussern blieb aber eine BerichterBtattung iiber die Presse, welche von dem Hofrathe Freiherr n de Pont ansging.« iVuttke. 159-160. (»Močno slovel je baron Max Gagern, ki je deloval v ministerstvu zunanjih zadev, ter je do leta 1865 vodil časopisje.) klepe zoper Črnogoro, tudi konzuli velikih držav se žalijo i napadajo. Tako se zadnje dni turški vojaki pretepli francoskega konsula, avstrijski državljan Geminl je hotel konsulu pomagati, ali zdaj so se turški vojaki spravili na tega, pretepli ga. Polkovnik turških vojakov je potem pri-lomastil v avstrijski konsulat, Geminija hotel probosti ter avstrijskega konsula hudo razžalil. Na Srbskem so stvari zelo zmešane; poročila iz Belgrada bo jako nezanesljiva; celo o zadnjih volitvah se še do danes za gotovo ne ve, ali je resnica ali ne, da je vladna strafika tako sijajno zmagala, ka-kakor se je poročalo; najbrže so bila ta poročila zelo pretirana, ali celo neresnična, ker sicer ne bi umevno bilo, kako je-t*fl* prišlo do ministerske krize takoj po volitvah, ter bil Garašanin poklican h kralju, da sestavi novo ministerstvo. Ruska država je v sred njej Aziji zopet nove dežele pridobila, govemer zahvalin-skih dežel je namreč iz AŠkabada ruskej vladi naznanil, da so se štiri turkmenski rodovi v Oazi Merv ruskemu carju nepogojno podvrgli. S tem je Rusija zasadila mej Perzijo in Avfganistanom klin, katerega ost je obrnena proti Indiji. Ta oaza je bila nekdaj kraljica sveta, iz katere so drvile bojevite vojske in pretresale ves svet; sedaj je ruska pokrajina, strategično velevažna, ključ do bogate Indije z 225 milijonov prebivalcev. Italijanski kralj je bil pa noči od 16. na 17. t. m. v nevarnosti. Koje namreč železniški vlak, v katerem se je kralj vračal z lova, zapustil Montalto in Corneto, začeli so Štirji neznani oboroženi ljudje streljati na karabiniere, ki so stražili železnico ter vrgli mej nje z strelnim prahom napolnjeno steklenico s prižgano lunto. Karabinier Varichio je Šestkrat ustrelil in ranil enega napastnika, ki so potem po-begnoli. Preiskava seje pričela, napastniki pa so še neznani. V poslanskej zbornici je minister Genala to dogodbo objavil in pristavil, da vlada skrbno preiskuje, ali je bil namenjen napad na kralja, kakor se misli, in da zbornici vse pozvedbe objavi, Bonapartisti so 18. t. m. zopet zborovali v Parizu. Sešlo se jih je 3000 in sprejel se je predlog, da se ima U9tava pre-drugačiti in državnega načelnika voliti ljudstvo po neposrednjih volitvah. Iz Sudana poroča general Gordon, da Kartum Še ni v nevarnosti i da misli, da se za tamošnje kraje ni bati; on angleške) vladi priporoča, naj se zopet za vladarje postavijo prejšnjih sultanov potomci, ali njihovi zastopniki, katerim naj bi se na voljo dalo, odločiti se za samostojnost, ali Po odstopa Schmtrliugovega ininisterstva bila je skupna novinarska pisarna podrejena ministru grofu Mensdorfu. Vodil jo j« pa za malo časa ministerski svetovalec Fidler, pozneje pa poslanstveni svetnik Griiner, ki pa je kmalu zapustil svojo službo, ter Šel za generalnega konzula v Lipsko. Najbrže iz peresa tega Grttnerja (sicy so v oktobru 1865 prijavile nekatere novine neko zanimljivo poročilo: . . »Začasni, a vendar kaj delavni načelnik novinarske pisarne, dvorni svetovalec Griiner, je za cesarja pripravil »doklad« ali predlog, nasvetujoč, da imajo vsa mini-sterstva važne namere in naredbe, važne sklepe in dogodke, sploh vse važne stvari poročati novinarski pisarni, da bo ta lože in ztnerom jednako navdihovala časopise, ter jih z obilnejšimi dopisi obsipali. Mi-nhterski zbor je uže odobril ta predlog in za gotovo se ,ie nadejati tudi cesarjevega potrdila. Tako bode navdihnjeno časopisje zopet zadobilo nekdanjo veljavo; to je bilo po pravici izgubilo, ker je za časa ministra Schmerlinga po gostem pogodbe napak zavijalo in tudi vsled navs-križnosti v ministerstvu pogostem, cel6 nasprotujoča se poročila razširjalo; v naj-novejšej dobi pa celo poznalo ni vsakdanjih dogodkov.« Tako je novinarska pisarna brcnila padlega Schmerlinga . . le da je GrUnerja proslavljala. "Jo naj si čitatelj vsekakor zapomni, zapazil pa je gotovo tudi, da je novinarska pisarna Dunajska z rečenimi besedami obsodila vse prejšnje svoje delovanje. V marci 1. 1866 se je novinarska pisarna zopet prestrojila. ter zopet postala posebni oddelek mini-sterstva upravnega področja Načelnik jej je bil ministerski svetnik Bell. S tem sta delovala ministerski tajnik Falke in dvorna EDINOST. pa pripoznati vrhovno oblast krivega proroka. General Gordon trdi, da je posestvo Sudana nepotrebno. Ovaduhi poročajo, da je krivi prorok sklenol napasti Tokar, predno pride angleška vojaška pomoč. — V Sinkatu so uporniki poklali 200 Žen in enoliko otrok. General Gordon je 18. t. m. dospel v Kartum ter izdal razglas, da Angleška krivega proroka pripoznava za kordofan-skega sultana. Kako zanesljivi to egiptovski vojaki, to kaže ta le dogodek: oddelek vojakov je osobno prinesel kralju v njegovo palačo prošnjo, v katerej protestirajo zoper poši-Ijatev egiptovskih vojakov v Sudan, in zahtevajo, naj se angleški časniki iz egiptovske vojske odpuste. Prosilci izrekajo v prošnji, da so zastopniki vse egiptovske vojske. Uklenoli so jih in v ječo vrgli. Dopisi. Teržaška okolica, 14. Svečana. [Razne stvari).,O barkovljanskem »go-verneriju ali po kitajsko« »mandarinu«, ni bilo dosti časa šlišati v cenjenem listu •Edinost«. Vredno je pa več o njem pisati, posebno sedaj ko se dan za dnevom bolj v svojej »oblasti« Šopiri. Temu možu je zlasti trn v peti čest. naš poslanec J. Na-bergoj. O tem ni treba dosta soditi. Da bi barkovljanski »vasogledac« imel toliko krepkega duha v sebi, kakor ga ima od vsega našega ljudstva spoštovani g. Na-bergoj, gotovo bi ga tržaški »neodrešenci« po njegovej smrti za svojega svetnika proglasili. Gapovilla ima na nosu tudi nekaj druzih Barkovljanov, mej njimi tudi g. Pagos-a iz Grete. Gotovo radi tega, ker ima g. P. nad svojo krčmo slovenski napis. Za to se pa g. P. jako malo briga, zna namreč, da prav tisti ljudje, ki iz »nič« na »kaj« pridejo, hote potem vsem ukazovati. (Gapovilla se je namreč iz bornega streŽaja na prodajalca žganja povzdignol). G. P. bi moral v izgled biti i nekojim drugim barkovljanskim možakom, ki se »capovilli« skoraj — uklanjajo! — Ker uže o capovilli govorimo, pogledati moramo tudi na kraj, kder ima omenjeni človek svoj »redni dnevni večerni zbor«. Oni strašno »imenitni« kraj se nahaja namreč, v krčmi nekega »črešnjarja«. G. H rovati n (črešnjar) (paro nomel) imel je na svojej krčmi le italijanski napis. Ne vemo pa, kaj capovilia k temu pravi, pred par leti je postavil omenjeni oštir zraven italijanskega se nemški napis nad svojo krčmo. Imenovani krčmar je bil v cenj. listu »Edinost« uže večkrat omenjen. G. Hro-vatina prvi posel je bil — krojaštvo, potem je postal finančni stražar, in nato se je poprijel krčmarjenja, kojo službo še daneB opravlja. Njegova domovina je vrt »Kranjske zemlje« —Vipava, vsa njegova družina pa je (sangue purissimo italiano). V krčmi omenjenega oštirja se shaja tedaj vsa barkovljanska italijanska »inteli- svetovalca Lackenbacher in Weiss von Starken/els. Malo pozneje jej je bil Falke voditelj, od leta 1873 pa dvorni svetnik Brb. Ministerstvo zunanjih zadev je imelo in ima še posebni oddelek za časopisje, katero baje še vodi baron de Pont. (»Narod« Št. 298.) Oziraje se na ta hlapčevski prevod, vprašam razsodnega čitatelja, kateri količkaj pošteni pisatelj ne bi uže pri tej priliki imenoval vira, iz kojega je zajemal? Pri našem podlistkarju pa niti sledti ni najnavadnejše dostojnosti. Oblastno se postavlja po konci, dela se, kakor da bi imel, Bog zna, kake imenitne zveze, ter samosvestja poln z modrim obrazom in resno nagubančenim Čeloin pripoveduje strmečemu občinstvu: »Pisatelj pozna le imena nekaterih voditeljev, ki so imeli opraviti ali imajo še opraviti s tem poslom;« in zopet: »Ako uže načelnikov »novinarskega urada . . pisatelj ne more natančno naznaniti, tem manj more naznaniti razne najetnike, ki so zadnjih 25 let v Avstriji javno menenje delali in pačili in sploh motili.« Iz vsega se vidi, da je mislil, po domače povedano, opehariti čitatelje, češ, da je vse te osobne podatke zajemal iz lastne torbe. Ali pri tej priliki se mu je pripetila uprav smešna nezgoda. Ker se namreč niti iz uradnega Sematizma ni prepričal, če so vsi navedeni uradniki v istini še v službi, temveč je le predlagal Wuttkejevo razpravo, pisano l. 4873, zato se mu je primerilo, da je vodstvo novinarskega oddelka v ministarstvu vna-njih zadev izročil baronu de Pontu, ne glede na to, da je ta urednik — uže od leta 1879 sem stalno t> pokoj en. V istini, senčnati podlistkar: »Bris mihi magnus Apolle /« Prof. Fr. Šuklje. (Dalje prihodnjič}. gencija«, katerej predseduje »imenitna« oseba — capovilia. O teh zborih ne bodem si. občinstvu dosti razkladal. Mala peščica Italijanov i renegatov v Barkovljah je podobna naselbinam, koje Nemci v Bosno pošiljajo. Prišel je navadni letni čas za vpisovanje v družbo sv. Mohorja. O tej priliki imajo č. g.župniki po okolici nalogo ljudstvu prigovarjati, naj se v to koristno družbo vpisuje. Kakor lansko leto, trudi se i letos barkovljanski g. župnik s priž-nice ljudstvu prigovarjati, naj se v to koristno družbo vpisuje. Iz mnogih vasi po okolici se ljudje pri vseh majhnih zaslužkih dosti pridno vpisujejo v Mohorjevo družbo. Čuditi se je pa, da se v sv. Križu, vasi bolj od Trsta otdaljenej, nego na pr. Prošek i Barkovlje, tako malo udov družbe sv. Mohorja nahaja, da jih iahko na prste V »Edinosti« št. 13. od 13. t. m. se je čitalo, da so izvlekli pri sv. Jerneju, to je v Barkovljah, iz morja utonjeno žensko. To ni tako, ona ženska je v resnici v Barkovljah utonila, toda v vodnjaku g. Starca na novej cesti. Utonjenka je neka 22 letna deklica iz Prošeka. !■ Materfljske občine, dne 11. feh. (Odgovor dopisu v 34. it. »Slev. Naroda« — »*{ Materije*). Rekel sem v zadnjem dopisu od tukaj, da bi imel še marsikaj povedati o minolih volitvah v naš občinski zbor. Najnovejše je to, da so naši »veljavni možje« — 11 jih je, kakor smo zvedeli iz »Slov. Naroda« 1 — zopet sedli v »žehto« v »Slov. Narod«, a po vsakem perilu so bolj črni — bolj umazani. Ako ne bi se skrivali za »kljukce v postavah — kakor modrujejo »veljavne« glave, videli bi jih v pravej njih podobi. Bog ne dal, da so »kljukci« v postavah tako lažnjivi, kakor oni, ker uže tako in tako ne žive od druzega, nego od laži in še kaj hujšega. Ker jih bližnji naši narodni voditelji v-Trstu dobro poznajo ter nočejo sprejemati umazanega perila, zato so šli v Ljubljano, kder so — dobili potreben prostor, da se perejo, — ali še bolj mažejo! G. urednik »Slov. Naroda«. — temu se nič več ne čudimo — noče poznati naših razmer, ker daje prostora v svojem listu takim ljudem, katerih delovanje je v pogubo ne le našej občini, temuč našej narodnej stvari sploh. S tem on naravnost škoduje nam Slovanom v tulnej Istri, ker podpira naSe narodne nasprotnike, koji gladijo pot zakletim slovenskim sovražnikom Lahonom. Vsi slovenski časopisi in mej njimi v prvej vrsti »Slov. Narod«, vedno so poudarjali in še poudarjajo, da v naša javna zastopstva — naj si bode uže v državni, deželne ali občinske zbore — moramo voliti neodvisni, odlotne, zvečaj ne može, ako hočemo dospeti do naših narodnih pravic sploh in materijalnega blagostanja posebe. Kar se vedno iz prepričanja trdi, to se podira, ko se zagovarjajo narodne kukavice. In to dela »Slov. Narod« v dopisih od tukaj I Nam in daleč okoli je dobro znano, koliko dobrega so storili za tukajšnje ljudstvo in za naS narod sploh oni, koji se perejo v »Slov. Narodu«; — piškavega oreha ne da nobeden za vsa njih dobra dejanja, ker nam niso nobena znana, pač pa vemo, da kakor Črvi rijejo proti vsakemu, kdor slepo ne trobi v njih rog. To, kar vemo mi, ve tudi g. urednik »Slov. Naroda«, a vendar odpira list nehvaležnim zagovorom 1 Pravim nehvaležnim zagovorom, ker v zadnjem tudi niso pobili niti jedne naše trditve v »Edinosti«. Pa tudi kako bi jo? Dobrih 90*/, gospodarjev vse obširne nale občine je prepričanih po dolgoletnem opazovanji in ža-lostnej skulnji, da je vse, kar je bilo brati o naših jednajsteriii ■veljavnih možeh« v »Edinosti«, gola resnica,.. . In to malo je zadostovalo; ako bo zopetna potreba, Se se oglasim, saj naša naloga je ljudstvo po-duČevati, vzbujevati, »odkrivati zmote zakotnih pisat cv in farizejev*] Bojevati se za svoj narod »2 uma svitlim mečem* je naša sveta narodna dolžnost in to bodem spolnjeval, dokler mi bode teklo pero. Da mi je pri tem vedno in vedno le za resnico. Vi pravite, da so moje besede »laž-njivo godenje«. Dokazali tega niste, in zato ostanejo še vedno resnične, ker tako »veljavni« Še vendar niste, da bi kdo slepo verjel pralnim vaSim besedam. Dokazov ste imeli navesti, ali jih navedite, čas je še vedno; do tedaj pa ostane moj dopis popolnoma veljaven, resničen. Jaz pa vam dokažem, kar vsak ve v vsej občini, da ste pošiljali klateže po vaseh, da bi ljudstvo zaslepljevali za bližajoče se volitve; — koliko zborovanj ste imeli v »telikej hiii* v Materiji pred vo-litvijo; koliko »finopsa« in vina je steklo v ta namen, to vedo tisti, ki so se izne-bili vaših mrež še o pravem času. Ko je bil zbran ves cvet duinih slepcev pri jed-nem od vas, navduševali ste jih, da je uže vse Ra vaŠej strani, da j« zmaga vaša itd. Dan volitve ste postavili častne (I) straže, limanice, na katere ste lovili vo-lilce idoče k rolitvi. Ali niste napravili in razdeljevali toliko lutkov s imeni vaših zvestih pijonirjev, da bi lahko prišlo jih na vsakega volilca po več? Niste-li do zadnjega svojega pristaša poslali volit z listki, katere ste vi izdelalif Pa kdo bi mogel vse našteti, kar ste delali, da bi zmagali? Proti vsemu temu pa se upate trditi v »Slov. Narodu«, da se taeih volitev niste udeležilif Ako vas par vodjev — brez vojakov! — ni prišlo, da bi oddali glasove, ko ste videli, da je ogromna veČina volil-cev na pravej poti, a vendar ste stali na straži ter lazili okoli volilcev, kakor maček okoli vrele kaše, ne morete trditi, da se niste vdeleŽevali volitve. Vi govorite o *moraliČnepoškodovanem ljudstvu«. Kedo pa je vzrok, da imamo morda v občini več »moralično poškodovanega ljudstva«? Temu vprašanju bi rad natančneje odgovoril, a moral bi marsikaj povedati, kar ne spada v javnost. Kako se radi — bnš zakotni pisači]— skrivajo za »kljukce« v postavi, vemo dobro. Pri vsakej stvari, naj bode uže dobra ali slaba, pravična ali krivična, — ako greš k zakotnim pisačem, (kakoršnega — žal! — imamo tudi v Materiji mej »veljavnimi možmi« »Slov. Naroda«, on ti našteje vse »kljukce« v postavi, da mu moraš verjeti, da ti za slano plačilo napravi — rekurs. Takega ste naredili tudi proti sedanjim volitvam, a nadejamo se, da okr. glavarstvo, če tudi ni navdušeno za nas in narodne naše težnje in napredek, vendar ne bode ravnalo po »kljuk-cih« tako, da bi vam ugajalo, ampak tako, kakor je sploSna želja narodova. Postave vendar niso ljudstvu v pogubo, ako bi se pa to zgodilo, kar se nam zdi nemogoče, da bi bile nove volitve, bodite zagotovljeni. da se bodo prav tako izvršile, kakor prvič. Iz koperskega okraja. Bralno društvo v Črnemkalu je priredilo v nedeljo 17. t. m. v g. And. Gaho-vib prostorih veselico z govori, deklamacijo, peljem in godbo. Društveni predsednik g. Jožef Sever pozdravil je došle goste in kaj navdušeno deklamoval: »Mojemu narodu«. Med govorniki sta se nadalje odlikovala gg. Jožef, in Janez Andrijašič; zadnji je posebno poudarjal potrebo, da zna ljudstvo pisati in brati — v to je spodbujal navzoče, naj-pridno svoje otroke v šolo pošiljajo. Pov-darjalo se je tudi pridnejše in umnejše kmetovanje. Pevci so različne slovanske kore prepevali — dopadala je posebno kompozicija: »ko ponosni orel«. Zato pa gre čast učitelju g. Mabniču. Mej točkami je svirala dekanska godba izključljivo slovanske navduševalne pesmi. Postrežba v krčmi pri Andreju je bila točna, okusna in cena. Pri večerji je tamošnji č. g. Župnik napil slovanskej vzajemnosti. Z gg. drufitveniki smo se prav prijateljsko razgovarjali ter sklenoli v tako koristnih napravah drug druzega podpirati. Tako je prav — Živeli vrli in prijazni Črni-kalcit Dolinski. im &De(» vrba nad Idrijo 24. feb. Uže jeseni p. 1. je ogledovalna komisija spoznala in odločila, da je naše šolsko poslopje nezdravo in nevarno. Nezdravo je zavoljo velike vlažnosti zidovja, po katerem vodene kapljice stoje in v progah po stenah cvrljajo ne le po zimi, temuč tudi v poletji. Nevarno je naše šolsko poslopje, ker ni bilo prav in trdno zidano. To mi vsakteri pripozna, ako mu povem, da je bilo delo naše šole še le leta 1859. dovršeno. Dandanes mora šola kot podrtija prazna stati! Naši šolski očetje (krajni Šolski svet) skrbe le toliko za staro šolo, da je vhod v njo zaprt. Okna in vrata šolskih sob stoje odprta, da neusmiljena burja, katera ni redka pri nas, ž njimi loputa ter odtrgane ali razbite koščke sem ter tja meče. Kaj se boste za staro brigaii, saj boste novo Šolo imeli ? — Le SoČasI — Pri šolskej seji, katera je bila 1. januva'-ja 1. 1. skienol je nai krajni šolski svet z večino enega glasu, naj se stara šola popravi. Ni jim zadosti, da imajo uže ono ničvredno šolo. Ni jim dosti, da so izdavali leto za letom samo za popravljanje po 200 goldinarjev. Sedaj hočejo še nekatere tisočake vtaknoti v ta zid, in tako starini dati novo obliko, da bo v nekaj letih večja in imetniša podrtba. Morebiti sedaj vlažnost iz starega zidovja odpravijo in stara Šola postane zdravo poslopje ? Ali zid razrinejo in tako lepše in veče prostore narede za Šolsko mladino? — E to se jim teiko posreči. — Če pa tega ne umejo, bodo morali vendar po kakih 10 letih novo šolo zidati. Popravljena šola bo zopet vlažna in nezdrava, za število naše šolske mladine pa premajhna. Saj se narastaj ljudstva v našej fari vsako leto pomnoži za 10 otrok. Vlailičnosti in elegance,gotovoeden najlepših plesov v krogih tržaške inteligencije; toliko krasotic in prekrasnih toalet se ne vidi tako kmalu skupaj; dvorana je bila skoraj premajhna, a iz galerije je bil to prekrasen pogled. O polnoči se je začel kotiljon, kateri je plesalo dc /00 parov; — krasna je bila posebno figura, strelna tarča, iz katere je skočila velikanska pi-halnica z napisom »Živela slovanska čitalnica. — Gospodje so imeli kmalu vse frake polne s prekrasnimi redi, skazali pa so zato tudi svojo hvaležnost, ter krasnemu spolu kar sipali na stotine jako elegantnih Šopkov. — Odboru vsa hvala za tako odlično uredbo in eleganco. S takimi veselicami si v kratkem čitalnica zopet pribori staro svojo slavo. Tržaškega podpornega društva ples v gostilni »Re d' Ungberia je bil primerno dobro obiskan, dvorana okusno odlčena, plesalo se je do jutra. — Delalsko podporno društvo je, ker je bilo povabljeno, tudi odposlalo svojo deputacijo na ta ples in s tem dokazalo, da želi tudi temu društvu najboljšega uspeha, ker v Trstu je toliko slovanskega elementa, da lehko prav dobro obstojite tudi 2 de-lalski društvi. Pekovsko pevsko društvo »Jadranska Zarja« je imelo v nedeljo sijajen ples v dvorani na »Zelenem hribu«, katera je bila zato krasno z zastavami in grbi okrašena: podobe cesarja ln cesarice ste bili ovenčani z lovorjeviini venci] na galeriji pred godbe, na vsako stran pa velike slovenske zastave, vse skupaj jako prijeten učinek. Točno ob 8. uri se je začelo petje, ves moški zbor je nastopil ter pel vse pesmi s pohvalo, da so se morale ponavljati, čveterospev »Izgubljeni cvet« pele so gospe in gospo-dičine, Muhova, Umekova, Modrova, Nučič jako lepo, morale so teško kompozicijo še štirikrat ponoviti. »Pevčevo kle-tav«, deklamovala je uže znana gospo-dičina »Muhova s pohvalo, podarjen jej je bil krasen Šopek. Drugo, „Slovenko" je deklamovala 9 letna deklica Umekova, bilo je o tem prvem nastopu nekaj posebnega, ta naravna mimika in naglašaoje posebnih stavkov osupnolo je občinstvo. To bode brez dvombe dobra dramatična moč. Potem se je začel ples, ki je bil jako živahen do ranega jutra. Ako bi biie dve noči skupaj, ne bilo bi nehalo, ali bledi dan je skoz okna veleval, da je dan delu napočil. Počastili so ples nekateri pekovski mojstri, kakor gg. Obrsnel, Sramek, Šurk, Trobec, Zeidler, Kocjančič, Elia se svojim drugom in še dva druga. Drugi pekovski mojstri pa, katerih je v Trstu veliko, odlikovali so se s tem, da so rajši počivali. Takim mojstrom bi jaz priporočil malo več rodoJjubja in manj sebičnosti, ker tako početje ni pravo, da namreč nekateri mojstri labonom še vedno pete ližejo. Škodovalo jim bode več, ako se zamerijo svojim delaicem, nego pa lahonskej gospodi. To v svarilo za drugi pot. Porota je obsodila v šestletno trdo ječo Jerneja Terazer ja radi ognusnjegu občevanja z neko sedemletno punčiko, katera je bila izročena v njegovo varstvo. — Te dni se je zopet pričela obravnava proti obema Mender, ki sta zatožena, da sta usmrtila svojo staro mater, pograbivŠi jej dva forinta. Te ne bode tako hitro konec, kajti pri vsakemu izpraševanju dotičnih založenih, dohajajo na dan toli strašni podrobniji dogodki, da človeku na glavi kar lasje po konci ustajajo, kojih čita. Dne 18, fenruvarja je c. k. tribun*l sklenol na potrdilo porote ustaviti i očeta Mateju Menderju, ubijalcu, ker se j« ska-zalo,da tudi on se je udeležil uboja. Obravnava nadaljuje. — Porota je obsodila na srart necega A. SuŠek-a iz Slivnega pri Komnu, ki je otroka imel z služkinjo M. LJerkič, katerega je potem odstranil in usmrtil, ter ga potem zakril pod kup kamenja poleg »rimske jave«, kder bo ga nevoljko zatem psi zavohali in na dan pritirall. Tatvine in policijska. Policija je te dni ustavila in odpeljala več tatov v zapor, dra vaciranda brez dotičnih listin in Še nekoliko pijancev. Kako malo so bili tatje izbirljivi, vidi se tudi iz tega, da so v nekej hiši v ulici Farneto odnesli štiri plinova svetila iz pakfonga. Dolinska čitalnica priredi v dan 24. t. m. ob 6. uri zvečer v občinskej dvorani veselico s tem le v sporedom: T Petje: Na boj I A. Leban,2. Govor, 3. Petje: V tihi noči. A. Leban, 4. Deklam: Pevčeva kletev, 5. Petje: Mlatiči. Justin, 6. Igra: Pes in mačka, 7. Petje: Djačka. Iv. p]. Zaje, 8. Tombola. Poziv. Odbor cecilijanskega društva za goriško nadškofijo je sklenol narodne cerkvene pesni, katere se na Primorskem po raznih cerkvah pojejo, zbirati, popraviti in harmonizirati, ter je potem v tej lepšej obliki zopet mej ljudstvo razširiti. Zatorej se obrača podpisani odbor do vseh preč. gg. duhovnikov, organistov in drugih prijateljev narodne cerkvene muzike, da bi onih cerkvenih pesnij, ki se v dotičnih krajih pojejo, tekst (besede) in melodijo (napev) zapisali in č. g. Danilu Faj-gelj-nu, nadučitelju v Tolmin poslali. Pri zbiranji napevov naj se gleda posebno na stare pesni, v katerih posebno veje slovenski pobožni duh, in na take, ki imajo glede teksta ln melodije kako vrednost. Prvi elas popolnoma zadostuje. V Gorici, 7. febr. 1884. Odbor cecilijanskega društva za goriško nadškofijo. Zvezna železnica mej Južno in tržaško-hrpeljsko Železnico, o katerej smo omenili zadnjič, da sta dobila zanjo dovoljenje tržaška inženirja Righetti in dr. Buzzi, ima se speljati od kolodvora južne železnice skoz lesni trg do kolodvora pri svetem Andreji, hrib. ki je mej lesnim trgom in sv. Andrejem, ima se prevrtati. Nesreče. Avstrijska ladija »Sem«, vlast-nina orebiškega pomorskega društva, razbila se je 14. t. m. pri Wexfordu na angleških bregovih. Ladija je z blagom vre i izgubljena in utonili so vsi mornarji. — Na morskem bregu pri mestu Monte-video je 23. januvarja t. 1. nad 50 ljudi, ki so se kopali, ali ob bregu sprehajali, morje požrlo. Slišal se je najprej zamolkel grom. nebo je naglo stemnelo, morje ob bregovih naglo vsahnelo, potem pa zagnalo take valove, da so se celo v mestne ulice prldrvili in ko so Be zopet utekli, pustili so na suhem nad 50 uto-njencev. Povodnji. Iz severne Amerike so poroča, da so v več državah nastopile hude povodnji, ki so silno veliko škode povzročile. Tobak v Dalmaciji. Finančno mini-sterstvo je mnogim dalmatinskim občinam dovolilo, da smejo za poskuŠnjo tobak pridelovati, ako se podvržejo dotičnemu finančnemu zakonu. Morski kanal do Peterburga- Lese p s je bil povabljen v Peterburg, da dovrši novi kanal, ki ima Peterburg neposrednje z morjem zvezati. Evropske vojske na kopnem. Po podatkih berolinske »Allgemeine Militar-Zti?. lahko Nemčija takoj v prlčetku pošlje na bojišče 1,282.000 mož z 2996 kanoni. Avstrija ima, izimši deželno brambo, 1.000 000 bojnikov in 1604 kanone. Francoska vojska ima 1.487.000 mož in 2892 kanonov; takoj v pričetku more poslati na bojišče 754.000 mož z 2622 kanoni. Italija ima 920.000 mož in 1368 kanonov, ter mora takoj 400000 mož in 800 kanonov v vojno odpraviti. Rusija ima 1,604.000 vojakov in 4836 kanonov, ter za evropsko vojno lahko porabi 1.257.000 mož in 2982 kanonov. Sladkor — cene se polagoma pomikajo bi a »o J* nasta,° bo,Jše Pišanje po tem Sadje — Olje — brez vsakespremembe. Petrolje — j;ld. li»/4 (j0 gld. 12. DomaČi pridelki. — Fižol še precej iskan in se plačuje dobro, prav t;iko maslo. beno — dobro konjsko gld. 1-20 do gld, 1.70. 33or*»no poročilo. Borsa je postala zopet živahnejša, kurzi so nekoliko poskočili, tendenca dobra. Dunajska horsa dne 19 februvarja. iSnotnl drž. dolg v bankovcih "9 gld. 60 kr Enotni drž. dolg v srebru 80 » 60 « Zlata renta......101 » — » 5avst. renta . . . . 95 » — » Delnice narodne banke . 842 » — > Kreditne delnice .... 309 ■ 10 » London 10 lir sterlin . . 121 » 65 » Napoleon.......9 » 62'/,» G. kr. cekini......5 • 70 » 100 državnih mark . . . 59 » 30 » Gospodarsko društvo v Skednju vabi vse svoje ude na redni občni zbor, ki bode v nedeljo 12. marcija t. 1. v sobani Matija Sancina, Vrba, ob 9. uri zjutraj. Dnevni red. — 1. Letno poročilo, 2. Predlaganje letnega računa, 3. Volitev novega odbora. Skednja, 20. februvarja 1884. 0 Lovro Godina, predsednik. Nova tiskarna Via Torrente it. 2. v Trsti. 100 vizitnic od 60 do 80 sold. 1000 kuvertov z firmo f. 2.70 Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po najniŽjej ceni. Dražbe. V Ajdorl&int, posestvo Franca Člbej i« Ajdovščine, cena gld. 19 533, dne 2i. februarja in 2i. marca i884. — V Trstu, posestvo Julije Salvini iz Roeola, cena gld. 6747. — V Ajdov-šči»», posestvo Simona Baje iz Ajdovščine, cena gld. 848, dne a0. marca i884. — V Komnu, posestvo Petra Semič, cena gld. 70O, in posestvo Alojzija Gulič-a cena gld. 47s, dne 21. marca. — V Tistu, posestvo Ivana Bortoluzzi iz Kadina, cena gld. 7869. dne 28. februarja in a7. maica — V Tolminu, posestvo Luka Zgaga iz Podberda cena gld. 33^0, dne i3. marca. — V Gradi&hi, posestvo Jožefe Ge-rin, ccna gld. n39, dne 28. februarja in 18. marca. — V Trstu, posestvo Mihela Mrz iz Kadina, cena gld. 243, dne 29. februarja in 31* marca. — V Trstu, posestvo Ivana Bello is Vrdelja, cena i3i.980 gld., dne 17. marea in in i7. aprila. — V Kopru, posestvo Antona Furlan iz Cernotic, cena gld. 394, dne 23. februarja in 22. marca. — V Gorici, eno posestvo baronese Teuffenbach, cena gld. i0,5o0, dne 5. marca in 4. aprila. — V Trstu, posestvo JoŽefine Danielis v gor. Čarboli, cena gld. i5.993. — V Tolminu, posestvo Jakoba Valen-tinčič iz Porzna, cena gld. 2380, dne 29. februarja in 3i. marca. Vozni red železnice za Trst. 0d !. julija 1883 naprej. O d vo z iz Trata. «.40 zjutraj (bnoviak) (I., II., HI. do Ljubljane od tam naprej I., II. razred) na Dunaj, zvtsa s Reko, Puljenj, Bruckom, Zagrebom, Beljakom, CeloToem, Bolzanom. 6.G0 zjutraj (hrnovlak) (I., II., III.) v NabreJtino, Videm, Benetke, Hilan, Rim. 9.05 ^Jutru] (omniftuj-vta*) v Nabreiino, Videm, Benetke. 10.06 zjutraj (poB/ni vlak) (I., H., m.) na Dunaj, zveza t Peito, Bruckam, Zagrebom, Karlovcem, Siskom. 5.00 popoludne (omni&uf vla k) foT., II., III.) t Nabrelino, Videm, Benetke, Milan, Rim. 0.— popoludne fpottni vtak) na Dunaj, zveza z Reko PeSto, Bruckom, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem Siskom, Celovcem, Bolzanom. 8— zveSer (kttri«W »Jak} (I., II., III.) na Dunaj, zveza a PeBto, Kani«o. Bruckom. 8.t5 zveSer (megan vlak) (I., II., III.) t Ljubljano, Polo Bruck, Beljak, Alo, 9.— zvečer (m«8.in tilak) v Nabrelino, Videm, Benetke Milan. Dolaz v Trst. zjutraj (meflun f(ok| (II., III.) iz Ljubljane, Beljaka' Celovca, Pole zjutraj (omniftua tilak) iz Milana, Benetk, (kuriuki vlak) (L, II., III.) iz PeBte, Dunaja. {poltni vlak) (I., II., III.; iz Dunaja, Reke, Slaka, Zagreba, Pelte. lomnibus-vlak) iz Rima. Milana 8ez Nabrelino. zvefier (po«<»i (I., II., III.) iz Dunsja, Hrvat- skega, Ogrskega. zveSer (omniftus vlak) iz Kormina «ez NabreMino. zvefier (f>«oWak) iz Italije Cez Nabrelino. zvefier (brtovlak) (I., II., III.) iz Dunaja, Ljubljane zveza z Reko. v uofil (omnibus-vlak) iz Italije fiez Nabrelino. Proda se hiša V romantični Gorenjski (Ob«rkrain) poleg okrajne ceste, za vsako kupčijo posebno gostilno pripravno pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejme J. C. Demšar, 3—3 Železnike (fiisnern). T Tržaška Stedilnica. Mnogo posestnikov knjijič prenehane mestne trgovinske zastavljalnice, kakor tudi tržaške Stedilnice ni poslubnolo pozivu dne 25. avgusta 1883, dotičnikom se vnovič naznanja v njih lastni interes, da čim preje vlože knjižice tržaške štsdil-nice, da se mor ijo pečatiti, in onemsstne trgovinske zastavljalnice, da se zatne-nijo z novimi knjižicami podpisane. Trst, 9 februvarja 1884. (3-2) Vodstvo Tržaške Štedllnice. Najdeno!!! Po neutrudljivita Študijah se je ko-nečno dr. pl. Benden posrečilo, napraviti Mazilo za lase, od katerega se more re&i po vsej pravici, da odgovarja svojemu namenu. V prav kratkam času pomnoži in okrepča to mašilo lase in brado in brani izpadanje las. lz*ajdNik jamči za gotovi uspeh. Cena za lonček mazila 2 gld. Glavna zaloga xa Trst pri gospodu le-karju Karolu Zanetti, ulica Nuova, št. 27- (13—6) SF 0.3. 7.36 8.10 10.38 11.20 6.93 7.45 9.15 10.- I '2.55 wm- VSAKE J DAMI,-«« katera hoče imeti dobro se podajajo životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga noroči pri meni in da pošlje mero. Mina. H. Miil I er na Dunaj! I. Stadt. Operngasse 12 (vis-a-vis Heinrichshof). BV ŽIVOTNIKE m lastni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali ruja ve po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Parifiki životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f'-anoiski ži. votniki s priponkami ou i. 10, barvani od f. 13, naprej. Novost 1 Štefanije životniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleinih, trajljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah,formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poStnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo. Tržno porodilo. Kava. — Gene jako trdne; proialo se je te dni 600 vreč Rio po gld. 62 do gld. 72. W Neobhodno potrebno vsakej družini '•i Lečna sredstva napravljena po kemiku ln lekarju G. B. Rovis V TRSTU — 47 CORSO 47 — V TRSTU. Raztapljajoči čaj ozdravi vsaki kašelj Še tako trdovraten, kakor dokazujejo uspehi raznih zdravnikov in neštevilna spričevala in naročbe. En zavoi -/.a 8 dni 60 soldov.— ČUtiIn«* kroglice proti hemeoroldam, napravljene iz neke rast line, izvrstno delajoče proti boleznim na jetrah, vrance, proti zabasanja itd. Vzamejo se lehko vsako uro brez obzira na dijeto. Skatljica 80 soldov. Vino i% kine z Marftalo, poskušano z uspehom po prvih zdravnikih za slabosti v obče, za pokvarjeni želodec in v času okrevanja po dolgih boleznih. 1 botelja i ald. Hlebčki iz Tamarinde s kloratom od potašlja, najboljše sredstvo proti boleznim v vratu, angini, hripavosti, zaprtem glasu itd. 1 Škatlja 30 soldov. Zdravilni ocet proti miasniom. Najboljše sredstvo 7a čiščenje zraka po sobah, s prijetno vonjavo, rabi se tudi kakor sredstvo za touleto, ena žlička z vo