ISSN 0350-5561 številka 27 četrtek, 20. julija 1995 130 tolarjev Poletnih 13 Radia [Velenje in tednika Kaj Letošnje poletje izbiramo velenjski radijci v sodelovanju s tednikom Kaj že tretjič najbolj všečno melodijo poletja. Lestvico trinajstih melodij ste lahko poslušali vsak ponedeljek na valovih Radia Velenje. Predstavljali smo jo v tedniku Kaj in kar na petih javnih prireditvah. Pripravili smo jih v Šentilju pri Mariboru, v Ormožu, Lo-čah, Ankaranu in v Fiesi. Veliki finale Poletnih 13 pa bo jutri, 21. julija ob 17. uri na Titovem trgu v Velenju. Tokrat boste lahko še zadnjič oddali svoj glas za melodijo letošnjega poletja. Doslej je dobil največ glasov Brendi za svojo skladbo Njo zdaj drugi ljubi. Na sliki Brendi z voditeljem prireditev Poletnih 13 Vinkom Šimekom. 9 _ Ob koncu tedna bo sončno in vroče. Popoldne in zvečer se bodo pojavljale nevihte in tudi posamezna neurja. Janša predlagal pogovor pred novinarji Župan že več dni odklanja tudi tekočino V torek je Janez Janša, predsednik SDSS, na tiskovni konferenci, ki jo je sklical zaradi gladovne stavke Darka Zupana, novinarjem zanikal, da se ni pripravljen pogovarjati z njim. Pred vrati sedeža stranke naj bi se z njim večkrat pogovarjal, prav tako že prej na sodišču. Povedal je, da se je z Zupanom pripravljen srečati pred novinarji, opravičiti pa se mu ne namerava. Ob izbruhu orožarske afere naj bi Janša po uradnih zabeležkah govoril le o možnosti, da je s transportom orožja v Mariboru povezano podjetje Drug lmpex z Dunaja, da ima podjetje podružnico v Sloveniji, pa ni vedel. To naj bi Zupanovi podružnici povzročilo propad podjetja in ogromno finančno škodo. Zupan je vse sodne spore o domnevnem Janševem obrekovanju izgubil. Kot je znano Darko Zupan, tajnik Republikanske zveze Slo- venije, hrano zavrača že 4 teden, v zadnjem tednu pa se je popolnoma odpovedal tudi tekočini, kar gaje že močno izčrpalo. Najprej je zahteval obnovo sodnega postopka in denarno odškodnino od SDSS, sedaj zahteva Janševo opravičilo in denar od vlade. Ob zaključku redakcije še nismo mogli izvedeti, ali sta se Zupan in Janša včeraj srečala pred novinarji, časa pa vsekakor (vsaj za Zupana) ni več veliko. Ubš ^ H^to dmjf, k ivf^ 'Zi/ecčrpeljal nd yeccrjo2i ti/77,.. jPok//£dfi Montto, tdfn/co, d* tw'/?ove. &47J '/md/77 fokkV kctevejč -7// ---- .(u // Šoferji in avtomehaniki Gorenje Gospodinjski aparati Letos mineva trideset let, odkar so v Gorenju pričeli proizvodnjo pralnih strojev, v torek, 18. julija, pa so sla vili nov lep dosežek. Izdelali so namreč 8 - milion-ti pralni stroj nove generacije, s katero se Gorenje utrjuje na evropskem trgu. Sicer stroje izvažajo v 36 držav, ali 94 odstotkov celotne ■ HJ Svoj stanovski praznik 13. julij so šoferji in avtomehaniki celjske regije proslavili v Gornjem Gradu letos niso suhe Velenje - Na gasilski zvezi Velenje so nam povedali, da v letošnjem letu gasilcem še ni bilo treba dovažati vode na območja, kjer ponavadi ponagaja suša. V lanskem letu so v istem času prepeljali že preko 2 milijona litrov vode. So pa zato intervenirali pri manjših poplavah, do katerih je prišlo po močnem sobotnem neurju. Največ jih je bilo na območju Lajš, Raven pri Šoštanju in v Šoštanju. mbš Tudi vi - gasilci? Gasilska organizacija je bila stoletje in več vzor humanosti, nesebičnosti, enotnosti... Kaže, da tudi gasilci niso več, kar so bili. Seveda ni problem njihova pripravljenost v vsakem trenutku pomagati in tvegati, problem je enotnost, ki jo je krepko načela nova lokalna samouprava, problem je očitna namera zapiranja znotraj občinskih plotov. Za zgomjesavinjske gasilce gre. Na sobotnem občnem zboru v Nazarjah. Ocena o dobrem delu v preteklem obdobju ni sporna, nikoli ni bila. Zares sporno je očitno nasprotje med zvezo in društvi. Občinsko gasilsko zvezo Mozirje so seveda ukinili, nad novo Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline pa ni bilo posebnega navdušenja. Občutki sicer varajo, najbrž pa ni daleč od resnice, da tega pre- oblikovanja ne bi bilo, če ne bi s svojo avtoriteto nastopil predsednik GZ Slovenije Ernest Eo-ery, kije tudi sicer nekajkrat "posredoval" in reševal zbor. Odpor do zveze se je izrazil tudi pri njenem financiranju. Kupčkanje od 10 ali 20 odstotkih od denarja, ki ga občine namenjajo društvom, za delo zveze je bilo že neokusno. Štiri občine bodo vendarle plačevale 20 odstotkov, ena se bo odločala na podlagi ocene uspešnosti zveze. Sporen je sedež zveze, naj bi bil nekje drugje. Skratka, presenetljivo je sporna enotnost gasilcev v dolini. Kako bo v takih razmerah delala zveza, bomo videli. Smo (še vedno) lahko optimisti glede gasilcev? UJP 9770350556014 2 CAS ___DOGODKI 20. julija 1995 Svet^mestne občine Velenje Verjetno bo Cankarjeva dobila svoj odlok o tržnem redu Na četrtkovi sedmi seji sveta mestne občine Velenje so se svetniki poskusno srečali z novostjo - dobili so zelene glasovalne kupončke, s pomočjo katerih so glasovali. To je bila namreč ena od svetniških pobud iz prejšnjih zasedanj. Svetniki so se sestali še zadnjič pred poletnimi počitnicami. Pri potrjevanju dnevnega reda, ki je obsegal 11 točk, je Aleksander Forštner v imenu poslancev SKD izrazil nezadovoljstvo, ker na njem ni bilo predloga letošnjega proračuna. Franc Sever pa je predlagal, da se predlogi statutarnih sklepov o statusnem preoblikovanju sklada stavbnih zemljišč občine Velenje, o prodaji nepremičnin v katastrski občini Paka in o izbrisu nepremičnin v splošni rabi in njihovi odprodaji v katastrski občini Bevče prekvalificirajo v osnutek. Menil je, da morajo svetniki dobiti v vpogled kupoprodajne pogodbe, preden se odločijo za statutarni sklep, saj naj bi bile cene (po njegovih informacijah) v občini zelo različne. Večina se je strinjala z njim in predlog je bil sprejet. Tudi tokrat so svetniki nanizali vrsto pobud in vprašanj. Veliko se jih je spraševalo, zakaj še vedno niso dobili odgovorov na že pred meseci zastavljena vprašanja, zato so jih nekateri obnovili, nekaj pa je bilo novih. Karli Stropnik je predlagal, da jeseni ponovno pripravijo komunalni dan, kar nekaj svetnikov pa je nato povedalo, da za prvega, slabo obiskanega, sploh niso vedeli. Največ vprašanj in pobud je nanizal Franc Sever, ki ga je med drugim zanimalo, kdo financira reklamne table na javni razsvetljavi, ki so jih pred kratkim zamenjali. Zanimalo ga je, koliko sredstev dobi občina z odprodajo reklamnih prostorov in oddajanjem javnih površin v centru mesta, želel pa je tudi, da svetniki dobijo popolno poročilo o izvajanju del pri obnovi Cankarjeve ulice. O slednjem so glasovali in pobudo tudi sprejeli. Niso pa izglasovali pobude dr. Ivana Kralja, ki je predlagal, da se na eno naslednjih sej uvrsti problematika zasebnega zdravstva, natančneje oddaje prostorov in opreme v velenjskem zdravstvenem domu tistim, ki bi želeli odpreti zasebno prakso. Ne za "nov" sklad stavbih zemljišč Osnutek predloga o statusnem preoblikovanju sklada stavbnih zemljišč občine Velenje (ki naj bi nadaljeval delo kot sklad občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki), ki je nastal po soglasju in dogovoru vseh treh županov novih občin, so svetniki soglasno zavrnili. Motila jih je vrsta stvari. Poslancem SKD se je zdel neutemeljen zaradi pomanjkljive operativnosti in racionalnosti v danih okoliščinah, saj naj bi se sredstva za nadomestilo stavbnih zemljišč le v Velenju stekala v sklad, v ostalih dveh občinah pa v proračun. Menili so tudi, da je potrebno zmanjšati število zaposlenih v skladu ter da vse tekoče naloge nase prevzamejo občine in jih tudi financirajo iz proračunov. Igor Cen- /0 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. : ■ : ,: •-■■■■■ ... -T-- Velenje NOVA STORITEV NA BANČNEM AVTOMATU!!! Gotovo že poznate prednosti dviga gotovine na bančnih avtomatih, ki so prijazno pri roki 24 ur na dan. Sedaj smo na novo nameščenem bančnem avtomatu v ekspozituri Rudarski osnovni samopostrežni storitvi dodali še dve novi, in sicer: polog gotovine na tekoči račun in sprejemanje oziroma plačilo splošnih položnic. Obe novi storitvi sta tako preprosti kot dvig gotovine, le navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu avtomata, je potrebno upoštevati. Vse uporabnike bančnih avtomatov pa naprošamo, da se pred prvo uporabo novih storitev zglasijo ali v ekpozituri Rudarski ali v enoti, ki vodi njihov tekoči račun, kjer se bodo seznanili s splošnimi pogoji poslovanja in to tudi pismeno potrdili. VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BA SPLOŠNE BANKE VELENJE D.D.. trih, ZS, je v imenu tričlanske komisije, ki je prisostvovala zadnji seji sklada, podal poročilo, v katerem je povedal, da so na njej prevladovali lokalni interesi, da prihodki niso razdeljeni po občinah, odhodki pa... Z nepremičninami hitro "opravili" V nadaljevanju so soglasno potrdili sklep o neodplačnem prenosu nepremičnin na ribiško družino Paka Šoštanj, ki jo potrebujejo za legalizacijo obstoječe ribiške koče. RD mora sedaj na svoje stroške opraviti cenitev navedenih nepremičnin ter jih posredovati Svetu občine Šoštanj. Po hitrem postopku so potrdili še nekaj drugih osnutkov in predlogov sklepov, ki so se nanašali na nepremičnine. Kje tržnica, kje stojnice? Svetniki so se ponovno razživeli ob razpravi o osnutku odloka o tržnem redu na območju občine Velenje. Številnim razpravljalcem je bila skupna ugotovitev, da je odlok sestavljen površno in nedorečeno, da je predolg in premalo razumljiv. Z njim naj bi uredili organizacijo in poslovanje na trgu (spraševali so se, kje ga v Velenju imamo) in prostorih za prodajo na premičnih stojnicah v občini, določil pa naj bi tudi sankcije za kršitelje. Tako naj bi stopili na prste tudi sobotnim preprodajalcem razne krame na Cankarjevi. Med drugim je v osnutku zapisano, da bo Can-kaijeva zaprta za ves promet z motornimi vozili, namenjena pa bo izključno pešcem, kar pomeni, da bo prepovedana tudi vožnja s kolesi, rolerji in rolka-mi. Osnutek odloka so svetniki sprejeli, vendar bo predlagatelj do razprave o sklepu pripravil nov tekst, ki bo upošteval številne pripombe iz razprave. Tako bodo morali bolj natančno opredeliti, kje v Velenju so prostori za stojnice, za Cankarjevo pa bodo verjetno pripravili poseben odlok ali pravilnik. Na koncu so razpravljali še o osnutku odloka o grbu in zastavi mesta in mestne občine Velenje in se strinjali s Pankracem Semečnikom, da bi se moral glasiti drugače, saj govori le o uporabi teh dveh simbolov in o sankcijah ob neupoštevanju določb. Tudi ta osnutek bo doživel še nekaj sprememb, preden bodo svetniki o njem dokončno razpravljali. ■ Bojana Špegei Občina Mislima 0 plačah in prejemkih funkcionarjev Danes se bodo na 9. seji znašali nekaj manj kot 158 občinskega sveta sešll mlsllnjskl svetniki. Na njej bodo obravnavali tudi predlog o določitvi osnovnih plač, nadomestil in drugih prejemkov funkcionarjev ter članov organov In delovnih teles v občini. Spregovorili bodo o programu za vzdrževanju pokopališča Šentilj in določili grobnine za letošnje leto, potem pa imenovali člane nadzornega sveta Javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec. Na dnevni red so uvrstili tudi določitev kandidatov za sodnike porotnike. Na prejšnji seji sveta je občina Mislinja dobila letošnji proračun, sprejet pa je bil s številnimi dopolnitvami. Skupni prihodki proračuna naj bi milijonov tolarjev, od tega sredstva rezerve 811 tisoč SIT. Župan Mirko Grešovnik pa je svetnike seznanil s spremembo prihodkov, ki so se zmanjšali za 9,29 milijona SIT, ker bo financiranje cest v državnih gozdovih potekalo neposredno preko ministrstva. Vendar bo občina dobila še 200 tisoč SIT iz naslova požarnih taks, grobnine pa naj bi v proračun prinesle 1,9 milijona SIT. Svet je soglasno sprejel predlog Poslovnika Občinskega sveta in v nadaljevanju pooblastil župana, da pristopi k podpisu Odločbe za podelitev koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina za področje MO Slovenj Gradec in Mislinje. Kot najugodnejšega ponudnika so po razpisu izbrali Adriaplin iz Ljubljane. ■ bš ZSAM Zgornje Savinjske doline Obletnica in regijska proslava Prejšnji teden je bil v znamenju šoferjev in avtome-hanikov, ki so širom po Sloveniji proslavljali svoj praznik -13. julij. Slovesno je bilo tudi v Gornjem Gradu, kjer so šofeiji in avtomehaniki z lepo proslavo obeležili 40 - letnico svojega združenja, ki so jo tokrat združili z regijsko proslavo in 25 -letnico šoferske organizacije celjgke regije. Obenem so so svojim slavjem popestrili prireditve ob prvem prazniku občine Gornji Grad. Lep kulturni spored so pripravili pevci ZŠAM Žalec in kamniški Koledniki, po pozdravnih nagovorih pa so podelili jubilejne plakete ob obeh obletnicah ter priznanja in pokale za dosežke na regijskem tekmovanju poklicnih voznikov. Mjp Šoferji in avtomehaniki so v Gornjem Gradu slavili in se razvedrili Premajhni smo za vse i I Ko smo postali sami na svojem, smo se naenkrat poču-I tili zelo velike. Toda z leti nas- * taja vse večji občutek, da I postajamo vse bolj utesnjeni v deželi na južni strani Alp. | Nismo utesnjeni zaradi pri- I tiska nedemokratičnega režima, bolj zaradi prevevanja _ naše demokracije. V naši ljubi | Sloveniji se dogaja toliko I najrazličnejših dogodkov, da jih je po mnenju nekaterih že ■ kar preveč za to omejeno ozemlje. To seveda ne pomeni, Ida bi si morali zaželeti večji kos zemlje, verjetno je treba le I malo obrzdati strasti. Saj * pravijo, da gre v majhen hlev I lahko tudi veliko živali. Verjetno ste ugotovili, da sem pri | prejšnjem reklu spustil eno besedico. Tisto, ki določa, | kakšnih živali. Če bi namreč napisal, da pohlevnih, bi si | takoj nakopal očitke, da smo ^Jm/i že tako in tako preveliko let preveč pohlevni in nas je tudi to pripeljalo tja, kjer smo bili. Prav! Vse to, kar sem zapisal, ni zraslo le na mojem zelniku, veliko "informatorjev " imam, ki mi pomagajo. "Le zakaj se pri nas drenja toliko političnih strank. Še dva milijona nas ni, strank pa toliko, kot da nas bi bilo kot Kitajcev, " me je pred dnevi prepričeval moj frizer. Seveda mu nisem odgovorajal. Ne zato, ker se nisem hotel spuščati v politični spor, ampak zato, ker je imel on v rokah močnejše argumente. Škarje in britvico. In sem tako moral poslušati razlago o tem, kako nas ta razdrobljenost ne bo nikamor pripeljala. Razen do še večjih kreganj in razprtij. Tako smo med sabo sprti, da je res čudno, kako ta naša lepa dežela vse to lahko sprejema. Tudi o tem bi se morala pozabavati društva za varstvo okolja," je nadaljeval svoj monolog. Frizerji očitno sodijo med tiste redke, ki si lahko privoščijo take govore. In pa zobozdravniki. Tudi njim nihče ne upa ugovarjati. V svojih prostorih se počutijo varne in lahko razlagajo svoja stališča. Tudi drugi, ki še čakajo, se običajno ne vpletajo, ker se bojijo, da bodo čakali še dalj časa. Moj frizer ima namreč v takem primeru, ko mu kdo od strani seže v besedo, navado, da sredi britja ali striženja odloži svoje orodje in se poglobi v tematiko. Stranke pa naj čakajo. "Pa toliko najrazličnejših komisij in odgovorov. Kaj mislite, da je to zastonj?" je vprašal, čeprav je vedel, da odgovora ne bo dobil. "To nas veliko stane, zato nas pa potem žulijo. Nas, uboge obrtnike, ki po ves dan stojimo in delamo. Saj imamo tudi mi v rokah škarje, ampak oni zgoraj imajo tudi platno. Pa ga krojijo in režejo po svoje. Pa nam to paše ali pa ne. So rekli, da gremo na svoje, ker bo to tudi ceneje. Figo pa ceneje. Saj je res, da sem za svobodo pripravljen nekaj tudi plačati, ni me pa treba sleči in odreti. I Imam prav ali ne!?" In ko ni dobil mojega odgvoora, ker ga tudi ni pričakoval je nadaljeval: "Seveda, eni pa še kar molčijo. Tako je bilo prej, tako je tudi zdaj. Ja, tudi takih, ki so tihi kot ribe, je preveč za to našo ljubo domovino. Tako, dobro je. Naslednji prosim!" Ko sem se oblačil in odpravljal prod vratom, sem še slišal: "Pa agencij in združenj raznih vrst je že toliko, da ie kar štrlijo iz naše male države..." Saj bi menjal frizerja, ampak stvar bi ostala ista! ■ Wj 20. julija 1995 AKTUALNO MS CAS 3 * ; ■ — Novosti na^pod r očj u druži n sk i h^ pr ej e m ko v Nov paket za novorojenčke in nekaj novih pravil Na področju družinskih prejemkov, ki obsegajo 4 vrste pomoči družini, in sicer nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenca in otroški dodatek, je s 1. julijem prišlo do nekaj sprememb, ki so jih sprejeli na Republiškem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Te niso pomembne samo za mamice, ki dojenčka šele pričakujejo, ampak tudi za tiste, ki otroke že imajo. Vsaj nekatere od njih. Zato smo se po natančnejše odgovore odpravili na velenjski Center za socialno delo, kjer nam je novosti predstavila socialna delavka Marjana Čelofiga. "Z julijem so na področju družinskih prejemkov uvedene dodatne novosti, ki se približujejo bodočim mamicam s svojimi ugodnostmi. Prvi je nov paket za opremo novorojenca, kjer so dosedaj mamice izbirale med tremi oblikami; A paket s torbo, B paket, v katerem je več opreme, tretja oblika, za katero so se družine redkeje odločale, pa je denar. Sedaj pa imamo še četrto obliko, ki se približuje tistim družinam, ki imajo drugega ali tretjega dojenčka in imajo opreme že dovolj, bi jo pa potrebovali za starejšega otroka. C paket, kot so ga imenovali, zajema več opreme in tudi posteljnino, ki je dosedaj ni bilo." V Velenju na mesec izdajo približno 30 paketov, na leto nekaj čez 400, mamice pa jih dobijo v otroški trgovini Bambi. V paketu, ki je trenutno vreden 21 tisoč tolaijev, kolikor znaša tudi denarno nadomestilo, pa je opreme več, kot bi jo sami lahko kupili za ta denar. Tudi zato se starši redkeje odločajo za denarno nadomestilo, C paket pa so uvedli tudi zaradi tega. Novost je tudi ta, da bodoče mamice v ginekoloških ambulantah ne bodo več dobivale posebnega obrazca "Potrdilo o upravičenosti do zavitka za novorojenca". To potrdilo, ki ga je doslej Center za socialno delo le potrjeval, bodo matere dobile v Centru, ko bodo od ginekologa prinesle potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga bodo dobile 60 dni njim. "Mama ne dobi več bolniškega lista ob nastopu porodniške, kar je logično, saj nosečnost ni bolezensko stanje, zato tudi ni vključeno v pravice iz zdravstvenega varstva, temveč v pravice iz delovnega razmerja in zakona o družinskih prejemkih," je k temu dodala Maiana Čelofiga. Kdo dobi starševski dodatek? Ena od oblik pomoči takoj po porodu je starševski dodatek. "Po novem zakonu o družinskih prejemkih so upravičenke do kakršnega koli denarja, če poenostavimo, vse bodoče mamice. Tiste, ki so zaposlene, dobijo nadomestilo za čas porodniškega dopusta, tiste, ki niso, torej gospodinje, študentke, iskalke zaposlitve in druge, pa imajo od decembra 93 pravico do starševskega dodatka. Prejemajo ga 365 dni, prvič 28 dni pred porodom. Dodatek je mesečen, v višini 52% zajamčenega OD, ki ga določi vlada in se takrat tudi poviša. Pravica je namenjena izključno državljankam RS s stalnim bivališčem v Sloveniji. Če tu nimajo stalnega bivališča, tudi niso upravičene do dodatka. Ta dodatek tudi ne more preiti na očeta, če mama ni upravičena do njega." Z novim letom otroški dodatek za vse Otroški dodatek je najbolj znana oblika socialne pomoči družinam. Z novim letom ga bodo preje- mali vsi otroci in šolajoča mladina v Sloveniji. Na velenjskem Centru za socialno delo bodo vloge zanj, ki bodo obvezne, predvidoma pričeli zbirati že oktobra, najpozneje novembra. Višina bo odvisna od starosti otroka; predšolski bodo prejemali 13 % zajamčenega OD v republiki, šolski 16 %, dijaki in študenti do 26. leta starosti pa 17 %. Danes bi ta znašal 3900 SIT za predšolske, 4800 SIT za šolarje in 5100 SIT za dijake in študente. Že sedaj pa je pomemben podatek, da lahko straši uveljavljajo otroški dodatek takoj po otrokovem rojstvu. V primeru, da ga uveljavijo v treh mesecih po porodu, se jim prizna tudi za nazaj. Če ta rok starši zamudijo, potem pa od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi. Bojana Špegel Vsi, ki prejemajo otroški dodatek za otroke, ki so že dopolnili 15 let, morajo potrdila o nadaljnjem šolanju oddati na Centru za socialno delo v Velenju do 1. oktobra, sicer bo pravica do dodatka prekinjena. Prva seja novega upravnega^ odbora Območne ^ospodarske zbornice Velenje Upravnemu odboru bo predsedoval Borut Meh Prejšnji teden v torek, 11. julija, je bila v Velenju prva seja novoizvoljenega upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Velenje, ki že deluje po novem statutu. Za predsednika upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Velenje so izvolili Boruta Meha, pomočnika generalnega direktorja Gorenja Gospodinjski aparati, za namestnico pa Marijo Ver-tačnik, direktorico Elkroja Mozirje. Naloge Območne gospodarske zbornice se uresničujejo tako, kot je bilo postavljeno z letnim programom dela. "Gre za zastopanje interesov gospodarstva in oblikovanje stališč do pomembnejših vprašanj, promocijsko in svetovalno dejavnost, izobraževanje in nudenje poslovnih informacij ter drugih storitev članicam," pravi Božo Lednik, direktor Območne gospodarske zbornice Velenje. Do polletja so opravili nekaj pomembnih posvetov in pogovorov ter srečanj: posvet o možnostih turizma v Savinjsko-šaleški regiji, kar tri saminarje o celovitem obvladovanju kakovosti, ki postaja že pogoj, brez katerega ne gre: predstavili so sistem zagotavljanja kakovosti po ISO 9000, nato seminar skupaj z Gorenjem, kjer so predstavili način kako s kakovostjo v Evropo, tretji pa je seminar o kakovosti v malih podjetjih, ki ga zbornivca kot projekt prične izvajati septembra. "Še vedno vabim vsa mala podjetja, ki so zainteresirana za tak skupni projekt, ki je zaradi tega tudi bistveno cenejši, da se še prijavijo," pravi Božo Lednik. Prvič pa so začeli v sklopu zbornice z vključevanjem v "dualni" sistem izobraževanja. Direktor Območne gospodarske zbornice je pri tem omenil zelo uspešen potek "Podjetniške akademije", ki jo izvajajo skupaj z Območno gospodarsko zbornico Celje in poteka v Žalcu, udeležuje se je sedem udeležencev z območja Območne gospodarske Podvolovljek ••••••••••• Spet razdejanje po neurju Neurja in nevihte v zadnjih dneh prejšnjega tedna v Zgornji Savinjski dolini prevelike škode niso povzročila, če seveda izvzamemo tragičen dogodek na Dobrovljah. Hudi nalivi z vetrom in ponekod s točo vmes so seveda napravili škodo na poljih in predvsem travnikih, kjer kmetje niso pravočasno pospravili košnje, svoje so naredile hudourne vode s hribov, Savinja in Dreta pa nista grozili. Hujše pa so posledice neuija, ki se je pred štirinajstimi dnevi spet" razbesnelo nad Podvolovljekom; kot da se je proti Lučam in okolici zarotilo še vreme. Samo na področju Krnice in Podveže je neuije samo na gozdnih cestah povzročilo za okrog 12 milijonov tolarjev škode, za približno toliko milijonov pa je škode zaradi zemeljskih plazov. Takšen znesek seveda daleč presega vsoto, ki so jo občinski svetniki v Lučah v letošnjem proračunu namenili za ceste. JP S konstitutivne seje novega upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Velenje (foto: Lojze Ojsteršek) zbornice Velenje. Po prvih ocenah je zadovoljstvo precejšnje in zato bodo jeseni zadevo ponovili. Razveseljuje tudi živahno sodelovanje z novimi podjetniki. Na zbornici ugotavljajo, da se širi krog podjetnikov, ki pridejo, preden se odločijo za kakšno poslovno potezo po informacije. "To dokazuje, da podjetništvo prehaja na višjo stopnjo obvladovanja poslovnih procesov. So pa raziike velike. Vidi se, da izobraženi podjetniki vedo kaj potrebujejo in zadevi sistematično pristopijo, je pa še veliko začetnikov, ki se zaletijo in tako izgubijo po nepotrebnem tudi veliko denaija." Milena Krstič - Planine Ljubno ob Savinji Ljubno obSavinjj Lepša cesta do sosedov V zaselku Savina hitijo s posodabljanjem občinske ceste, ki Ljubno povezuje s Floijanom in gornjegrajsko občino. Odsek je dolg dva kilometra, nanj je na ljubenski strani vezanih 16 kmetij, zemeljska dela pa so opravili krajani sami z lastnim delom in sredstvi. Letos bodo cesto preplastili z asfaltno prevleko, njena predračunska vrednost pa je 7 milijonov tolarjev. Polovico bo zagotovila ljubenska občina, ostalo pa naj bi zopet prispevali krajani sami.Pomembno je še, k da tudi na gornjegrajski strani hitijo s posodabljanjem te dobrodošle talne povezave. jp Gorenje Gospodinjski aparati ••••••••••••••••••••••••a Začetek vzdrževalnih del Zaposleni v Gorenju Gospodinjski aparati bodo opravili ta petek, 21. julija, zadnji delovnik pred poletnim kolektivnim dopustom. V dneh do 9. avgusta, ko bodo spet začeli obratovati tekoči trakovi in stroji, bodo opravili poleg rednih letnih preventivnih vzdrže-vallnih del tudi nekatera večja naložbena dela za nadaljnjo posodobitev proizvodnje. Tako bodo v programu Hladilno-zamrzovalni aparati usposobili obrat Zamrzovalne omare, to je zadnji obrat v programu, ki zamrzovalnih omar še ne izdeluje brez za ozon in toplo gredo škodljivih klora in fluora, v obratu Hladilniki pa bodo dogradili enega od tran-porterjev. V programu Pralno-pomivalni aparati bodo obnovili eno od linij, v programu Kuhalni aparati pa varilni avtomat za kadi. Do konca kolektivnega dopusta bodo v Vzdrževanju reokonstruirali kompresorsko postajo in tehnološko ogrevanje. Redna letna preventivna vzdrževalna dela bodo opravljali ob zaposlenih iz Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati še delavci nekaterih drugih podjetij. Sicer so v prvem polletju v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali nad 841.000 kuhalnih, pralno-sušilnih in hladilno-zamrzovalnih aparatov, kar je 3 % več, kot je bilo predvideno v polletnem proizvodnem načrtu. (ek) Logarska dolina • •r« •••••••••• Srečanje kmečkih družin V nedeljo bo veselo in prijetno pri cerkvi sv.Primoža nad Ljubnim ob Savinji. Tamkajšnji območni odbor Slovenske ljudske stranke bo namreč pripravil vsakoletno srečanje kmečkih družin Zgornje Savinjske doline. Člani kmečkih družin si namreč vsaj enkrat aana leto vzamejo čas za razvedrilo in sprostitev in vsako od dosedanjih srečanj, pripravljajo jih vedno na drugem mestu in praviloma visoko v hribih, je bilo doživetje zase. Gotovo bo tudi v nedeljo tako, z letošnjim srečanjem bodo obeležili 5.obletnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, gost pa bo dr.Janez Podobnik, poslanec Državnega zbora in predsednik programskega sveta pri SLS. Srečanje bodo z mašo pričeli ob lO.uri, nadaljevali pa z pestrim družabnim delom. _JP Ljubno ob Savinji > exclusive designom < < (tretje žganje ploščic). Nudimo možnost brezobrestnega plačila na 3 čeke. VABIMO VAS NA VELIKO RAZPRODAJO OSTANKOV KERAMIČNIH PLOŠČIC - 30 % POPUST! Delovni čas: vsak dan od 8. do 15., ob sredah od 8. do 18., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. vai UGODNI KREDIT11-4 LET, R+7,5 do R+8,8% LETNA OBR. MERA, MOŽNOST BREZ POLOGA SUZUK11,0 GL5D 15.990 NOVI MODELI BALENO 1.3GL3D 21.990 1.6GL3D 23.990 1,3 SEDAN GL4D MOTORNA KOLESA SUZUKI -KREDITI Z DEVIZNO KLAVZUL010-11,5 LET. OBR. MERA, 30% POLOG ENDURO DR 650 RSES MOD 94 10.836 DR 350 RSER MOD 94 7.990 CHOPPER LS 650 PR 11.990 ***FIAT PUNTO 55S 94 5V 15.990 Delo in trpljenje, Tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Mnogo prerano nas je zapustila naša draga mama, tašča in babica FRANJA ZUPANIC 8.3.1934 - 6.7.1995 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se tako številno poslovili od nje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala družinam Ažman in Ramšak, osebju Urološkega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in hvala Mileku. Žalujoči: Ivan, hči Danijela z možem, sin Branko z družino, hči Erika z družino. Vnuki Mateja, Anja in Marko. vstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovati zavarovanci, obveščamo vas, daje telefonska številka 94 men/Irana za službo nujne medijske pomoči. Na to telefonsko itevllko pokličite SAMO V NUJ-HIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje h je potrebno takojšnje ukrepanji ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki tarnamo. Za Informacije v zvezi DEŽURSTVA z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8514)65, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek 20.juiija od 7. do 20. ure dr. V. Renko, nočna dežurna dr. Lazar in dr. V.Renko. Petek, 21. julija od 7. do 20. ure dr. Urbane, nočna dr. Kozorog in dr. Friškovec Sobota in nedelja 22.in 23. julija od 7. do 20. ure dr. Kramar, nočna dr. Kramar in dr. Rus Ponedeljek še ni razporeda Zobozdravstvo: V dežurni zobni am- GIBANJE PREBIVALSTVA bulanti v Velenju od 8. do 12. ure v nedeljo 23.julija dr. Vlasta Šterbenk. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 21. julija do 27. julija Tomo Wan-kmuller, dr. vet. me d. Topolšica 130, mobitel št. 0609633676. Veterinarska postaja Mozirju: Od 17.julija do 23. julija , Ciril Kralj dr. vet. med. Ljubno telefon 0609-633-417 in od 24. julija do 30. julija 1995, Drago Zagožen, dr. vet. med. Ljubno, telefon 0609633-418 Ljubil si rudarski stan in svoje kamerade, dobil družino, ustvaril dom, odšel si sam in praznih rok. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA MEHA 1931-1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, se žrtvovali zanj ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Občina Velenje iiiaaixxs«BiiiiiiKiiiK Poroke: Boris Pušnik, Velenje, Lipa 26 in Anka Kotnik, Velenje, Meškova 4; Dušan Videmšek, Ga-berke 301 in Martina Kropej, Skor-no pri Šoštanju 34; Zoran Ibriševič, Velenje, Jenkova 17 in Sanela Selimovič, Velenje, Stante-tova 9; Zlatko Svečko, velenje, Šaleška 2/c in Marija Podpečan, Velenje, Šaleška 2/c; Franc Ga-beršek, Andraž nad Polzelo 31 in Albina Rogelšek, Lokovica 93; Smrti: Stanislav Krivec, roj. 1924, Celje, Ul. Dušana Kvedra 1; Ivanka Rančan, roj. 1946, Šoštanj, Cesta heroja Šercerja 3; Janez Brglez, roj. 1918, Kasaze 17; Olga Pusti-nek, roj. 1949, Silova 23/b; Terezija M al gaj, roj. 1913, Štore, C. Kozjanskega odreda 6; Angela Mesaric, roj. 1908, Velenje, Ul. Janka Ulriha 42; Barbara Kajba, roj. 1915, Šoštanj, Trg svobode 3; Občina Mozirje iiiiiiiiiiiiiimiiii Poroke: Marko Slapnik, Mozirje, Solčava 16 in Slavica Tesovnik, Mozirje, Savina 30; Smrti: Marija Vodušek, roj. 1948, Mozirje, Dobrovlje pri Mozirju 4; An- ton Kovšak, roj. 1914, Bočna, Kropa 13; OBČINA ŽALEC ROJSTEV NI BILO Poroke: Cestnik Peter, Črni vrh in Urška Keršan, Tabor; Jože Jakop, Podlog v Savinjski Dolini in Terezija Zakeljšek, Podlog v Savinjski dolini Smrti: Franc Gajšek, star 72 let, upokojenec, Rakovlje 22; Darko Veter, star 63 let, upokojenec, Žalec, Šlandrov trg 33 B; Vincenc Pod-brežnik, star 68 let, upokojenec, Žalec Ul. Rista Savina 3 IIIII11II unimiinm "Solze, žalost, bolečina, Te zbudila ni, v domu našem je praznina, v srcih naših velika bolečina." "Če bi solza te zbudila, nebi krila Te gomila." V SPOMIN 25. julija mineva leto, od kar smo izgubili naše najdražje, ljubega moža, očeta in starega očeta FRANCA BOŽIČA Iskrena hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Ohranimo ga v lepem spominu. V žalosti njegovi najbližji. Oh, kako boli, ko ljuba mami, te več ni Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod! Ponosna, trdna kakor skala,, vso ljubezen in sebe si nam dala, za vse, prav vse ti še enkrat HVALA! Oh, kako boli, ko tebe več med nami ZAHVALA v 46. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mamica in sestra OLGAPUSTINEK 16.6.1949 - 13.7.1995 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter sv. maše. Posebna zahvala dr. Hriberjevi in dežurnemu osebju zdravstvenega doma Velenje, gospodu župniku za opravljen obred, GD Šentilj, pevcem, praporščakom ter govornikoma. Žalujoči: mož Jože, hčerki Mojca in Vesna ter sin Zlatko. ZAHVALA Tiho, kakor je živela, nas je zapustila draga mama, babica, sestra in tašča BARBARA JELEN iz Silove 1914-1995 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, svete maše in izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in ganljive poslovilne besede. Hvala govoronikom in pevskemu zboru za odpete žalostinke. VSI NJENI Ne žalujemo, ker smo te izgubili, ampak smo veseli, da smo te imeli. (sv. Avguštin) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage IVANKE NOVAK rojene Menih se iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnic Topolšica in Celje, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam pisno in ustno izrazili sožalje. Srčna hvala gospodu Semetu za ganljive besede, pevcem za zapeti žalostinki, prečastitljivima duhovnikoma za spoštljivo opravljen pogrebni obred in godbeniku za zaigrano Tišino. Hčerki Tinka in Ivanka ter sin Jože z družinami. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta in dedka ALOJZA FERME 9.6.1914-8.7.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma za varstvo odraslih za skrbno nego. Zahvaljujemo se tudi ZWI, ZB Konovo, DU, Društvu invalidov, KS Konovo, govornikoma gospodoma Semetu in Lemplu za lepe poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi iyegovi. "Naš čas" izdaja časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št 23/26-92 je "Naš Cas" uvrščen med proizvode informatiwiega značaja iz 13. točke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolaijev. Rač. prelom in oblikovanje: I»HI1I1IIW1MIM! in LUM1NA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Komemoracija in tHagojslov križa^na Gori ca ha nad Šoštanjem "Moik trpinov na Goricah je bil glasen ..." V nedeljo, 16. Julija, je bila opoldne na Goricah nad Šoštanjem komemoraclja In blagoslov križa v znak spoštovanja vsem žrtvam terorja po 2. svetovni vojni. Komisija za povojne poboje in pravno dvomljive procese, ki jo je Svet občine Šoštanj imenoval ng seji v marcu, se je že ob prvem srečanju dogovorila, da bo najprej poskrbela za postavitev primernega obeležja pobitim po drugi svetovni vojni na Goricah. Na podlagi gradiva in pričevanj, ki so jih zbrali, so prišli do podatkov, da je bilo na Goricah nad Šoštanjem po drugi svetovni vojni pobitih 27 ljudi, ki naj bi jih likvidirala OZNA. Med njimi so bili domačini, Šoštanjčani, pa tudi Hrvati in, kot pravijo danes, tudi Nemci. Za mnoge od njih danes še ni preverjenih podatkov. Obeležje, ki so ga postavili na Goricah, piramida iz pohorskega granita z napisom in križ, sta posvečena vsem znanim in neznanim pobitim in tam pokopanim. Pred komemoracijo na Gor- icah je bila v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju maša za vse žrtve povojnih pogojev in spravo. Na Goricah nad Šoštanjem pa je zbranim, ni jih bilo malo, najprej spregovoril dr. Bogdan Menih, župan Šoštanja. Med drugim je rekel, da druga svetovna vojna v spominu ljudi ne ostaja zapisana le kot obdobje okupacije, ampak tudi narodove razdvojenosti in bratomorne vojne. "Molk trpinov na Goricah je bil glasen, a morali so na to, da so opozorili nase, dolgo čakati. Preteklosti se spremeniti ne da, mogoče pa je nekatera dejanja na novo ovrednotiti. Po 50-ih letih je prišel čas, ko se poskuša razčistiti to tragedijo in poravnati krivice. Želimo, da se z znanstvenimi metodami razišče preteklost, ko je bilo življenje tako poceni," je med drugim dejal župan Šoštanja dr. Bogdan Menih. Za njim je zbrane nagovoril dr. Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze in obudil pričevanja nekaterih ljudi, ki so o dogodku kaj vedeli. Dekan Na Goricah Je bila komemoraclja In blagoslov križa nc šaleške dekanije Jože Pribožič pa je križ blagoslovil. Milena Krstlč - Planine Odlično obiskan letalski miting • •••••••••••••••••••••••a •» V Lajšah pravi letalski praznik Velenjski Aeroklub je lahko le nadvse zadovoljen z izvedbo letošnjega letalskega mitinga, ki je v nedeljo privabil na letališče v Lajše nekaj tisoč radovednežev. Skriti v senco ali pa ob kozarčku poživljajoče pijače so spremljali vragolije padalcev, jadralcev ter letalcev in to ne le domačih. Godba na pihala in mažure-tke so poskrbeli za otvoritev letošnjega mitinga, medtem pa smo že lahko opazovali drobne pikice na nebu, ki so se "spremenile" v padalce. V programu smo lahko videli letalstvo domačega kluba. Tisti, ki so s sabo prinesli daljnoglede, jim prav gotovo ni bilo žal, vsi ostali smo ob blesku sončnih žarkov spremljali akrobacije letala JAG 52 in jadralnih letal. Bile so naravnost vratolomne. Tudi v okolici hangerjev se je dogajalo marsikaj, na koncu se je zgodila še vrtna veselica. ■ bš Ogromno radovednežev In resničen praznik letalstva slovenske vojske, med drugim vojaško letalo Pilatus PC 9. Paša za oči so bili tudi zmaji in ultralahka letala, večina iz Na Sleme smo prišli.... Šolske klopi že nekaj časa samevajo, šolski hrami so zaprti in žlvžav se je iz razredov, s hodnikov in šolskih dvorišč prenesel na različne strani. Počitnice so pač nekaj najlepšega na svetu, če pa te niso dolgočasne, to sploh drži. Dolgčas ni bilo v minulih dneh tistim šolarjem in pred-šoslkim otrokom, ki so pet dni preživeli začetne počitniške dni več kot tisoč metrov visoko, na Slemenu, v tamkajšnjem domu in njegovi okolici. Letovanje jim je pripravila občinska zveza prijateljev mladine iz Velenja ob finančni podpori staršev in tudi Urada za mladino Minitrstva za šolstvo in šport Slovenije. Da pa je bilo bivanje prijetno, pestro, zanimivo in tako naprej, so poskrbeli tudi vodiči društva prijateljev mladine in taborniki šoštanjskega Pustega gradu. "Hodili smo na sprehode, spoznavali naravo, učili smo se plesati, streljali z lokom, delali šotorke, peli, pripravili poseben koncert z vstopnicami, rezljali, risali na majice, izdelovali verižice, obeske, spoznali nove prijatelje; imeli smo svojo menjalnico, poseben denar in tudi posebno izkaznico, brez katere nihče ni mogel v naš Sončni dom, kot smo poimenovali kraj našega nekajdnevnega bivanja, " so povedali ob našem zelo kratkem obisku. Skratka, "...na Sleme smo prišli in se fajn imeli vsi," kot so peli v eni izmed himen, ki so jih spesnili kar sami. ■ foto: vos Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Velenje ■mmimm. 1. Njo zdaj drugi ljubi - Brendi 8. Dolina naših sanj - Duo Primavera 3. Morska serenada - Danny 4. Capuccina - Miran 5. S tvojim imenom me jutro zbudi - Edvin Fliser 6. Moj i babici - Nuša Mecilošek 7. Gokoladice - Moni 8. Nemirna kri - Sendi 9. Ne bom se več jokal - Ivo Radin 10. Sram meje, ko solze tečejo - Korado Buzeti 11. Ti si moja sinjorina - Robi Horvat 12. TJgasniva vse luči - Prerod 13. Mali moj - Tina Trnjar ^ ^ Da ne bi komu naredili, krivce smo kar vse ppostavlll pred objektiv PETEK, 21. JULIJA SREDIŠČE VELENJA S