194. številka.
Ljubljana, sredo 25. avgusta.
XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po po iti prejenian
zaavstro-ogerske de*« le za celo leto lrt gl., za pol leta 8 gl.
na iti
ačuje
.   . . . » •. ■ ^---1    •------------ — -----... ------_--., „u ili   -M    r\ i £>c    UIM'U      III     V Cl HI 11L 1I1K.1.
jjopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e ti n i i t v o j« v Ljubljani v Franc Kolm*nov«j hiši št. 3 »gledališka stolba Upravništvo, na katero naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolina
auovej tiiii.
Kranjska   industrijska družba in gozdne razmere po Gorenjskem.
Z Gorenjskega 18. avg. [Izv. dop.J
Gozdne razmere na Gorenjskem so po nekaterih krajih uže uravnane, a po druzih se le le obravnava o njih. Nijso mi sicer te zadeve iz aktov znane, toda v štirih letih svojega bivanja tukaj imel sem priliko videti in slišati marsikaj od te in ortfc strani. A le jeden glas je, da kranjska industrijska družba kmete in cele srenje silno zatira, in da kmetovalci in drugi upravičeni po nekih krajih skoro da ne morejo priti do pravice, katera jim gre in bi jim morala iti.
Nedavno so v gorjanskej srenji pričeli meriti gozd, kar ga dobe kmetje v odškodovanje služne pravice. Vsa ta stvar je tukaj res na precej dvomljivej podlagi, posebno, če se ta vzame iz narodno-gospodarskega stališča. Se ve da so obravnave odvezne komisije, prepiri in pritožbe tekle dokaj let, in kaj bode nazadnje dobil kmet? — Ravno toliko bi imel dobiti, da živeti ni shajati ne bode mogel pri tem, a takoj poginiti tudi ne, in zatorej čaka naše kmetijstvo po Bohinju, Blejskej strani in nekaterih drugih krajih Gorenjske, počasni pa gotovi propad, če se te razmere ne predru-gačijo.
Sedanja vcenitev lesnih in sploh gozdnih potrebščin je po mnozih krajih jako jednostran ska in prenizka za sedanje potrebe kmetij. Na drugej strani si je pa industrijska družba obdržala najlepši gozd za sebe, kmete hoče pa odškodovati večinoma z golimi skalnatimi brdi, katere so dosta visoko cenili, in tako bi imeli dobiti kmetje najslabši svet, pa še tega premalo.
Ta ne saino to. — Po več krajih so se kmetje z graščino še poprej vravnali, ter jim je ta prepustila neko mero gozda, ki so si ga uže razdelili, ter uživali vsak svoj del. Po novej postavi je industrijska ali obrtnijska družba vzela oni gozd pod svoje varstvo, dotle, da se izvrše služne zadeve, in zdaj, po zgorej omenjenej novej vcenitvi, bi morali kmetje po več krajih še mnogo tega gozda izgubiti, kar so ga uže prej prejeli in uživali, to pa zato, ker sedanja vcenitev toliko ne nese. — Katera pravica bo tukaj veljala, prva ali druga? Jaz mislim, Če sem pred jednim tednom prodal jmesarju vola za 100 gold., a denes pa cena pri živini poskoči, vendar ne morem mesarja siliti, da bi mi zato četrt ali polovico mesa moral nazaj dati?
Mnogo gospodarjev je prišlo ob pravico tudi vsled napovedbe. To so nekatere fužine in druge naprave, katere so imele staro pravico iz gozdov les jemati za oglje in druge potrebe.   Po postavi je bilo treba vse to na-
povedati ali oglasiti do odmenjenega časa. Mnogi te stvari še vedeli nijso, ali če so tudi slišali o tem, je marsikdo dejal: Kaj bom napovedal, saj mi moje stare pravice tako nihče vzeti ne more. No, ko je čas pretekel, zapadlo je vse, bodi .stara" ali nova pravica. Tega so mnogo kriva bila tačasna županstva, katera bi bila morala skrbeti za vsakega srenj -čana ob času. Pa Župani morda tega tudi sami nijso razumeli, a bili so nekateri tudi dogovorjeni z graščino ali industrijsko družbo, da srenjčane nijso na to opomnili in pustili mnogo pravic v miru zaspati.
Mnogo pritožeb se čuje od gospodarjev, da je tudi odvezna komisija sama po nekih krajih delala jako jednostransko in brezobzirno za upravičene gospodarje, a na roko industrij-skej družbi. Komur te zadeve nijso skozi in skozi znane in se nij prepričal iz obravnav in aktov, se ve da ne more o tem soditi. Vendar pa bi bilo v interesu prava in zaupanja ljudskega, ako bi visoka c. kr. d e ž e 1 n a vlada dala vso to stvar nepristranski pregledati, kajti tudi c. kr. komisija se utegne motiti, čeravno ne namenoma nepravično postopati. Jaz bi lehko navedel podobne slučaje, v katerih je jeden sam energičen in odločen protivnik krivično opravdal več svojih nesložnih sosedov, da je celo C. kr. sodnija krivo sodila, ker jej stvar nij bila znana od vseh stranij.
Sicer pa tudi tukaj ne morem, da bi ne omenil nekaterih postranskih prikazkov, sem spadujočih. Znano je, da je Dol ška srenja ravno tako kot vsaka druga imela prepir in pravdo z obrtnijsko družbo in s c. kr. erarom /asi ran gozdov in služnih pravic. In kak je bil resultat te pravde za Dovje? — Tak, da ni ene pedi zemlje nijsta dobila, ni erar in ni obrtnijska družba na onih tleh, katere si je srenja svojila, in zdaj se menda nobena srenja na Kranjskem ne more z Dolsko meriti, kar se gozda tiče. Njen svet se razprostira od vrh Triglava do vrh Kepe, skupaj blizu 18 tisoč oralov. Od tega so si ondašnji gospodarji razdelili do zdaj uže črez GOOO oralov bližnjega in lepšega gozda, da pride na celo zemljo črez 80 oralov, na enega kaj zarja (' ,) pa 28 oralov, ostali svet pa je še skupna last. Od te srenje se lehko reče, da stoji na trdnih nogah, kajti njeno bogatstvo in podlaga njenega blagostanja sta v gozdu. — Kaka se nam tukaj pokaže primera proti drugim srenjam v Doli inj skej in Bleškej strani, v Kranjskej gori itd. Tam sta pa nasproti ves najlepši gozd Okupirala obrtnijska družba in c. kr. erar, kmetom pa pustila nekaj pustih skalnatih bregov. In vendar bodo kmetje v Bohinju itd. ravno tako morali živeti, davke plačevati in vse druge državljanske dolžnosti opravljati kot oni na Dovjem. — In kaj bi kdo mislil, da
je Dolžanoui pomagalo, da so dobili svoje pravice? Nekaj to, da so imeli mej soboj prave, energične može, kateri so se za srenjo vselej dobro potezali. Morebiti so imeli tudi boljše pravice v rokah, toda do svoje eksistence ima vsak pravico. Javna skrivnost tega je, da so pri vsa kej volitvi v deželni zbor in dr. trdovratno volili vsakokratnega c. kr. okrajnega glavarja, da, še sedaj, ko je vsa ta stvar uže v kraji, se ti narodni uskoki ne dado pregovoriti, da bi šli v narodni tabor. In denes ti bo tam vsak kmet trdil, da so jim v kanceliji zato „na roko šli".
No, taki prikazki in taka fakta s«) res pripravna, buditi vsakovrstne skušnjave in krive sodbe, posebno narodnjaku, Češ, da ne bi kateri c. kr. uradniki tudi drugih paragrafov postave na jednak način tolmačili, kakor tolmači kaineniski c. kr. okrajni glavar § ID avstrijske ustave.
Glavna podlaga kmetijstvu na gorenjem Gorenjskem sta živinoreja in gozd, kajti tukaj se ne pridela žita niti za domačo potrebo, kamo li za prodajo, da bi se iz tega opravile druge potrebščine. Zato mora kmet imeti dobre travnike in pašnike, da redi živino, a pri tem pa še gozda, ne samo toliko, da ga je za domačo potrebo, marveč tudi nekaj za prodajo lesa, da more pokriti posebne potrebe, ki nastanejo pri vsakem gospodarstvu od časa do časa. Sploh prikrivajo pridni in umni kmetijski gospodarji po Slovenskem, kjer so razmere ugodne kmetijstvu, redne gospodarske stroške, davke, plačila delavcem, obleko itd., z vsakoletnimi rednimi dohodki iz živinoreje in poljskih pridelkov: in dober gospodar mora biti ter imeti dobro uravnano kmetijo, da v naših časih sproti shaja, da ne pride Še pri tem v dolgove. Če pa pride posebna potreba pri hiši, če prevzame n. pr. sin gospodarstvo in je treba izplačati doto bratom in sestram, takrat je lepo naraičen boršt, ki ga je priden oče ohranil, sinu najlepša in najgotovejša hranilnica, ki mu vsak čas stoji v potrebi na pomoč. Če tega nij, zabrede v dolgove in gorje mu potem. Kje pride pri nas največ kmetij „na boben" V Vsak dan vidimo, da po onih krajih, kjer kmetje gozda nemajo, ali pa so ga ne-nasitljiv*' graščine prisvojile, kmetom pa nič pustile.
Kako si moremo pa misliti, da bi kmetijstvo po Gorenjskem moglo obstati, če se mu vzamejo in spodrežejo redni in izvanredni prihodki, tO je, če se mu vzemu pašniki in gozd, na kar se zdaj dela po teh krajih. To nijso nobene Šale in tu ne pomagajo nobeni sofizmi in pravno modrovanje. Postavno se slu/.ne pravice merijo po meri, kar je kdo nekdaj užival, in kmetje bi bili zadovoljni, če bi dobili to, kar jim po sta ej pravici pripada,
a niti tega se iim ne da. No, kakor so dan-denes razmere, bi se tudi služne pravice ne smele meriti po starih pravicah, marveč po denašnjih potrebah, kajti tudi stroški, davki, se dandenes ne merijo več po starej meri. Sploh dennšnje postave, kar se kmetijstva tičejo, so v mnogih obzirih brezobzirne, ali prav rečeno, premalo se ozirajo na praktične potrebe kmetijstva; ali če kmetijstvo pri tem na nič pride, ne bo moglo potem od postave živeti! — Zategadelj je treba tu in tam mnogo prememb, če hočemo, da kmetijstvo, prvi steber dežele in države, popolnem ne propade.
Se ve, da moramo na drugej strani tudi priznati pravice graščin, tukaj industrijske družbe, kajti gorenjske fužine so važen faktor za Gorenjsko  v narodnogospodarskem oziru. One morajo imeti les za oglje in druge potrebščine. Ali industrijska družba se tu ne drži načela, da bi les iz gozdov rabila le za svoje potrebščine in za oglje, marveč enako slabemu gospodarju je upeljala ropno gospodarstvo po gozdih, ter givdo vsako leto nezmerne množine lesa (hlodov za dilje) za kupčijo iz njenih gozdov, Jelovice, Brusnine, Mučaklje in druzih gora, a kmetu se meri skoraj na vago, koliko drva mora imeti, da si skuha južino, koliko lesa za plug in brano itd.   Da bi pa tudi ta imel katero poleno za prodajo, da si more poravnati svoje potrebe, tega nikdo ne misli. Sploh se misli, da bi pri rabi lesa za oglje in domače potrebe fužin, tudi v večjej meri kot dosedaj, ne Škodovalo gozdom, a uničila jih bode kupčija z lesom. Samo iz Delce, ki jo je c kr. erar vzel kmetom v Gozdu in Kranj-skej gori, pa jo je potem obrtnijska družba po nič kupila, gre v primeri okolo 10.000 hlodov na leto za dilje.   Pri tem gozdu je posebno opombe vredno to, da srenji nij bil na prodaj, ki bi ga bila rada nazaj kupila, a dobila ga je obrtnijska družba. Tako stoje reči pa — „ja bauer, das ist was anderes".
Vzemimo stvar še od druge strani. Našo zemljo in gore so tuji zmagovalci o svojem času prodali tujim gospodom in z njo vred naše ljudstvo. Če so ti gospodje in njih nasledniki svoje pravice do denes še ohranili, ravno tako ima ljudstvo tudi še denes pravico svojega obstanka, in dati se mu morajo po-močki, da more se ohraniti in razvijati tako, kakor zahteva denašnji čas. Postavno načelo našega časa je, da mora posestnik tudi svoje lastne koristi žrtvovati občnim koristim srenje, dežele in države. V tej zadevi pa se po množin krajih koristi in obstanek celih srenj in okrajev žrtvujejo koristim posameznika. — To stvar bo torej treba gotovo še enkrat v roke vzeti, če ne zdaj, pa pozneje, če ne bomo hoteli imeti enkrat agrarnega socijalizma in komunizma.
Če so te zadeve na Gorenjskem uže zdaj tako neznosne, ko so pri obrtnijskej družbi še domači možje, vsaj po imenu, in so le nekateri takozvani „ volkovi" na krmilu, kaj bi bilo Gorenjcem pričakovati še le v slučaju, ako bi imetje družbe tako ali tako prišlo v roke kake banke, to je v židovske roke, kar nikakor nij mogoče, kakor so prišle premogove jame doli ob Savi. Če bi se to zgodilo, potem pa mnogim krajem tukaj po pravici žuga propad kmetijstva, ako bi razmere tako ostale, kakor so sedaj.
Zato je res treba, da visoka vlada sama, katerej mora mar biti blagostanje posameznih in celih občin, te zadeve vsaj tam, kjer še nijso uravnane, resno v prevdarek vzame. To
pa toliko bolje, ker so se nekateri dotični, kakor je slišati, sami uže tje obrnili.     —x.
Politični razgled.
\ot mu f<* (tr/<l«'.
V Ljubljani 24. avgusta. Cesar se je vrnil na Dunaj in šel v Schonbrun. — Ker se dne 4. oktobra snidejo j delegacije, pojde tačas cesarjev dvor za nekaj dnij v Godnllo na Ogersko.
Cesar avstrijski odpotuje dne 29. t. m. !v Olomuc, dne   1. septembra pa na Gališko. Potovanje njegovo bode trajalo do dne 23. septembra meseca.
Petdesetgodišnico cesarjevo je zadnjo nedeljo praznovalo svečano tudi Krnsko mesto, da si tudi so tamošnji nemški mestni očetje sklenili, da se to oficijalno ne bode zgodilo.
Zadnjo nedeljo je minolo deset let, odkar je bil imenovan baron Hoditi deželnim namestnikom dalmatinskim. Čestitali so mu vsi uradi, vse občine, duhovenstvo in družbe, deželni odbor in mestno zastopništvo Zadarsko. Via UII Je dr/avc. Nemška Bismarkova „Nordd. Allg. Ztg." piše: „Govor Gambette v Cherbourgu je omajal zaupanje v mir in je dokazal, da je stranka, ki je za vojsko, v republikancih močna. Politika Nemčije bode kakor doslej miroljubna, ali bojeviti duh sosedov sili Nemčijo, da išče varnosti v močnej vedno pripravljenej vojski".
Denes, dne 24. avgusta, imela bi Turčija izročiti Črnogorcem Osinj, kakor so evropske vlasti zahtevale v svojej okrožnici. Turčija tega nij še storila, nego samo izjavila pripravljenost, da če izpolniti evropskih vlastij zahtevanje, a dovoliti jej morajo še tri tedne Časa, da vse pripravi ter se dogovori z Albanci Neverjetno je, da bi vlasti z nova podaljšale Turčiji obrok, kajti Turčija je imela dosti časa uže, da bi se „pripravila" ter „dogovorila" z albanskimi uporniki.
Nadalje se poroča o Turčiji, da Loče spomniti vlasti na določbo berlinskega kongresa, vsled katere se morata Holsrarlja ter Vsbodnja Ilurnelija razorožiti in opozoriti vlade na ruske prostovoljce v Bolgariji ter Vshodnjej Rumeliji. Turčija preti, da bode zasedla balkanske soteske. V tem slučaji — poroča se še — bode Busija takoj zahtevala od Turčije dolžno vojno odškodnino. Turčija je ne bode mogla plačati, zato bode potem Rusija pripravila se na posredovanje z orožjem.
Iz Dobruće je baje javljal vojni minister rumunski, da je tam vse vznemirjeno ter se boji vedno ponavljajo in da je nedavno rumunska armada potolkla 200 „bolgarskih vstašev".
O afjranlstanskej zadevi piše angleški „Standard": Vse se ugodno razvija in neverjetno je, da bi naši (britanski) vojaki ne mogli o pravem Času prodreti proti Kanda-haru. General Phayre je naznanil Robertsu v Kelet-i-Ghilzai o položenji sovražnika pred Kan-daharom. Mej armado Ayub kana se je vnel razpor ter se Heratci vračajo domov.
Dop
ISI.
Iz Postojne 21. avgusta. [Izv. dop.] Kakor po celej Avstriji, tako se je tudi pri nas petdesetletni rojstveni dan našega presvit-lega cesarja slovesno praznoval in sicer ne samo od udanih tržanov, ampak tudi od vsega vojaštva, katero je zdaj ravno na vajah tukaj.
Uže nekaj dnij preje delale so se velikanske priprave, da slovesnost kolikor mogoče veličastno izpade. Ker se je spored razglasil, prišlo je dosti gledalcev iz okolice, tako na pr. iz Planine, iz Rakeku, Cerknice itd., da si Ogledajo v resnici velikansko svečanost.
Dno 17. t. m. popoludne delalo je vse hitro, hiše so se venčale z raznimi zastavami, narodnimi in cesarskimi, šatorišča vojaška bila so z zastavami, transparenti, lampijoni itd. ozaljšana, in ko zagrmi ob 8. uri zvečer trojni
pok topov na severnem izhodu trga, bile so na mah vse hiše veličastno razsvitljene. Pod lipami pred gradom napravili so se ovenčani sedeži za višje vojaške poveljnike: nj. eksce-lenco fe!dmarš»lleutenant Schmigoza in generala Vilecza. Polno ljudstva gnetlo se je pa ulicah in ko se začuje glas, da pride skozi trg velikanska vojaška baklada, postavilo se je ljudstvo na obeh straneh ceste tako v redu, da se je mogla baklada prav lepo urejeno naprej pomikati. Tri godbe spremljale so ba-kljenosce. Črez 1000 mož nosilo je lampijone in sicer v barvah svojega polka. Najprvo došli so takozvani „heroldi", v starodavnih oblekah na konjih in z zastrvami v rokah, potem hu-sarji noseči v enej roki lampijon v drugej držeči vajeti konj. Za temi bile so deputacijo posameznih polkov, v sredi se je pomikal lepo ozuljšani triumfni voz, na prvej strani s podobo presvitlega cesarja, na drugej z dvoglav-nim avstrijskim orlom, na tretjej s črkami F. J. I., in na četrtej 18. avgusta 1830, 18. avgusta 1880, vse lepo razsvitljeno. V vozu sedeli so zopet raznotere branže vojakov, in sicer od vsacega pešpolka in lovcev eden, puške z nataknenimi bajoneti držeči, husar s potegneno sabljo, in topničar s svojim nožem v rod Zadn;i so prišli lovci. Pred deputacijo vsacega polka svirala je dotična godba. — Ko tako lepo urejena baklada doide do gra la, prične se serenada, pri katerej so vse tri godbe svirale. Prva godba nastopivša zasvin cesarsko himno. Najvišja poveljnika stoje" in razoglava poslušata cesarsko himno, in ko se ta konča, zadone burni „živio" domačinov in hrvatskega polka Jelačić, pa tudi živahni „hoch" nemških „Hesov". — Ko je še druga in tretja godba s svojim sviranjem serenađo dokončala, vrnila se je baklada zopet nazaj v Šatorišče in gledalcu, ki je to pomikanje lučic opazoval, se je zdelo goreče morje. Kamor si se obrnil, povsod si videl od kresov razsvitljene hribe.
Za drugi dan 18. t. m. določena je bila vojaška maša na prostem, katera se pa žali-bog zaradi deževnega vremena nij mogla brati, nadomestiti jo je morala maša v tukajšnjej far-nej cerkvi, pri kojej so se od strani vojaštva pri posameznih oddelih maše salve streljale. Ob 1. uri je bil v hotelu pri „ogerskej kroni* oficirski diner in tudi podložni vojak si je pustil v svojem šatorišču dišati nekoliko pečenega jagnjeta in okusil slastnega vinca. Po 4. uri se je pričela prosta zabava v šatorišči. Smeha je bilo za gledalce dovelj, ker tukaj se je par hrvatskih vojakov obleklo po turško in svoje burke uganjalo, tamkej videl si pripeljati se na navadnem lojternem vozu nemške vojake oblečene kot „culukafre" itd. Ne bom se dalje spuščal v razpravo nadaljne priproste vojaške zabave, ampak omenjati moram, da se je Nj. ekscelenca gospod feldmaršal-lieutenant zelo radodarnega skazal. On je bil videti mej vojaki kot oče mej svojimi otroki, bil je od burnih „živio" „hoch" in „eljen" sprejet. In ko so se Hrvatje v kamenolučanju, v borenju in metavanju mej soboj poskušali, je vsakaterega zmagovalca obdaroval s srebrniki. — Zvečer bil je v zato pripravljenem in ozaljšanem prostoru v šatorišču oficirski souper, šatorišče je bilo vse razsvitljeno in lampijononosci šli so sprva svoje oficirje pozdravit, potem so se pa zopet v Postojno podali. Na Nanosu videl se je rdeči in modri bengaličen ogenj, a zadnjega je pa popolnoma prekosil bengaličen ogenj na našem starodavnem Soviču. Tu so goreli zraven rdečega, modri, potem beli, zeleni, rumeni
in Se raznih barv ognji in ljudstvo je knr vskliknilo pred tako lepim panoramom. Na zaloškem spuščali so se pa lepi raketi in sicer tako hitro jeden za drugim in tuko lepo, da se je bilo kar čuditi. In tako sta se dva .dneva končala v veselju in ljubezni do našega presvitlega cesarja.
V četrtek 10. t. m. zapustil nas je polk Hes št. 49, ki ostane do 1. pr. in. v svojej garniziji v Gorici in pa hrvatski polk grof Jelačić št. 79, ki se nam je bil s svojo uljudno-stjo in bratoljubjem zelo priljubil. Dne l.p. m. pride iz Trsta zopet polk Jeličič in bodo v našem okraju zbrani 4 pešpnlki namreč tudi polk Erzherzog Albrecbt št. 44, garnizija Trst, in polk baron Allemann št. 43, garnizija Pola, 8. batalijon lovcev, garnizija Koper, rezervni polk iz Ljubljane, eskadron hmarjev iz Maribora, topništvo ljubljansko in goriško in pričeli se bodo velikanski divisijonski manevri, ki bodo trajali do 15. pr. m.
Iz Mmartiicgrn pri Litiji 20. avgusta. [Izv. dop.j Kakor so vselej in povsodi skazali Slovenci lojaliteto do svojega vladarja, moram zabeležiti, da so to storili tudi v našem malem Šmartnu zdaj, ko je bila DOletnica našega presvitlega cesarja. Tega dneva so se združili zavestni narodnjaki našega Smartna in priredili jako lepo razsvitljavo s streljanjem možnarjev in pritrkavanjem zvonov.
Vtorek večer, ko je prvi strel možnarjev naznanjal razsvitljevanje, bili so ko bi mignil štiri poslopja, in sicer farovž, beneficija, pohištvo gospoda Jakliča (vrlega narodnjaka) in šola v jednej svitlobi, z lepimi transparenti in lampijoni okinčana. Prvr, pohvala o tej zadevi gre našej prečastitej duhovščini; nadalje gospodu Josipu Jakliču kakor tudi tukajšnjemu nadučitelju; vsi so očitno pred svetom pokazali svojo udanost do vladarja.
Ko so ti narodnjaki storili pri tej priložnosti vse kar jim je le mogoče bilo, da bi 501etnico presvitlega cesarja Franc Josipa I. spodobno slavili, nij tudi preostajalo drugim nenarodnjakom, kakor dela poprijeti se, in raz-evitljavati pričeti.
Pri ovej priliki moram omeniti, da imamo sedaj pri nas tako visoko čislano obče spoštovano duhovščino, da se sme prav zanesljivo za izgled drugej postaviti v vseh obzirih. Ravno taka pohvala kakor sem omenjal o našej duhovščini, tako velja o našem nadučitelju gospodu V. Pinu.
Iz Črnomlja 19. avgusta. [Izv. dopis.] Velikansko se je slavil pri nas 50. rojstveni dan Nj. Veličanstva cesarja. Ker ste uže program preje priobčili, bodem le na kratko poročal o tej sijajnej svečanosti. Uže 17. avgusta so pokali možnarji, zvečer pa je bila razsvit-Jjava in godba. Nij je bilo hišice brez lučic v različnih barvali, posebno odlikovala se je narodna čitalnica z dvema transparentoma, in cesarjevo podobo, godci pa so igrali spremljani od baklonoscev. Pred stanovanjem štovanega g. okr. glavarja igrali so se trije komadi — a ko zadoni cesarska himna, odmeva iz tisoč grl živio Franc Josip I. Ime 19. avgusta bila je budnica in ob 8. uri slovesna sv. maša. Potem so se poklonil' v deputaciji vsi uradi, mestni zustop itd. Deputacije je vodil Čislani g. sodnik E. Dev in nagovoril slovensko g. okr. glavarja z izbornim i besedami, na kar mu je g. okr. glavar tudi slovensko odgovoril, povdaijajoč, da ga posebno veseli, ko vidi tudi celi mestni zustop navzočem Kmalu po omenjenej predstavi pričel so je v posameznih razredih sklep šolskega leta z dekla-
macijflmi in petjem. Letno šolsko sporočilo je imelo na čelu primemo pesnico od g. Fr. Setine. Po šolskej slavnosti bila je na telovadišči javna produkcija. Izvrstno so se pokazali učenci kot krepke utrjene dečke.
Ob I. uri popoludne bil je banket; na-vzočnih je 34 osob, gotovo velik broj za mesto Črnomelj. Prvi je napil g. župan Franjo Šu-šteršič svitlemu cesarju, g. E. Dev na cesarjevima Rudolfa in g. Malenšek na cesarsko ro-dovino Habsburško. Navdušenje je bilo veliko.
Popoludne je bila veselica na prostem, kjer so se najpridnejši učenci pogostili s telečjo pečenko, vinom in kruhom.
Vse je bilo vesele volje, šolska mladina je izvrstno popevala in deklamovala, mladi svet pa se je sukal, ko je mesec prisvetil izza oblakov, kakor*bi se hotel sani udeležiti tega imenitnega dne. Izvrstno se je izvršil program in vso čast slavnostnemu odboru, ter njega predsedniku g. sodniku F. Devu! Mi pa kličemo : Bog Mul še ohrani svitlega cesarja mnogo, mnogo let.
Stoletnica Jarneja Kopitarja.
(Konec.)
Neizrekljivo navdušeno so bili vsprijeti telegrami, priposlani zbranej družbi Kopitarjevih čestilcev od vseh krajev, tudi daljnih slovanskih. (Telegrame priobčujemo na koncu tega sestavka. Ur.) Pri prečitanju brzojava iz Trsta vsklikne negdo izmej odlične družbe: „Pereat irredenta!" Kakor iskra, ki pade na suho slamo, se v hipu spremeni v velik plamen, n ta zopet bliskoma okolo sebe poseže, tako se je ta klic pomnožil.
Govoril je zbranej družbi tudi zastopnik koroških Slovencev, poslanec E i n s p i e 1 e r. O štajerskih Slovencih je župnik g. Ilaift z živimi besedami pripovedoval, koliko imajo pretrpeti od svojega soseda Nemca, da jim nij nikjer pravica, da štajerski Slovenci nemajo ničesa upati od nemškega Gradca, da jedino upanje stavijo še na belo Ljubljano, na združenje z druzimi Slovenci. G. prof. E i n-spieler je govoril o koroških Slovencih ter družbi razjasnil tožno njih položenje. Slovenski jezik je v čisto slovenskih okrajih izključen iz šol ter uradov. Vsled te silne še zdaj nepretrgano vršeče se germanizacije so koroški Slovenci v opasnosti, da se iznarode ter utope v presilnih nemških valovih. Tudi koroški Slovenci nadejajo se rešitve iz bele Ljubljane, zato tudi pazoim okom gledajo razvijanje narodne slovenske reči v sredini Slovenstva. Tudi Einspielerjev govor je bil na vdušeno sprejet.
Državni in deželni-poslanec g. Nabergoj je govoril imenom primorskih Slovencev na-glašajoč nevarnost, katera preti tamošnjim Slovencem od še zmirom od vlade podpira-nega italijanstva. G. Nabergoj je bil sprejet s klici ntukaj!u kar se je oziralo na znani do-godjaj v tržaškem deželnem zboru .
Vsa slavnost se je redno ter dostojno vršila, v presledkih je svirala godba, ter so peli vrli pevci ljubljanskega čitalniškega pevskega zbora. Okolo 4. ure popoludne se je lepa slovesnost zaključila, ter so se vsi udeleženci pripravili na odhod v istem redu, kakor so dospeli v Repnje. Poslovljenje od Vodiških domačinov je bilo prav srčno.
S tem bil bi opis slovesnosti dovršen. A ker smo bili na povratku v Ljubljano povsodi tako sijajno ter ljubeznjivo sprejemani od kmetskih prebivalcev, bodi nam dovoljeno, da tudi to omeaimo.
Vasi, skozi katere smo se peljali, so bile na čast Kopitarjevim čestilcem ozaljšane z narodnimi trobojnicami ter tu li se zvonikov cerkvenih vihrale so zastave. V srednjih Ga-meljnih, kjer je bilo istega dne slučajno tudi žegnanje, sprejeli so vaščanje slavitelje Kopitarjeve iskreno kot svoje dobre prijatelje ter brate. Vsa vas je bila na nogah, mlado in staro se je trlo okolo voz, stiskajoč gostom roke, deklice obsipajoč jih s cvetlicami ter deleč mej nje kranjske „bobeu. Veliko iznenađenje pa je dohitelo čestilce Kopitarjeve na Jezici. Pod slavolokom na cesti so čakala gostov slovenska dekleti z Jezice v prekrasnih domačih pcČah. Prav ob enem trenotku, ko so ravno gostje dospel: do slavoloka, se je pa dež, ki je prej uže močno padal, neusmiljeno vlil. Zato se je pozdrav od obeh stranij vršil prav kratko. Aleše v a hčerka z Jezice pozdravi čestilce Kopitarjeve, vračajoče se sd slavnosti. V imenu „Sokola" odzdravi g. Ar-mič, potem pa izroče dekleta lep venec „Sokolovoj" zastavi a udeležencem Kopitarjeve slavnosti pripne krasne šopke na prsi. Ne moremo si kaj, da bi tudi mi s tega mesta ne zaklicali vrlim rodoljubkinjam z Jezice: Živele!
Pri Aleši je bil odpočitek kake pol ure, kjer se je vse se slastjo spravilo nad dobro vino in okusno jed, posebno oni, katere 80 lojterski vozovi pretresli na grdem potu notri do obisti. Zadnji voz je dospel pred ljubljansko čitalnico ob */i    ure na večer.
K slavnosti Kopitarjeve stoletnice je „Matica slovenska" odposlala pet odbornikov, da zastopajo društvo pri svečanosti. Odbor „Matice slovenske" pa je tudi soglasno sklenil, da plača f>5 gold. troškov za spomenično ploščo na rojstvenej hiši Kopitarjevej.
Telegrami, ki so odboru došli, so sledeči:
Dunaj. Slava neumrlomu Kopitarju, otcu slavjanske nauke, koga imao sam srječu poznavati na Dunaju; slava narodu, koji zna poštovati svoje učene muževe, a raditi, kao su oni radili. Pozdrav od svijuh rusk i h slavista!  Živeli Slovenci!
Raj ev sky. Praga. Beseda umelecka v Prazč, uzna-vajic velike zasluhv Kopitara o vedu slovan-skou, kori se o den vyznamne slavnosti slovenske pamatce velikeho učence, a provoslava mu nehvnouci slavu!
S t r a k a t y, predseda.
Krapina. Kopitar prije 45 godinah potaknuo i mene, da pomnjivo gojim slavensku knjigu; s toga žalim, da njegovoj svečanosti prisut.stvovati nemogu te kličem iz dna srdca: slava mu! I van K uku 1 j e vi Ć.
Bel grad. Slava slovenskom narodu, koji je celokupnom Slovenstvu dao Kopitara! Slava današnjim prvacima slovenskim, nuslednicima velikog rodoljuba, ne samo po krvi nego i po duhu! Slava sa svih krajeva neumrlome Kopitaru!
Sekretar srpskog učenog društva: K u j u n džić.
Sofija. Iz stolica-ta Sofia na mnogovečno stradavše-to novovozrodjeno slavensko gospodarstvo, slavenska beseda, bratski vas pozdravlja za praznika na bezsmertni za slavenska nauka Kopitara! (Drugo polovico tega telegrama iz-puščamo, ker je nam prišel tako skvarjen, da ga nijsmo razumeli. Ur.)
Grekov.
No vi s a d. Historija preporodaja srpske književnosti prepletena je sjajnim trakom imena Kopitarova. Srpski narod poštujući pomen Vuka Karadžića sjeća se svagde s pietetom i
Jarneja Kopitara. Zato i književno društvo Matice srpske danas sa oduševljenjem pozdravlja stoletnicu slavljenog pokojnika.
Književni odbor Matice srpske Dunaj. — Na korist vseh Slovanov delavšega moža treba, da i vsi Slovani sla\< Slovencem se pridružuje i češka omladina ter kliče: slava Kopitarju, živeli njega slaveči Slovenci! Akademickv spolek
na Dunaj i.
Zagreb.   Slovenci v hrvatskej me tropoli živeči, pošiljajo vam srčen pozdrav in kličejo: bodi večen spomin učenjaku Jarneju Kopitarju, živeli čestilci njegovi!
Uradaška, dr. P^on, dr. Kopa C, Kos, dr. K o s i r n i k, K u-ralt, Marn, Mušič, It oš, Seunig, Stožir,Valjavec, dr. V a j n g e r 1, dr. V i d r i e, Ž e p i č.
Zagreb. Zadržan prisustvovati stoletnici, izročam Slovencem srčne bratske pozdrave od Bolgarov, pošiljajoč ob jednem dotično pismo v originalu, v katerem kličejo Slav-jani od Balkana gromovito slava uspomeni Kopitarjevej za njegove naučne zasluge, kakor v obče za Slavjanstvo tako posebno tudi za Bolgare!
Za Sofijsko slavjansko besedo: Bezenšek.
Celovec. V spomin stoletnice neumrlega učenjaka kličemo navdušeni: večna slava Kopitarju, slava vsem čestilcem njegovim! Živi, živi duh slovenski!
Odborniki Mohorjeve družbe v Celovci.
Celovec. Rodoljubom pomrlim večnaja pamjat! Rodoljubom zbranim v liepnjah slava! Vsem delavnim rodoljubom slavjanskim: mno-gaja ljeta! Matija Maj ar
v Celovci.
Celovec. Učeni Kopitarje delal za naš narod z učenostjo: delajmo vsak po svojem stanu za srečo naroda slavjanskega!
Rossbacher v Celovci.
Celovec Slava narodu, ki časti svoje zaslužene može. Janežič.
Trst. Večna slava slovničarju Jarneju Kopitarju! Čitalnica tržaška.
Vi žm ar je. Slava Kopitarju, živeli njegovi čestitelji!     Hrabro s lav Odhizek,
Vižmarski.
Medvode. Slava! kličem čestiteljem ved-nostnega velikana, ki narod budijo in spodbujajo potomce k duševnemu delu!
Milic,
železniški predstojnik v Medvodah,.
Ljutomer. Kopitarjeve slavitelje svčno pozdravlja      Ljutomerska čitalnica.
Trst. Srčen pozdrav čestilcem Kopitarjeve slave.
Cegnir, Slavomir, Pogorele, Jože Kavčič, Jereb, Vadnov, Čenčič., Ilrabro-slav Dekleva, Friškovič, Jazbec.
Tullnerbach. Slava Kopitarju, slovenskemu učenjaku.   Bog živi Kopitarjev rod.
Ivan Navratil, na odpočitku blizu BeČa. Rakek.   Trud Kopitarjev sad mej Slovani naj Širi obilno, priča na glas, kaj ume svoboden, složen Slovan.
Res man, Vrbic. Brežice.  Slava Kopitarju, slava njegovemu duševnemu sinu Miklošiču, čast in po-
štenje nepristranskemu vladanju Taaffeja in VVinklerja, ter zahvala zbranim čestilcem izda-telja „Glagolita clozianus" izražajo v duhu na-vzočni Slovenci brežkega okraja.
Tanšek.
Ptuj. Večnaja pamjat veleumnomu učenjaku Jarneju Kopitarju. Sokolovo oko nje govo odkrilo nam je tajno krasoto glagoliške prostosti, opazilo, vodilo duhovite orjake: Srbina Vuka, našega Miklošiča. Slava Hepnjam : Na zdar vsem denes tamkaj navzočnim.
Za čitalnico ptujsko: Žitek.
Golobkovo na Češkem. Delavni v prid Slovanstva, čuvamo pravico in resnico, proganjamo pa ošabnost in plitkost, kakor vredni nasledniki Dobrovskega in Jarneja Kopitarja. Slava mu! Lego.
Kazen teh telegramov so došli tudi sledeči dopisi iz Zagreba:
Slavni odbore! Veoma žalim, što uz najbolju volju ne mogu se odazvati tamošnjomu cienjenomu pozivu od 14. t. m. i što ni jedan od akademika ne može biti svjedokom ove počasti, koju slovenski rodoljubi priredjuju svojemu velikomu zemljaku i slavnomu slovjenskomu jezikoslovcu Jarneju Kopitaru. Ali taj propust nadomjestiti će prof. dr. Celestin, koj se tiem umoljava i ovlaštuje, da akademiju i mene zastupa kod svečanosti, kojoj ćemo biti svakako duhom prisutni, budući osvjedočeni o velikih zaslugah neumrloga svečara.
Dr. Fr. Bački, predsjednik jugoslavjanske akademije znanosti. Dalje od „Matice Hrvatske": Slavni odbore za Kopitarovu svečanost
u Ljubljani.
U ime „Matice Hrvatske" čast mi se je najsrdačnije zahvaliti na cienjenom pozivu od 14. t. mj. od strane toga odbora za Kopitarovo slavlje, te veoma žalimo, što nemože na toj bratinskoj svečanosti nijedan od odbornika „Matice" prisustovati. Nu da ipak zadovoljimo želji našoj opunovlašćujemo ovim našega utemelji-teljnoga člana profesora dra. Fr. Celestina, da pri Vašoj svečanosti „Maticu Hrvatsku"zastupa. Sa bratinskim pozdravom
u ime upravlj. odbora „Matice Hrvatske": Ivan Kostrenčić, tajnik „Matice Hrvatske". Od „Sokola Hrvatskega" : Slavni odbore za Kopitarovu svečanost
u Ljubljani.
U ime „Hrvatskog Sokola" u Zagrebu čast mi je izraziti tim naše veliko sažaljenje, da nijedan od odbornika našeg družtva ne može prisustvovati pri liepoj bratinskoj Kopi-tarovoj svečanosti. Nego da ipak zadovoljimo svojoj želji, opunovlašćujemo ovim svoga izvr-šujućeg Člana, profesora dra. Fr. Celestina, da pri Vašoj svečanosti zastupa „Hrvatski Sokol". Sa bratskim pozdravom
u ime upravljajućeg odbora „Hrvatskog Sokola": D r. J o s. F o n.
ni ka Kravsa. Zasledili so zdanji umor baje s tem, da so pri brici našli svinsko kračo, katero je. bil vzel ubitemu kmetu. Umor se je zgodil v petek, morilca so žandarmi imeli uže v nedeljo. NatanČnejoga poročila nemarno.
— (Čestitanje.)  Znani konservativni nemški poslanec Lienbacher je imenovan za dvornega svetovalca pri najvišjem sodišči. Slovenski državni poslanci so mu na tem ime novanji telegrafično čestitali.
— (Za Kopitarjevo slavnost) so dalje darovali gg.: J. Fabian 1 gld., Fr. Re-goršek 1 gld., P. Drahsler 1 gld., gospa Julija Materne 5 gld.
Tujci.
23 Avgusta:
Pri Slonu: .Junker Iz Dunaja. — Prinz iz Celovca. — Perko iz Trata. — IOichsel iz Dunaja.
Pri .Hntu-i: Maver iz Dunaja. — Jolussig Ordrga iz Trafa. — Stallmach iz Prag «. — Dr. Lob-mayer iz Zagreba. — Sohamha iz Dunaja. - Uerzin iz Starega trga. — Vitez Schneid iz Dunaja. — Bohatsch li Gradca.
Pri bavarskem dvom: Schutz iz Huskega. — Rovsin iz ltaiije.
Dunajska borza 24. avgusta.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Knotni drž. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 90 Enotni drž. dolg v srebru   ... 73
Zlata rentu.........88
18t>0 drž. posojilo......132
Akcije narodno banke   .... 835
Kreditne akcijo.......287
London..........117
Srebro .......... _
N«Pol...........'     9   l 35
C. kr. cekini........5   „ 57
Državne marke....... 57 80
85 30
75
Št. 4330.
Razpis.
(400—2)
Za oskrbljevanje kurjave, za snaženje, oziroma popravljanje vseh dotičnih umetnih kur-javnih naprav in za nadziranje vodovaje v de-želnej blaznici na Studenci, se bode oddala služba kurjača z letno plačo GOO gold. in s prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo, pro-vizorično proti obestranskej polletnej odpovedbi.
Prošnjiki za .to službo, ki morajo biti v ključarskih in kovaških delih izurjeni, lepega zadržanja in neomadeževanega življenja in ki imajo dokazati svoje domovinstvo, zmožnost nemškega in slovenskega ali katerega druzega slovanskega jez;ka, svoj stan in starost, krepko telesnost in trdno zdravje in v katerem oboru in kje so dozdaj služili, naj svoje prošnje do fin«'* 15. septembra 18SO
pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljub Iju ni, 17. avgusta 1880.
Domače stvari.
— (Umori pri Škof jej Loki.) Z Loke se poroča, da je nek tamošnji brič, ki je bil prej uže v norišnici, v društvu z nečim družim uže kaznovanim lopovom umoril in oropal necega kmeta in kmetico. Sumi se zdaj, da je bričev tovariš tudi morilec sod-
Nova hiša št. 7
na opi'knrNkej ceali (v Trnovem) v Ljubljani, dvajset let davka prosta, s 470 sežnjov zemlje okolo hiše, se prostovoljno proda. Polovica'kupne cene lehko ostane na biši. Kupci naj su oglase pri posestniku v istej biši. (408-—S)
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejše in najcenejše sredstvo jo
prava francoska žolča.
To, kakor tudi prosti nnvod, kako se rabi, dobi so zmirom z osobnim aH poštnim naročilom-pri A. Hitri 11111111111 v Iijubljnul9 v Luka Tavčar j o vej hiši. (273—21)
Najsijajnejši vspeli zagotovljamo. Troski za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4Vg kr.
2 ali 3 dijaki na hrano
sprejmo se v poštenej trgovskej hiši v Ljubljani. Vpraša naj se v F. Miillerjem „Annoncen-bureau". (105—2)
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".