j-guasica imjižnica 6429o TRŽIČ
Kako smo poslovali v I. tromesečju 1975
Spričo težke situacije na tržišču je bilo doseganje plana celotnega dohodka oz. realizacije zadovoljivo. Veliko slabše pa je stanje pri plačilu te realizacije. Stanje oskrbljenosti z obratnimi sredstvi se je v prvem tromesečju tega leta zelo poslabšalo, čemur je vzrok predvsem porast terjatev od naših kupcev.
Terjatve od kupcev so se v primerjavi s preteklim letom povečale v I. tromesečju 1975 za 24 %, v mesecu aprilu tega leta pa še za 17 %.
Tako močno povečanje terjatev ima tudi za posledico povečanje naših obveznosti do dobaviteljev, kljub temu, da je vsa nabava bombaža s strani Direkcije za surovine plačana ob dobavi. Ker smo bili prisiljeni ob podpisu pogodbe o dobavi bombaža pri Direkciji za surovine, v naprej poslati akceptne naloge za plačilo, se nalogi mesečno vnovčujejo v breme našega žiro računa. Zaradi slabega priliva denarnih sredstev od prodaje naših izdelkov ima podjetje od meseca marca več dni blokiran žiro račun. Omogočeno nam je sicer izplačevanje osebnih dohodkov iz Rezervnega sklada, ki pa ga je potrebno takoj po črpanju vrniti oz. izpopolniti.
Slabo plačevanje računov je na vseh prodajnih področjih, posebno pa na področju Makedonije in Srbije. Ukrepi pri izterjavi so bili omejeni le na stalne pismene, telegrafske in telefonske urgence plačil in osebne intervencije s strani naših predstavnikov. S strani posameznih kupcev so bili sicer izpostavljeni tudi akceptni nalogi, ki smo jih poslali v vnovčerije — vendar s strani SDK kupcev niso bili vsi vnovčeni in čakajo verjetno zaradi blokade kupca'.
Blokiranje žiro računa ima seveda za posledico tudi porast stroškov kot je povečanje zamudnih obresti, ki jih plačujemo našim dobaviteljem. Z ozirom na to, da imamo ustvarjena investicijska sredstva po ZR za preteklo leto in sredstva sklada skupne porabe uporabljamo kot obratna sredstva, se je pojavil velik problem kako ta sredstva realizirati v namen za katerega so bila razporejena (investicijska dela, uvoz strojev, izplačilo regresa za dopust, posojila za individualno gradnjo itd.).
V	poročilu izkazujemo sicer sorazmerno dober rezultat poslovanja oz. ostanek dohodka, vendar je bil ta delno že porabljen za izplačilo posebne delitve v mesecu aprilu v znesku din 921.000,—. Upoštevati je tudi, da osebni dohodki (redna izplačila) niso bili izplačani v višini planiranega 23 % povečanja v primerjavi s preteklim letom.
Pri osnovnem materialu (bombažu) izkazujemo preseganje planiranih vrednosti za 3 %.
V	prvem tromesečju smo morali odkupiti večje količine bombaža še po cenah iz leta 1974, ki pa so precej višje od cen bombaža, katerega bomo kupovali v II. polovici letošnjega leta.
Oceno so dobili vsi prisotni že skupaj Z vabilom za sejo, iz nje pa je razvidno, da je tržiško gospodarstvo v preteklem letu ' izboljšalo produktivnost, vendar so se zvišali stroški, kar pa je imelo za poslediioo poslabšanje ekonomičnosti poslovanja. Slabša je bila tudi sama delitev dohodka, na kar je vplivala nova oblika financiranja splošne in skupne porabe. Delitveno razmerje družbenega proizvoda za podjetniško akumulacijo je bilo 31,6 %, kar je manj kot leta 1973 in manj, kot je bilo načrtovano s srednjeročnim programom. Tudi investicijska dejavnost ni zadovoljiva, saj je bilo v investicije vloženega le 17,7 odstotka družbenega proizvoda, kar je manj kot nekaj let nazaj in precej pod predvidevanjem v srednjeročnem programu.
Pri ostalem porabljenem materialu je preseganje plana za 8,5 % predvsem zaradi prenizkega planiranja porasta cen (utenzilije, goriva, pomožni material).
Pri zalogah surovin in materiala stanje vrednostno bistveno ne odstopa v primerjavi s preteklimi obračunskimi dobami, isto velja tudi za zaloge nedovršene proizvodnje, ki so tudi količinsko primerljive in je obseg zalog normalen. Pri zalogah gotovih izdelkov je viden porast tkanin — metraže (povečanje v primerjavi s stanjem 31.12.1974 za 575.000 m2) in zmanjšanje zalog pri posteljnem perilu (za 164.000 m2).
R. B.
Iz ocene je nadalje razvidno, da so se gospodarske organizacije na področju zunanjetrgovinske menjave že v letu 1974 dokaj stabilizacijsko obnašale, saj so izvozno dejavnost povečale za 30 %, medtem ko znaša povečanje uvoza 14 %. To sicer še ne pomeni, da je naše gospodarstvo manj uvozilo kot izvozilo, je pa močno izboljšalo razmerje med obema. Za leto 1975 pa se bo po planiranju delovnih organizacij položaj še izboljšal, saj se predvideva, da bo prevzel dominantno vlogo prav izvoz, čeprav tudi uvozne dejavnosti ne gre zanemarjati, ker so nekatere delovne organizacije (med njimi tudi naša) močno vezane na uvožene surovine.
Likvidnost tržiškdh podjetij je bila v letu 1974 nekoliko boljša kot leto prej, vendar se je v zadnjem trome-
sečju lanskega leta vidno poslabšala in tako stanje se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Tako je bilo konec leta 1974 vidno pomanjkanje virov obratnih sredstev, saj so pomembnejša obratna sredstva narasla za 28 %, njihovi viri pa le za 18 %. Tako je bilo gospodarstvo občine sposobno konec leta s svojimi likvidnimi sredstvi poravnati le 37 % ugotovljenih obveznosti do dobaviteljev. V letošnjem prvem tromesečju se je plačana realizacija sicer zadovoljivo povečala (26 %), bolj kot v letu 1974, toda to povečanje še vedno ni zadoščalo, da bi se TOZD izognile težavam v finančnem poslovanju.
Tako je tržiško gospoda-stvo v prvem tromesečju poravnalo pomembnejši del obveznosti z akceptnimi nalogi, katerih število se je povečalo od 40 na 62, obseg poravnanih obveznosti pa je bil 50-krat večji, število blokiranih žiro računov je v porastu, kajti v obdobju januar—marec 1974 so bili blokirani žiro računi 4 delovnih organizacij skupno 18 dni, letošnja situacija je očitno slabša, saj so bili v prvih treh mesecih blokirani žiro računi v 6 delovnih organizacijah skupno 62 dni.
O izdelavi stabilizacijskih programov je v oceni navedeno, da so bili v delovnih organizacijah sicer izdelani, vendar v večini primerov nepopolni in nekookretni. Dovolj konkretni programi so bili izdelani in sprejeti v Tovarni kos in ' srpov, Metalki — TOZD tovarna pij Triglav, v TRIO in BPT. Na ‘splošno pa so v programih slabo obdelana vprašanja zaposlovanja, nelikvidnosti^ investicij in izvožno-uvozna politika. Ena' izmed pomanjkljivosti programov je tudi v tem, da z ‘njimi ni bila seznanjena baza (zbori delovnih ljudi) in jih verificirala, zato j'e. v oce.-ni postavljeno vprašanje ali šo delovne skupine 'oz', vodstva organizacij) ki so programe sestavile in sprejele tudi sposobne, da jih bodo realizirale, kajti dejstvo je, da so .za Uresničevanje stabilizacijskih programov poklicani in odgovorni vsi zaposleni v združenem delu.
Iz navedenih ugotovitev sledi, da je treba programe dopolniti, jih opremiti z roki izvedbe in nosilci nalog ter jih verificirati na zborih delovnih ljudi.
Kot uvod v razpravo je predsednik komisije za družbenoekonomska vprašanja tovariš Ivan Kapel pojasnil nekatere značilnosti tržiškega
gospodarstva in nakazal probleme, s katerimi se podjetja srečujejo.
V	razpravi je.prvi govoril predsednik CK ZK Slovenije tov. Popit, ki se je najprej dotaknil stabilizacijskih programov, ki so jih izdelale tržiške delovne organizacije in pri tem poudaril, da bi morali biti programi bolj konkretni in specializirani in razdeljeni na posamezna področja (npr. izvbz-uvoz, produktivnost, investiranje, zaposlovanje itd.), za katere bi morale biti postavljene tudi konkretne naloge z navedenimi roki in nosilci nalog.
Tudi sam način obravnavanja in sprejemanja programov ni bil dober, saj je pri tem sodelovala le delovna skupina ali ozek krog tistih, ki so bili za izdelavo stabilizacijskih programov zadolženi, medtem ko vsi ostali delavci niso imeli možnosti o njih razpravljati in jih sprejeti.
V	nadaljevanju je tov. Popit poudaril, da je treba delavcem povedati in obrazložiti, zakaj so potrebni stabilizacijski ukrepi; kje so vzroki za visoko inflacijsko stopnjo, za nelikvidnost, za deficitarno zunanjetrgovinsko bilanco itd.
Povedal je, da bi pri nas ob nizki produktivnosti vsi radi veliko trošili, kar pa v nobenem primeru ni sprejemljivo. Izhod iz tega je v racionalnejšem izkoriščanju kapacitet, rezultat tega pa je povečanje osebne .storilnosti in družbenega produkta.
Dejal je, da je slehernemu delavcu in samoupravljavcu potrebno osnovno politeko-nomsko znanje za pravilno razumevanje terminologije, ki se vsakodnevno uporablja v družbenoekonomskih odnosih, saj bo le na ta način lahko uspešno sodeloval v samoupravnem procesu. Sistem informiranja oz. priprava gradiva za samoupravne organe naj bo urejena tako, da bo delavec to razumel in čutil dejanske pravice samoupravljanja in ne, da bo imel občutek, da so te njegove pravice napisane le na papirju. Strokovne službe naj za odločitve pripravijo predloge z enostavno obrazložitvijo, saj bo na tak način odločanje lažje, sprejeti sklepi pa bodo resničen odraz interesov delavcev.
V	zvezi z nelikvidnostjo je tov. Popit dejal, da tega problema ne poznajo nikjer na svetu in da je to med drugim tudi odraz neustreznega sistema nagrajevanja pri prodaji, saj bi s pravilnim in
Iz 16. redne seje občinskega komiteja ZKS
V četrtek, 22. maja, dopoldne je bila v prostorih Delavske univerze v Tržiču 16. redna seja občinskega komiteja ZK, na kateri so bili prisotni tudi člani MS ZKS za Gorenjsko, predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter člani komisije za družbenoekonomska vprašanja. Seji je prisostvoval tudi predsednik CK ZKS tov. France Popit. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi obravnava ocene izvajanja nalog gospodarske stabilizacije glede na dosežen gospodarski razvoj v letu 1974 in prvem tromesečju 1975 v občini Tržič.
Iz 16. redne...
(Nadaljevanje s 1. str.)
urejenim sistemom nagrajevanja po delu in odgovornostjo podjetij in posameznikov tega problema danes ne bilo. Zelo problematičen in nevzdržen je tudi sedanji sistem investiranja, saj imamo ogromno nepokritih investicij, kar pa ima jasno negativne posledice, saj so nepokrite investicije napad na stabilizacijo gospodarstva.
Zato bo treba obstoječi način investiranja spremeniti tako, da bodo za vsako investicijo predhodno zagotovljena finančna sredstva. Tov. Popit je spregovoril tudi o vprašanju družbenoekonomskih odnosov, o uresničevanju ustave in samoupravnih odnosov, o integracijskih gibanjih, pri tem pa poudaril, da je naloga in odgovornost vseh komunistov, da na teh področjih aktivno sodelujejo in s svojim delovanjem pospešijo razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih socialističnih odnosov z namenom, da bo delavec sam resnično edini, ki bo v celoti razpolagal z rezultati svojega dela, tako kot je zapisano v ustavi in v naših kongresnih dokumentih.
Drugi razpravljavec je bil seketar MS (medobčinskega sveta) ZK za Gorenjsko tov. Kejžar, ki je med drugim dejal, da še ni čutiti bistvenih sprememb po 4. seji CK ZKS; da ne moremo in ne smemo biti zadovoljni samo z napisanimi nalogami, ki ostanejo le na papirju, medtem ko akcij, ki bi izhajale iz nalog in programov, ni. Tov. Kejžar je poudaril, da je nujno izobraževanje in usposabljanje članov ZK, in to predvsem na tistih področjih, kjer je opazno pomanjkanje potrebnih znanj, to pa so poldtičnoekonomska znanja.
V razpravi je sodelovalo še precej diskutamtov, ki so kritično ocenili negativne pojave v našem gospodarstvu, počasno uresničevanje ustave in novih samoupravnih odnosov, vključno s konstituiranjem TOZD povsod tam, kjer so za to dani pogoji. Iz razprav je bilo mogoče ugotoviti, da se komunisti zavedamo slabosti, ki se pojavljajo in tudi nalog, ki stojijo pred nami, vendar pa nam manjka boljših metod političnega dela.
Po končani izčrpni, kritični in konkretni razpravi so bili sprejeti tudi sklepi, med katerimi velja omeniti, da je treba do 30. septembra 1975 dokončno izdelati in na zborih delavcev verificirati dopolnjene stabilizacijske programe z odpravljenimi vsemi pomanjkljivostmi, ki so navedene v oceni in ki so bile v razpravi večkrat omenjene.
Istega dne je bil posvet vseh sekretarjev svetov ZK, osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK v Občini. Tudi posvetu sta prisostvovala tov. Popit, predsednik CK ZKS in tov. Kejžar, sekretar MS ZK za Gorenjsko.
Na dnevnem redu je bila ocena o političnem stanju v občini, o kateri je najprej spregovoril sekretar občinskega komiteja tov. Piškur, ki je navedel nekatere ugotovitve, iz katerih je razvidno, da še ni čutiti prave vloge organizacij ZK v OZD, da so težave predvsem v manjših delavnih organizacijah, kjer ni komunistov v vodilnih strukturah ter da še vedno preveč govorimo in premalo teh besed spremenimo v dejanja.
Ocena kot taka je dokaj kritično pokazala na vse pomanjkljivosti in slabosti, ki se pojavljajo v delovanju družbenopolitičnih organizacij, s čimer so se strinjali tudi vsi razpravljavci, ki so menili, da je ocena realna in da bo treba storiti še precej, da se bo stanje izboljšalo.
Razpravljavci so v svojih izvajanjih nakazali vrsto problemov; od neaktivnosti nekaterih članov ZK do problemov v procesu preobrazbe naše družbe, v kateri mora organizacija ZK odigrati važno vlogo ter nastopati organizirano in enotno. France Popit je v svoji razpravi najprej izrazil presenečenje nad ugodno spremembo političnega stanja v občini od njegovega zadnjega obiska v Tržiču, in poudaril, da diskusije prisotnih kažejo, da so stvari v redu postavljene in sprejemljive, le naloge je treba spraviti v tek in z akcijo spremeniti tisto, kar ni v redu. V svojem izvajanju je Fance Popit dejal, da je treba vse, kar delamo, gledati iz enega zornega kota, to je osvobajanja dela in uveljavljanja vloge in mesta delavca v naši samoupravni socialistični družbi, zavedajoč se dejstva, da celotni sistem in napredek samoupravljanja bazira na zaupanju v delovnega človeka, ki je nosilec vseh akcij.
Za prevladujoč status delovnega človeka oz. delavskega razreda se borimo v težkih pogojih, zato često naletimo na zaviranje. Ker gre za korenite družbene spremembe, bo proces dolgotrajen, posebno, ker še ni izdelanih ustreznih zakonov, ki bi to preobrazbo pospešili. Naloge članov ZK pri tem so zelo velike in bodo terjale aktivnost slehernega komunista, od organizacije ZK pa čimvečjo akcijsko enotnost; skratka, treba bo manj govoriti im več storiti.
Na osnovi razprav in ocene sta bila sprejeta dva sklepa, ki zavezujeta Osnovne organizacije in stalne aktive ZK, da na osnovi lastne ocene in ocene občinskega komiteja izdelajo do 30. junija 1975 konkretne naloge in ukrepe, da se negativni pojavi v organizacijah ZK in v sredinah, koder organizacije delujejo, odpravijo. Kot trajna naloga članov komiteja pa je bil sprejet sklep, da le-ti dajejo vso podporo in pomoč sekretarjem organizacij in posameznim članom ZK, ki se borijo za uveljav-
ljanje in vlogo ZK v združenem delu, samoupravnih delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih.
Na posvetu so bili sekretarjem posredovani tudi kriteriji za podelitev zlatega znaka ZKJ, ki ga bodo prejeli tisti, ki so člani ZK 30 ali več let ter so ves čas članstva aktivno delovali. Znaki bodo
Konferenca
V petek, 16. maja je bila v gasilskem domu letna konferenca naše osnovne organizacije ZSMS. Po pozdravu predsednika in izvolitvi organov konference je podal dosedanji predsednik tov. Cehič poročilo o delu organizacije.
Sledilo je blagajniško poročilo in razprava na poročila. Razprava je bila dosti kritična, pokazala je na slabosti v dosedanjem delu ZSMS in smernice za bodoče delo. Žal je treba povedati, da so bili med razpravi j alci v večini vabljeni, medtem ko mladi v diskusijo skorajda niso posegli.
Udeležba na konferenci je bila dobra, toda med mladinci ni bilo nekaterih mladih komunistov, ki so v prvi vrsti odgovorni za aktivno delovanje ZSMS, a so verjetno na to dolžnost pozabili, zato jih bo treba nanjo opozoriti in v skrajnem primeru tudi ustrezno ukrepati.
Po razpravi so bile volitve novega predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen Lado Brzin iz elektrodelavnice šibki tok, za sekretarja Andrej Šega iz elektrodelavnice jaki tok, za blagajničarko Lidija Fornazarič iz konfekcije, ostali člani predsedstva pa so še: Gudlin Josipa — pripravnik, čehič Fehret — tkalnica, Vučenovič Cedo — predilnica, Fuchs Franc — oplemenitilnica.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Jereb Bernarda — razvojni oddelek, Stritih Srečo — predilnica, Purger Mija — konfekcija.
21.	maja je bila prva seja predsedstva na kateri so se dogovorili o nadaljnjem delu ter sprejeli program dela, razpravljali in sprejeli so poslovnik in pravilnik osnovne organizacije ZSMS BPT ter določili udeležence za bakla-do, ki je bila na predvečer Dneva mladosti.
podeljeni v »Tednu komunista«, ki bo od 16. do 22. junija. Za »Teden komunista« je izdelan tudi program, iz katerega je razvidno, da bo v torek, 17. junija dopoldne, seja predsedstva OK SZDL, na kateri bo prisoten tudi predsednik RK SZDL Slovenije tov. Mitja Ribičič, tema sestanka bo o informiranju v delegatskem sistemu. Popoldne bo tribuna komuni-
ZSMS BPT
Izvolili so poverjenike za vseh pet komisij, ki so zadolženi, da med mladimi izberejo za vsako komisijo po 4 člane ter do naslednje seje predsedstva izdelajo podrobne programe aktivnosti posamezne komisije.
Novoizvoljeno predsedstvo se nahaja pred velikimi nalogami in odgovornostmi, kajti delo ZSMS v BPT bo moralo ponovno zaživeti in to tako, da bo organizacija našla mesto, ki ji v naši družbi pripada. Prepričani smo, da jim bo to tudi uspelo, saj je kadrovski sestav novega predsedstva tak, da lahko pričakujemo odločne premike v delovanju organizacije.
Ob koncu je treba izreči čestitke izvoljenim članom predsedstva z željo, da bi o delu celotne osnovne organizacije lahko redno poročali v našem glasilu.	jf.
Pregovori
Človek je okras sveta.
Človek je edina napaka Narave.
William GILBERT
Človek je istočasno sramota in ponos narave.
A. POPE
Človek je kot zrno, ki se kuha v loncu: včasih na površini, včasih na dnu.
Madžarski pregovor
Na začetku človekovega življenja je neznanje, v zreli dobi trpljenje, v starosti žalost.
Indijski pregovor
Ljudje se starajo, vendar ne zorijo.
DAUDET
stov v KS Bistrica, zvečer ob 19. uri pa osrednja proslava v Cankarjevem domu. V sredo bo ustanovitev, aktiva poverjenikov »Komunista« v paviljonu NOB, v petek pa bo v Osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah srečanje komunistov z daljšim partijskim stažem, podelitev zlatih znakov ZKJ in politične literature ter svečan sprejem novih članov v ZK.
Na vprašanje mnogih članov kolektiva glede vsebine zadnje številke Tekstilca smo dolžni dati kratko pojasnilo. Gre predvsem za članek o jugoslovanski tekstilni industriji in mednarodnih tekstilnih tržiščih, za katerega bralci smatrajo, da je preobširen in zato ne-bran, poleg tega pa prepisan iz glasila Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev in zato dostopen mnogim članom kolektiva. Druga pripomba je bila dana glede na to, da v aprilski številki ni bilo križanke.
Kar zadeva članek o jugoslovanski tekstilni industriji je treba povedati, da so pripombe na dolžino sestavka utemeljene, medtem, ko v pogledu aktualnosti in zanimivosti članka pripombe niso na mestu. Sicer pa tako dolg članek tudi ne bi bil objavljen, če bi bilo dovolj drugega gradiva (katerega pa žal ni bilo). Ta problem je bil prisoten tudi pri odločanju o tem
Pojasnilo
bralcem
ali se križanka objavi ali ne. Vsega gradiva je bilo za 8 strani, deveta stran bi bila lahko križanka, deseta stran pa prazna oz. na silo zapolnjena s humorjem ali čem drugim, kar pa ne bi bilo smiselno niti opravičljivo, kajti stroški tiskanja bi se za ti dve strani povečali za cca 2.500 din.
Verjetno ni nikogar med nami, ki bi prezrl to dejstvo in si ne glede na višje stroške dovolil povečati obseg glasila za dve strani in to z nepomembnim zabavnim gradivom.
Treba se je zavedati, da je naše interno glasilo informativni mesečnik in kot tak mora bralcem posredovati informacije o delu in življenju v podjetju, nikakor pa ne more biti poudarek na zabavni tematiki.
Našim bralcem smo dolžni še opravičilo za neljubo napako, ki se je vrinila na prvo stran v naslov sestavka ob 27. aprilu. Tiskarski škrat je 27. april dan OF preimenoval v dan zmage, ki pa je kot vemo 9. maja, zato prosimo bralce, da nam to oprostijo.
Uredništvo
Delovno predsedstvo na konferenci
Prvomajska aagrada dela podeljeaa Anici jagodic
Letos so bile prvič podeljene prvomajske nagrade dela delavcem, ki so z izrednimi dosežki na delovnih mestih v svojih delovnih organizacijah pripomogli k izboljšanju tehnologije in proizvodnje, povečanju produktivnosti dela in s tem izjemno prispevali k uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov. Ta visoka priznanja go podelili 29. aprila v slovesni dvorani Zveznega izvršnega sveta v Beogradu. Tridesetim delavcem, neposrednim proizvajalcem v podjetjih iz vseh krajev Jugoslavije, je prvomajsko nagrado dela, to je listino in denarno nagrado v višini 20.000,00 din podelil Petar Stambolič.
Med nagrajenci je bila tudi naša nekdanja sodelavka Anica J a g o di c , ki je sedaj že v pokoju.
V	podjetju je delala triintrideset let; zaradi izrednih delovnih uspehov — normo je prekoračevala za 50 odstotkov je bila 29-krat proglašena za udarnico. V času službovanja pa Anica ni bila samo izredna delavka v proizvodnji, temveč tudi zelo aktivna družbenopolitična delavka. Bila je dolga leta sindikalna poverjenica in članica sindikalnega vodstva, leta 1950 pa je bila izvoljena v prvi delavski svet. Clanica organizacije ZK je od leta 1952. Tudi po upokojitvi leta 1959 je ostala še naprej aktivna družbenopolitična delavka
V	času vojne je bila zaradi napredne socialistične miselnosti in pripadnosti osvobodilnemu boju z družino izseljena v taborišče Windsheim na Bavarskem, kjer je bila od 8. julija 1942 do 14. julija 1945, ko se je sestradana in zgarana vrnila nazaj v domovino in se takoj zopet zaposlila v BPT.
Z namenom, da o podeljevanju tega visokega priznanja seznanimo vse člane naše
OZD smo se dogovorili z nagrajenko za kratek razgovor, na katerega je takoj pristala.
Kako ste sprejeli novico, da ste predlagani za dobitnico prvomajske nagrade dela?
»Bila sem nadvse presenečena, saj kaj takega sploh nisem pričakovala. S solzami sreče v očeh sem sprejela to radostno vest in kar verjeti nisem mogla, da sem ravno jaz tista, ki bo dobila to visoko in enkratno priznanje. Zame je bil to ponoven dokaz, da še ni pozabljeno moje delo in vložen trud pri opravljanju nalog na delovnem mestu v proizvodnji in v družbenopolitičnem življenju.«
Nam lahko poveste, kako je bilo v Beogradu na podelitvi?
»V Beograd smo se pripeljali 29. aprila z letalom, ki je vzletelo na Brniku ob 6.30. To je bila moja prva vožnja z letalom in pripomniti moram, da je bila prav prijetna. Po pristanku letala smo se z avtomobilom odpeljali v mesto, nakar smo si skupaj z ostalimi tremi nagrajenci iz Slovenije in našimi spremljevalci, med katerimi je bil tudi predsednik konference sindikata BPT Danilo Roblek,
eno uro ogledovali zanimivosti našega glavnega mesta.
Ob 11. uri je bila v slovesni dvorani ZIS svečana podelitev priznanj, katera nam je po uvodnem priložnostnem govoru izročil Petar Stambolič. V svojem izvajanju je med drugim poudaril, da so nagrade podeljene za rezultate, ki so jih posamezniki dosegli na delovnih mesti, pri povečanju storilnosti, tehnični izboljšavi proizvodnje, v racionalizaciji in novostih, ki so jih uvedli v proizvodni proces, za prizadevanja v graditvi samoupravnih odnosov in in v političnem življenju. Dejal je, da smo samo najboljši med tistimi več sto tisoč delavci, ki so s svojim prizadevanjem imeli pred očmi svoje koristi in koristi svojega kolektiva pa tudi koristi vse naše družbene skupnosti, kot tudi cilje delavskega razreda. Aplavz, televizijske kamere in sploh okolje, v katerem je bila slovesnost so name naredile močan vtis, kajti kaj takega nisem vajena in zato ni čudno, da sem imela precej treme. V slovesni dvorani je bil tudi koktejl in banket. Po zaključeni podelitvi, ki je trajala uro in pol, smo odšli v hotel »Dušanov grad«, kjer smo imeli kosilo. Hrane in pijače je bilo na pretek, zato se je po dveh urah sedenja kar prilegel sprehod po Beogradu, združen z ogledom zanimivosti. Žal nam čas ni dopuščal, da bi si ogledali vse kar nas je zanimalo, vendar že iz tega, kar sem videla, lahko rečem, da je Beograd prekrasno mesto in želela bi ga še videti, ravno tako pa tudi njegove prebivalce, o katerih imam izredno dobro mnenje.
V Beogradu sem se zelo dobro počutila, kajti ta dan je bil zame enkratno in nepozabno doživetje, polno prijetnih presenečenj ; posebnost, ki je nisem prezrla pa je bila tudi prijaznost in uslužnost ljudi, s katerimi sem prišla v stik.«
Kaj vam pomeni prvomajska nagrada dela?
»Težko je z besedami povedati, kaj mi to priznanje pomeni, če pa že moram odgovoriti, potem je to v kratkem rečeno — VELIKO. To je resnično priznanje za ves trud in delo, ki sem ga vlagala v 33. letih mojega službovanja v BPT. Človek ima prijeten občutek, ko ugotavlja, da je njegovo minulo delo tudi upoštevano in deležno tolikšne pozornosti in priznanja. Zame je prvomajska nagrada dela še toliko bolj pomembna, ker mi je bila dodeljena za vestno delo izpred mnogih let, saj bo 4. julija letos že 16 let, odkar sem upokojena. Med vsemi nagrajenimi sem bila najstarejša, kajti vsi ostali so še vedno zaposleni; če pa upoštevamo še to, da smo bile med tridesetimi nagrajenci le tri ženske, potem je jasno, da s ponosom gledam na dodeljeno priznanje.
Ob tej priliki bi želela povedati še to, da so pri nas še nekatere delavke, ki bi prišle v poštev za tovrstno nagrado in ne bi bilo slabo, ko bi se jih ob ustrezni priliki tudi
spomnili ter jih predlagali ustreznim forumom v obravnavo za nagraditev.
Ko že govorim o predlaganju, ne morem mimo tega, da se ne bi tudi preko Tekstilca zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da sem bila deležna tega visokega priznanja.
Posebno zahvalo sem dolžna izreči Ivanu Valjavcu, ki je bil prvi predlagatelj ter Danilu Robleku, ki me je spremljal v Beograd ter veliko pripomogel k mojemu dobremu počutju na dan slovesne podelitve.
Ne najdem besed, s katerimi bi se lahko zahvalila, vendar upam, da me bodo vsi, katerim gre moja hvaležnost razumeli, če rečem; .Hvala vam, tovariši!’
Listina in skupna fotografija vseh nagrajencev ter ve-
Naše mojstre je v hotelu, kjer so prenočevali, pozdravil inštruktor firme Stäubli, ki jim je kasneje s šefom izobraževanja razkazoval celo tovarno, kjer so si lahko ogledali ves tehnološki postopek za izdelavo listovk.
Pouk naših mojstrov je bil v glavnem praktične narave. Že takoj prvi dan so na statvah zamenjali vodilno enoto z gornjo in spodnjo kljuko, kar je zelo praktično, ker ni potrebno izbijati osi, temveč se le obrne za 90 stopinj v 'desno, kjer je poskobljena.
ličastni vtisi s podelitve mi bodo ostali vedno v prijetnem spominu«, je zaključila svoje pripovedovanje 664etna Anica Jagodic, prva in edina Slovenka, ki se lahko ponaša z največjim priznanjem — prvomajsko nagrado dela.
Njen primer delavnosti, požrtvovalnosti, nesebičnosti in trdne volje je lahko svetel vzor nam vsem, ki vsak dan opravljamo svoje delovne naloge, še posebno pa naj bo vzgled mladim delavcem, saj je prav ona začela delati v tovarni še kot 14-letni otrok, vendar je vse težave premagovala tako kot redkokdo pa čeprav so bili delovni pogoji zelo slabi. Zato lahko trdimo, da je nagrada prišla v prave roke.
Čestitkam za dodeljeno priznanje se pridružuje tudi uredništvo Tekstilca.
jf
Vzvodi so prilagojeni osi, tako da je zamenjava prav lahka. Nato so nastavljali varnostni drog, nosilno ogrodje ter zgornji in spodnji nož.
Naslednji dan so jih seznanili z montažo glavnega eks-centra in njegovo nastavitvijo. Zelo praktično pri tej li-stovki je, da ima samo en pogonski oziroma glavni eks-center nameščen tako, da ob morebitni popustitvi na osi ne pride do večjega stroj doma, ker se lastovka takoj ustavi. Tudi nosilno ogrodje,
-
Noši mojstri v Franciji
Uvajanje modernejše mehanizacije in jnakup modernejših strojev nas sili k vedno novemu učenju in spoznavanju novega strojnega parka. V tkalnico bomo že meseca julija montirali nove brezčolnične tkalske stroje tipa Saurer-Diederichs, zato je bilo nujno, da je v Francijo odpotovala skupina naših delavcev — mojstrov: Marjan Sušnik, Hinko Urbančnik, Janez Oman in Slavko Čadež, kjer so se podrobneje seznanili z delom novih strojev in z njihovo sestavitvijo.
Stran 4
Naši moistri
(Nadaljevanje s 3. str.)
ki pri tem stroju nadomeščajo rešetke, so zelo dobre in se dajo zelo natančno nastaviti, tako, da je onemogočeno poskakovanje listov in s tem lomljenje lučakiic ter obrabe vseh ostalih delov, ki so povezami med seboj.
Register je tudi konstrukcijsko dovršen. Ker vse deluje na principu prostega pada ni nobenih vzmeti, kar bi pritiskalo na sosednje pove-zavajoče dele in na karto. Tudi ročni sprožilec za izravnavo listov je zelo praktično izveden, saj samo s pritiskom na gumb liste izravnavamo (pri nas podlaganje papirja).
Listovka ima montirano tudi napravo za iskanje votka nazaj oziroma tudi naprej. Listovka se poganja ročno preko jeklene vrvi, katera je zelo občutljiva pa tudi zaga-njač je precej težak. Pni firmi Säurer-Diederchs, ki so jo naši mojstri tudi obiskali, so videli enako listovko z električnim žaganjačem, kar je precej boljše in omogoča lažje upravljanje. Ker ni povezan z jekleno vrvjo je manj kvarov na pogonu za iskanje votka.
6.	aprila v firmi Saurer-Die-derichs, so jim inštruktorji razkazali vse od livarne do dokončne montaže strojev. Pokazali so jim tudi preizkusno tkalnico, ki je v območju same tovarne. Tu tkejo različne vrste materiala od konoplje, bombaža, viskoze, svile do sintetike. Stroji so različnih širin ter so opremljeni z listovkami, ekscentri, eden z jacquardskim strojem je imel šestbarvno menjavo.
Učilnica v tej tovarni je zelo moderno opremljena za praktični pouk, saj so vsi stroji prežagani na dvoje, tako, da je možno videti delovanje stroja z obeh strani.
Za vsako širino strojev je že v katalogu določena največja oziroma najmanjša širina tkanja ter hitrost strojev.
Priporočajo čim manjkratno menjavo širine tkanine, ker se s čestimi menjavami toliko deformirata vijak in su-port, da je potem otežkoče-na točna nastavitev stroja, kar je predpogoj za dobro obratovanje.
Sistem Spitzeniiberabe je boljši od sistema Schlagnii-berabe (Gabler), ker se pri tem Sleherni votek tare ob donašalec oziroma izviačilec, s tem pa izgubi na trdnosti.
Možno je večpasovno tkanje na vseh strojih, ker v tovarni izdelujejo tudi aparate za notranje kraje. Prigradi-tev aparata za obojestransko dovršene kraje je možno, le da so ti aparati precej dragi.
Grebeni so posebne izvedbe s točno določenimi merami. Lahko so obloženi s plastiko ali pa s kositrom, kar je boljše, ker jih je moč popravljati. Greben je polno izkoriščen, le na vsaki strani mora biti samo en zob prazen. Ce tkanino zožimo pri isti številki grebena,- moramo le-tega toliko skrajšati, ker bi nam v nasprotnem primeru ostal votek na obeh
v Franciji
koncih predolg in bi bil slabo zatkan v kraje pa tudi odpadkov bi bilo več.
Če je preja dobra, težav pri tkanju z grobejšo Nm ni. Pri slabši preji pa se ne priporoča, ker je pretrgov več, kar povzroča nepopolno izkoriščenost stroja. Navitki za izdelavo krajev se uporabljajo na obeh straneh in se jih
tečaj traja dva tedna, prvi teden se tečajniki spoznajo z delovanjem jacquardskega stroja, drugi teden pa spoznajo galiranje. Da bi si v tako kratkem času pridobili čim več znanja, so četvorico razdelili na dva dela. Dva sta ostala v tovarni za izdelavo strojev, dva pa sta šla prakticirat v tavamo za galiranje, ki je v mestu Lyonu. V tej tovarni je že dalj časa zaposlena delavka doma iz Maribora. Tako so težave s frangino odpadle, zato sta la-
Naši mojstri v eni izmed učnih delavnic
dobavlja po naročilu, le-te je možno izdelovati tudi pri nas.
Trakovi za teleskope se lepijo pri določeni temperaturi v čistem prostoru, zato je važna čistoča strojev. Vsi deli se ne dajo očistiti z omelom, zato za čiščenje prahu uporabljajo sesalce. Mazanje je centralno, saj je le nekaj mazalnih mest, ki se mažejo ročno. Vse nastavitve strojev so podane v katalogih in načrtih pa tudi montaža in nastavitev strojev. Dokumentacija je pisana v francoščini in nemščini, zato bi bilo treba to strokovno literaturo prevesti še pred montažo strojev.
21. aprila so naši mojstri obiskali firmo Verdol. Tudi tu so jim pristojni najprej razkazali tovarno. Inštruktor jim je povedal, da pri njih
žje izvedela, kako se galira, po predpisanih vzorcih in planu.
Tu galirajo po naročilu in vzorcih kupca. Vse je točno prirejeno tako, da se ujema z jaquardskimi in tekstilnimi stroji.
Delajo vse po predpisanih merah do 1 mm natančno. Galiranje sploh ni tako enostavno in potrebno bi bilo, da bi se kak naš delavec tega dela priučil, ker od naših sorodnih tovarn te vrste informacij ne bo mogoče dobiti.
Službeno potovanje s praktičnim seznanjanjem na delovnih mestih, kjer stroje izdelujejo, je mojstrom omogočilo uspešno pridobiti znanje, ki je nujno potrebno za uspešno delo pri obratovanju novih tkalskih strojev.
F. G.
Kako bomo letovali ?
Bliža se poletje in z njim čas letovanja. Mnogi med nami že razmišljajo, kako in kje bodo preživeli svoj letni dopust, vendar se bo verjetno velika večina naših delavcev odločila za letovanje v našem počitniškem domu v Poreču.
Kot je znano bo počitniški dom odprt od 7. junija do
7.	septembra, možnost letovanja pa je 7 ali 14 dni, s tem, da se bodo izmene menjale tako kot lansko leto ob sobotah in nedeljah. O nači-
nu in datumu oddaje prijavnice za letovanje so bili vsi zaposleni že seznanjeni, zato bi bralce seznanili le s cenami penziona katere je odobril odbor za gospodarske zadeve na svoji 53. redni seji 13. maja.
Člani kolektiva, učenci v gospodarstvu, upokojenci BPT,	
nezaposleni zakonci članov BPT	45,00 din
zaposleni zakonci članov BPT	70,00 din
otroci članov BPT do 10 let	22,00 din
otroci članov BPT od 10 do 19 let	35,00 din
otroci članov BPT nad 19 let, ki študirajo in štipendisti BPT	45,00 din
tuji gostje	85,00 din
tuji otrooi do 10 let	45,00 din
tuji otroci od 10 do 19 let	60,00 din
Direkcija Beograd, Zdravstveni dom Kranj in SGP Tržič	75,00 din
otroci do 10 let	35,00 din
otroci od 10 do 19 let	50,00 din
inozemci	120,00 din
otroci inozemcev do 10 let	70,00 din
otrooi inozemcev od 10 do 19 let	100,00 din
osebje počitniškega doma in njihovi mladoletni otrooi	12,00 din
Cena za prehodne goste:
Člani kolektiva, upokojenci BPT, učenci v gospodarstvu BPT, nezaposleni otroci članov BPT nad deset let, štipendisti BPT:
zajtrk
kosilo
večerja
prenočišče
7.00	din
20.00	din
15.00	din
13.00	din
55.00	din
otroci članov BPT do 10 let imajo polovično ceno. Vsi ostali (vključno šoferji in sprevodniki):
zajtrk
kosilo
večerja
prenočišče
10.00	din
35.00	din
25.00	din
25.00	din
95.00	din
Tuji otroci do 10 let imajo polovično ceno.
Pri tem je treba omeniti še to, da je na navedene cene odobren 20 % popust za člane kolektiva in 10 % popust za tuje goste v času pred sezono, to je 7.—22. junija in po sezoni od 1.—7. septembra.
Upamo, da bo tudi letos letovanje v Poreču prijetno
in da se bodo naši delavci vračali domov spočiti in zadovoljni, kajti teden ali 14 dni brezskrbnih dopustniških dni je več kot potrebno slehernemu zaposlenemu.
Čeprav vpisovanje in razporejanje ne spada direktno v čas dopusta, vendar je z njim tesno povežemo, je treba že sedaj opozoriti na problem, ki se običajno pojavi v zvezi s prijavami. Tu gre za datume letovanja in za usklajevanje le-teh. Praksa kaže na to, da v določenem času (čas kolektivnih dopustov) povpraševanje po letovanju v Ma-teradi precej presega razpoložljive kapacitete in zato vsi v želj enem terminu ne morejo letovati. Pri tem pa pride do prerekanja, hude krvi itd., vendar več ali manj popolnoma brez potrebe. Do sedaj so se vsi problemi, ki so se pojavili tudi rešili, vendar je bilo potrebno precej močnih živcev in prizadevanja s strani referenta za družbeni standard, kajti mnogi prizadeti sodelavci (ki pa so običajno vedno eni in isti) niso pokazali niti malo razumevanja in strpnosti.
Upamo, da bo letos drugače in da se bo dalo vse težave v zvezi z razporedom urediti na miren in tovariški način, kajti le s pametnim sporazumevanjem bo mogoče uspešno zadovoljiti potre-
bam.
jf.
Družbena prehrana
Družbena prehrana je pomemben faktor v prizadevanjih družbe, ki skrbi za delavca, za njegovo zdravje in dobro počutje. Vsak delovni kolektiv se zaveda, da je delovnemu človeku topel obrok oz. organizirana prehrana med delovnim časom nujno potrebna. Kako in na kakšen način so za to preskrbela tr-žiška podjetja smo povprašali v nekaterih delovnih organizacijah.
V Peku je zaposlenih ca. 1700 delavcev, pri tem podatku niso všeti delavci zunanjih obratov. Od teh se toplega obroka, oziroma malice poslužuje okrog 50 % zaposlenih. Jedilnik je dokaj pester, saj se menja vsake tri tedne. Vsak obrok vsebuje 6—8 dkg mesa, odvisno od jedi, ki je
tisti dan pripravljena. Da so jedi res pestro razdeljene na delovne dni v tednu, nam dovolj zgovorno kaže naslednji jedilnik:
Ponedeljek, 17. II. — Zelje, klobasa.
Torek, 11. II. — Krompirjeva solata, gorenjski želodec;
Sreda, 12. II. — Boranija s svinjskim mesom;
Četrtek, 13. II. — Svinjska obara z žličniki;
Petek, 14. II. — Golaž- dušeni riž;
Cena toplega obroka je 2,5 dinarja vključno s kruhom. Ce je delavec lačen, lahko vzame tudi več kosov kruha. Poleg enotnega obroka malice imajo na razpolago več vrst sira, masla in salame, če
O delu aktivo ZRVS
V prejšnji, četrti letošnji številki »Tržiškega tekstilca« smo že poročali, da so se 10. aprila zbrali na ustanovnem sestanku, naši rezervni vojaški starešine, ustanovili svoj aktiv in izvolili vodstvo aktiva.
Pri tem poročanju pa se nam je žal vrinila napaka, ko smo naštevali imena izvoljenih članov vodstva aktiva. V vodstvo je bil namreč med drugimi izvoljen tov. Fornazarič Jože in ne Stanko, kot je bilo pomotoma navedeno. Upamo, da nam bodo bralci to oprostili. Hkrati smo obljubili, da bomo v tej številki povedali kaj več o tem, zakaj ustanavljamo aktiv ter kakšne so njegove naloge in načrti.
Poskušajmo najprej na kratko odgovoriti na prvo vprašanje. Vse do leta 1968 je veljalo za obrambni sistem SFRJ, da je slonel pretežno na pripravah in krepitvi obrabne sposobnosti rednih enot JLA. Izkušnje NOB in številnih lokalnih vojn omejenega obsega v svetu po II. svetovni vojni, katere so naši vodilni vojaški strokovnjaki vseskozi skrbno proučevali, pa so pokazale, da obrambni sistem, kakršnega smo imeli dotlej, v primeru eventualne prihodnje vojne ne bi bil zadosti učinkovit. Zato je bila že v letu 1968 načelno osvojena nova vojaška doktrina v načinu vodenja eventuelne obrambne vojne, takoimenovana koncepcija o splošnem ljudskem odporu, ki je bila kasneje uzakonjena v vseh ustavah (zvezni in republiški in ustavah avtonomnih pokrajin), zakonu o ljudski obrambi ter vseh drugih aktih, ki iz teh izhajajo. Vsi ti akti obravnavajo vprašanja ljudske obrambe kot neodtujljivo samoupravno pravico in dolžnost slehernega našega državljana ne oziraje se na njegovo narodnost, spol ali starost.
S tem postaja skrb za obrambo naše samoupravne socialistične skupnosti, nedotakljivosti naših meja, našo notranjo varnost ter pridobitve NOB in socialistične revolucije stvar nas vseh, ne samo oboroženih sil, skratka element naše skupne vsakdanje samoupravne prakse in dela.
Izhajajoč iz teh revolucionarnih sprememb v načinu vodenja eventualne bodoče obrambne vojne, katere si seveda nihče ne želi, pa je razumljivo, da se s tem bistveno spreminjajo tudi naloge rezervnih vojaških starešin. Medtem, ko je bila ob prejšnji koncepciji prvenstvena naloga rezervnih starešin, da so se vojaško strokovno in politično izpopolnjevali za vodenje oboroženih enot, se danes terja od njih, da poleg tega vlagajo vse svoje sposobnosti in moči za to, da poleg oboroženih enot ustrezno delujejo tudi vsi drugi činitelji SLO, to pa so naše gospodarstvo, na delegatskem sistemu zasnovana Oblast, družbene službe, šolstvo, družbeno politične organizacije, društva, samoupravni organi in vse tisto, kar lahko prispeva k obram-
bni sposobnosti naše družbe in brez česar tudi v vojni ne bi mogli živeti.
Aktiv je poleg tega, da se bodo člani — rezervni vojaški starešine še naprej vojaško strokovno in politično stalno izpopolnjevali, sklenil:
—	da bo ustvarjalno deloval s celotnim kolektivom, da bi se okrepila obrambna sposobnost slehernega posameznika in kolektiva kot celote,
—	da se bo zavzemal za uveljavljanje ustavnih določil, razvijanje samoupravnega sistema v OZD in uveljavljanje takih odnosov, ki jih bo sleherni pripravljen braniti,
—	da bo posvečal več skrbi vzgoji mladega rodu, ki bo prej ali slej glavni nosilec bremen eventualne obrambne vojne,
—	da si bo prizadeval razširiti krog naročnikov tistega dela našega tiska, ki obravnava vprašanja naše obrambe ter s poljudno obliko posreduje razna strokovna in politična znanja ter obuja slavne tradicije naše NOV, kot so revija »Naša obramba«, glasilo ZZB—NOV in ZRVS, »TV-15« in drugi,
—	da bo občasno objavljal članke obrambno vzgojne vsebinè tudi v našem »Tekstilcu«
—' da bo sleherni član v svoji sredini, s katero dela ali živi, vzgojno deloval z namenom učinkovitega uveljavljanja načel družbene samozaščite, kar je iz leta v leto bolj potrebno, saj nas je čedalje več, ki nimamo tovrstnih praktičnih izkušenj iz časov NOB,
—	da bo aktivno sodeloval z družbeno-političnimi organizacijami, ki obstojajo v OZD in vsemi tistimi društvi, ki so pomembna za krepitev obrambnih sposobnosti,
—	da si bo prizadeval stalno izboljševati politično strukturo svojega članstva s sprejemanjem v vrste članstva ZK,
—	da bo sodeloval pri predlogih mladincev za šole rezervnih oficirjev vojaških starešin in predlagal najprizadev-nejše za pohvale in odlikova-
(Nadaljevanje s 4. str.1;
se pa hočejo osvežiti, pa imajo na razpolago več vrst sokov, deita in radenske, lahko pa se poslužijo tudi s čajem, ki je zastonj.
Člani kolektiva dobijo malico z bloki, ki jih kupijo na izplačilni dan.
Kakor je iz podatkov razvidno, je cena toplega obroka minimalna, seveda pa podjetje malice regresira. Tovarniška menza, ki je v sklopu skupnih služb pa ne pripravlja obrokov samo za svoje delavce, saj se v njihovi men-
it ja,
—	da bo tesno sodeloval z odborom za SLO pri skup. del. svetu OZD,
—	da bo posvečal posebno pozornost enotam civilne zaščite, ki so že v podjetju ali bi bile še potrebne, njihovi usposobljenosti za primer vojne ali naravnih nesreč itd. (Prostovoljno gasilsko društvo, enote prve pomoči, enote za reševanje izpod ruševin, enote za jedersko biološko kemično zaščito, enote za vzdrževanje reda in varnosti itd.).
Aktiv ugotavlja, da bo zato potrebno veliko vzgojnega dela ne samo s temi enotami, ampak z vsemi člani kolektiva, saj ni zadosti ponesrečence samo reševati, ampak moramo nesreče tudi preprečevati.
—	da bo sodeloval oz. s svojimi predlogi pomagal pri sestavljanju načrtov za delovanje OZD v primeru vojne,
—	da bo sodeloval pri preprečevanju in odkrivanju psiholoških diverzij, raznih dezinformacij in našemu samoupravnemu socialističnemu sistemu tujih in škodljivih idej, kar se pogosto dogaja ob napetih mednarodnih odnosih in v trenutkih neposredne vojne nevarnosti, zlasti pa v sami vojni in
—	da bo aktivno sodeloval s pripadniki graničarske karavle »Srečko Perhavc« v Je-lendolu, nad katero je Delavski svet podjetja že leta 1972 prevzel pokroviteljstvo, sodelovanje pa poveril družbenopolitičnim organizacijam v podjetju.
To je le nekaj najbolj pomembnih nalog, o katerih so razpravljali in sklepali člani aktiva. Hvaležni bomo vsakemu članu kolektiva, ki bi nam posredoval še kak predlog, s katerim bi lahko obogatili program našega dela. S tem se zavedamo že zdavnaj potrjene resnice, da je mir zagotovljen le tistemu, ki je pripravljen tudi na kaj hujšega, tistemu, ki je pripravljen na to, da se agresorju z vsemi sredstvi učinkovito upre. Zato spoštujemo kratko, vendar jasno navodilo našega predsednika republike in vrhovnega komandanta oboroženih sil SFRJ maršala Tita, ki nam pravi: »Delajmo kot da bo sto let mir in pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna! Kolikor več bo znoja danes pri obrambnih pripravah, toliko manj bo prelite krvi jutri, če pride do vojne.«
zi hranijo tudi zaposleni sosednjega ZLIT-a; delavcem Pilame pa malico dostavljajo v njihovo podjetje. Poleg malice, v Peku kuhajo tudi kosila, ki jih vsak dan razdelijo okrog 380. Tov. Zupan, vodja menze, mi je zatrdil, da imajo tudi za te obroke preračunano količino mesa 12 do 15 dkg namreč. Domači delavci plačajo 6 din, gostje pa 11 din.
V obratu imajo tudi avtomat, ki je prirejen tako, da se vsakdo lahko posluži s sedmimi vrstami napitkov, za ka-
tere cena je enotna — 1 dinar. Zanimivo je, da ta avtomat ne zna skuhati dobre ekspres kave, zato jo v menzi skuhajo vsak dan 50 do 60 litrov. Po obratih in pisarnah jo raznosi raznašalka, ki dela samo to, saj jo nekateri delavci pijejo tudi po dvakrat.
V	Tržiški tovarni kos in srpov, kjer dela 270 delavcev, jih 60 redno je v obratni menzi. Toplo enolončnico jim dostavlja gostinsko podjetje Zelenica, jedilnik pa je znan en teden vnaprej.
Z delitvijo hrane se ukvarja ena delavka, v določenih urah pa dobi še pomočnico.
Polovico obroka plača delavec sam, drugo polovico pa regresira podjetje. V ceni malice (4 din) je vštet tudi kruh, ki poleg čaja spada k obroku. Tisti delavci, ki delajo na zdravju škodljivem delovnem mestu, pa dobijo še obrok mleka, ki je brezplačen.
Tudi za 130 delavcev zaposlenih v OZD Kartonažna Ljubljana — TOZD Lepenka Tržič, tople obroke pripravljajo v gostinskem podjetju Zelenica. 75 zaposlenih se redno hrani v tovarni. Le za tiste delavce, ki delajo v štirih izmenah, družbene prehrane ni, ker se količinsko kot časovno topli obroki ne bi mogli dobaviti v tovarno. Delavci za topli obrok s kruhom plačajo le 2 din, ostalo pa regresira podjetje. Kakor je povedal direktor TOZD je delovna organizacija vsak obrok regresirala z 8 din, ker pa se živila vsak dan dražijo, se bo moral prispevek delavcev povečati na 3 din za obrok, podjetje pa bo povečalo svoj regres na 150 din mesečno za vsakega delavca, saj morajo s tem regresom kriti režijske stroške in pripevek za počitniški dom v Fijesi.
V	naši delovni organizaciji je zaposlenih 1300 delavcev, od katerih približno 50 % malica v menzi. Čeprav so topli obroki za delavce, ki delajo v nočni izmeni brezplačni, jih je le 90 od 308.
Cena toplega obroka pri nas je 3,20 din, seveda pri nas k ceni toplega obroka ne spada kruh, kaj šele čaj. Tov. Ropret mi je povedal, da poje vsak delavec najmanj dva kosa kruha, kar znese še dodatnih 60 par, čaja pa naši delavci kar precej popijejo. Dejanska cena toplega obroka z materialnimi in režijskimi stroški vred je 4,87 din (brez osebnih dohodkov), torej podjetje regresira vsak obrok z 1,67 din (podatek je izračunan za leto 1974).
V	naši menzi vsak delovni dan kuhajo tudi kosilo, ki stane za domačega rednega abonenta (80 do 90 jih je)
9,5	din, za domačega prehodnega gosta 10,5 din, za tuje odjemalce pa kosilo velja 13 dinarjev.
Poslovanje v naši menzi bi bilo v celoti olajšano, če bi prešli na plačevanje z bloki, ki bi jih delavci nabavili v začetku meseca.
Kadrovska služba pri nas se je namenila, da ugotovi želje delavcev kar zadeva malice in osvežilne pijače. Razpisala je anketo, ki naj bi pokazala, kaj delavci mislijo o postavitvi avtomatov za kavo — ekspres in druge osvežilne
Družbena prehrana
pijače. Ta je le slabo uspela; KDS je dobil le slabo polovico izpolnjenih lističev. Zaradi neresnega upoštevanja ankete se je gospodarski odbor odločil, da poveri poizvedbo, kako je urejena družbena prehrana drugod, komisiji, ki se je glede avtomatov za točenje brezalkoholnih pijač in ekspres kave pozanimala v Kamniku pri Svilanitu, glede malice oziroma družbene prehrane pa v »Metki« -— Celje.
Avtomati, naj si bo za osvežilne — brezalkoholne pijače kot za vročo kavo ekspres, v Kamniku kaj slabo delujejo, saj morajo v Svilanitu imeti mehanika samo za to, da te avtomate vsak dan popravlja in jih ponovno regulira.
Družbena prehrana v tem podjetju ni dobro organizirana, saj malico vozijo od zunaj, Svilanit nudi delavcem le kruh in čaj, ki je sestavni del toplega obroka. Kakor je že omenjeno, je komisija za družbeni standard obiskala tudi tekstilno tovarno »Metka« iz Celja, to pa zaradi informacije glede preskrbe delavcev s toplim obrokom — malico. Kot so se prepričali člani komisije, so tu obroki kvalitetni in obilni. Saj je samo podatek, da se 95 °/o zaposlenih poslužuje toplega obroka dovolj zgovoren, da delovna organizacija in kolektiv menze v dovolj šnji meri skrbijo za delavca. Topli obrok v Metki izprazni delavski žep samo za 3 dinarje, seveda je v to ceno vračunan tudi čaj in kruh, ki ga poje delavec kolikor hoče.
Še nekaj o strukturi zaposlenih v menzi — obratu družbene prehrane v celjski men-zi, kar tudi lahko služi za primerjavo z našo.
Okrepčevalnica je razdeljena na dva dela, to je na raz-deljevalnico toplega obroka z jedilnico in bifejem, kjer prodajajo vse vrste osvežilnih pijač. Delavci se toplega obroka poslužujejo na samopostrežni način podobno kot v naši menzi, za kvaliteto in razdelitev hrane pa so za 900 zaposlenih odgovorni trije delavci: kvalificirana kuharica, ki je obenem šef menze; ta sestavlja tudi jedilnike ter kvalificirana kuharica dm kuhar, ki kuhata in tudi razdeljujeta hrano. Z osvežilnimi pijačami pa postreže delavec, ki je zaposlen z naročili pri bifeju.	F. G.
Čestitka
25. aprila 1975 je diplomiral na prvi stopnji organizacijsko - računalniške usmeritve visoke šole za organizacijo dela v Kranju naš redni štipendist BOLE Miklavž.
Iskreno čestitamo!
Uredništvo
Dopisuj v glasilo
Podeljena so priznanja za 25 let dela v podjetju
Vsak dan se srečavamo s svojimi sodelavci, vendar pri tem le redkokdaj pomislimo, koliko časa je že kdo v podjetju in koliko svojega truda in naporov je posameznik s svojim delom vložil v tovarno. Med nami je mnogo sodelavcev, ki so v BPT že več kot dvajset ali trideset let, kar pomeni, da so velik del svojega življenja prebili na različnih delovnih mestih v tovarni, se srečavali s težavami in problemi, vendar so kljub vsemu vztrajali in ostali zvesti podjetju, čeprav to ni bilo vedno lahko. Uprava podjetja in sindikalna organizacija sta se pred tremi leti odločili, da se vsako leto podelijo priznanja za dolgoletno delo v BPT vsem, ki so v podjetju 25 let.

BS!
-■wm\
f '	'/• i-. :
M
Letošnja svečanost — podelitev ur v znak priznanja za 25 let zvestobe podjetju je bila v petek, 25. aprila v Domu družbenih organizacij v Podljubelju. Po pozdravu in uvodnih besedah glavnega direktorja ter predstavnikov družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov je 30 slavljencev prejelo ročne ure znamke Atlantic z vgraviranimi inicialkami. Po slovesni podelitvi je bila pogostitev in družabni večer s plesom, ki ibo ostal vsem v prijetnem spominu.
Za 25 let neprekinjene delovne dobe v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič so bili letos nagrajeni naslednji delavci:
Bohinc Marija, predilnica Horvat Sidonija, predilnica Mikič Nežka, predilnica
Papier Marija, predilnica
Jerele Antonija, predilnica
Štirn Antonija, predilnica
Drobnič Franc, tkalnica
Frelih Ana, tkalnica
Jerman Ivana, tkalnica
Novak Marija, tkalnica
Vsem nagrajencem iskrene čestitke !
Uredništvo
Novak Vinko, tkalnica
Novak Francka, konfekcija
Tornar Marija, tkalnica
Però Milena, oplementilnica
Seiko Joži, oplemenitilnica
Kous Karel, oplemenitilnica
Šter Zalka, konfekcija
Kuhelj Frančiška, konfekcija Ahačič Tomaž, vzdrž. en. obr. Bodlaj Alojz, vzdrž. en. obr.
Bukovnik Ana, skupne službe
Majer Mara, skupne službe
Mikulič Ivan, skupne službe
Istenič Jožefa, skupne službe
Uradni podelitvi je sledil prijeten družabni večer
Iz zbora
združenega dela
Iz 5. seje zbora združenega dela skupščine občine Tržič, ki je bila 31. 3. 1975
Na tej seji so razpravljali in sklepali o sledečem:
1.
Izhodišča o možnostih gospodarskega razvoja v občini Tržič za leto 1975: Obrazložitev je podal tov. Jerebic, član IS in glede na nerealnost izhodišč pozval organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela, da podatke še enkrat preverijo in v kolikor niso točni, postavijo realnejša izhodišča za letošnje leto.
Informacija o izhodiščih o možnostih gospodarskega razvoja v občini Tržič, za leto 1975 je bila sprejeta s tem, da se v OZD in TOZD k proučitvi podatkov še enkrat pristopi in jih skuša čimbolj približati republiški resoluciji.
2.
Predlog proračuna, skladov in sredstev ter negospodarskih investicij občine Tržič v letu 1975:
Obrazložitev je podal tov. Ivnik in dejal, da se predlog proračuna v glavnem ne razlikuje od osnutka. Spremem-
ba je predvsem v povečanju dovoljene proračunske porabe še za nadaljnjih 0,5 % (skupno 24,6 %) ker je v naši občini proračunska poraba na prebivalca manjša kot znaša republiško povprečje. Delegati so bili seznanjeni tudi z načinom razdelitve dodatnih sredstev.
Delegacija BPT je izrazila pripombo na dodeljeno garancijo KS Ravne, kjer je bila izdana brez uvedbe samoprispevka. Na to je bilo podano pojasnilo, da teh
300,00,— din za rešitev vprašanj ceste na Ravnah ne bo zadostovalo, zato bo krajevna skupnost morala del potrebnih sredstev zbrati tudi s samoprispevkom.
—	Sprejet je bil odlok o proračunu občine Tržič za leto 1975.
—	Potrjen je bil predlog proračuna skladov in sredstev ter negospodarskih investicij občine Tržič v letu 1975.
—	Krajevne skupnosti se morajo v bodoče bolj gospodarno obnašati in ne na tak način postavljati skupščine občine Tržič pred dejstvo, kajti le-ta v bodoče ne bo več pokrivala prekoračitev krajevnih skupnosti. Za področje krajevnih skupnosti pa je nujno potrebno določiti vrstni red komunalnih del v srednjeročnem planu.
3.
Sprejet je bil odlok o določitvi prispevnih stopenj za financiranje zveze skupnosti otroškega varstva SRS, občinske skupnosti otroškega varstva Tržič, občinske skupnosti socialnega skrbstva in samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti Tržič za leto 1975 z dopolnitvijo 1- člena.
4.
Odlok o spremembi odloka o prispevku za spremembo nenamembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč:
K odloku je bila podana obrazložitev, da je med tem
časom potekalo usklajevanje med kmetijsko zemljiško skupnostjo Tržič in izvršnim svetom SO Tržič, kjer se je izoblikoval še dodatni usklajeni predlog.
Sprejme se odlok o spremembi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč s tem, da prispevki za posamezna zemljišča znašajo:
kateg. razred	din
I. in II.	20,—
III.	12,—
IV.	8,—
V.	6,—
VI.	4,—
VII. in VIII.	2,—
5.
Predlog družbenega dogovora o organizaciji kmetijske pospeševalne službe ter o zagotovitvi virov in sredstev za njeno finaciranje na območju Gorenjske.
Po obrazložitvi je bil brez razprave potrjen družbeni dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe ter o zagotovitvi virov in sredstev za njeno financiranje na območju Gorenjske.
6.
Dogovor o politiki stanarin v letu 1975:
Predlog dogovora je predložil zboru v razpravo izvršni svet SO Tržič.
Po razpravi je bil soglasno sprejet dogovor o politiki stanarin v letu 1975. K dogovoru se pristopi s 1. majem 1975 in ne s 1. aprilom 1975, ker pa je to slovenski dogovor bo realiziran le v primeru, če ga bodo v enotnem besedilu sprejele vse slovenske občine.
7.
Predlog odložitev plačila anuitet za najeta posojila iz sredstev ukinjenega DIS-a.
Soglasno je bil sprejet sklep, da se odloži plačilo anuitet za leto 1975 za vsa
Dobrin Francka, skup. službe
Ulčnik Ana, skupne službe
posojila, ki jih ima skupščina občine Tržič, najeta iz sredstev ukinjenega investicijskega sklada.
8.
Potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva:
Brez razprave je bil soglasno potrjen samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva.
9.
Sprejet ze bil odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi graditve in spremembe kultur, ki so predvidena za gradnjo na območju obične Tržič.
Pregovori
Kdor se svojega detinstva jasno ne spominja, je slab vzgojitelj.
EBNER-ECHENBACH
Lahko bi se rodili že vzgojeni otroci, če bi bili roditelji vzgojeni.
GOETHE
Glavni namen vzgoje ni, da te uči zaslužiti kruh, ampak napraviti vsak grižljaj slajši.
James ANGELL
Nevzgojen človek je karikatura samega sebe.
SCHLEGEL
Vzgoja brez discipline, je mlin brez vode.
Jan Amos KOMENSKY
Odvrzimo nasilje in pretirano strogost, zakaj po mojem mnenju ni ničesar, kar bi bolj zatrlo in oplašilo dobro naravo, kakor to dvoje.
MONTAIGNE
Samo jaz ga smem kaznovati, zakaj le tisti sme kaznovati, ki ljubi.
TAGORE
Na podlagi Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, številka 5.72), družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovaj (Uradni list SRS, številka 1,74) in pravilnika o gospodarjenju in razpolaganju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Tržič razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost
—	Enota za graditev in gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini po sklepu 5. redne seje Izvršilnega odbora z dne 6. 5. 1975
RAZPIS
za dodelitev posojil delavcem za nakup, gradnjo in rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš in za nakup najemnih stanovanj organizacijam združenega dela
I.	NAMEN POSOJIL
1.	Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo delovne organizacije pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj
—	Enoti Tržič v letu 1975, in sicer do skupne višine 2.000.000,— dinarjev.
2.	Razpisa se morejo udeležiti organizacije iz gospodarstva in oganizacije, ki ne ustvarjajo dohodka z gospodarsko dejavnostjo ter delavci organizacij združenega dela, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu in odloku Skupščine občine Tržič, če izpolnjujejo splošne in posebne razpisne pogoje.
3.	Razpisa se morejo udeležiti organizacije iz gospodarstva in organizacije, ki ne ustvarjajo dohodka z gospodarsko dejavnostjo, in delavci, katerim njih delovne organizacije dajo soglasje za odobritev posojila.
II.	SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1.	Zahtevke za posojila bo zbirala Ljubljanska banka — Podružnica Kranj — Enota Tržič neposredno od prosilcev ali posredno prek pristojnih služb organizacij združenega dela na predpisanih obrazcih, ki jih ima LB — Podružnica Kranj — Enota Tržič, najkasneje 30 dni po objavi razpisa.
2.	Prosilci morejo dobiti posojila:
a)	za nakup stanovanj v etažni lastnini,
b)	za dograditev hiš, ki so že zgrajene do III. gradbene faze in bodo s posojilom usposobili hišo najkasneje v enem letu in pol po odobritvi posojila,
c)	za adaptacije stanovanj, če se s tem pridobi stanovanjska površina.
Znesek posameznega posojila delavcu more biti najmanj
10.000	din in največ 100.000 din.
4.	Za nakup stanovanj v etažni lastnini in za gradnjo stanovanjske hiše lahko najame posojilo tudi več družinskih članov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru skupna posojila ne morejo presegati polovico poprečne vrednosti trosobnega standardnega stanovanja.
5.	Organizacije iz gospodarstva in organizacije, iti ne ustvarjajo dohodka z gospodarsko dejavnostjo, lahko dobijo posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
a) da gradijo ali kupujejo stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda,
ib) da imajo delavci, za katere kupujejo najemna stanovanja, osebne dohodke pod povprečjem osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v občini Tržič,
c)	da izkaže poprečni osebni dohodek na zaposlenega v organizaciji,
d)	da pri gradnji ali nakupu najemnih stanovanj sodeluje z lastno udeležbo, in to najmanj 50 % od zneska, potrebnega za investicijo,
e)	da so kreditno sposobne.
6.	Obrestna mera za posojila je 4%, najdaljša odplačilna doba sme biti 20 let za posojilo delavcem, za posojila organizacijam iz gospodarstvo in organizacijam, ki ne ustvarjajo dohodka z gospodarsko dejavnostjo, pa je najdaljša doba 10 let.
Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila.-se -V skladu z 28. členom družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 1/74) poveča Obrestna mera za neodplačani del posojila za 2 %.
7.	Posojila morejo dobiti le kreditno sposobni posojilojemalci.
8.	Posojilojemalci, ki so posojilo iz navedenih sredstev že prejeli, se razpisa ne morejo ponovno udeležiti.
III.	POSEBNI RAZPISNI POGOJI
1. Odplačilna doba za posojila delavcem se določi po povprečnem družinskem dohodku na člana družine delavca, ki zajema samo ožje člane družine: posojilojemalca, njegovega zakonca in njune nepreskrbljene otroke. Mesečno odplačilo posojila mora znašati v okviru kreditne sposobnosti posojilojemalcev:
—	pri poprečnem družinskem dohodku na člana družine delavca, ki zajema samo ožje člane družine: posojilojemalca, njegovega zakonca in njune nepreskrbljene otroke. Mesečno odplačilo posojila mora znašati v okviru kreditne sposobnosti posojilojemalcev:
—	pri poprečnem družinskem dohodku do 1.200 din na člana družine je mesečni obrok za odplačilo posojila najmanj 10 % od skupnega mesečnega dohodka družine,
—	pri poprečnem družinskem dohodku od 1.201 din do 1.500 din na člana družine je mesečni obrok za odplačilo posojila najmanj 15 % od skupnega mesečnega dohodka družine,
—	pri poprečnem družinskem dohodku od 1.501 din do
2.000	din na člana družine je mesečni obrok za odplačilo posojila najmanj 20 % od skupnega mesečnega dohodka družine,
—	pri poprečnem družinskem dohodku od 2.001 do 2.500 dinarjev na člana družine je mesečni obrok za odplačilo posojila najmanj 25 % od skupnega mesečnega dohodka družine,
—	pri poprečnem družinskem dohodku nad 2.501 din na člana družine je mesečni obrok za odplačilo posojila najmanj 30 % od skupnega mesečnega dohodka družine.
2.	Pri določanju dobe vračanja posojila se upošteva tudi posojilo, ki ga je dobil delavec na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja v banki in v delovni organizaciji.
3.	Posojilojemalci morejo dobiti posojilo le, če se zavežejo, da bodo po petih letih prilagodili mesečni obrok za odplačilo posojila na osnovi takratnega OD na enak način kakor je zgoraj navedeno. Tako se za ostanek neplačanega posojila določi nova odplačilna doba.
4.	Posojilojemalci morejo dobiti posojilo, če se zavežejo, da bodo s prejetim posojilom usposobili objekt za vselitev in predložili vselitveno dovoljenje.
5.	Nadalje se morajo posojilojemalci zavezati, da bodo takoj po dograditvi hiše, adaptaciji ali nakupu stanovanja, izpraznili dosedanje najemno stanovanje (če tako stanovanje zasedajo) in se vselili v dograjeno stanovanjsko hišo ali v novo stanovanje.
6.	Prednost za pridobitev posojila imajo delavci:
—	ki nimajo stanovanja ali imajo premajhno stanovanje,
—	ki imajo nižji mesečni osebni dohodek na člana družine,
—	ki kupujejo stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda,
—	ki kupujejo stanovanje v etažni lastnini v stanovanjskih objektih na območju občine Tržič,
—	ki ponujajo večjo lastno udežebo.
IV.	DOKUMENTACIJA
Organizacije iz gospodarstva in organizacije, ki ne ustvarjajo dohodka z gospodarsko dejavnostjo, morajo k zahtevku za posojilo predložiti:
a)	za nakup stanovanj
'kupoprodajno pogodbo, odločbo o registraciji, sklep organa upravljanja o najetju kredita, plan odplačila posojila.
Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojila in izjavam delovnih organizacij predložiti:
a)	za nakup stanovanj
kupoprodajno pogodbo, potrdilo o višini poprečnega mesečnega OD v letu 1974, potrdilo o številu članov družine od upravnega organa skupščine občine Tržič, administrativno prepoved na OD v 2 izvodih,
b)	za gradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš
gradbeni načrt s predračunom in gradbenim dovoljenjem, zemljiškoknjižni izpisek, potrdilo o višini poprečnega mesečnega OD v 1. 1974, potrdilo o številu članov družine od upravnega organa skupščine občine Tržič, administrativno prepoved na OD v dveh izvodih.
Samoupravna stanovanjska skupnost Tržič
enota za graditev in gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini
Odgovori na delegatska vprašanja
VPRAŠANJE:
Navedbe o premajhni resnosti delovnih organizacij glede na primerjave ocene gospodarskega razvoja za leto 1974, v primerjavi s planom za leto 1974, oziroma o pesimizmu glede planskih podatkov za letos, ni v redu!
Moramo poudariti, da so bili pokazatelji rezultatov PEKA za leto 1974 enkratni, oziroma večji od predvidevanj zaradi spremembe metodologije sprejemanja dokumentacije, ker smo se organizirali po TOZD-ih (realizacija vzporednih dejavnosti v preteklih letih ni bila prikazana; OD so bili skriti v zalogah). Letos takih rezultatov — pokazateljev ne bomo mogli ponoviti.
Predno se na občini plani ocenijo za neresne je treba
iskati o tem še pojasnila v delovnih organizacijah, ne pa da se taka ocena kar napiše v material. Na podatke je treba gledati realno in jih analizirati!
ODGOVOR:
Tako kot vedno, smo tudi letos izdelali osnutek programa za leto 1975 na osnovi predvidenih gibanj samih delovnih organizacij. V zvezi s tem smo tudi prosili vse delovne organizacije, da nam posredujejo podatke, iz katerih bi bila razvidna razvojna politika posamezne organizacije, obdelava in analiza vseh teh pokazalcev pa bi nam prikazala razvojne cilje naše občine. Vendar pa smo z zbiranjem teh podatkov kljub urgencam imeli vedno precejšnje težave, medtem ko od
nekaterih delovnih organizacij podatkov niti nismo prejeli.
Problematika zbiranja podatkov kot tudi metodologija zajemanja podatkov nas tare že nekaj let nazaj, zadnje čase pa se je situacija na tem področju še poslabšala, saj je primerljivost še toliko težja zaradi konstituiranja TOZD ter s tem spremenjene metodologije.
Tega se prav dobro zavedamo, vendar pa kaj več kot to ne moremo storiti, saj nam prav nobena prizadeta delovna organizacija ni posredovala primerljivejših podatkov kljub našim prošnjam.
Naslednji problem, ki se pojavlja na področju planiranja kot tudi analiziranja je, da se le-to na ravni občine precej razlikuje od planiranja in analiziranja samih delovnih organizacij, saj naj bi občinski program zajel le dejavnost na območju naše občine, ko naj bi bila dejavnost naših delovnih organizacij na področju druge občine omejena in zajeta tam.
Vse to so le v grobem problemi, ki se pojavljajo že nekaj časa, vendar upamo, da bomo tudi zanje našli neko skupno pot za rešitev.
VPRAŠANJE:
S PEKO ni dogovora za financiranje vodovoda na Pir-mancah. Kako lahko brez dogovora v materialu navedete PEKO kot »vir« financiranja? Bili so razgovori o tem, da bi PEKO finanoiral vodovod, če bi SNZ pristal, da to poračunamo z najemnino za samski dom. Ker je SNZ predlog zavrnil, tudi PEKO financiranja ne more sprejeti. SNZ nam vsak moment najemnino lahko odpove.
ODGOVOR:
Menimo, da gre pri tem delegatskem vprašanju za nesporazum. V materialu, ki je bil poslan vsem delegacijam za občinsko skupščino, je napisano tudi pri poglavju »Komunalno gospodarstvo«, da gre za program dela na tem področju in to za predlog programa. Komunalno podjetje Tržič je na osnovi spoznanj najbolj perečih problemov pri preskrbi s pitno vodo vključilo rešitev tega tega problema za objekte SNZ v predlog programa dela za leto 1975 in pri tem predvidilo kot investitorja koristnika teh objektov. Zato je pri virih financiranja navedena možnost, da bi bodisi PEKO ali SNZ financiral vodovod, v kolikor ne bo prišlo do sporazuma, je razumljivo, da ta del programa ne bo izvršen. Skratka ,gre za programirano delo, ne za pogodbeno obveznost.
VPRAŠANJE:
Kaj je s sanacijo Tržiške Bistrice od cestnega mostu do vodne črpalke BPT v Preski, saj voda spodkopava gradbene objekte?
Eno vprašanje -šest odgovorov
Da si organizacija združenega dela zagotovi strokovni naraščaj in da se omogoči diplomantom srednjih, višjih in visokih šol, ki si prvič pridobijo lastnost delavca, da si samostojno delo v okviru svoje izobrazbe, poklica in stroke najprej pridobijo praktične delovne izkušnje, je v organizaciji združenega dela vpeljano pripravništvo, ki je stalna oblika funkcionalnega dopolnjevanja teoretičnega znanja s praktičnimi strokovnimi izkušnjami, potrebnimi, da se začetnik po končani šoli usposobi za strokovnega delavca, sposobnega za samostojno opravljanje nalog svojega poklica v organizaciji združenega dela.
Tudi pri nas imamo pripravnike; s šestimi od njih smo se pogovarjali o tem, kaj menijo o pripravniški dobi v podjetju.
Jeglič Julka je v Kranju končala tehnično tekstilno šolo kemijske smeri. V naši OZD se je zaposlila kot pripravnica v mesecu februarju.
»Začela sem s spoznavanjem tehnološkega procesa obdelave bombaža od začetne faze v predilnici do končne v konfekciji. Moja pripravniška doba je časovno razdeljena; sedaj delam v belilnicii, kjer nadomeščam odsotno sodelavko na delovnem mestu kontrolorke tehnološkega procesa.
Mislim, da je pripravniška doba pametno zamišljena, saj je potrebno teorijo, s katero so nam polnili glave v šoli, povezati s prakso v proizvodnji. Z ozirom na to, da bom verjetno delala v obratu oplemeoitilnice, se mi zdi, da je terminološka razporeditev spoznavanja dela po posameznih obratih povsem pravilna. V obratih, ki ne spadajo v moje delovno območje, sem bila do sedaj znatno manj časa in sem se le v grobem spoznala z delovnim procesom.
Mislim, da je pripravniška doba tekstilnega tehnika, ki traja do enega leta nekoliko dolga. Delavec, ki je prizadeven, bd se z delom, ki ga bo na delovnem mestu opravljal, lahko seznanil v šestih mesecih.
Menim, da je pripravniška doba v naši delovni organizaciji zamišljeno smotrno, saj so časovni termini spoznavanja z delom v posameznih obratih prilagojeni smeri šolanja, ki sem ga končala na TTŠ. V času pripravniške dobe imam možnost izpolniti praznino med teoretičnim znanjem in praktičnim delom.
V vseh obratih so imeli do mojih hotenj, izvedeti čim več, veliko razumevanja tako s strani mojstrov kot delavcev. Posebno hvaležna pa sem za pomoč delavcev v belilmcd. Inštruktorji za stroko iz centra za izobraževanje so me seznanili po posameznih obratih, mislim pa, da je način direktnega dela v obratih učinkovitejši od še tako izpopolnjene Skripte in navodil.
Bole Miklavž se je po končani tehnični tekstilni šoli kemijske smeri vpisal na Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju.
»Izbral sem si študij na računalniški smeri, za katero smatram, da ima v dobi uvajanja vse večje avtomatizacije v proizvodnji in obdelavi informacijskih tokov veliko perspektivo. Študiral sem dve leti in pred kratkim diplomiral na I. stopnji. Študij nadaljujem na II. stopnji, ki je bila formirana letos. Pripravniška doba je res potrebna, saj brez nje novi člani OZD ne bd imeli vpogleda v tehnološki proces, organizacijo dela, ne bi spoznali formalnih in neformalnih odnosov med ljudmi. Moja pripravniška doba je glede na bodoče de-
lovno mesto svojsko oblikovana. Razdeljena je na dva dela. V prvem naj bi spoznal tehnologijo in organizacijo po delovnih enotah — v drugem pa organizacijo dela po sektorjih v skupnih službah. Glede na kratek čas pripravništva bi težko podal neko kompletno oceno. Prav zato bi se omejil le na parcialno, ki temelji predvsem na prvih vtisih, za katere pa je značilno, da so kritični, kajti človek gleda na probleme samo z enega zornega kota in to običajno s svojega.
Smatram, da se mora vsak, ki pride v OZD, vsaj v grobem seznaniti s tehnološkim procesom in organizacijo proizvodnje kot tudii skupnih služb (tudi za tiste, ki bodo delali v proizvodnji). Pohvaliti moram strukturo programa pripravniške dobe. Vendar pa moram takoj povedati, da sta funkcionalnost in časovna razporeditev programa premalo opredeljeni glede uporabnika — pripravnika.
O dosedanjem času pripravništva moram povedati, da so mi vsi, s katerimi sem imel kontakte, pomagali, seveda vsak po svojih zmožnostih in znanju.
Sicer pa to ni moje prvo srečanje z OZD BPT, saj sem do sedaj že štiri mesece delal na različnih delovnih mestih (obvezna počitniška praiksa in počitniško delo).«
Polanšek Danila je lani končala Tehniško tekstilno šolo tkalske smeri v Kranju, septembra pa se je zaposlila v BPT. »V predilnici sem se spoznavala z delom tri tedne, toliko časa tudi v oplemenitilnici, v konfekciji pa le en teden. Sicer pa pripravniška doba poteka po programu, s katerim novospre-jetega delavca v centru za izobraževanje seznanijo že prvi dan, ko stopi v tovarno.
Ne zdi se mi prav, da pripravnik že na začetku svoje zaposlitve ne ve, na katerem delovnem mestu bo delal. Mislim, da bi spoznavanju delavnih operacij na omenjenem delovnem mestu posvetil mnogo več pozornost kot sicer. Ko sem se spoznavala z delom po obratih, sem se za delo zanimala in
Odgovori no delegatsko vprašanja
(Nadaljevanje z 8. str.)
ODGOVOR:
Z nadaljevanjem sanacije levega obrežja se bo pričelo, ko bodo zagotovljena sredstva. V letošnjem letu je predvidenih za vodnogospodarsko dejavnost na območju, ki je izven hudourniškega področja 715.000,00 din. Ta sredstva bodo porabljena predvsem za zavarovanje že obstoječih objektov pod Retnjami, kjer je nastala vrsta poškodb na brežinah. Na Ravnah nad klavnico pod novim mostom pa je bilo že v letošnjem letu porabljenih 220.000,00 din za desno obrežno zavarovanje. V letošnjem letu bo na ogroženem mestu ob Bistrici za garažami tovarišev Polajnarja in drugih, Območna vodna skupnost napravila močan kamnomet, ki bo preprečeval nadaljnjo erozijo.
VPRAŠANJE:
Zakaj je ostala Koroška cesta — področje Cimper — brez vzdrževanja?
ODGOVOR:
To je netočna informacija. Koroško cesto je do nedavnega vzdrževal tov. Jože Bida, sedaj pa jo vzdržuje tov. Hasan Kuduzovič. Cesta je dobro vzdrževana in ima urejeno odvodnjavanje, tako da se tudi ob veliki količini padavin mi pojavil noben nov usad.
Nekoliko slabše je bila vzdrževana v času, ko je bil peskokop Komunalnega podjetja še zaprt in ni bilo peska za posipavanje.
'kar nisem vedela, sem pač vprašala ali delavca pri stroju ali pa mojstra. Prav na nikogar nisem naletela, kd ne bd bil pripravljen dati pojasnila. Mnenja sem, da je organizacija predstavljanja in uvajanja v delo strukture posameznih obratov dobro organizirana, tako da pripravnik ni prepuščen sam sebi, ko pride v doslej neznani svet.«
(Nadaljevanje na 10. str.)
VPRAŠANJE:
Za proračunsko porabo je dogovorjena republiška stopnja 24,1 %. Če je za Tržič poraba na prebivalca manjša, to še ni argument za 0,5 % povečanje. Treba je dati drugačno obrazložitev.
ODGOVOR:
Po družbenem dogovoru o splošni porabi se lahko proračuni občin v SR Sloveniji v primerjavi z letom povečajo za 24,1 %. Da bi pa v doglednem času vsaj delno uskladili proračunsko porabo v SR Sloveniji lahko občine, ki imajo porabo na prebivalca pod republiškim poprečjem, povečajo porabo nad 24,1 %, tiste občine pa, ki imajo na prebivalca nad republiškim povečanjem pa lahko v letošnjem letu povečajo porabo pod 24,1 %.
Poprečna proračunska poraba na prebivalca se ugotavlja na podlagi porabe, določene po prvem odstavku 13. člena družbenega dogovora.
Eno vprašanje...
(Nadaljevanje z 9. str.;
Franc Bohinc je tekstilni tehnik konfekaijske smeri. V BPT je od leta 1973.
»Med šolanjem me je vseskozi štipendirala naša OZD. Avgusta omenjenega leta sem se zaposlil v BPT. Delal sem le en mesec, ker sem že septembra odšel na odsluženje vojaškega roka.
Ko sem se koncem novembra 1974 vrnil domov, sem se takoj zopet zaposlil v BPT. Po 14 dni sem spremljal delo po osnovnih obratih, januarja pa sem za stalno prišel v obrat konfekcije.
Po končani šoli vsaikdo pride v tovarno nabit s teorijo, kii pa jo je treba povezati s prakso, zato je pripravniška doba potrebna, kajti le na delovnem mestu samem se človek lahko spozna z raznimi tehnološkimi postopki.
Mnenja sem, da pripravniška doba mi predolga, kajti delavec — tehnik se mora res do podrobnosti seznaniti, ne samo s svojim delom, ampak tudi z delom delavcev, ki jih bo v bodoče vodil. Za menoj so že preizkusi znanja o poznava-vanju tehnoloških postopkov v predilnici in tkalnici, čakajo me še preizkusi znanja iz oplemenitilnice in konfekcije ter poznavanje samoupravnih aktov podjetja.
Pri uvajanju v delo po posameznih obratih skrbijo poleg inštruktorjev tudi mojstri in vodje izmen pa tudi delavci, ki delajo pri posameznih strojih; da, od teh sem pridobil največ praktičnega znanja.
Josipa Gudlin je tekstilno srednjo šolo tkalske smeri končala v Varaždinu leta 1973., ker pa ni mogla dobiti zaposlitve, je morala celo leto ostati doma.
»Moja pripravniška doba se izteka, saj sem obšla že vse obrate in opravila tudi vse preizkuse znanja. V navijalndci delam že 7 mesecev in upam, da bom do nadaljnjega tu tudi 'ostala. Predlagano je bilo namreč, da se kontrola v tkalnici in navijalnici reorganizira. S tem sta mišljeni razširitev in specializacija kontrole.
V lepem sončnem vremenu so se na nekoliko krajši progi najprej pomerile ženske. Naša predstavnica Marjeta Dolžan je zabeležila še tretjo
letošnjo zmago in s tem res uspešno zaključila smučarsko sezono. S časom 0.45,9 je bila za 8 desetink sekunde hitrejša kot drugouvrščena
Marjan Šarabon — drugo mesto pri starejših članih
0.47,2. Na četrtem mestu je bil Blaž Ropret (0.48,9), na šestem mestu Viktor Švab (0.51,2), na osmem mestu pa Slavko Primožič (0.51,5).
»šilili® J
I
podrobnosti, za katere sem spraševala. Sicer pa so me inštruktorji v vseh obratih uvedli v delo, le v konfekoiji so me prepustili tehnologu, vodjem izmene in mojstrom.
F. G.
Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu
Dolinar Zdenka (Peko), tretje mesto pa je osvojila Damjana Salberger (SGP) s ča-
Janez Ahačič je uspešnim nastopom v letošnji sezoni dodal še eno zmago
som 0.48,5. Iz BPT je nastopila tudi Teja Babič, ki je osvojila 9. mesto.
Med veleremi (letnik 1929 in starejši) je nastopilo le 8 tekmovalcev, od teh kar polovica naših. Vozili so na isti progi kot ženske, zmagal pa je Janez Kališnik (Poko) s časom 0.42,0, dobre tri sekunde in pol za njim je bil drugouvrščeni Danci Slapar (Peko), trotje mesto pa je osvojil Milan Bogataj s časom
ml
Dobro sem spoznala delo v vseh proizvodnih obratih, kajti le tako sem si ustvarila zaokroženo sliko poteka dela tehnološkega procesa od bombaža do končnega izdelka.
V začetku pripravništva, ko se še nisem znašla, sem večkrat potrebovala kale nasvet. Moram reči, da 9ta mi inštruktorja bila vselej pripravljena pomagati.«
Zdenka Brečevič je diplomirala lani na kranjski tekstilni srednji šoli konfekcijske smeri.
Tako kot predvideva program, sem se seznanila z delom in tehnološkim postopkom po vseh obratih od predilnice, tkalnice in oplemenitilnice. Le o spoznavanju dela in tehnoloških postopkov v konfekciji, kjer delam sedaj, še nisem opravila preizkusa znanja.
Zdi se mi pravilno, da se pripravnik v letu dni trajajoči pripravniški dobi seznani z delom po obratih in ne nazadnje tudi z delavci. Najdlje sem delala na delovnem mestu oblikovalca vzorcev, kjer me je z delom spoznavala tov. Mara Seiko.
Od samega pripravnika in delovnega okolja je odvisno v kolikem času bo pripravnik sposoben res samostojno opravljati delo na določenem delovnem mestu.
Ne vem, čigava naloga je to, ali centra za izobraževanje ali vodij posameznih obratov, toda tudi v obratih za katere se v šoli nismo specializirali in v katerih smo bili v času pripravniške dobe le krajši čas, bi nas pripravnike morali koristno uporabiti, ne pa pustiti, da delo samo spremljamo in se z njim seznanjamo.
V predilnici sem bila več ali manj prepuščena sama sebi; drugače je bilo npr. v oplemenitilnici, kjer sem zvedela za vse
V nedeljo, 11. maja je bilo na Zelenici letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je preko 60 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v pet skupin. Med tekmovalci jc bilo tudi i7 smučarjev iz BPT, žal ,pa nekaterih naših tekmovalcev, ki so na tekstiliadi dosegli zelo dobre rezultate ni bile.
Nagradna križanka
:em simbVrtenja za
FOSFOR
Seški
skladatelj
BED&IH
Telovadec
CERAR
TOVARNA
BEGUNJAh
Plinska pia it okrog nebejs. TELES
VRSTA KREME zal sončenje
TOVARNA V NOVEM MESTU
RIMSKA 5
Nezveneč
soglasnik
Sesalec
arktičnih
morij
LEON
PINTAR
REKA
SRBIJI
DVE ZAP ČRKI
BARABIN, RAZTRG, NEC
POSTAJA
LJUDSKE
MILICE
MEDMET
ZAČETEK
BECEDÖ
'A A
20. ČRKA ABECEDE
LJUDSKA
TEHNIKA
PRIIMEK
OBRATOV.
TKALNICE
Največji otok v Polineziji
avt.ozn.
AVSTRIJE
TUJE M. IME
OPTIMUS.
NAJBOLJŠI
OSVEŽILNA PIJAČA
TEČAJ
1000 Kg
OSEBA IZ] BIBLIJE
Žnak zq kem.prvmb BARIJ r
Štorklji podobna ptica iz toplih moč predelov
vir.
Nekdanje ime za Formozo
AVT. OZN BELGIJE
AVT. OZN. NEMČIJE
Znamka
elektron.
računaln.
SAMO : GLASNIKAl
DARILO
KEM. ZN. ZA JOD
BODICA, TRN
KEM. ZN za KISIK
RIMSKA 50
RIMSKA 500
MLADO
GOVEDO
KEM. ZN.
Dul^K
DEL
SOBE
TATINSKE PTICE
Rumena ali rjavkasta rudnina, kalc.intitar silikat
Konec
polotoka
IGRALEC
BAŠIČ
Delavec v
oddelku
oplememt
PREDLOG
VRSTA
MAZIVA
PREDLOG
Zarebrnica četverokot gredica
Obrat za predelavo mesa
Kvartaški
IZRAZ
Kratica za TESLA'
ZEMLJE= PISEC
Glavno
mesto
CSSR
KEM. ZN.
ZA URAN
TEMPO ( krat.)
KOPNA V MORJU
avt.ozn.
ITALIJE
Domača
žival
HUDA NEVARNA ZLOČINKA
PREHOD PO ZRAKU
KRAJ NAC TRŽIČEM
KAZALNI
ZAIMEK
IZDELEK
PREDILNICI
DVA SAMO = GLASNIKAl
TUJE M. IME
NAROD.
OSVOBOD.
VOJNA
AMPER
POLMER
NENADEN
NEPRIČAK
DOGODEK
PIJAČA STARIH SLOVANO\
UŽITNE
MORSKE
ŠKOLJKE
NARÖDINI ODBOR
RDEČI
KRIŽ
ORGAN ZI* • za prehrar o in kmetijst' o
100 cm
EAST
TUJE
IME
OSEBNI
ZAIMEK
KEM. ZN.
ZA KROM
TRČENJE
ELEKTRO
INDUSTRIJA
Vrsta foto materiala
ORANJE
AVT. OZN. KRANJA
NIKOLA
TESLA
MESTO V BELGIJI (AT H)
NIKALNICA
KRATICA ZA JOULE
Sportnikli b iz Celovca
KEM. ZN.
za
KALIJ
AVSTRIJSKA REKA
NEWTON
METER
A.ČRKA ABECEDE
FRANC
ROZMAN
NORD
Določen zo poslušanj«, predava = teljski
12.ČRKA ABECED0
Občinsko sindikalno...
(Nadaljevanje z 10. str.)
V skupini starejših članov (letnik 1930—1939) so se naši fantje zopet izkazali, saj je med prvimi desetimi kar pet naših. Zmagovalec je bdi Janez Ahačič s časom 0.40,7, drugo mesto je zasedel Marjan Šarabon s časom 0,40,9, na tretje mesto pa se je uvrstil Vinko Švab (Peko), ki je progo prevozil v času 0.41.3. Le za pet desetink sekunde počasnejši je bil Ciril Frantar (4. mesto). Slavko Čadež je bil šesti (0.42,5), Franc Neme — deveti (0.48,8), Vili Lavsegar — enajsti (0.55,8), Jaka Švab — dvanajsti (0.56,7) in Jelko Rustja — trinajsti (0.59,1).
Mlajši člari (letnik 1940 do 1956) so tekmovali na daljši progi, od 43 prijavljenih pa je nastopilo le 26 tekmovalcev. Po pričakovanju so imeli »glavno besedo« tekmovalci Peka, saj jih je med prvimi sedmimi kar šest. Najhitrejši je bil Anton Primožič (Peko), ki je za progo potreboval 57,5 sekunde, na drugo mesto se je prebil Branko Klemenčič iz Obrtnega podjetja s časom 0,58,7 tretje mesto pa je osvojil Jože Meglič (Peko) s časom 0,59,5. Od naših treh tekmovalcev je bil najbolje uvrščen Bruno Teran na osmem mestu s časom 1.01,9, Marjan Štamcar je bil 13. (čas 1.08,3), Borut Bergant pa je s časom 1.21,6 zasedel 20. mesto. Da je bila konkurenca res huda, nam zgovorno pove podatek, da je na isti progi izven konkurence nastopil še aktivni tekmovalec Franc Komac, ki bi se z doseženim časom v konkurenci uvrstil šele na 8j mesto.
Na prvenstvu so tekmovali tudi trije mladinci, med katerimi je naš Igor Zupan z zaostankom 1,1 sek. za zmagovalcem Marjanom Topori-
šem (Tovarna kos) osvojil drugo mesto.
Rezultati najboljših so se šteli tudi za ekipno uvrstitev. Z veliko prednostjo (18,2 sek) so osvojili ekipno prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal tekmovalci iz Peka. Naša ekipa v postavi Dolžan Marjeta, Bogataj Milan, Ahačič Janez, Teran Bruno in Štamcar Marjan je zasedla drugo mesto; z več kot minuto zaostanka za našimi pa je tretjeuvrščena ekipa OOS TIKO.
jf.
Tudi Blaž Ropret je z osvojenim 4. mestom prijetno presenetil
Gasilci na pohodu
Vsakoletnega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« se je letos udeležilo tudi naše gasilsko društvo. Na pohod sta šli dve petčlanski ekipi. Na našem posnetku so udeleženci po prehojenih desetih kilometrih.
Enote prve pomoči so tekmovale
Občinski štab civilne zašči-nosti pri ukrepanju v slučaju
te razpisuje vsako leto tekmovanje vseh enot civilne zaščite v občini. Tovrstno tekmovanje spada v okvir usposabljanja enot PP.
Letošnje tekmovanje je bilo
26.	aprila 1975 na platoju pred Osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Našo OZD so na tekmovanju zastopali obvezniki civilne zaščite, ki šo razporejeni v to enoto:
1. ekipa:
Žepič Tončka Valjavec Vilma
kakršnihkoli nesreč.
Vsem članom ekip, kakor tudi njihovemu vodji tov. Heleni Šter še enkrat iskrene čestitke.	I. G.
Kadrovske
novice
V	mesecu aprilu so prišli v podjetje naslednji:
v predilnico: Dežman Miha
v tkalnico: čordič Mejra, Odobašič Sebila.
V	istem času pa so odšli iz
Zaplotnik Marta Derling Hinko Verdir Francka Benedik Danica	v JLA: Žnidarič Jože na SO Tržič — SZDL: Jaklič Marjan na rehabilitacijo: Žnidaršič Jože.	
2. ekipa: Fornazarič Lidija Martič Magda Križnar Davorin Meglič Marija		Naše
Gregorčič Milan Lukane Darinka Primožič Ivanka	mamice	
Naše podjetje je sodelovalo na razstavi »Tekstil in otroška konfekcija« ob priliki 10. kongresa pediatrov Jugoslavije v Ljubljani od 20. do 24. maja. Razstavljali smo bolniško in otroško posteljnino. Posebno pozornost zdravnikov in ostalih obiskovalcev je vzbudila naša tiskana posteljnina »Fantazija« in plenice z modro črto
Na tekmovanju je sodelovalo 13 tekmovalnih ekip, od katerih je naša druga ekipa zasedla II. mesto, naša prva ekipa pa III. mesto. K lepemu uspehu našim tekmovalcem iskreno čestitamo, zlasti še, ker je potrebno poudariti, da smo bili tik pred tekmovanjem brez našega mentorja — višje medicinske sestre tov. Jelke Zagorc in sta nam priskočila v pomoč zdravstvena delavca tov. Marija špendal in Slavko Bole, za kar se jima lepo zahvaljujemo.
Tekmovanje je pokazalo, da so naši obvezniki dobro usposobljeni za opravljanje nalog, ki jih imajo kot obvezniki civilne zaščite in da tak način izpopolnjevanja znanja ni odveč, saj ugotavljamo, da se od njih zahteva vedno več znanja, vedno več novosti in vedno več natanč-
Šlibar Slavica je 11. apnila rodila deklico, Kujačič Anka
16.,	Zečevič Agica 22., Kastelic Marija 25. in Erlah Marija 25. aprila — vse dečke.
Iskrene čestitke in obilo zdravja!
Uredništvo
Varuimo se nezgod
V	mesecu aprilu so se pripetile naslednje obratne nezgode v OZD BPT Tržič:
1.	Zupan Rudolf, zaposlen v obratu predilnice, si je pri mazanju predilnega stroja po. škodoval prstanec desne roke.
Vzrok:	Nevaren način
dela.
2.	Pintarič Magda, zaposlena v obratu konfekcije, se je v garderobi spotaknila ter padla in si pri tem zlomila desno roko.
V	z r o k : Ni znan.
3.	Meglič Rezka, zaposlena v obratu tkalnice, si je pri čiščenju tkalskega stroja poškodovala prst desne roke.
Vzrok:	Nevaren način
dela.
4.	Gaberc Franc, zaposlen v obratu predilnice, si je pri vožnji z vozičkom poškodoval palec desne noge.
Vzrok:	Nevaren način
dela.
5.	Slatnar Jože, zaposlen v obratu tkalnice, si je pri prevozu osnovnega valja poškodoval desno roko v zapestju.
Vzrok:	Nevaren način
dela.
6.	Logar Jože, zaposlen v obratu oplemenitilnice, si je pri montaži krogljičnega ležaja poškodoval sredinec desne roke.
Vzrok: Naglica pri delu.
7.	Vidmar Ivana, zaposlena v obratu konfekcije, si je pri brisanju pogonskega jermena poškodovala prstanec desne roke.
Vzrok:	Nevaren način
dela.
Zahvala
Odboru za družbeni standard in sindikalni organiza-oiji, se v času moje bolezni iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in šopek. Obenem se zahvaljujem sodelavkam za prijeten obisk ter jih lepo pozdravljam.
Jelenc Gabrijela iz tkalnice
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Peternelj Štefka. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.