FuftiltMl ph^im T Leto XIX., St 264 LfuMjana, neddfa lj. novembre 1938 Cena t UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva B — Telefon št. 3122. 3128, 8124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, §elea« burgova ul. — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Koc«lot» olica S, — Telefon St 190. Računi prt Došt ček. za/odfli: Ljubljana št 11.842, Praga «sH 78.180, Wlen št 105.24L _______ ponedeljka. Naročnina snaAa mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40,— UrsdnlStvo: I^aMjaaa, Knafljeva ulica S, telefon 8122. 8128,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg 4t 7. telefon it 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica itev. 1. telefon 6t 65. Rokopisi m ne vračajo OPOLNA IZLOČITEV ŽIDOV A ŽIVLJENJA V NEMČIJI Nemški Židi maralo plačat! za Rathov umor milijardno odškodnino, vsa zavarovalniška odškodnina radi poškodovanja židovskega imetja pa zapade v korist države Berlin, 12. nov. br. Včerajšnja napoved propagandnega ministra Gobbelsa, da bo Nemčija uredila židovski problem na svoj način in po svoji volji, se je danes uresničila. Dopoldne je bila pod predsedstvom pruskega m:nistrskega predsednika maršala Goringa ministrska konferenca, na kateri so določili celo vrsto ukrepov proti 2idom. V načelu je bilo sklenjeno, da sa mora židovski živelj docela izločiti iz nemškega gospodarskega življenja. Likvidacija vseh židovskih obratov do 1. 2. 1939 V to svrho je bil objavljen odlok, s katerim morajo do 1. januarja prihodnjega leta, to je v pičlih dveh mesecih, likvidirati svoje obrate vsi židovski podjetniki, trgovci, obrtniki, bančniki itd. Najdaleko-sežnejšega pomena pa so vsekakor ukrepi, ki so bili odrejeni v neposredni zi-ezi s pariškim atentatom in protižidovskimi izgredi v Nemčiji. MilijardJta kcntribuslja zaradi atentata Objavljen je bil odlok, po katerem so lastniki trgovin in drugih lokalov, ki so bili razdejani ob priliki zadnjih protiži-dovskih izgredov zaradi ogorčenja nemškega naroda nad židovskim hujskanjem proti Nemčiji, dolžni, da vso nastalo škodo na lastne stroške popravijo v roku 8 dni. Zavarovalnice morajo vso zavarovalnino, ki bi jo morale izplačati oškodovanim lastnikom lokalov, izplačati državi, ker je vsa zaplenjena v korist države. Razen tega morajo Žid je, ki so nemški državljani, plačati kot globo za atentat na poslaniškega tajnika Ratha v Parizu eno milijardo mark. Način iztirjanja te globe, ki se v nobenem primeru ne bo odpustila ali mižala, bo odredil finančni minister y sporazumu s pristojnimi oblastmi. Vsi židovski listi ustavljeni Propagandni minister G<5bbels Je razen tega izdal odlok, s katerim je prepovedano nadaljnje izdajanje vseh židovskih listov, revij, časopisov in knjig v Nemčiji. Prav tako jo prepovedan vsak uvoz židovske literature. Židom je tudi prepovedan vsak obisk gledaliških predstav, koncertov, kinematografov, javnih prireditev, ple sov", razstav in sploh vseh kulturnih prireditev, ki so namenjene nemškemu narodu. Osebe, ki bi prekršile ta odlok, bodo najstrožje kaznovane, za kršitve pa bodo odgovarjali tudi prireditelji. V utemeljitvi tega ukrepa naglaša minister Gobbels, da je bilo Židom zadnjih pet let dovoljeno ustanavljanje židovskih kulturnih organizacij ln zato ni razlogov, da bl se Židom še nadalje dovoljeval obisk prireditev, ki so namenjene nemški javnosti. Mem Židi so izzvali ukrepi vlade silno potrtost, ker sa zavedajo, da pomenijo njihovo popolno gospodarsko uničenje in dejansko izločitev iz vsega gospodarskega življenja. Globa v višini milijarde mark predstavlja po mnenju Židov v praksi za- plembo vsega židovskega Imetja v Nemčiji. Aretacije Židov se nadaljujejo. V Frank-furtu so bili aretirani vsi židje, nemški državljani v starosti od 18. do 80. leta ter s policijskem spremstvom odposlani v koncentracijska taborišča. Nemški tisk o aretacijah Židov Nemški listi se tudi danes obširno ba-vijo z židovskim problemom ln odobravajo sklepe vlade, naglašajoč, da bo s tem ž;dovski problem v Nemčiji končnoveljav-no likvidiran. Ogorčeno zavračajo berlinski listi pretirana poročila inozemskega tiska o protižidovskih izgredih. Kar se tiče aretacij Židov, naglašajo, da gre v mnogih primerih za zaščitni zapor, delno so aretacije v zvezi z akcijo za razorožitev Židov, v večini primerov pa gre za aretacije kriminalnih tipov, ki so zagrešili razne devizne in druge prestopke. Točnih številk o aretacijah Židov listi še ne navajajo, zatrjujejo samo, da aretiranih ni nad 600. Tudi zanikajo, da bi bili v Monakovu izgnali Žide v roku 48 ur v inozemstvo, ne zanikajo pa poročil, ki so bila objavljena tudi po nemškem radiu, da morajo židje v 48 urah izročiti ključe svoj;h trgovin in stanovanj ter zapustiti mesto. Posebno obširno se bavijo listi z akcijo angleških opozicijskih krogov, ki so sprožili v spodnji zbornici debato o protižidovskih izgredih v Nemčiji. »Volkischer Beo-bachter« piše v zvezi s tem: če bo smatrala angleška opozicija za primerno in potrebno razpravljati v spodnji zbornici o nemškem postopanju proti Zidom, potem so tudi Nemci upravičeni, da prično razpravo o postopanju Anglije v Palestini. Razlika bo le v tem, da bodo lahko angleški parlamentarci zelo hitro končali razpravo o par razbitih šipah ln požganih sinagogah, dočim bo imel nemški državni zbor dovolj gradiva, da bo lahko tedne in tedne govoril o razmerah v Palestini in drugih angleških kolonijah. Panika med Židi London, 12. nov. AA. Reuter poroča iz Berlina: V zvezi z dogodki, ki se vrste zadnje dni drug za drugim, je med židovskim prebivalstvom v Nemčiji zavladal strah. Tisoči in tisoči berlinskih Židov, ki se boje aretacije, so danes zapustili svoje domove ter tavajo naokrog. Nekateri iščejo zatočišča pri svojih prijateljih, drugi pa se celo potikajo po gozdovih okoli Berlina. Kakor pravijo poročila iz raznih pro-vincialnih mest, so bili tam protižidovski izgredi še ostrejši, kakor pa v samem Berlinu, ter po večjih mestih. Uradna nfefava vlade rotižidovskih ukrepih Berlin, 12. nov. AA. Pod predsedstvom Goringa, vrhovnega komisarja za izvedbo štiriletnega gospodarskega načrta, je bila danes seja, ki so se je udeležili ministri dr. Frick, Gobbels, Giirtner, Crossigk in Funk. Na seji so razpravljali o nujni ureditvi židovskega vprašanja. Govorili so o dalekosežnih ukrepih, nakar so izdali prve odloke. Goring je izdal naredbo, po kateri židje od 1. januarja 1939 naprej ne morejo imeti več svojih lastnih trgovsikih podjetij, ki se bavijo z neposredno prodajo na drobno niti ne morejo imeti agentur ali trgovin, ki se bavijo izključno s prodajanjem naročenega blaga. Poleg tega je Židom prepovedano imeti samostojna obrtna podjetja, če je Žid na vodilnem mestu v gospodarskem podjetju ter pri tem ni odgovorna osebnost v podjetju, se mu sme odpovedati služba v roku 6 tednov, židje, lastniki podjetij, trgovin in stanovanj, morajo takoj odstraniti sledove škode, ki jo je 8., 9. in 10. t, m. povzročilo ljudsko ogorčenje zaradi hujskanja mednarodnega židovstva proti narodno-socialistični Nemčiji. Stroške za ponovno ureditev podjetij in trgovin odnosno stanovanj morajo nositi lastniki sami. Odškodnina, ki jo morajo zavarovalnice izplačati Židom — nemškim državlja- nom, se zapleni v korist države. Nadaljni ukrepi za izločitev Židov iz nemškega gospodarskega življenja z namenom, da se odstrani izzivalno stanje, bodo odrejeni v najkrajšem času. Predvsem je bilo sklenjeno, da bo vse židovstvo kaznovano za pariški uboj v obl ki denarne kazni v višini milijarde mark. v ...s 'znesek bo pripadel državi. V tem smislu je že bila izdana odgovarjajoča uredba. Ratbovo truplo prepeljano v Berlin Pariz, 12. nov. br. V nemški evangelski cerkvi v Parizu je bila danes zadušnica za pokojnega nemškega poslanskega svetnika Ratha, ki je postal žrtev atentata. Svečanosti so prisostvovali pokojnikovi starši, zastopnik nemške vlade, državni tajnik Weizsacker, člani nemškega poslaništva, zastopniki francoske vlade in diplomatskega zbora ter člani nemške kolonije v Parizu. Državni tajnik WeizsScker je položil na krsto venec kancelarja Hitlerja. Po cerkvenih obredih so krsto prepeljali na kolodvor, odkoder so jo v spremstvu zastopnikov nemškega poslaništva odpeljali v Berlin, kjer bo pogreb na državne stroške. ilaiierov poziv francoskemu narodu ^NagošiSa je ura, ko morate Izbirati med propadanjem domovine in preporodom z odločnim delom Pariš, 12. nov. h. Francoska vlada Je imela danes odločilno sejo, na kateri je končnoveljavno sprejela celo vrsto zasilnih uredb, ki bodo globoko posegle v gospodarsko in finančno življenje Francije. Gre za ukrepe, ki jih je napovedal min predsednik Daladier že pred več tedni in ki so sedaj pod novim finančnim ministrom Reynaudom po vsestranskem proučevanju finančnega položaja dozoreli. Vlada je imela dopoldne posvetovanje, ki se Je nadaljevalo tudi popoldne do 18, ko se je sestal v Elizejski palači ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Lebruna, ki je pri tej priliki podpisal predložene uredbe. Uredbe bodo že jutri objavljene v uradnem listu in bodo stopile takoj v veljavo. Finančni minister bo imel Jutri po radiu govor, v katerem bo obrazložil namen in pomen teh ukrepov. V zvezi • tem J« zbudil veliko pozornost govor, ki ga je imel danes min. predsednik Daladier na banketu na čast bivšim bojevnikom. Daladier je naglasil, da je Francija v svetovni vojni do dobra spoznala vse strahote vojne in živela 20 let v prepričanju, da je doprinesla dovolj žrtev za trajen mir, danes po 20 letih pa šele spoznava, kaj je prav za prav resnični mir. Bila je potrebna nevarnost nove vojne, da Je prišlo do iztreznjenja. Danes vemo, da mir ni nikdar končno-veljavno zagotovljen. Resničen mir zahteva prav toliko moralne sile kakor vojna. Moralna moč Francije je prvi pogoj miru. Moralna moč Francije |»a mora biti podprta tudi z ustvarjajočim elanom In s silo produkcije, od katere pa Je Francija danes še zelo oddaljena. Dočim se Je produkcijska moč sosednih dr?av silno povečala, je francoska p»o*lr» .nv«ga voditelja prijatelja In sodelavci kralja auv čenlka Aleksandri; UedinAtelja. Fvcem vas, da sprejmet# nojo raitop.e.'*« zahvalo in izraze hvalež \oatl turške narod*« - — ■■.na iisjtiiiai m * •*- Gospodarski položaj Podkarpatske Rusije Chnst, 12. novembra, br. Pod predsedstvom predsednika podkarpatske vlade msgr. Vološina je bila danes važna gospodarska in prometna konferenca, na kateri so razpravljali o položaju po evakuaciji ozemlja, ki Je bilo prisojeno Madžarski Konferenca Je ugotovila, da je preskrba Podkarpatske Rusije v vsakem pogledu zagotovljena, zlasti še, ker je priskočila na pomoč osrednja češkoslovaška vlada, ki Je nabavila za Podkarpatsko Rusijo 500 vagonov koruze Tudi prometne razmere bodo v kratkem normalizirane, ker se bo takoj pričele * izgraditvijo novih prometnih zvez Na konferenci so razpravljali tudi o ukrepih proti naraščanju draginje ln sklenili zele ostre kazni za vse špekulante in navijale« cen življenjskim potrebščinam. 11. nor. AA Med Švico !n Rumtt-nijo Je bil sklenjen dogovor, po katerem 9» Soseda; • ji klirinški sporazum podaljša do 30. Jur.iJa 1939. Po poročilih listov Je nvica kupila v RumunijI 100.000 fon žita, ki ga mora Rumunija dobaviti do konca leta 19391 Nov načrt © ureditvi ISSSe^SSS palestinskega vprašanja Federacija arabskih držav s široko upravno in kulturno avtonomijo Židov Rim, 12. nov. o. Po Informacijah ta Londona ee angleška vlada pripravlja za novo ureditev palestinskega problema. Ustanovila naj bd »e arabska federacija, v kateri bi bile Palestina, Traosjordanija tn Sirija, Mm bi se v zadnjih dveh ukinil francoski mandat, židovsko vprašanje v Palestini naj bi se uredilo tako. da bi se v novi federaciji palestinskim Židom žago'ovila široka upravna tn kulturna avtonomija. Ce se žldj« s tem ne bi zadovoljili, bo britanska vlada predlagala, da bi ee paies insko področje, na katerem so 21dje v večini, razdelilo v avtonomne kantone, ki bi se podredili neposredno angle- ški kontroli, arabska federacija pa bi se na podlagi posebna pogodb«, ki naj bi Jo sklenila i Anglijo, polagam« pretvorila T nov britanski dominlon. London, 12. nov. o. >Daily Herald« nap po veda Je danes premirje ▼ Palestini. Po vesteh lz Beiruta Je veiad Jeruzalemski muftija Izjavil, da bo v PalesUni nastal mir, čim bo Velika Britanija pokazala pripravljenost pripustiti zastopnik« palestinskih Arabcev k pogajanjem za ureditev palestinskega problema V ostalem so arabski krogi a zadovoljstvom sprejeli vest. da Je angleška vlada opustila načrt o razdelitvi Palestine. Kitajci oU Japonski uspehi na fužiiem HongKong, 12. nov o. Kakor poroča agencija United Pres«, je nastal v južni Kitajski tak položaj, da se Kitajcem lahko posreči znova osvojiti Kan1 on Severo-zapadno od Kantona so kitajske čete že zavzemale mesto sanšui. ki je v zadnjem času večkrat menjalo gospodarja Dve veliki kiajski koloni »e "ribllžujeta Kantonu s severa tr zapada- Japonci skušajo v naglici dobiti ojačenja s Formose. Cungklng, 12 nov AA Kitajske če*e »o začele na južnem Kitajskem protlofen-zlvo v velikem obsegu Kitajci so odbili nekatere japonske oddelke tn prodirajo proti Kantonu Prvs divizija Drodira proti ta padu, druga vzdolž slemena Cungha-va proti Jugu tretji oddelki pa operirajo 33 milj jugovzhodno Kantona Kitajska poročila pravijo, da so gverilski oddelki zelo delavni, posebno ob progi Kan-ton-KauIun. Zvedelo se je da le pri Fa-čar.ti zbranih SG japonskih vojnih ladij Pri včerajšnjem napadu, 18 Japonskih le- lil® Kanton Kitajskem resno ogroženi tal na Ujunjang js b£lo ttooe snuailh tr* ev. Japonsko prodiranje na Jugu od Hankova Tokio, 12. nov. AA Japonci prodirajo dalje ob železniški progi Hankov—Karton ter so zavzeli utrjeno mesto Jočov ob Jangceju. približno 25 milj južno od Hankova ob severni obali jezera Tungting. Protest velesil v Tokifu London, 12. nov. br. Reuter poroča, da so poslaniki Anglije. Francije In Zedinjenih držav Izročili japonskemu zunanjemu ministru skupno noto v kateri protestirajo proti omejitvi svobodne plovbe po Jangceju Japonska vlada je svoječasno obljubila, da bo ukinila vse omejitve, čim bo zavzela Hankov To se je med tem že davno zgodilo, toda Japonske vojaške oblasti še vedno omejujejo ln onemogočajo plovbo tujih držav. Odlnošafl med Italijo In Francijo ' V zvezi s prihodom novega francoskega poslanika Ponceta v Rim objavlja pol-službeni organ francoskega zunanjega ministra »Temps« uvodnik o francosko-italijanskih odnošajih. Uvodnik pravi med drugim: »Začenja se novo poglavje v zgodovini francosko - Italijanskih odnošajev Znano Je, s kak3no težo so nesporazumi zadnjih let pritiskali na mednarodni položaj Normalizacija diplomatskih odnošajev med Francijo ln Italijo pa je danes gotova atvar. Potrebno bo sedaj ustvariti trdno osnovo za bodoči razvoj teh odnošajev v ozračju medsebojnega zaupanja Omejitveni ukrepi za Italijane, ki nočeio v Francijo, ln za Francoze ki hočejo v Italijo bodo v kratkem ukinjeni To bo odličen uvod v novo politiko obeh vlad ki bo stremela za tem. da se odpravijo vsa nesoglasja in se tako pripravi ^ot za iskreno sodelovanje na širšem evropskem področju Metoda posvetovanj med Štirimi velesilami, začeta v Mor.akovem, bi bila drugače brez praktičnega pomena Os Rim - Berlin je mednarodna stvarnost, ki Jo morajo v Parizu a Londonu | prav tako upoštevati kakor morajo v Rl-; mu ln Berlinu upoštevati nič manjšo > stvarnost angleško francoskega sodelovanja Nihče ne more resno misliti na rušenje kateregakoli Izmed teh dveh sistemov Nasprotno, med demokratičnim ln totalitarnim blokom je potrebno ustvariti moii>osl zbližanja, sporazuma tn trajnega sodelovanja Se več. položaj v srednji Evropi, kjer je bilo pred »anšlusom« in pred razkosanjem češkoslovaške države zelo široko polje aktivnega sodelovanja med Francijo ln Italijo. nI več tak, kakršen je bil poprej ln ae narekuje več istih pogojev za trden sporazum med obema velesilam* Italija le ubrala svojo pot ln se končno pridružila Nemčiji, Francija pa )e tudi šla svojo pol ln poglobila svoje sodelovanje t Anglijo, kakor to odgovarja njenim Interesom ln njenim zunanjepolitičnim načelom Položaja ene in druge velesile sta s tem lasno opredeljena in francosko-italijansko prijateljstvo ne more biti odslej predmet nobene kompenzacijske politike, niti ne sme služit! kot pretveza za kakršnokoli kupčijo.« Franceski Sisiančni minister Reynaud Zaradi odpora večine 'rancoskih ministrov proti ostrim gospodarskim ukre->om. ki jih je namerava! izdati bivši finančni minister Marchandeau je Daladier, kakor mano. izvršil naglo rekonstrukcijo svojega kabineta z zamenjavo mest med pravosodnim ministrom Reynaudom in finančnim ministrom Marchandeaujem Novi finančni minister Revnaud u?iva večje zaupanje francoske desnice, manj naklonjeni pa mu utegnejo biti socialisti Revnaud ie namreč stoodstotni pristaš liberalizma Toda kot preizkušen parlamentarni strateg ima svoje prijatelje v vseh poslanskih klubih, tudi med socialisti, dast je sicer po svojih idejah bližji desnici kakor levici Kot zagovornik ortodoksno liberalnega gospodarstva je sicer odkrit nasprotnik tako »vanega »usmerjenega« ali »načrtnega go- 9-odarstvH«, toda navzlic temu ne opušča, « kada. se mu zdi potrebno, koketiranja t levico. Tako je on na primer eden izmed redkih članov meščanskega deta francoskega parlamenta, ki se stalno zavzema za sestavo širše koncentracijske vlade t vključitvijo komunistov. Ali bo ostal zvest tem idejam tudi sedaj ko je postal finančni minister in bo moral v tej svoji funkciji »pokazati barvo« je za sedai še težko reči. Kakor v notranji, tako je Reynaud tudi r zunanji politiki, zagovornik orientacij »r.a dve strani« Dasi je na primei za Čim tesnejšo naslonitev na Anali|0. zagovarja na drugi strani tudi »intimne odnošaje« t Moskvo Odločilno pa je vsekakor zanj to, da ima najboljše zveze z visokimi angleškimi finančnimi krogi. Zato uživa v Londonu veliko zaupanje. Priprave za volitve KaniSidature JNS na fugu Po svojih agitacijskih turnejah po Bosni Bta se vrnila v četrtek zvečer v Beograd predsednik JNS Peter Zivkovlč ln podpredsednik Jovan Banjanin. Vodstvo JNS je odobrilo zadnje dni zopet celo vrsto novih kandidatur, med drugimi za Sabac kandidaturo dosedanjega poslanca Mllivoja Isakoviča, za srez Pančevo kandidaturo dr. Branka Kneževiča, za Osijek dr. Lju-devita Auerja, za Kumanovo bivšega ministra Ignjata Stefanoviča, za Užičko Po-žego dosedanjega pos'anca proto Vitomlr-Ja Vidakoviča, za Petrinjo kandidaturo senatorja dr. Josipa Nemca, za Konjic v Hercegovini dosedanjega poslanca Milana Ku-riliča. za Mo3tar pa kandidaturo odvetnika dr Veselina Semiza ln posestnika Stje-pana Pantiča. Kandidature KSS v Dalsnsslil Kakor poročajo listi, bodo za bivšo HSS kandidirali v Dalmaciji med drugimi: dr Juraj Sutej za mesto Split, Paško Kaliter-na za splitski srez. Dane Skarič za srez 5'benik, dr Josip Berkovič za sreza Hvar ln Korčula, Ilija Zečevič za srez Benko-vac, dr. Niko Bilovučič za srez Metkovič, dr. Karlo Zujevič za srez Preko, Stipe Matijevič za srez Makarska itd. Potrjene sresKe kandidature ministrov Minister za Sume In rudr'ke Bogoljub Ki'j'Jntižič si je dni potrditi j.o zakonu predo-ss e volilne listine za k.mdidaturo T »rezu Bosansko Grahovo, prometni mi- nister dr. Spaho za srez Tuzlo, finančni minister Letica za srez Korenlco ln minister brez portfelja Svetislav Hodjera za srez homoljski. Sprememba volišč v brežiškem srezu »Službene novine« objavljajo sklep državnega odbora, s katerim se določata v brežiškem srezu v občini Blzeljsko dve volišči, Gornja Sušica in Stara vas, v občini Blanci pa samo eno volišče Blanca. Petres na vzhodnem Honolulu, 12. nov. o. Po zadnjih poročilih raznih seizmografskib postaj po vsem svetu je bila poslednja potresna katastrofa na Daljnem vzhodu doslej največja, kar so jih seizmografski aparati sploh zabeležili. K sreči se je pripetila na morskem dnu st©-di med Aleuti in Havajskim otočjem. Na morskem dnu je moral nastati nov ogro-men vulkan. Potresni sunki, ki »o nastali zaradi tega pojava, so »e čutili tisoče kilometrov daleč naokrog, na Aleutih In Havajskem otočju sta nastala ogromna plima in oseka. Na tisoče ribiških čolnov je plima zanesia daleč na kopno. Nov guverner Klajpede KBnlgsberg, 12. nov. AA. Za guvernerja Klajpede je bil izvoljen dosedanji pod-ravnatelj uprave železnic inž. August Etich. Beograd, 12. nov AA NJ. Vel. kraljica Marija Je prebila noč dobro. Bolečine v predelu operiranih mest »o manjše. Obstoji le le močnejša utrujenost kot posledica peracije. Creva »o začela delovati. Splošno stanje Je zadovoljivo. Temperatura 87.9, bitje žile 94. — Prof. dr. Clairmont, dr. Ljubomir Zdravkovič. Beležke Volitve ▼ Pokojninski zavod Glasilo Zvez« društev privatnih nameščencev »Organizator« opozarja v »toJI zadnji itevilki, da poteč« t ponedeljek, 14. t m. petletna funkcijska dob« »edanji sa-; moupravi Pokojninskega zavod« v Ljub , Ijanl, izvoljeni L 1933 Ker zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev n« omogoča odgod'tve volite* ui ne njih nadomestil« i imenovanjem novih čla nov, je pričakovati, d« bjdo v najkrajšem času razpisane nove volitve ki bodo za s« mostojni ljubljanski Pokojninski tavod če trte po redu Minister za socialno politiko in narodno zdravje je dobil v sedanjem fi nančnem zakonu pooblastilo da more izda ti uredbo t zakonsko močjo o soremembi načina volitev za člane zavodov« »amoup-a ▼e Ta uredba doslej še ni izšla pa zato še ni jasno ali se bodo nove volitve izvršile Se po »tarib predpisih ali pa bodo ti še pred razpisom volitev spremenjeni. Aktivno volilno pravico imajo vsi rara rovsncl In vse zavarovanke Pokojninskega zavoda. pasivno volilno pravico pe muk1 moški zavarovanci, ki so izpolnili pogoje potrebne za izvolitev narodr.ee« poslanca Na vsakih 250 zavarovancev odpade po er odposlanec v občni zbor Pokojninskega za voda vsi nadaljnji organi pa se volijo I? občnega zbora z edino iziemo zavodovega predsednika ki ea kot svojega zaupnika imenuje minister socialne politike Pomen Jugoslavije v svrotj«!^! pclltiki V četrtek zvečer Je predaval n« london skem radiu znani angleški publicist Seton Watson o sredozemskem vprašanju V svo Jem predavanju Je ugotovil da J? danes v Sredozemlju poleg Italije eden najbolj vel nih činiteljev Jugoslavija, ki Ima v svojih rokah ključ celega položaja. »Jugoslavija ni samo sredozemska, nego tudi glavna bal kanska država. Samo preko nje Je mogoče priti v stik s ostalimi balkanskimi državami.« HorthyJev hrvatski nagovor na Slovake Ko Je madžarski regent Horthy prijezdil v Košice, je pozdravil tamošnje prebival stvo najprej madžarski, nato pa je dejal da ne zna slovaško in da bo zaradi tega Slova!-e nagovoril r srbohrvaščini Re* je nadaljeval svoj govoT hrvatski m obljubi' Slovakom, da bodq uživali » okviru ms džarske kraljevine r bodoče vs< jezikovno prosvetno in moralno svobodo Svoj govor je zaključil z zagotovilom, a bodo Madžg ri podprli z vsemi sredstvi razvoj slovaškega naroda. Horthjrjev hrvatsJci nagovor Slovakom ao prenašale vse maJžarske rsdio postaje. Komisar pri rudniški družbi Mežici Trn, državnega komisarja pri rudniSkl fiiv-oi Mežici j e bil postavljer odvetnik Emil Stefanovič. Do sedaj je od prevrata Sem zavzemaj to mesto rudarski strokovnjak v osebi vsakokratnega i adarskega flavarja za dravsko banovino. Mrzla slovenska kri V »Naši moči«, glasilu Vzajemne zavarovalnice poziva neki Ludovik Puš: »Slovenci, na dan, na plan« Pisec priporoča Slovencem naj bodo v bodoče pri svojih narodnih prireditvah bolj glasni, kakor so do sedaj. »Nikar ne govorite, da nam tega nI treba O. še kako nam j«- treba Poglejte naše sosede na severu ln zapadu Pri najmanjši priložnosti se kar zemlja trese od navdušenja ln samozavesti In to gre danes po radijskih valovih v širni svet. Kaj nas Slovencev nI pod božjim soncem? Zares kaže, kakor da nas ne bi bilo Pri nas mora biti že nekaj prav Izrednega da naša stokrat preveč mirne kri hitreje zapolje po žilah Pojdi po naših prireditvah in poslušaj vžigajoče besede kako lete v prazno, namesto da bi vžigale srca ln kot plamen požgale vse predsodke poedincev.« Kakor običajno Prejeli smo: Uredništvu lista »Na mejah«, ki Izhaja na Jesenicah, sem poslal dne 7. t m priporočeno pismo s temle besedilom: V Vašem cenj lisiu Je v številki 22. z dne 6. t m. na prvi strani v rubriki »Z Jesenic« pod naslovom »Volilna doba« registrirana o moji osebi govorica, ki nI točna. Zato Vas, tudi z ozirom na določbe ' zakona, vljudno prosim, da blagovolite ! resnici na ljubo objaviti popravek, da ni res, da bi bil Jaz izstopil iz JNS, marveč , je res, da sem vedno še njen član. To priporočeno pismo je uredništvu imenovanega lista bilo dostavljeno dne 8. t. m., kar Izhaja iz povratnice, ki Je v mojih rokah. Navzlic temu Je v številki 23. lista »Na mejah«, ki Je izšla danes, ponovno registrirana govorica, da sem Izstopil lz JNS, čeprav bi uredništvo sedaj, ko je v posesti mojega popravka, moralo vedeti, da je ta govorica neresnična. Mojega popravka pa list v tej današnji številki nI objavil. Z ozirom na to Vaa vljudno prosim za objavo teh ugotovitev v Vašem cenjenem listu in se Vam zahvaljujem za prijazno uslugo. Jesenice, dne IS. novembra 1S38. Dr. M. Obcrsnel s. r. Reforma italijanskega civilnega zakonika Na svoji seji S. t. m. je italijanska vlada sprejela načrt dekreta o odobritvi prve knjige novega italijanskega državljanskega zakonika Knjiga se nanaša na osebno in rodbinsko pravo, izdelala pa jo le kraljevska komisija za reformo civilnega zakonika. Komisija je pri reformi civilnega aflirr>nika upoštevala iste smernice kakor Pri delu •B prav fahko prehTadlte, * mnogokrat nastane iz „brez-ppmembnega" prehlada resna In dolgotrajna bolezeft. Vz»* mite zaradi tega že pri prvih znakih bolezni svetovno znane ASPIRIN TABLETE Z BAYER-jEV!M KRI2EM OfU» n«. fo4 t. w. in »d ro. L m%. Izpraznitev Žalostni primeri narodne nezavednosti pri slovaški inteligenci — Zaupanja nevredni zaupniki Bratislava. 11 novembra Prošli teden v sredo Je radio napovedal, da so Košice prisoienr Madžarski V^ed češkim in slovaškim p-eb'velstvom Je vzbudila ta vest samoumevno »tiahovito ialosl in potrtost V tadriih dvajsetih letih so KnJice tflkr napredovale, da jih ni spozna ti. Njih prebivalstvo se Je dvignilo od 4S.000 na preko mimo Nastali so celi no ri moderni mestni deli ostal* p« »o bili tako urejeni in modernizirani da bodo Ms Ižari dvojno vesel« iabolka. ki Jim je kar Ta lepem p«dlo v roke. Ko je prišla uradna potrditev te restt. »o ■»c takoj začele priprave za izpraznitev mesta S solzami v očeh so se ljudje lotevali žalostnega posla pretežna večina je čutJ-'a silno žalost zato pe je seveda madžarska manjšina kar poskakovala od veselja. Ze v četrtek zgodai zjutraj Je bil prostor ored spominsko ploščo Rakoczvjevo na ka tedrali napolnjen z venci in Šopki, po hišah so se Se pokazale madžarske zastave, dasi v maihnem številu, kakor i? to v skladu z narodnostjo prebivalstva O izredni prila godliivnsti nekaterih ljudi priča nidi okoliščina. da Je med prvimi izvesil madžarsko fcastavo k ♦ • k? Je $e nedavno ob proglasitvi slovaSke neodvi . losti prvi okrasil svoj« poslopje s slovaško zastavo. V petek Je bilo v Knšicah l-r malo hif brez zastav Madžarska narodn* straža Je orisilila t grožnjami tudi Slovake in Čehe. da sc izobesil? barve prihajajočih gospodarjev Po ulicah »o skupine, govoreč po slovaško prodajale madžarske trakove in kupovali so jih mnogi ki se dotlej nir priznavali za Madžare V izložbah so se pojavile sliVe Korthvia. kavarna »Slavija« se je brž preimenovala v »Rovai kavehaz«, slovaški napisi so za.di izginjati s trgovin. Veliko uslužnost do prihajajočih oVVt-nikov Je j>okazal vladni mestni komisar dr. 3uček. dosedanji voditelj Hlinkove ljudske stranke v koši«kem mestnem svetu, ki ga Je slovaška vlada komaj pred dvema tednoma imenovala za svojega '-omisarja ▼ mestu Na vso moč is oviral izpraznitev in je dal med drugim zapečatiti slovaški muzej, da bi preprečil njega prevoz Zaman mu Je ravnatelj kazal brzojavni nalog za prevoz muzeja v Ružomberok Vrli Slovak je ohranil muzej Madžarom, ki pa so kasneje dovolili odvoz predmetov, položenih v muzej od L 1918 dalje. Toda to ni edini primer slovaške narodne zavednosti. Isto so namreč počeli višji uradniki na direkci'i pošte In na direkciji železnic. Vse te može je šele med kratkim namestila Titova vlada kot svoje zanesljive pristaše namesto Čehov in Slovakov pristašev prejšnjega režima Ti novi možje so se poino-številno dali na razpolago novemu gospodarju in niso poslušali vladnega uka^a naj se umaknejo v slovaške kraje Sele energičen nastop češkoslovaške vojske je omogoči! odvoz stvari, uradniki pa so ostali pod Madžari. V petek so vojaki odnesli spomenik borca za slovaško svobodo generala štefanika, ki bo postavljen ▼ Prešovu, v soboto se je selil sv Vaclav. s poslopja katoliškega kon-vikta pa so odnesli spominsko ploščo pisatelja Zahorskega Isti dan se ie umaknila policija in je skrb za mir in red prevzela vojska Ceste iz mesta na sever in na za-pad so bMe polne vozil vsake vrste, na postaji so nakladali na stotine vagonov, nekoliko tisoč ljudi je bežalo Iz Košic. Mnogi so pustili v mestu svoje pohištvo, da pridejo ponj kasneje, ko se položaj neko- pri prejšnji reformi obeh kazenskih zakonikov S političnega vidika Je bila mero-dajna za reformo predvsem nova fašistična Ideologija, ki odklanja individuaM-em kot osnovo civilnih pravnih norm, k' so veljale v Napoleonovem kodeksu. Idejna osnova novega kodeksa Je varstvo skupnega interesa narodne skupnosti v nasprotju z dosedanjim varstvom Individualnih interesov. Zelo Je viden že tudi vpliv nove rasne politike fašizma. Italija in Sueški kanal V poslednjem času Je več uglednih Italijanskih listov (zlasti obe znani reviji »Relazionl Internazionali« ln »Azione Co~ loniale«) objavilo več člankov, v katerih na nedvoumen način postavljajo zahtevo po priznanju Italijanske soudeležbe ▼ upravi Sueškega kanala. Svoje zahteve utemeljujejo Italijani med drugian a tam, da se je Italijanski promet otradl abesln-ske osvojil ve v to!ik§nl meri povečal, da Ima Italija pravico soudeležbe pri upravi prekope. To bi ae najlaže doseglo na ta način, ako bi se sedanja uprava spremenila r mednarodno upravo, v kaieu naj bi bila sorazmerno s mrvJrjn prani*uvi zastopana tt*Ji Italija. Revija ».'•»•-■ne Co-lonlale« pntdarja v svo-. zadnji itevilki. da Je seilsj naV.opil cr» utek, ko se mora ♦o vpraAanle % italiji»n<«te strani vorta.«ili v mednaro>iK. razpravo ln na mednarodni osnovi Uzdi redili. liko umin. Ostalo Je ti»očc praznih »tano vanj ln hiš. trgovski posli so /ostali in t» okohičine so razprostrle prvi črni oblaK po obličjih radostnih Madžarov. ^>e preden »o prišli novi gospodarji, je na prebivalce mo-+tc legla težka sk.b glede prihodnosti. Pro-šlo sredo je bila končana izpraznitev civilnega prebivalstva. V četrtek ponoči (10. t m.) je odšel s košiške postaje tadnji vlak z osebjem železnice, o polnoči p« so je umaknila češkoslovaška vojska v smeri na Obyšovce., t. j. v isto smer, odkoder 20 pred 20 leti mesto zavzele češke dobrovolj-ske čete. Košice *o izpadi iz sklopa reptt-blike ter po dvajsetih letih svobode sopet padle pod oblast tujca ... ena ostavka jnsdvanova Sofija, 12. nov. o. Min. predsednik d*. Kjuseivanov je bil «tnoči v avdienci pri kralju in mu je poročal o položaju, ker je vlada ostala v sobranju v manjšini. Kakor zatrjujejo. Je ponudil ostavko vlade, ki pa Jo bila odklonjena Kralj Boris mu je poveril nalogo, naj izvrši le manjšo preosnoTO lu^ bineta. Volitve v poljski senat Varšava, 12. nov. h. Jutri se bodo 23. oktobra Izvolejnl volilni možje, takozvar ni elaktorji, sestali k Izvolitvi 64 senatorjev. Dne 25. t. m. bo predsednik republike v smislu ustave Imenoval 32 senatorjev, s čimer bodo parlamentarne volitve kon&-noveljavno zaKljučene. Kskor poročajo listi, bo predsednik republike Imenoval r senat tudi dva nemSka narodna socialista kot zastopnika neenške narodne manjšine na Poljskem. Druga &tsv umora v Skoplp Jeograd. 12. nov A A. P eiskava o atentatu na senatorja JRZ Ha Ižirističa je do vedla do rezultata, da ne gre za jx>litičea atentat, temveč za posledice prejšnjih osebnih prepirov r zvezi z likvidacijo južno-srbske tobačne zadruge, katere predsednik Je bi! ubiti senator. Beograd, 12. nov. p. Kakor poročajo ts Skoplja, Je v pretekli noči umrl včeraj pri umoru senatorja Spire Hadžiristida smrtno ranjeni inšpektor Zveze agrarnih zajednio M;lan Malenid. Tovarna obutve B^ton v Bespgradu v plamenih Beograd, 12. nov. p. Nocoj ob 20. Je nastal v znani tovarni obutve Boston ▼ ulici kralja Aleksandra ogromen požar, ki se je v' naglici razširil na vso tovarno. Nemudno so bili pozvani beograjski gasilci, ki so že dobre četrt ure kasneje po pozivu razvrst 11 vse svoje brizgalne okrog tovarn. Požar se je v em uri tako selo razširil, da je bilo v plamenih že vse veliko poslopje. Plameni Sv-;gaj0 do 30 m visoko. Gasilci so morali že pričeti obli* vati z vodo sosednja poslopja, da se požar ne bi rE.zS.rii £e na nje. Dcn Srbskega teietijskega društva Beograd, 12. nov. p. Danes Je bfl Slovesno otvorjen novi dom Srbskega kmetijskega društva. Otvoritvi so prisostvovali kraljev zastopnik polkovnik Cesarič, zastopniki ministrstev, kmetijske fakultete ln drugi. Obenem Je bila proslavljena 70 letnica omenjenega društva. JugoslavensM škofi v avdisnei pri papežu Rim, 12. nov. o. Paf>ež je sprejel v avdienci zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, banjeluškega škofa Gariča, križevskega škofa dr. Njaradyja, djakovskega škofa dr. Aksamoviča ln ljubljanskega fikofa dr. Rožmana. Obisk nenEŠke kr!ža rke v Bolgariji Sofija, 12. nov. AA. V Vamo Je priplula nemška vojna ladja »Emdenc. Njen prihod Je ▼ zvezi z odkritjem spomenika nemškim mornarjem s podmornice »UB 45«, ki se Je potopila med vojno. Križar-ka bo ostala v bolgarskih vodah do IS. L m. Vremenska napoved ZemuntJto vremen«porodilo; Delno oblačno vreme v vrej državi. Oblačnost se bo močno povečala v severni polovici. Jutranje megle v dolinah rek ln kotlinah. Toplota s« fco dvignila. ZagrebšKa: Oblačno, temperature se bodo dvignile. Nobe-ne bis vene spremembe^ podnevi po večini j&tno ln toplo. , Naši kraji in ljudje Stoletnica Avgusta šenoe Jutri 14. novembra poteče sto let, kar ®e Je rodil v Zagrebu znameniti hrvataki itelj Avgust šenoa, osrednja osebnost vatske literature v Šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Senoa je Je bil utemeljitelj hrvatskega romana, pr-»i, ki Je dal Hrvatom pripovedno literaturo večjega formata tn resnične literarne vrednosti. Prav tako J« Senoa na široko toDral ledino v literarni in zlasti v gleda-Bilki kritiki in vplival s svojim delom na V»o tedanjo hrvatsko književnost. Avgust Senoa je potekel lz ponemčen« deSke rodbine, rodil pa se J« v Zagrebu novembra 1838. Kot študent se Je pod frpHvom novega narodnega in slovanske-■n gibanja živahno zanimal za domovino Svojih očetov in odšel ■ Strossmayerjevo K pon, študirat na praško univerzo. Iz ge Je pošiljal zagrebškim listom na-*d ob dolenjski progi — Zadnja dela Ljubljana, 12. novembra. Sen tj ak občan I, ki so ie od nekdaj dovzetni za vsak gospodarski napredek* pozdravljajo obnovitev dolenjske tramvajske proge, a so tudi hudo razočarani. Mnogoštevilni trgovci in obrtniki so s strahom postajali na vratih in čakali na izostale odjemalce. Skrbelo j« tudi hišne posestnike. Promet je bil tudi za pešce zelo otežko-čen, predvsem zaradi gradnje globokega odtočnega kanala, ki so ga najprej dovršili po vsej Dolenjski cesti, koder bo tekel tramvaj, izpeljali so ga pa tudi po Karlov-ški cesti in po Florjanski ulici Na Karlov-Ški cesti bo tlakovali in utrdili temelj«, ki so izkopani tudi že po vsej Florijanski ulici. Cesta je zaprta pri šentjakobski dekliški šoli. Visoki kupi odkopanega materiala, obstoječega i* blata, ilovice in neobdelanega kamna, »o zavzemali ves prostor cestišč in knjig«. Metodično j« prinesel marsikaj zanimivega in mnogo napotkov bodo našli učitelji...« Knjigi »SlovenSka vas na Dolenjskem« pa Je pisatelj napisal za uvod: Selim, da bi moje delo pripomoglo k spoznavanju položaja našega kmečkega življa bi marsikaterega usodnega dejstva, mimo katerega gredo tudi boljši poznavalci našega podeželja z zavezanimi očmi. Pri svojem raziskovanju sem ee omejil na občino, kjer sem služboval kot šolski upravitelj in kjer sem imel dan za dnem vpogled v gospodarstvo posameznikom. Zatorej mi Je bilo mogoče sestaviti pričujoče delo na stvarnosti. Uverjen sem, da se bodo sčasoma na podoben način lotili proučevanja ostalih krajev Slovenije še drugi tn dobimo v dogledni bodočnosti pravilno celotno sliko dejanskega položaja slovenske vasi, elovejpskega kmeta. Ko bo to delo dokončano, bomo imeli stvarno osnovo za velikopotezno ozdravitveno delo. Ce bo torej pričujoče delo prispevek k zasnovi skupnega temeljnega načrta, po katerem naj se še drugi lotijo študija naše vasi, sem svoj namen dosegel —-- S temi svojimi uvodnimi besedami izpričuj« pisatelj svojo veliko skromnost in tudi svoj velik optimizem. Le vprašajmo se, koliko je učiteljev, ki so v svojem bolj ugodnem in morda tudi bolj zanimivem službenem okolišu zbrali toliko gradiva. Vprašajmo se tudi, koliko jih bo, ld bodo po Moderndorferjevem zgledu opisali zgodovino svojega kraja, sestavo prebivalstva, ljudsko gibanjts, zdravstvene in prehranjevalne razmere, telesni razvoj otroka, posestne razmere, kmetijsko pridelovanje, vzroke zadolžitve Itd. Svojo veliko delavnost tn požrtvovalnost ter visoko strokovno sposobnost in naprednost je Moderndorfer prepričevalno dokazal. Naj bd zmagal tudi njegov optimizem, da bi se tudi drugi tako temeljito poglobili v problema nadih raaL la nadih ljudi. —tg. obeh hodnikov. Pešci so morali skakati čez visoko nagrmaden« kopice in hoditi čer jarke po ozkih deskah. Ob Lazarinijevem gozdnem pobočju j« bil minuli teden na delu tudi kompresor, ki je z oglušujočim hrupom obsekaval precejšen skalnat teren. Ker bo tirnice položene in zvarjen« po Dolenjski in Karlovški c«sti tja do Florjan-sike ceste, gredo celotnqa obnovitvena dela večinoma h kraju. Pod Samassovim gradičem so delavci pri kopanju naleteli na okostje. Domnevajo, da je bilo tamkaj okrog mestnih vrat ob Jesihovi hiši pokopališče. Stare tramvajske tirnic«, izmed katerih imajo nekatere letnico 1894., so potrgali tja do mestne dekliške šol« v Florijanski ulici. Karlovška cesta, po kateri je izpeljana stara državna cesta skozi mesto, bo vendarle enkrat temeljito preurejena, da bo sposobna vsaj za redni tovorni tn osebni promet. Bil je pa tudi res že skrajni čas. Spomnimo se nesreče nad Zvonarsko ulico, kjer se je pred leti zaradi viseče cest« prevrnil težko obložen voz. Na nekaterih mestih bo Karlovška cesta znižana za četrt ali celo za pol metra. Občinski svet je naknadno dovolil za obnovo dolenjske tramvajske proge potrebni kredit In sicer za preureditev cestišča 404.000 din, za kanalizacijo pa 215.000 din. Lahko še povemo, da bo n« obnovljeni tramvajski progi nameščeno še novo izogi-hališč« ali križišče, ki so ga pravkar montirali pred policijsko stražnico na Dolenjski cesti. Zaradi tega bodo na novi progi vozili dnevno namesto treh, odslej po štirje tramvajski vozovi. Po sklepu upravnega odbora Maloželezniške družbe bo tramvaj podaljšan od dolenjske mitnice do Zelenega hriba (Oražnov dom), kjer bo tekla nova proga po Dolenjski cesti, dalje pa bo izpeljana izven cestišča po l«vi strani ceste do konca igrišča športnega kluba »Koro-tan« pod Rakovnikom. Tako bo streženo prebivalcem z Galj«vic«, Rudnika In ostalih naselbin. Potrebno bo odkupiti nekaj obrobnega zemljiškega sveta. Z vstavitvijo tirnic do Rakovnika bo celotna dolenjska tramvajska proga daljia od svetokriške sa okrog 500 m. Pravijo, da bodo dela dovršena nekako v treh tednih, kar pa j« mogoče le v primeru, ako bodo izkoristili 1®-po vreme. Pijanec devetkrat zabodel ženo Te dni J« vse popoldne in veo noč pop^ val v Zorkovl gostilni na železniški aifc" staji v Brežicah 53-letni Lapuh Jože, sestnlk iz Brezine. Ko je bdi že dobro nar delan, se Je napotil okoli 4. zjutraj proti domu. Ko je priracal v sobo in videl spati na svoji postelji 9-letaega sina Franca* se Je močno razburil ln kričal na ženo, zakaj Je dovolila sinu spati v njegovi postelji. Na pamirjevanje žene Marije se Je mož še bolj raztogotll, skočil k njej ter jo pričel pretepati po glavi tn obrazu. Z»-na se je seveda branila. Tedaj pa je po grabil za žepni nož in začel zabadati ženo v glavo, prša tn levo roko. Zabodel jo je trikrat v prsa, trikrat v glavo ln trikrat v levo roko. Na kričanje žene in otrok so prihiteli sosedje in komaj odstranili divjaka od nesrečne žrtve, ženo so za silo obvezali in odpeljali vso oslabljeno zavoljo precejšnje izgube krvi v Javno bolnišnico v Brežice. DrugI dan sa tem dogodkom Je prišel Lapuh Jože ves skesan s steklenico vina, v bolnišnico obiskat ženo. Pokleknil Je pred njeno posteljo: »Ljuba moja Mica, odpusti ml .prinesel sem ti zelenko vina, odpusti ml«. Vsa obvezana po glavi, obrani ln prsih se Je nesrečnica od žalosti in togo te obrnila od moža in ga napodila od sebe. " leon xm. Papež Leon XIII. Je irgel nekoC na kup zlatnikov. Neki kardinal, ki Je prav tedaj prišel k njemu na obisk, je zlatnik« prav pohlepno gledal. Ko Je moral papež za nekaj trenutkov oditi iz sobe, Je velel kardinalu: »Dokler me ne bo nazaj, lahko opravil zelo koristno delo. V sobo mi Je zašel netopir in ga bo treba pregnati. Prosim te, da čim glasneje ploskaš, dokler se ne nem.« ZOBJE BLESTE KOT BISERI ! NJEMU ZAHVALJUJOČ SE »Kolyno8« odstranja s veliko grd«, rumene madeže, uničuje klim, ki povzročajo razkrajanje ta napravi sob« bel« ln lep«. — Poskusit« »Kolynos« antiseptično aobno Povečajte sijaj svojega smehljaja s »Kolynosom«. Varčujte — kupite veliko tubol m Gospodar§tTO Ureditev javnih dobav (Iz govoife generalnega tajnika Zbornice za TOI g. Ivana Mohoriča na zboru Centrale industrijskih korporacij dne 10. novembra 1938 v Novem Sadu) Vprašanje javnih dobav je postalo »o- pet zelo aktuaino, predvsem ker Je bil državni proračun za materialne Izdatke v teku zadnjih let, posebno pa letos Izdatno povečan tako, da se troši na leto že okrog 6 milijard za nabavo najrazličnejših vrst pot rožnega materiala odnosno da se do tega zneska oddajajo Javna dela interesentom v izvršitev. Poleg tega postaja to vprašanje aktualno zaradi izvrševanja velikih investicijskih del, ki so že v teku ln se bodo po objavljenih programih finanslrala iz štirimiljardnega notranjega posojila odnosno na podlagi napovedanega dvomilijardnega posojila za modernizacijo cest, a razen tega še lz niza drugih Investicijskih kreditov na osnovi specijalnih posojil bodisi na temelju pooblastil lz finančnega zakona ali pa lz sredstev posebnih fondov. Gre torej za velike vsote ln je pojmljivo, da ob počet-ku padajoče konjunkture podjetništvu in Javnosti ne more biti' vseeno, ali se ta dela oddajajo v tuzemstvu ali v inozemstvu, na kak način se razdelijo ln po kakšnem razporedu. Z narodno-gospodarskega stališča je treba sigurno atremlti za tem, da bi bila splošna korist čim večja ln da bi bila razdelitev čim enakomernejša. Imamo dva zakona, ki urejata vprašanje oddaje državnih dobav. Eden je zakon o državnem računovodstvu, drugI pa je obrtni zakon. Obrtni zakon je postavil v 9. poglavju zelo lepa in pravilna načela, kako je treba pri javnih dobavah pospeševati interese domačega podjetništva In domače delavnosti, žal, da tem predpisom doslej še noben trgovinski minister ni mogel pripomoči, da bi jih vsi resori vpo-števali. Zakon o državnem računovodstvu predvideva mlnuciozno izgrajen in kompliciran formalni postopek pri oddaji del oz. pri zaključičtvi dobav na to pa ne gleda kako se nabavljeni material porabi, ali je kvaliteta dobavljenega blaga stvarno najbolj praktično določena In ugotovljena, aH se racionalno troši In ali se z nabavljenim materialom doseže resnično maksimalni učinek, ki je v inteir«su štednje pri javnih izdatkih In v javnem gospodarstvu neobhodno potreben. — V tem ozira zakon ne vsebuje nobenih predpisov, tudi ne ureja drugi važnejši uel gospodarjenja, javne administracije, njihovih ustanov, delavnic In podjetij. Stvar pa ni tako brez pomena, kakor bi se morda zdelo na prvi pogled in enkrat bo treba tudi na tem polju resno pričeti z organlzac'Jo. Brez tega se štednja v proračunih ne da zamisliti niti se da stvarno izvajati. Vidimo tudi, da bo kaj kmalu treba pričeti šteditl, ker se dohodki za kritje proračunskih izdatkov ne dajo samovoljno povečevati. C« hočemo to doseči, bo treba zamenjati sistem Javnih dobav ln bo treba izvršiti reorganizacijo vse ekonomske službe. Predvsem Je treba izpopolniti odbor za oceno državn h dobav v katerega spadajo poznavalci blaga ln gospodarski strokovnjaki, ker delegati raznih resorov iz vrst uradništva, ki je obremenjeno z drugim delom, ne morejo izvrSiti svoje naloge tako, kakor bi bilo to želeti v splošnem Interesu. Z vsakim proračunom ln finančnim zakonom se povečuje število, obseg in ureditev Javnih zavodov, delavnic podjetij in drugih naprav. Njihovo gospodarjenje se v okviru predpisov za državno računovodstvo ne da komercialno oceniti. Mnoga državna podjetja niti sama točno ne morejo ugotoviti, ali so aktivna ali pasivna, kolikor pa imajo še posebne primanjkljaje, se morajo v prihodnjem proračunu odpisati, kakor smo to že opetovano doživeli. Ne gre tu morda za majhne vsote, zato Je zelo neumestno, ako nastopajo državna podjetja pri licitacijah s svojimi konku, renčnlml ofertam1 proti privatni industriji ali pa če posamezni resorni ministri vnaprej predpisujejo, da se morajo nabav-ke Izvršiti pri državnih podjetjih. Tehnični pogoji so pri dobavah mnogokrat po nepotrebnem komplicirani ln so strokovnjaki že ponovno ugotovili, da bi material v običajni komercialni obliki storil enako službo kakor predp:sani, bil bi pa za tretjino cenejši. Dotakniti se moramo končno še enega vprašanja, ki oddaljenejša gospodarska področja živo zanima. To je centralizacija dobav. Danes se moraio oblastne direkcije pošt, železnic pa tudi v drugih resorih obračati za najmanjše potrebščne v centralo, ker nimajo nikake samostojnosti, da bi mogli sami nabaviti primerne količine, ki se lahko dobijo na dotičnem področju, ako je cena povoljna in konkurenčna. V domnevi, da se centralno nabavlja ceneje, so b;le državne nabave centralizirane. Blago mora sedaj od dobavitelja v centralna skladišča, odtod pa se zopet razpoš:lja posameznim ednicam in ako bi kdo izračunal vse te transportne in upravne stroške, bi prišel do zaključka, da centralizacija ni vedno niti praktična niti najcenejša. Mi opažamo stalno povečanje režijskih transportov na železnici, ki bi dali preračunani po tarifi za civilno blago popolnoma drugo sl'ko o končnih stroških in o končni ceni nabavljenega blaga. Na vprašanju decentralizacije dobav so zainteresirana važna gospodarska področja in ko se bo preurejal sistem državnih dobav, bo potrebno, da se tudi to vprašanje stavi ponovno na dnevni red in praktično reši, Plačevanje kmečkih dolgov Po najnovejših podatkih Privilegirane agrarne banke so kmečki dolžniki v teku septembra plačali Privilegirani agrarni banki na račun anuitete za likvidacijo kmečkih dolgov 11.6 milijona din, medtem ko so znašala vplačila v septembru 12.2 milijona din, v avgustu pa 7.0 milijona din. Plačila so se v jesenskih mesecih nekoliko dvignila, vendar zaostajajo glede na zneske, ki bi jih morali vplačati. Od začetka leta do konca oktobra ao dosegla vplačila 81.2 milijona din. Od tega zneska odpade na centralo v Beogradu 48.3 milijona din, na podružnico v Ljubljani 15.8 milijona din, na podružnico v Zagrebu 11.0 milijona din, na podružnico v Sarajevu 6.2 milijona din. Do konca lanskega leta so znašala plačila kmečkih dolžnikov 143.5 milijona din, tako da so doslej vsa plačila dosegla znesek 224.7 milijona din. V zadnjih mesecih je bilo gibanje celotne vsote plačil naslednje: do 31. decembra 1937 143.5 milij. din do 31. julija 1938 193.9 milij din do 31 avgusta 1938 200.9 milij din do 30. septembra 1938 213.1 milij din do 31. oktobra 1938 224.7 milij. din Dne 1. novembra je dospela že tretja anuiteta, ki jo imajo plačati kmečki dolžniki za dolgove, Izročene Privileg. agrarni banki. Dne 1. januarja prihodnjega leta pa bo morala Privilegirana agrarna banka j plačati denarnim zavodom drugo anuiteto. Na račun prve anuitete je Privilegirana ! agrarna banka izplačala denarnim zavo- J dom do konca oktobra v gotovini 123.6 1 milijona din, poleg tega so denarni zavodi do konca oktobra prejeli za 249.5 milijona din nominala 3°/» državnih obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. Denarni zavodi na področju centrale v Beogradu so dobili doslej v gotovini 58.8 milijona din in v obveznicah 110.7 milijo- na din; zavodi na področju zagrebške podružnice se prejeli v gotovini 26 4 milijona din ln v obveznicah 62.4 milijona din; zavodi na področju ljubljanske podružnice so prejeli v gotovini 24.5 milijona din in v obveznicah 50.4 milijona din: zavodi na področju sarajevske podružnice pa so prejeli v gotovini 13.9 milijona din in v obveznicah 26.0 milijona din. Zmanjšanfe našega obtoka bankovcev Po znatnem povečanju v drugi polovici septembra (za 1077 milijonov) se je naš obtok bankovcev v prvih treh tednih oktobra skrčil za 499 milijonov. V zadnji četrtini oktobra se je zopet dvignil za 107 milijonov. Najnovejši izkaz od 8 novembra pa zaznamuje ponovno zmanjšanje za 170.9 na 6841.4 milijona din (lani 5749 2) V primeri z najvišjim stanjem ob koncu septembra je sedaj naš obtok bankovcev za 563 milijonov din manjši, v primeri z 8. novembram lanskega leta pa je še vedno za 1092 milijonov večji. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka bankovcev so se povečale obveznosti na po-kaz za 173.8 na 2222.6 milijona din (lani 2578.0). Obveznosti z rokom, ki so v zadnji četrtini septembra v zvezi z izdajo blagajniških zapisov Narodne banke (zaradi zmanjšanja obtoka bankovcev) narasle kar za milijarde din, so s? že do | konca septembra zopet skrčile za 150 mi- j lijonov, v prvi četrtini novembra pa za j nadaljnjih 50 milijonov, tako da znašajo sedaj vse obveznosti z rokom la še 100 milijonov (lani 50). Nazadovanje meničnih in lombaranih posojil gre bolj počasi. V prvi četrtini novembra so se posojila pri Narodni banki zmanjšala za 13.9 na 1875.6 milijona din (lani 1606 4) Kakor je znano, so se posojila v kritični dobi od 15. septembra do Kdaj mora stara mati skrbeti za Po predpisih občnega državljanskega zakonika (o. d. z) Je zlasti očetova dolžnost. tako dolgo skrbeti za vzdrževanje otrdk, dokler se ne morejo sami preživljati. Mati pa je predvsem dolžna skrbeti za njih telo ln njih zdravje. Ako je oče brez sredstev, mora predvsem mati skrbeti za vzdrževanje, ln ako oče umre, sploh za vzgojo otrok. Ako tudi matere nI več, ali ako je brez sredstev, preide ta skrb na očetove starše ln za temi na materine starše (§143 o. d z.). Iz tega sledi, da so po zakonu dolžni tudi stairi starši vzdrževati svoje revne vnuke ln sicer v prvi vrsti po očetovi strani, če pa teh ni aH so sami ubožci, pridejo na vrsto s! ari starši po materini stiani. Ta zakon ;ta določila so malokomu znana ali pa ee v vsakdanjem življenju ne izvajajo. Zato hodi mnogo lačnih ln raztrganih ot ok okrog, čeprav imajo lmovl-te dede in babice. v naslednjem navajamo primer, kako je varstveno sodišče prisililo š aro mater po očetovi strani, da mora na mes?c plačevati za vzdrževanje svoje še ne t i leta stare vnukinje po 400 din. Zadeva J* zmlmiva tako z juridičnega kakor čudi s srcialne-ga s'ališča. O tem sVKiaju so a Javili sodniki, da v svoji 30 ln večletni praksi niso obravnavali slišnega spora. Zade -a pa » bl.a takšna: Preddobrunl 4 leti »ta se Tone ln Lojzka zaljvbila. Dejala sta, da drug brez dn.jegd. ne n>. eta živeti. Mati ln drugi JjJvM, so Lojzki branili, toda ljubezen je slepa tu — poročila sta se. Ljubezen pa nI dolgo i rajala. Tcne je bil pijanček, izgubil je službo, posta! je po svoji krivdi brezposeln. Lojzka je le nekaj mai«/zaslužila s šivanjem. Kmalu se je oglasla tudi štorklja ter priresla ljubko de e Ovetano. Ni dolgo trajalo, ko ;'e bil za ".con ločen od mize in postelje izključno zaradi moževe krivde. Cvetana je ostala v ma erini oskrbi in vzgoji. Oče se je sicer zavezal plačevati vzdr-ževalnino za o'roka, toda cn je bdi brezposeln, izvršba je bila brezuspešna. Konč no je prišel celo za zamrežena okna. Lo jzka je z veliko požrtvovalnostjo za silo preživljala sebe in otroka. Bila je, oziroma je še priložnostna šiivlja, brez stalne zaposlitve, živi v velikem pomanjkanju. Poprosila je tudi Tone.ovo mater, torej staro mater otrokovo, naj bi jI dala kako podporo za otroka, toda tašča, dasivavno imovita ni hotela o tem ničesar slišati, marveč je svojo snaho z grdo nagnala. Končno se je Lojzka zatekla k sodišču ln tamkaj potožila svojo srčno in telesno bol. Ko je sodnik zvedel iz Lojzkinih besedi ,da je njena tašča imovita, je takoj potolaži Lojzko, ko jo je opozoril na določbo § 143. o. d. z. Lojzka je predlagala naj bi sodišče primorala njeno taščo, da bi vsaj nekaj prispevala k vzdrževanju Cvetane. Sodnik je poklical taščo, ki Je kratlto-malo izjavila, da ne prispeva nič. Lojzka je že pred poroko izjavila, da zasluži na teden 150 din ta pri ločitvi je rekla, da bo sama skrbela za otroka; tašča sama ima i S. oktobra povečala xa 29* milijonov Od tedaj pa io do 8. novembra nazadovala za 77 milijonov ln je doslej vrnjena približno M posojil, ki jih Je Narodna banka dala denarnim zavodom v dobi mednarodne politične napetosti. V prvi četrtini novembra Je zlata podlaga Narodne banke ostala nespremenjena, devize, ki se ne Štejejo v podlago pa so se povečale za 7.6 na 449.8 milijona din (lani 539.8). Omeniti je še zmanjšanje raznih aktiv za 21.1 na 2339 milijonov. Gospodarske vesti = Pred sestankom bolga^o-jugoelo-venskega gospodarskega odbora. Na letošnjem vsedržavnem trgovskem kongresu v Ljubljani Je bil, kakor znano, sprejet predlog, da se ustanovi mešani bolgarsko-jugoslovenski gospodarski odbor, ki bo proučeval možnosti za poglobitev gospodarskih odnošajev med obema državama. V ta odbor so bolgarski trgovci že imenovali svoje zastopnike, prav tako je Imenovalo svoje zastopnke Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Sedaj poročajo lz Beograda, da so jugoslovenskl člani tega odbora povabili bolgarske člane na prvi sestanek, ki bo v Nišu Ta predlog so bolgarski trgovci sprelell. Na tem prvem sestanku bo odbor sestavil delovni načrt, k! se bo nanašal predvsem na vprašanje trgovinskih odnošajev med obema državama in na vprašanje eventualne carinske unije. = Uradna objava obveznih clrkuiarnih navodil Narodne banke. V začetku oko-bra je finančni minister pod številko 52.680/Vni od 27 septembra Izdal odločbo, ki pravi, da Imajo vsa cirkularna navodila ld jih Izdaja Narodna banka, bodisi v obliki tolmačenja Izdanih odlokov ali odredb lz posameznih sporazumov o plačilnem prometu z Inozemstvom, bodisi zaradi reguliranja načina izvedbe posameznih devizno-valutnih transakcij v duhu obs oječih devizno-valutnih predpisov, polno obvezno m<>v«?3 tržišča irro + Chlcago 12. novembra. Začetni tečaji: pšenica, za dec. 64 125, za maj 66-25; koruza: za dec. 48.25, za maj 51.875. Elektrika — novo merilo civfedp Včasi so presojali civilizacijo kake dežele po potrošnji mila kasneje po tem, koliko se potroši letno papirja na glavo pre-b valca, zdaj pa poskušajo najti pripravno merilo v potrošnji električnega toka. Poraba električne energije zadnja leta. kar je odjenjala gospodarska kriza res slino naglo narašča. Elektrika se ne troši samo v industriji ter za razsvetljavo, ampak postajajo čedalje močnejši kader odjemalcev zlastj tudi gospod njstva. Prav v teh pa skušajo statistki videti neki izraz splošnega blagostajna te ali one dežele. Za lansko leto so znane številke o porabi električnega toka iz 15 držav. Iz njih se vadi, da se je potrošnja električne energije od leta 1929 dvignila za 44 odstotkov, kar je gotovo velikanski napredek. Cenijo, da se je na vsem svetu lani produc ralo 450 milijard kilovatnih ur električne energije in da bo letošnja pro zvodnja dosegla najmanj 500 milijard. Da si bo laik lahko ustvaril pribl:žen pojm o tej elektr'čn: meri, naj povemo da je kilovatska ura tolikšna množina električnega toka, da od nje lahko gori 40 vatna žarn ca 25 ur. Vse jugoslovanske elektrarne so lani pro ducirale samo 900 milijonov kilovatnih ur, kar pomen: pribržno petstotinko svetovne proizvodnje. Za letos računajo naši strokovnjaki. da bomo dosegli prvo milijardo. Več na evropskih in ameriških držav je daleč pred nami. V Zedinjenih državah so potrošili 160 mil:jard kwh (kilovatskih ur), v Nemčiji 50, v Rusiji 40, v Kanadi 28. na Japonskem 27, na Angleškem 24, v Franciji 18. v Italiji 15 milijard Itd. Zanl-mlvejš: od teh absolutnJh številk pa so podatki o potrošnii električnega toka na glavo prebivalca. Tu je na prvem mestu Norveška, kjer je lani odpadlo na vsakega nrebivalca 2760 kwh v Švici 1643, na Švedskem 1269 v Zedinjenih državah 1235, v Nemč ii 714, Angliii 509. Franciji 436, na Japonskem 379, v Ital ji 350. v Rusiji 235 itd. Jugoslavija stoji daleč na spodnjem koncu te lestvice s potrošnjo borih 63 kwh na prebivalca. Električne železnice ln gospodinjstva Kakor rečeno, gre velik odstotek potrošnje elektrike na račun gospodinjstev, kjer se elektrika vse pogosteje uporablja za kuho in gretje ln baš v teh novostih smo v naš državi komaj preko najskromnejših početkov. Močni odjemalci električnega toka bo dalje železnice. Tako je bilo n. pr. lani v 12 evropskih državah v obratu 19.000 km elektrificiranih železn ških prog, deset let popreje pa samo 7700 km. Mnogo elektrike porabijo tudi poslušalci rad a, ki jih cenijo zdaj na vsem svetu na 60 do 65 mili- le majhno trgovinico, katere dohodki zadostujejo k:o»i»j so oskrbljena z elektriko samo mesta šel® » bolrCnosti se bodo začeli napeljevati daljnc-odl tudi na deželo. Največjo e'«» tr rio centralo na tem kontinentu, bo zgradila drža/a Uruguay na reki Negro. Tu bo nastalo za dolinsko pre-erado ki se zdaj gr^di, umetno jezero a 34 .lalijardaml kub. metrov »».iimuMrane v*Js. Površina tega jezera bo trikrat več-od povvčme Bodenskega jezera. Električna centrala bo imela učinek 12.000 kilovatov. IT krnju ocenimo še Japonsko, ki spada z 2' m'liJ&Jt'cml kwh med najmočnejše po-tro#+č-e električne energ-je na svetu. 28 odsl otkov japon -klh el. central Izrablja vodno silo, s katero Je Japonska prav posebno obla.gc.la«-jena. Glavni odjemalce elektrike je Industrija v velikih mestih, dočim se p po deželi električna mreža tel« jrar skromno razpletla. Ljubljanska cukrarna in njeni spornim Ogromen požar pred osemdesetimi leti — Kako je podjetje propadlo — » M eksikajnarji" v Ljubljani — Požar v tobačni tovarni — Strahoviti prizori ob paniki delavstva Ljubljana Je Imela izza leta 1827. čistilnico, rafinerijo sladkorja. Obratni prostori so bili v Blatni vasi, v današnji Kolodvorski ulici na tistem kraju, kjer je zdaj mogočna palača ravnateljstva držav-železnic. Deset let pozneje pa je čistilnica pogorela. Leta 1338, torej pred 100 leti, so začeli tam graditi poslopje za mehanično predilnico in tkalnico, ki je jela obratovati leta 1842. Podjetje, ki je bilo izpre-rnenjeno leta 1863. v delniško družbo z imenom »C. kr. privatna predilnica bombaža in tkalnica«, je imelo svoj sedež na Dunaju in je ustavilo obratovanje kmalu po. svetovni vojni. Leta 1828. so ustanovili tržaški trgovec Friderik Eosman angleški podjetnik Wil-liam Moline in arhitekt Matevž Pertsche družbo za čiščenje sladkorja. Postavili so velikansko poslopje na sedanjem Ambroževem trgu in ob Poljanskem nasipu, ki mu še danes pravimo: stara cukrarna. Poslopje je zdaj last veletržca Franca Ur- leta 1879. nadzidal nadstropje. Zato je bila svetloba vidna po vsem spodnjem delu Sv. Petra ceste. Požarna nesreča Je najbolj prizadela »cukrinarje«, ki so bili naenkrat ob zaslužek. Med tistimi ljudmi, ki so si služili vsakdanji kruh v cukrarni, je bil tudi oče slovenskega pisatelja in narodnega budi-telja, odvetnika dr j a. Valentina Zamika.) Poslopje so pozneje pač popravili, toda konkurenca čeških sladkornih tvornic je povzročila, da ni moglo podjetje več pro-spevati tako, kakor je svoje dni. Neizbežna posledica je bil propad. Tvorniško poslopje so uporabljali potem za prebivališče vojaštva. Njegov lastnik pl. Pon-gratz ga je prepustil državi, da je nasta-njevala v njem »meksikajnarje«, ki so med 15. novembrom 1864 in 10. januarjem 1865 iz Ljubljane odrinili v Mehiko na pomoč cesarju Maksimilijanu Habsburškemu. A tudi leto kasneje so se zbirali v obširnem poslopju »meksikajnarji« — »Zapiski stare- banca, ▼ njem pa ima tvrdka Josip Kune & Comp. tovarno pletenin in tkanin. Nekdanje čase je bilo tam prodišče Ljubljanice in pašnik. Ko so odstranili večje zapreke, so začeli zidati tvornico. Najbrž Je bilo sredi leta 1829. Tvornica Je bila dograjena leta 1830. Sestnadstropno poslopje je bilo takrat najvišja ljubljanska stavba. Tvornica omenjenih osno vatel j ev Je prešla po nekaj letih v last tvrdke Cze-ske in Tichy, od nje ps sta Jo prevzela leta 1837 dunajska bankirja Arstein in Eskeles. Podjetje se je naglo širilo, zlasti ko se mu "je leta 1846 pridružila še tržaška tvrdka Brentano & Company. Da je podjetje imenitno uspevalo, dokazuje že to, da je leta 1856. plačalo 755.000 goldinarjev carine, drugih davščin pa 8.000 goldinarjev. Tovarna Je zaposlovala 16 uradnikov ln čez 200 delavcev. Prečiščeni sladkor in sirup, rjav vkuhani sladkorjev sok, je izvažala posebno na Madžarsko in po Balkanu. Dne 29. avgusta 1858. proti 10. url zvečer so naznanili streli z gradu ogenj. Iz tvorni ce za sladkor se je valil gost dim kmalu se je vnel velikanski požar, o katerem so poročale »Novice« dne 1. septembra: »Naše cukerfabrike ni več!« Strašen ogenj ponoči v sredo jo je pokončal od verha do tal čisto čisto vso; le na enem koncu je ostalo stanovališče cu-krinarskih gospodov na drugem pa hrami za derva in štala; vse drugo sila veliko ln šest nadstropij visoko poslopje, kjer imajo mašlne, kuhajo cuker in so imeli zaloge cukra spravljene, je pogorelo, in gori še danes, že šesti dan po pervem ognju. Skoda Je strašno velika, ako se pomisli, da razun velikega poslopja je blizu 20.000 centov cukra zgorelo, so vse drage mašine pokončane in je obilo drugih priprav razdjanih. Celo noč pa še drugi dan je tekla Ljubljanica od tod vsa černa in sladka od sirupa, ki je tekel v vodo, čeravno so ga otroci in babe lovile v lonce ni ga nalovile nekatere babure na cente. Fabrika je sicer, kakor smo slišali, zavarovana za 680.000 gld. pri več asekuran-cijah; pri graškt je poslopje zavarovano za 85.000 gld. — čez vse to je še vender škoda velika. Kar pa ni ogenj pokončal, je pokončala tolovajska drhal, ktera je v stanovališču, do katerega ni ogenj segal, pokradla, kar je mogla, ali pa razdjala in razbila drage peči, posode, zerkala, peči in drugo pohisje. Res bi ne bili verjeli, da imamo take tolovaje v Ljubljani! Kako se je ogenj pričel, ni še za gotovo znano, slišali smo, da imajo enega delavca za-pertega, na katerega leti sum, da je po njegovi nemarnosti ali kakor koli se fabrika uneia. Velika sreča le, da nI bilo celo noč nobene sape, če ne bi bile šle cele Poljane in morebiti še več predmestij, v največji nevarnosti pa je bila živinozdravilska šola, ktera je tikoma fa-brike in ima pod streho nad štalami vse polno merve. Dolgo bo terpelo, preden bojo sezidali novo fabriko na požarišču stare, pa bo mogla tudi varniši zidana biti, kakor je bila ta in pa una, ki je pred 28 leti na tistem mestu tudi od verha do tal pogorela, kjer dan današnji predilnica stoji, če ne se bo tretjič ravno tista nesreča zgodila ktero Ljubljančanji že dvakrat cbžaljujejo. K temu precej temeljitemu popisu enega največjih požarov stare Ljubljane naj pripomnim: Mati mi je pravila, da je popokalo na oknih bivše šentpetrske vojašnice, ki Je nasproti stare cukrarne, spričo hude vročine skoraj vse steklo, kakor tudi mnogo strešne opeke. Brizgalnice so stale sredi Ljubljanice in metale vodo prvo noč samo na šempetrsko vojašnico, v kateri je bilo takrat baje več stotov smodnika. Krakovci in Trnovčani so bili tisto noč, ko je nastal požar, na strehah, na katere so polagali mokre plahte in rjuhe, ker so frčali ogorki po zraku celo nad njihovimi hišami. — A moja teta Frančiška Strekljeva je večkrat pravila, da je bilo pred domačo hišo na Sv. Petra cesti (danes št. 67), tako svetlo, da bi lahko sukanec vdela. Takrat še ni bilo tovarne za usnje ob Sv. Petra cesti, marveč se je tam razprostiral obširen pašnik Jakoba Bab-nika, po domače Cjazovega Jaka. Pašnik je kupil leta 1871. Ivan Janesch ter seži- ga Ljubljančana« poročajo tole: »1866 10. maja Nad 1000 prostovoljcev, ki so hoteli itj v Ameriko se Je bilo nabralo v Ljubljani. Ko so že stopali v Trstu na ladjo, da bi se odpeljali v Ameriko, je prišla z Dunaja prepoved zaradi preteče vojne s Prusijo. Oprostili so jih dne 19. maja prisege, 170 prostovoljcev so sprejeli v avstrijsko vojsko. Druge so pa spravili 22. maja nazaj v Ljubljano, imeli so jih tu nekaj časa v vojašnicah in potem razpustili. Nekaj jih je stopilo v notranje-av-strijsko prostovoljno četo planinskih lovcev in so jih porabili za stražo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, 356 »Me-ksikanarjev« je pa odšlo na Dunaj. Bila je ta sodrga nabrana iz raznih držav ln dežel in so se potem poizgubili domov.«. Ti rdečehlačniki so bili dokaj petični. Denear so najrajši zapivali pred odhodom čez široko lužo v gostilni »Pri Meksikan-cu« v bivši Kirbischovj hiši poleg sedanjega kina »Matice«. Tam je tabernal stari Cinkole, dokler se ni preselil v Kopitarjevo ulico. Dne 16. marca 1871 Je bila stvorjena v Ljubljani državna tobačna tovarna. Finančni erar je vzel poslopje stare cukrarne v najem za pet let, to je za čas, dokler ni bilo sezidano za tovarno ustrezajoče novo poslopje. Sprva so izdelovali v tovarni, v kateri je bilo zaposlenih okoli tisoč delavk, samo viržinke. Toda delavke se niso dolgo veselile zaslužka, kajti dne 4. januarja 1872 je nastal v poslopju znova požar. Po poročilu v »Laibacher Zei-tung« z dne 5. januarja se Je začelo ob pol en) popoldne iz dimnika močno kaditi. Ko se je zaznalo, da gori, so se usu-le tovarniške delavke iz poslopja ter se jele prerivati po stopnicah proti izhodu Pomirjevalno prigovarjanje uradnikov in slug, da bi omejili natrpanost, ni prav nič zaleglo. Na stopnicah med drugim ln tretjim nadstropjem, kjer je bila gneča največja. Je več delavk padlo, zaradi tega so bile nekatere bolj ali manj poškodovane. Marijo Večajevo so v tej gneči tako zmečkali, da je obležala mrtva Neka delavka je lz strahu skočila skozi odtočno cev dve nadstropji globoko in se hudo pohabila. Sedemnajstletna Mina Perko je bila nad pol ure nezavestna. K zavesti Jo Je spravil šele primarij dr. Keesbacher z umetnim dihanjem. Več žensk so oddali v bolnišnico. Ker ni bil ogenj v dimniku tako zelo nevaren kakor so prvotno mislili. so ga kmalu pogasili. Dne 3. Junija 1872 so pričeli graditi na Tržaški cesti poslopja za tobačno tovarno. Delo je napredovalo tako, da so lahko ves obrat med 9. ln 16. avgustom 1873 preselili iz nekdanje cukrarne v novozgrajeno tovarno. Izza tistega časa so uporabljali staro cukrarno predvsem za nasta-njevanje rezervistov in vojaštva sploh. Kako so tam bivali in umirali naši poetje, je znano. Po državnem prevratu ko je bila velika sila za stanovanja, so >dobili v bivši cukrarni prav mnogi skromno streho, dokler se ni tja vselilo sedanje Kun-čevo podjetje. Dr. Fortunat Mikuletič, Celje: Pol ure z I. R. Pretekli petek zvečer sem na ulici srečal oba naša profesorja risanja ščuko in Sirka. Ker sem imel baš vesel dogodek v družini, sem ju povabil na liter vina. Stopili smo v Zadrugo in naročili tisti imenitni burgundec, ki se toči po 12 dinarjev in je vreden dvakrat toliko. Pogovori so biii času primerni: Volitve, Hitler, moj domači veseli dogodek, kmečka zaščita, uradniške plače, itd. Ah, kje so oni zlati časi, ko smo po cele ure govorili samo o dekletih! Naenkrat vzklikne prijatelj ščuka, ki je bil obrnjen proti vratom: »Glej ga, Taras Buljba!« Instinktivno se ozrem: On je, I. R. Mukolovecky. Visoka, nekoliko sključena postava, mogočna siva glava, košate oči, nadpovprečen nos. če bi ta nos srečal v Londonu med milijoni Angležev, bi moral zaklicati: »To je Slovenec!« Obrnil sem se k svoj ma prijateljima: »Cakajta, spoznala bosta zanimivega moža. To je I. R Mukolovecky.« Vstal sem, stopil k njemu in ga naprosil, naj prisede k nam. — I. R. Mukolovecky! Ce današnji dijak ne ve, kdo je Chvens, Csik, Louis in Nurmi, ga tovariši kamenjajo. Ravno tako je bil nekoč kamenjan dijak, ki ni vedel, kdo je I. R. Mukolovecky. Z eno razliko: Slava raznih Ovvensov in Nurmijev traja po par let, a slava I. R. Mukoloveckega traja neokrnjena že petdeset let. In bo še trajala, dosegla bo sto let. Mlajši generaciji, ki časti Punčeca ln Arne Borga, naj služi v razlago to-le: I. R. Muolovecky je avtor slovenskih »Krže-vačkih štatutov«. Leta 1889 je bila tiskana v Narodni tiskarni v Ljubljani drobna knjižica pod naslovom: »Križevački statuti«. Nova, za slovenske dijake prikrojena izdaja uredil in izdal I. R. Mukolovecky«. Prvi člen teh statutov takoj pove v kre-menitih besedah njih namen: »Križevački statuti so zakonita, lz tisočletne navade izvirajoča, od slovanskih pradedov podedovana pravila, katerim se imajo upokoravati slovanski d;jaki, kader in kjerkoli se zbirajo v veseli družbi v večjem številu«. Kar ne vihaj nosu, dragi čitatelj! Kri-ževački statuti so slovenski »kulturni do- kument«. Ponavljam, da je ta knjiž:ca izšla prvič leta 1889. (Trditev, da je to »nova« izdaja, je bila le pia fraus.) Slovenski dijak se je do tedaj izgubljal in potapljal v nemški družbi. Stare tradicije nemškega dijaškega življenja so ga osvajale. Tedaj so slovenski dijaki v Gradcu sklenili, da si ustvarijo svoje, pristno rtorauk« navade, ln koroškemu dijaku Josipu Rakežu je bila poverjena naloga, da sestavi nekak družabni zakonik, ki bo vezal in družil slovanske dijake. Josip Rakež se je naslonil na opise v sp;sih Frana Erjavca ter na običaje pri Hrvatih (»Koprivničke regule«, »Križevački Statuti«, »Krapinski vandr-ček«) ln nam podal omenjene Križevačke statute, ki s svojo hudomušno jasnostjo in s svojim edinstvenim slogom visoko prekašajo vse, kar so v tem oziru zapisali Hrvati ali Nemci (drugi sploh niso omembe vredni). Križevački statuti so povezali najprej slovenske dijake v Gradcu, od tod se je razvila krepka vez med slovenskimi dijaškimi društvi v Gradcu in na Dunaju, pozneje v Pragi, v Zagrebu, v Trstu itd. Starejši slovenski akademiki bi lahko navedli nešteto primerov, kako so se baš s pomočjo Križevačkih statutov dijaki, ki so bili že popolnoma odtujeni, povrnili (ni drugega izraza) v naročje slovenske matere. Jaz sam poznam najmanj deset takih primerov. Seveda se slovenski dijak ni izživljal samo v okviru Križevačkih statutov. Skrbel je za izvenšolsko izobrazbo samega sebe, nosil je prosveto med narod, skrbel Je za materielno samopomoč, gojil je petje, leposlovje, živo se je zanimal za politične dogodke in posegal krepko vmes, proučeval je gospodarska vprašanja, posvečal se je telovadbi in pozneje raznim športom, toda začetek ln pozneje močna opora vsemu temu delovanju in razvoju je bila v Krževačkih statutih. Ti statuti so dijake zbliževali, Jim omogočili medsebojno spoznavanje, izmenjavo misli in nazorov združevanje k skupnemu delu. Pred vsem pa so Križevački statuti pokazali slovenskemu dijaku, da se lahko izž!vlja po svoje, in sicer na lepši, plemenitejši način nego med tujerodci, vzbujali so mu narodni ponos ln voljo po lastnem, slovenskem življenju. — Vrnimo se k mojemu malemu omizju. Dr. Josip Rakež Mukolovecky je prisedel. Nekako opravičil se je, češ, da vsak petek prihaja iz Šmarja pri Jelšah v Celje na ribo. Nisem se mogel vzdržati, dodal sem: »In na kozarec vina«. Da bi ga videli, našega Mukoloveckega: za hip mu je zažarel obraz, kakor da bi imel dvajset let, in živahno je vzkliknil: »Seveda, saj vendar še živimo«. In začel je s spomini. Stara imena je Imenoval, mnogo teh imen spada danes v slovensko zgodovino, le malo teh mož sem osebno poznal, o vseh pa sem slišal. Blagodoneča imena so to bila in izrazil sem svoje prepričanje, da gre na tej bla-godonečnosti v dobrj meri zasluga Križe-vačkim statutom. Sirku, ki spada med zrelejše letnike, so se kar iskrile oči in kakor šolarček pod klopjo je pod mizo razvil beležnico ter začel risati, ščuka pa je strmel in mrmral: Taras Buljba. Ker je ščuka mlajši, sem smatral za potrebno da povem nekaj stavkov o Križevačkih statutih. Storil sem to seveda na svoj način. Pozabil sem, da si sedimo nasproti sami zreli možje, ne, jaz sem bil naenkrat mlad dijaček, pred menoj pa sedi tajinstveni, vzvišeni Mukolovecky s svojim markantnim obrazom: »Verujte mi, da imamo, po mojem mnenju, Slovenci samo dva spisa, ki se po svojem krepkem jeziku, svojstvenem slogu in zdravem duhu lahko imenujeta pristno slovenska: To sta Martin Krpan in Križevački statuti. Le poslušajte: »Križevački statuti so častitljiva tradicija naših praočakov, katero spoštuj in posnemaj ter si vdolbi v srce in glavo vsak pravi slovanski dijak.« Ali po to: »Stari Slovani nam bodijo v vsakem oziru nedosežen vzor.« In še to: »Stari Slovani so se imeli radi med seboj in v vzajemni ljubezni so jim tekli življenja dnevi«. — Ne smemo pozabiti, da rabijo Križevački statuti v pičlih 60 členih vsega skupaj 17-krat besedo »slovanski« in da so »stari Slovani« imenovani sedemkrat, »slovanski dijaki« pa devetkrat.« Razvnel sem se, a S'rk me Je dregnil pod mizo in mi zašepetal: »Poglej ga, solze ima v očeh«. — Zastrmel sem. Kaj se dogaja v duši Mukoloveckega, te 74-letne slovenske grče ? Gotovo je mislil nazaj na čase polne negotovosti in hudih bojev, polne zaničevanj in zapostavljanj, a obenem polne idealov, polne mladosti in borbenosti, ko se je slovenski dijak probujal, ko se Je povsod in vedno zavedal, da je Slovan, tudi pri živahnih pivskih srečanjih, za katera je on, Mukolovecky, spisal svoje Križevačke statute, polne »starih Slovanov« in »slovanskih dijakov.« — Ubi tempora ubi moreš! Uganil sem njegove misli. Kajti Mukolo-vecky je uprl v nas svoje košate oči in dejal: »Glejte, mladi prijatelji, vsi, ki sem jih imenoval, so že pod zemljo; sam sem, sam.« — Mladeniško sem mu odvrnil: »Nič ne žalujte, gospod doktor, saj smo mi zrasli za Vami, a za nami raste zdrava, krepka mladina!« In zopet Je zažarel ponosnemu starcu obraz kakor prej, živahno je prijel za kozarec in trčil: »živela mladina, živela domovina!« — Kmalu se je dvignil, čel, vlak ne čaka. Se en pogled, ki je spominjal na Tolstega, Za Vas teint pravilna nega BLIDA MILA 9 Predvsem: Elida milo 7 cvetlic Tako blago je in zraven kozmetično deluje krepek stisk roke in vstal je. V začetku se ml je zdela njegova postava upognjena, sedaj pa je bila vzravnana mogočno je izpolnila vso odprtino vrat. — ščuka in Sirk sta nemo strmela. — TO VAB iS Marko ln Mirko se sprehajata. Oba sta bančna uradnika, a v raznih bankah. Prav tedaj pa se pripelje mimo njiju eleganten avto. Marko pozdravi gospoda, ki sedi v njem, potem reče svojemu prijatelju: »To Je p« moj kolega iz banke.« »Kaj dela pri vas?« »O, on samo podpisuje pisma, ki jih jaz napišem.« ČOKOLADA Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ignac Koprivec: Martinovanje v Slovenskih goricah »Jezus Nazarenski, saj je Martinovo pred pragom!« je vzkliknil zastavni Prlek, ko je pogledal v pratiko, ki je visela na vratih. »Faruna!« se je zadri v kuhinjo. »Nekaj kvasenic deni v peč za Martinov večer! Pa v tunjo poglej, gotovo se še najde v nji kaj svinjskega. Veš, čakali bomo vino!« Ona se je pokazala na kuhinjskem pragu, burkljo je držala v rokah, obraz pa je imela umazan od saj. »Je že Martinšak?« je vprašala in oči so se ji zaiskrile. Ko je prikimal, »e je naglo obrnila, da so številne janke poskočile krog nje ter udarile po vratih, ki so ječaje lopnile po steni. Zasmsjala se je in dejala. »Kako naglo beži čas! Komaj smo obrali in sprešali, pa se je iz mošta napravilo že vino.« »Pridite, botra, zvečer! Čakali bomo vino,« so se pozdravljali sosedje in trdoto, ki je ležaLa na obrazih ljudi, je začel odstranjevati nasmešek, lci jim je prihajal na lica, da so postala takšna, kakršna postanejo le pred velikimi svetki, ko človek pozabi trud in skrbi, in se mu zazdi, da je res človek. Popoldne Je bilo po hramih živahno^ Ženske so si likale naglavne rute in jan&-jake, pripravljale pogače in meso, možje so si vlagali v cekarje pilke, čepe, pipe in rogoz, nekateri so čistili v tem letu dozorele natege, vlačili iz njih seme in ga shranjevali za prihodnje leto, na podstenjah in __^____________za parami pa so se klicali mladi — zadal na njem pritlično strojarno, ki ji je ljubljenci — »Zvečer pridi, Anzek! Pa zgo- daj! Oče in mati gresta v gorloe, veš,« je zaupalo dekle fantu, in oni je onemel od veselja, čez čas pa se je nekoliko zbral. »Jezus, res? Ne bo jih doma, pmviš? — Matilda, Jezus...!« je izdavil divje, strastno in nekam proseče. Ona ga je gledala S razžarjenimi očmi, mu zapretila s prstom in mu rekla. »No, da te ne bo razneslo! Norček, počakaj... Zvečer...« in je od-brzela dalje po podstenjah, on pa je »žvižgal ter se zakadil v gumno. Večer je bil čudovit V doftne je legla megla ter se pretakala po njih, kakor bi migljala po njih poročna tančica, s« trgala in cefrala ter se znova združevala. Bres števila zvezd je migljalo na kristalno čt-»tem nebu in videti je bilo, da se nekatere prižigajo, pa zopet ugašajo, kakor bi mežikale ljudem, ki so otovorjeni • ceharjl in siatinarji ili proti zidanicam. čitajte »JU naročajte T R O«! Vtalčer je pripravljal Uet Majhne p» čelo je postavil na tla, vrgel nanj« deške in sedeži so bili narejeni. Posedeli eo po njih. Gospodar je nripmvfl natego ter M skrivnostno smehljal. Viničar je držal do levko, v eni roki pa je imel rožmarin, pomočen v blagoslovljeno vodo. Slovesnega obraza je gospodar odstrani] piDco, pokro pil okrog odprtine x blagsl ovij eno vodo ha dejal. »Bog daj, da bi služilo nam v veselje, bogu pa v čast!« Nato je porinil natego T »od, a* ogledal po goatifc ki ^pregovorili . - - ■■ mošt, is njega pa i_ , .-J0-* Nastavil je natego n« usta in sačel vtečL Ženske eo savriakele ta z*, gnale tek vriši, da Je letelo akoa ufes^ la •na J« H vpile. »Glejte, glejte voz »vet©, ga Martina! Za njim se pelje polovnjak vtaa, v njem je taka pipa papa, da ie ni bila nftdor teka.« SmejaH so se, gospodar pa je začel natakati. »Poskusimo najprej to tega,« je dejal, in šla sta z viničarjem od goste do goste. Viničar je držal kroži«* foapoda* p« )• točil »Opij to krožioe m Dajte nam, dajte nam • • • dajte nam to, kar nam je vfteč, kar nafia narava zahteva. Nam je treba čiste kopeli v nežni peni, kakršno daje terpentino-vo milo »Oven«. Perlte naa s milom »Oven«, ki nam daje svežost prijetnega vonja. • Članom ln prijateljem Vodnikov« druibe. Se dobrih 10 dni, pa bo šla tri-najstič v svet književna žetev Vodnikove družbe. Vsak nov Član, ki je že storil svojo dolžnost ln plačal poverjeniku svojega kraja din 20, ali direktno pisarni Vodnikove družoe v Ljubljani din 27, bo prejel fitiri Izredno zanimive ln skrbno opremljene knjige ln aicer Vodnikovo ptattko leto 1939; Zupančev: Tretji rod, izredno napeto povest povojne generacije lz naših obmejnih kočevskih krajev; Soruje-t6: Večre vez!, živo povest beguncev-Slo-Vmcev pred dvajsetimi leti, ter Orožnove: KaradJordjevtče, knjigo posvečeno dvajsetletnici naše svobodne države Jugoslavije. Za borih 20 din dobite torej oblic Eaiiimlvega čtiva. Zavedajte sa, da ste teh 20 din žrtvovali narodni kulturi, po kateri doma ln rs tujem sodijo našo zrelost ln naSo moč. Vsem, ki ee Se niso do danes odločili, ter fee vedno odlašajo z različnimi Izgovori e pristopom k Vodnikovi družbi, veljaj ta naš poziv: Ne odlaša|t« s Članarina. Stop;t« brž v prosvetni krog Vod-nikovoev! * Združenje jugusi°veii»«-Ui uuenjerjev ln arliiteRtov, &ekcija Ljubljana, opozarja člane, da bo letošnja glavna skupščina v nedeljo 2y. t. m v Splitu. Prvotno sklicana v oktobru je bila zaradi Izrednih prilik preložena. Na letošnji skupščini se bodo obravnavala zelo važna vprašanja katerih ugodna rešitev bo velikega pomena sa bodoče delo združenja. Zato je potrebno, da bo tudi ljubljanska sekcija številno zastopana na skupščini Prijave za udeležbo naj se pošljejo sekciji do 18. t. m. ln hkrati nakaže kongresna taksa 25 din Kdor se bo udeležil tudi skupne večerje mora poslati še 30 din, skupaj torej 55 din. Na železnici Je odobrena četrtinska vozna cena za člane in polovična za spremljevalce. cž*a elegantno o cfa mo VELO ur. . m DIN SHETLAND - .. - __ ZA STRAPAC m DIN a in MANTTFV KTUHA 4 ML3TN1 Tita 24- Za Izlet na Oplenuc »prejemajo prijavr Putnikove biljetarulce do 22. t mu — Zahtevajte prospekte! • Priziiiuija Jl*.oi»u šcuklju. Naš znanj cilimpijec Leon Stukelj Je bil naprošen, da prevzame vrhovno raisodništvo o priliki telovadnega tekmovanja italijanskega in madžarskega moštva ki bo 4. decembra v Budimpešti. V pi imeru nesoglasja med ostalima razsodnikoma, od katerih je prvi Madžar, drugI pa Italijan, pripade Odločitev Leonu S Luki ju. To priznanje Leonu štuklju je obenem tudi priznanje jugo-Slovenskemu sokolstvu. • Dekliški Internat Franje TavCarje-ve bo otvorjen v začetku šolskega leta 1939/40. Zbirka je dosegla znesek 94.000 din. Prlspek« sprejema še nadalje blagaj-Cičarka ga Ivanka Leskovic, Ljubljana, Jurčičev trg 1. Ker bo število gojenk omejeno, »e tudi že sprejemajo prijave, gojenk na navedeni naslev. Žene morejo po večkratni nosečnosti B dnevno rabo po! kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč Želodec, doseči lahko izpraznienie črevesja ic urejeno delovanje želodca. — Fraaz-Josefova voda je davno pre-Bkušena, najtopleje priporočana ln de dobiva povsod Oei rc* < n m m } ROKAVICE • NOGAVICE • TRIKOTAŽA Lfubljana, šelenburgova ulica 9 Prijavite se za Potnikov izlet na Oplenac! * Sest»nek vojnih tovarišev. Oficirji ln vojaki. GIFir baterija z rdečim pečatom Kakor smo ie poročah, so razne organizacije, ki so uvedle po hrvaisklh krajih alo&no borbo proti nepismenosti, popisovale ves teden tudi v Zagrebu vse analfabe-te. Popis bo danes zaključen ta potem bodo vsi nepismeni, ki so Izrazih željo, da bi se naučili Citati ln pisati, razvrščeni v tečaje. ki Jih prirejajo Seljačka Sloga, Klub ABC ln delavske strokovne organizacije. Doslej so v Zagrebu našteli okrog 13.000 nepismenih prebivalcev. V prihodnjih dneh bodo po mestu pobirali denarne prispevke in knjige za tečaje. Popis nepismenih Je bil urejen takole: Podjetniki, trgovci ln obrtniki so nepismene popisovali pri trro-jšh podjetjih, hišni pooes nikl v svojih hišah, stanovanjski najemniki med svojimi posil, delavci pa med svojimi tovajiSi. Tečaje bodo vodili učitelji ter zastopniki lahnih organizacij. * V Zagrebu bodo gradili novo poštno palačo. 2e dolgo se Je razpravljalo o graditvi nove poštne palače v bližini zagrebškega glavnega kolodvora. Zdaj eo načrti že gotovi ln ko bodo odobreni, bodo že spom'adl lahko začeli z delom, ker so potrebni krediti že obljubljeni Novo poštno poslopje bo stalo okrog 15 milijonov Za začetek dela Je na razpolago že fl milijonov, pozneje pa bodo nakazali Se 10 milijonov lz velikega posojila Novo poslopje bo stalo poleg sedanjega starega poslopja, katero bodo pozneje podrli Poslopje bo Imelo tri nadstropja ln bo zgrajeno po rajmodernejših principih tehnike Poleg poštnih uradov bo tam depot znamk ter veliko skladišče tiskovin. V novi palači bodo nastanit) tudi terensko sekcijo ln carinski oddelek. Stednjak • Dom aaruvarsKlb planincev. Na Petrovem vrhu so sl ogradili daruvarski planinci lepo planinsko zavetišče, ki bo dobro došlo tudi zimskim športnikom V podružnici Hrva škega planinskega društva so se daruvarski planinci organizirali leta 1932 In že naslednje leto so uslano-11 sklad za zgradbo planinskega doma. Ko so imeli letos spomladi na razpolago že 50 000 din, so se takoj lotili dela. Pozneje so zbrali še nekaj sredstev ta »daj je dom dograjen in po večini tudi že izletnikom ln športnikom že v prihodnjih dneh na razpolago V domu bo lahko prenočevalo 50 oseb Od Damvara do doma Je 2 url hoda, do Petrovega vrha pa bodo uredili tudi cesto za motorna vozla • Nova carinarnica ob Uunavu. Te dni so dovršil! reprezentativno poslopje carinarnice ob Dunavu pri Bezdanu. Nova carinarnica ima dvoje poslopij za uradniška stanovanja ln veliko skladišče ter spada v vrsto najmodernejših carinarnic v naši državi Bezaan je s tem reprezentativnim poslopjem mnogo pridobil, občina pa bo izvedia še razna važna dela. Spomladi bodo pred novo carinarnico uredili pristanišče, izdelani pa so tudi načrti za zidanje reprezentativnega hotela s kopališčem, ker bo Bezdan v kratkem proglašen za turistični kraj. TKALSKE Sli him DEN 4§,- l.-.i^uf^: Na 1 vodilo priloženo! »dravj« »vetega Martina, ki nam daje dobre^ vina!« je velel vsakemu in nihče se nt branil Ko »o poizkusili tZ vseh sodov, »o *e dogovorili iz katerega bodo pili. in ko oo »e sporazumeli, je vimčar dal sod na pipo, podstavil pod nio škaf. ga latočil ter Ca postavil sredo gostov, in zajemali 90. kolikor »e jim je hotelo. Meso je d^amiio žejo, kvasenice *o vpijale va^e zsvžito pija- ! do in vedno pogosteje je škrtala pipa in Vedno češče so peli napitnice »Napitke pojmo, viijec napitkel Vi jih tčko vete. Začnimo pri virtul« ln »o mu zapeli: Kda de Franček vmrja, te mo ga poko pali notri pod vinske gantarje. Kdo de mujmo hoda. vsaki bode veda, to je en vejki pijanec bija. Od&mite »e pipe. odprite se ftepi, mJ se to vince po grlu pocinglja.« In nekateri so dodali: »Zuta žaba notri lava; toti pije tak kak krava, toti pije tak k krava — Kam je šlo?« — In pivec je odgovoril. »V to votlo črevo.« ženske 90 se zibale n« klopi, grabile mole za ramena, jih stiskale k sebi, in zgodilo »e je, da je katera svojega soseda le premočno pograbila, pa sta se zvrnila s klo- pl i' < - >j • r ■ -r - ■ » V ' Z' -v { I . » _ * Tako mineva ura za uro in ko rojstvo zo-*e zariše na nebesno siriino drobceno plast »ive koprene, »e vrhi polagoma zapirajo, pijani častilci svetnika Martin* pa gredo v vasi, kakor pač morejo. Zgodi se tudi, da se kak par spočije in iztrrzni kje v list-jaku. v gumnu ali v parmi in pride domov, ko je sonce že visoko na nebu, ali ta dan mu tega nihče ne šteje v zlo. Tako je na godovni dan svetega Martina Martinova nedelja pa je praznik ki zamaje mlado in staro, bogato in revno, viličarje. kočarje ter gruntarje. V g itilnah imajo »pašnike« NTa njih se zbero k računom vaški veljaki, ki upravljajo skupno lastnino, gomajno imenovano Sleherni kočar in želar k' 9i je hotel kupiti pravico pasti na travnikih, ko je bila opravljena otavna kositev. mora ta dan poravnati račune. Za vsak rep odšteje dvajset dinarjev, kdor pa ima kakšno krpo travnika, se mu to vračuna v dobro Ra čune morajo poravnati tudi tisti, ki imajo v zakupu gomanjsko lastnino: travnik, njivo ali kaj sličnega, in ko so računi končani se prične gostija, pašnik imenovana. Vsak, kdor je član te pastirske zadruge, bodisi da daje ali prejema, ima pravico, pristopiti k obloženi mizi in se poslužiti vsega, kar mu ponuja. Razen Pusta je to edini dan, v katerem se zbero v gostilni k razveseljevanju tudi starejši ljudje. Star, šestdesetletni gospo dar okornih nog, ki mu jih t« razgrizel rev-matizem, stopi k mlademu dekletu, ga zavrti po taktu muzike, obesi desno roko ob sebi, tolče s škornjem po podu ter časih celo zavriska, potem pa naglo pobesi glavo kakor bi napravil neumnost. Klepetave gospodinje se razzivijo. vlačijo mlade hlapce po plesišču, se jim vesijo krog vratu in poskakujejo, da se jim pot cedi s čela. Ta večer je vključen v družbo celo ha-■ ovčin, pastir, ki je pasel živino za vso vas. Ni vajen toliko ljudi, zakaj njegova druščina »o bile krave, in mu je čudno pri srcu. če stopi po njega ognjevita gospodinja ter ga zavrti po sobi, mu je nerodno. Rdečica ga spreletava in noge mu okorno lomastijo okrog. Navadno se zgodi, d« denar, ki je bil ta dan vplačan, skupno zapijejo in ker no- Č; še ni konec dod;'. io še iz svojega, da je veselica nopolna. zakf j kje pa je zapisano, da bi s« kmet ne smel vsaj enkrat na leto pošteno razveseliti in razmajati. — Duhovni gospod sicer branijo in strašijo z večnim pogubljenjem, toda časih zmaga v človeku odpor in se razdivja, kakor se pač lahko V vaseh, kjer ni »pašnikov«, pa praznujejo ta dan dom!atke. Gospodarji povabijo k sebi svoje mlatiče ter pridnejše delavce in praznujejo zaključek mlatitve. Cim obilnejša je bila mlatitcv, tem boljša je i veselica. Pri boljših kmetih imajo najete- ' ga celo godca, zakaj ni pravega veselja, če ga ne poveliča ples. Plešejo navadno v pri-kletu Pod stropom brli petrolejka, prah, ki ga dvigajo težko okovani škornji, se raz-leze po prikleru, zatemni luč. se lepi plesalcem na potna lica, jim leze pod srajce, ki jih imajo potegnjene izza hlač, žen&icam Ea prodira za rokavce in pod jančjake. Ali do misli v veseli uri na prah! Kakor duhovi se vlačijo {>0 plesišču. V temnem kotu se stisne plesalec k plesalki in ji zašepe-če v uho trepetajočo besedo. Ona mu odgovori, potem pa utihneta, in se čuje le drsanje podplatov po podu; harmonika hre-šči, časih pa tudi kdo zavriska Zjutraj je po cestah frivahno. Pijanci »e majejo po njih, se prepirajo z ženami in zgodi se. da se mož in žena celo spopadeta. S podstenj se rnletavajo v mlado jutro ponočnjaki, ki so preb-ili Martinovo nedeljo bog ve kje v topli postelji, izza prekmurskih ravnin pa leze sonce, ki bo postavilo mejnik med teh nekoliko v smehu preživetih ur in med oni resni čas, ki se vleče znova nad Slovenske gonce. i • Idealna vas. V Bukovici, najrevnejšem selu maglajskega okraja, že kakih sto let ni bilo nobene kriminalne zadeve ln tudi oblastni organi nimajo nobenih opravkov s prebivalci te revne, a v i^alnl vzajemnosti živeče vasi. Ot.ska kiKegf davčnega organa sploh ne pomnijo v vasi Vaščani žive namreč v rodbinskih zadrugah ta starešin? zadruge opravi vse zadeve pri sreskem poglavarstvu ta pri drugih oblasteh v Maglaju Posledica zadružnega življenja pa je tudi ta, da ni imel in tudi še danes nima noben Bukov-čan opravka s kakim denarnim zavodim. Vas pa tudi prav lepo živi brez krčme ta trgovskega lokala. • Za vrečo papirja je plačal 25.000 din. Višje sorHfče je potrdilo sodbo, s katero je petrinjsko sodišče prisodijo 4 leta robi-je ciganu Mihaelu Gomanu, ki je operiral s sleparskim trikom »zakletih zakladov«. Lahkovernim ljudem Je cigan kazal večjo vrečo, ki Je bila poln«, papirja na vrhu pa je ležalo nekaj bankovcev Pri razkazovanju tega zaklada Je pripovedoval, da on sam ln drugi cigani ne smejo izkoriščati zaklada, da si ga pa lahko drugi prilastijo, če bodo izpo'nili vsa navodila ln ciganu tudi seveda nekaj plačali za uslugo ta dobroto. V raznih vaseh so bili lahkovernežl, ki so ciganu odšteli precej denarja, a ostali brez zaklada ker pač niso imeli pravega zaupanja v ciganove čarovnije, ali ker je prišlo kaj drugega vmes. Kmet Jovo Dukič je sleparju Izplačal 25 tisočakov ta ko Je prišel ponoči v gozd, da bi dvignil za^ad, Je res našel zakopano precejšnjo vrečo, v njej pa namesto denarja — navaden papir. • Važno opozorilo za hišne lastnike, stanovalce, ustanove Itd. Zdaj Je čas, da se pobrigate za nov štedilnik, ki vas bo v vsakem pogledu zadovoljil: majhni stroški, velika toplota Priporočamo vam kvalitativne štedilnike Triumph, proizvod osi-Ješke livarne, ki vam nudi najboljšo garancijo. Torej ne pozabite na štedilnik Triumph. • Izlet v Trst ln Oorioo v dneh 26. ln 27. t m. priredi Zveza za tujski promet. Podrobne informacije in pr jave do 20. t. m. v vseh biljetarnah Putnika. Redek ]nbile) Dr. Ing. G. L. F. Philips, ki je leta 189L M svojim očetom Frederlkom ustanovil tvrdko Philips & Oo. v ELndhovenu na Ho-landskem. Je slavil nedavno svoj 80. rojstni dan. Rodil se Je v Zaltbommenu in študiral tehniko v Delftu, kjer Je bil pro-movir^n leta 1883. 2e kot študent Je kazal veliko zanimanje za kemijo. V lastnih laboratorijih v Zaltbommenu ta Amsterdamu Je delal poskuse za konstrukcijo novovrstnih žarnic. TI poskusi so vocllll 1, 1891. do ustanov't ve tovarne žarnic t! Elndhovenu pod tvrdko Philips & Co. Adaptirali so bivšo veliko tovarno sukna. Prva tri leta ni bilo napredka ln nameravali so £c ustaviti otirat. L. 1894 pa Je bil zabeležen prvi uspeh — obračuni niso kazali nobene Izgube. L. 1895. Je stopil brat Ing. Gerarda Philipsa g. A. F. Fhl-Upa današnji predseslnik Philips koncer-na. kot komercialni ravnatelj v tvrdko, tako da se Je ing. Gerard Philips lahko ves posvetil tehničnemu razvoju tovarne. Tvrdka Phlips & Co. je bila pretvorje-na L 1912. v N. V. Philipa Gloeilamper.— Fabrleken s kapitalom 6 milijonov ho-landsklh goldinarjev. Od takrat Je bil kapital večkrat zvišan in znaša danes 68 milijonov holandskih goldinarjev. Demos tovarna poleg ogromnega proizvoda žarnic proizvaja tudi radijske aparate ta druge elektrotehnične naprave, kar Jc v vejici meri povečalo njen pomen !n razmah. Senat tehnike v Delftu je Izvolil L 1917. ing. G. L. F. Philipsa za častnega doktorja tehnike. V začetku leta 1912. »e Je dr. Ing. G. L. F. Philips umaknil kot ravnatelj iz podjetja, sodeluje pa fte vedno aktivno pr! koncernu. DanaSnje dimenzije tega podjetja niso nastale samo po veliki podjetnosti, temveč tudi po zaslugi dale-kovidnosti strokovnjaka ta znanstvenika dr. Ing. G. L. F. Phil.psa. • lz oZalJenostl Je hotel v »mrt, Pred dnevi je bi'a v Balar.tovl gostilni pri Sv. Duhu pri Virmašah skupina pivcev, ki so preganjali dolgčas z vsemi mogočimi pogovori. Vmes so seveda tudi pridno zalivali, ln tako Je nastal prepir, katerega »e Je posebno udeleževal opekar i>eopol i Pn družinski oče, ki Ima v VirmaSah svojo hišico. Vse kaže. da se Je morala nejevolja ostalih gostov osredotočiti prav na Leopolda, ki so ga postavili na cesto ln vrhu tega še nabili. Kaj hudega mu sicer niso stoiT.l, kijub temu pa je menda poraz vplival na Leopolda tako zelo, da Je sklenil obračunati sam 3 seboj. Čudno redkobeseden Je prišel domov. Vzel Je nož ln sl ga zasadil globoko v levo stran vratu, ki £a je pri sunku tudi precej prcrezal. Domači so nemudno poslali po zdravnika v Skofjo Loko. Došli zdravnik dr. Kocijančič Je ugotovil, da na srečo nI bila prerezana nobena glavnih žiL Veliko rano Je zdravnik zašil. • Jadrnico sta ukradla. Pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku sta bila obtožena neki Peter Kalinan lz Zemuna ln Ivan 2u-njevič, sluga v nekem hotelu. Pred tedni sta lz dubrovnlškega pristanišča ukradla moderno motorno jadrnico »Pirat«, ki Je bila last nekega višjega bančnega uradnika Z ukradeno Jadrnico sta se nameravala odpeljati proti Krfu, a ker sta izgubila smer, sta se znašla v nekem Južno Italijanskem pristanišču. Italijanskim oblastem sta nespretna mornarja postala sumljiva ln znašla sta se v zaporu. Bančni uradnik Je že dobil svojo jadrnioo nazaj. Zaradi nenavadne tatvine so enega obtoženca obsodili na tri, drugega pa na pet mesecev. Na podlagi priloženega ml vzorca ln recepta »ti A L S I« boubona kakor vzorcev surovin geni se prc-prltal, da »o sestavi-ne i&ravnl produkti visoke vrednosti Izbrane surovine so v skladu s na-zlranjeui znanosti v pogledu tiranll-nastl kakor tudi v tern, da so uporabljeni produkti. za katere je Bonbon dellkatnega okusa psmaga pri ka„Iju in hripavosti 1 ucxc j c dokazano, da ublažujejo Kaielj ln hrlpavoct. Pravi dunafskl »Malkl < se spoznajo po Črki »M«. Tovarniška Učenca za Jugoslavijo: »Jar dranka, — Zagreb ♦ Nevaren napadalec žensk. V Tuzli bo prijeli zločinca Salka Sultaniča, ki Je nedavno napadel učiteljico Marijo Keškovo. Pričakal jO Je v gozdu, ko Je šla v 6oio in Ji storil silo. Salko je priznal orožnikom, Ja Je letos konec avgusta zadavil gospo Emilijo Cibejevo v BukmJu soprogo premožnega gospodarja. Zatekel jo Je v kuhinji. jo pobil na tla ln zadavil. Denarja nI našel, vzel pa je moško suknjo tn poročni prstan Je snel pokojnicl. Sultanič je presedel že 8 let v ječi. • Car ženskih ust Je vsemogočen. O nJem so že v starih časih peli pesniki ta ga prikazovali v idealni dovršenosti slikarji in kiparji. Zapeljiva smejoča se ženska usta so privlačna. Lepota zobov in negovanost ust igrata pri kulturni ženski glavno vlogo. Svetleča se belina sob napravlja usta bolj rdeča ln plastičnejša, ker negovana usta izpopolnjujejo lepoto kulturne ženske Ako negujete usta z Odol-om, boste Imeli zobe ■veže in zdrave do visoke starosti. »JUTRO« M. Mi, iHtMK II, Xt ISM. ELEGANTNOST DAM PRIDE DO ČUDOVITEGA IZRAZA ▼ prekrasnih plafičlh ln oblekah tvrdke L U K I t CENE NAJNItJE! ♦ 70 letnica vrlega moža. V D. M. v Polju praznuje tiho in skromno svojo 70-letnico g. Martin žerovec, ki je doana z Iga. Izučil se je za vrtnarja in je vzorno opravljal svojo službo na posestvu umobolnice 35 let. Ima hčerko, ki je učiteljica in poročena v Mariboru. Slavij enec je ivest naprednjak in naročnik našega lista. Pridružujemo se številnim njegovim prijateljem z željo, da bi preživel Se mnogo prečnih let zasluženega pokoja s svojo dobro življenjsko družico. ♦ Danes se otvori med postajama Sv. Lovrenc na Pohorju in Brezno Ribnica na progi Maribor—Prevalje ob 14.24 po vlaku štev. 9014 novo postajališče Sv. Ož-fealt. Vlaki odhajajo iz Sv. Ožbalta proti Mariboru ob 6.43, ob 11.43, ob 15.59 ter ob 19. uri 49 min. in iz Ožbalta proti Pre-valjam ob 6.26, ob 11.26, ob 14.24 ter ob 19. uri 32 min. ♦ Odpuščen delavec je zaklal industrijca. V Stanišiču pri Somboru je odpuščeni delavec Milan Velič usmrtil lastnika tovarne predlva Antona Vorlička. Poiskal je samega v pisarni in mu izročil pismo, ki ga je Vorliček odprl in prebral besede: »To so poslednji trenutki tvojega življenja.« Preden m je prav zavedel, je dobil fabrikant udarec z nožem v trebuh, da se Je takoj Bgrudil. Mladenič je nato še nekajkrat za-l>odel Vorlička, potem pa si je kar v pisarni umil roke in izginil. Vorlička so hoteli prepeljati v somborsko bolnišnico, a je na poti izdihnil. Zločinca so ulovili. ♦ Volkovi koljejo ovce. Čeprav še ni na-irtopila prava zima, so se v Zveča ju pri Dugi resi pojavili volkovi, ki so pri belem dnevu nekemu kmetu na pašniku v bliži-ioi hiš zaklali 5 ovac. Doslej so se pojavljali volkovi v Zveoaju samo v najhujši zimi. Lovci iz Duge rese in Karlovca organizirajo lov v večjem obsegu, da bi rešili okoliš volčje nadloge. ♦ Srebrne lisice »o utekle b farme. Na BJelašnici Ima Sarajevčan Moser veliko farmo srebrnih lisic. Te dni mu je uteklo 20 lisic in so ostala vsa zasledovanja brezuspešna. Farmar ima škode več tisoč dinarjev. Iz Ljubljane n— Osemdesetletnico rojstva bo praznovala danes gospa Marija Vrančičeva, rojena Lušinova, vdova po višjem uradniku južne železnice Ivanu Vrančiču. Vzgojila je šest otrok, izmed katerih Je najstarejši, dr. Miroslav, sodni avskultant, padel kot rezervni poročnik v svetovni vojni, dr. Janko je direktor Pokojninskega zavoda, Ciril načelnik dolenjskega kolodvora, Metoda soproga predsednika upravnega sodišča v Celju dr. Ivana Likarja, Vladimir bančni uradnik, predsednik organizacije, ln Stanislav pravni referent osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. V mladosti se je Jubilantka navdušeno Udeleževala narodnega dela ln je zlasti v Mariboru v osemdesetih letih preteklega stoletja nastopala v Narodni čitalnici kot Igralka in pevka. Duševno popolnoma sve- 21 ln telesno čili plemeniti gospš želimo še mnogo zdravih in srečnih leti d— Druge predavanj« SPD bo v soboto 19. t m. ob 18. uri v frančiškanski dvorani v Frančiškanski ulici Tega dne priredi SPD zbor gorskih vodnikov in bodo Ob 18. v navedeni dvorani predvajani ozkotračni filmi o Izobrazbi gorskih vodnikov ▼ fivid, o nastanku Alp in o plezalni tehniki na ledenikih. Filmska predvajanja bodo razlagali poeebnd predavatelji. Prireditev bo zaključil ozl^tračnl zabavni film »Zimska bajka«. Prireditev SPD bo zanimiva ln že zdaj opozarjamo planince, da si rezervirajo v soboto 19. t. m. za poae«t navedenega predavanja. u— Plesna šola na Tabora ima drevi Ct) 20. redno plesno vajo. ZA NEGO LEPOTE uporabljajte puder FORVIL v barvi, ki je primerna Vaši poltL Dobi se v parfumerijl »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana. Puhlmaisit-ov čaj ublaži kašelj! Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni ■avitek od 125 g din 37.—. Ogl. reg. S. br. 1503/1936 LONGSNES švisarska ura poznana po svoji točnosti, eleganci in vsakomur zmogljivi ceni. anHmmi^^ BufSe »Rio« ^VdT* r"™ BufSe »Rio« zendviči po 1 Din, BufSe »Rio« izredno dobra vina Ljubljanska megla ln mraz kar kosti pretresata. Duble barhent za jutranje halje in pldžame, flanelo za perilo, gladko ln vzor-často, v vseh barvah, dobite po nizki ceni: Manuf aktur n a trgovina JANKO CESNIK, Ljubljana, Lingarjeva nI. Ne silite Y smrt, ne ugonabljajte se sami! Prehlad je začetek vse bolezni. Neprecenljiv Vam Je novi, toplo vulkanizirani original Wlmpassing termofor, dalje domači zdravilni čaji, razni bonbopl kot Arosa, Valda, Kaleerjeve karamele itd. — Drogerija Gregorlč dr. s o. z. Ljubljana, Prešernova jollca 0. i n— Ob polletni d smrti sina inš. Aleksandra Hadžlja darujejo njegovi starši za Akademsko društvo Jugoslavija v Ljubljani din 100 in eno kompletno obleko za revnega akademika. Prosimo da se predstavnik društva, ali pooblaščenec, zglasi v blagajni »Jutra«, Knafljeva ulica 51 desno. u— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 15. t. m. bo predaval pod okriljem Prirodoslovnega društva v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi eden izmed najvidnejših in najagil-nejših naših pionirjev letalstva g. dr. Stane Rape o opazovanjih letalca v zraku. Znano je, da se v zračnih višinah pri silni hitrosti marsikaj drugače dogaja kakor na trdni opori zemlje. Koliko, kaj in kako, bo zanimivo vedel povedati gospod predavatelj. Začetek ob 18.15. Danes ob 230, 430, 630, sso uri, jutri ob 7. in 9. uri „DAMA S KAMELI JAMI" — Greta G ar bo — Kino Moste. u— Ceskoslovenska obec v Lublani vy-bizi všechny v Lublani a blizkčm okoli žijici roduvčrnč Cechy, ktefi chovaji ve svčm srdci pfes všechny neblahš udalosti posledni doby neztenčenou a nezištnou l&sku ke svč domovina a uvčdomujl si z toho vypiyvajici mor&lni z£vazky, aby pfi-stoupili za členy, pokud jimi dosud z Ja-kychkoliv d&voati nebyli a nejsou. — Dnes, daleko vice než kdy Jindy, jest nut-no semknouti se oo nejužeji a pracovati ve prospech našeho naroda. — Již pouhč členstvi v Ceekoslovenskč Obd v Lublani znamenj kus takovš pr£ce pro narod, pro-to necht nikdo nev^ha. — Pfihlašky — pi-semnč i osobni — pfijimž a pfipadnš in-formace ochotnš poskytuje jeduatel Jaro-slav Klap&lek v českč pr&myslovč bance v Lublani (Češka industrijalna banka). Za Italijo Jo dobite pri tvrdki G. Parovel, Trst 9, Via F. Denza 8. Lutkovni oder Sokola L na Taboru otvori novo sezono danes 13. t. m. ob pol 16. (pol 4.) s krasno pravljično igro »Začarani gozd«. Krasne dekoracije, posrečene lutke. Igral bo »Jurčkov orkester«. Prodaja vstopnic v naprej danes od 11. do 12. v pisarni na Tabor. Lahko tudi telefoničnO. Starši, vabimo vas, da privedete k prireditvi svoje malčke. majal jutri r ponedeljek pote« ga Zikoveg* kvarteta, klasičnega Beethovnovega kvarteta op. 59 St. 2 v e-molu tudi Se Verdijev godalni kvartet v e-molu. Verdijev kvartet kažajse znake svojega mojstra, ima 4 stavice, Izmed katerih je L stavek AJlegro, pisan v običajni klasični sonatnl formi, H. Andantino poteka izredno lahko, prelep j« KL stavek Prestlsadmo s pravo nežno italijansko kan-tinelo za Celo. IV. stavek Allegro pa Je mogočna fuga. Skratka: prekrasno dedo italijanskega mojstra, ki ga je kaj redko slišati na našem koncertnem odru. Konoert Ljubljanskega komornega kvarteta bo jutri v ponedeljek 14. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice so na t^zpolago r knjigarni Glasbene Matica. Cene od 30 din navzdol. n— pevski ribor Glasbene Matice ljubljanske ima zopet redne vaje vsak torek in četrtek ob 20. Vse član« pevskega zbora opozarjamo ln rabimo na jutrišnji koncert Ljubljanskega komornega kvarteta v liki filharmonični dvorani. 4VOCN1 hJLMO SUKOUsKl LMJAi V ŠIŠKI, TELEFON 41-78 VESELOIGRA Vražje dekle (DIVJACEK) Predvajamo: danes ob 8., 5., T. in 9. url in Jutri v ponedeljek ob pol 9. uri S O K O L11 Posečajte bi podpirajte •okolski kino J Prihodnji spored: Doživlja) ene noči Rod »Vzhajajočega sonca« Jugoslovanske goedovniške lige v Ljubljani je imel 6. L m. redni občni zbor. živahna delavnost med ljubljanskimi gozdovniki Je prišla do izraza zlasti ob akademiji, na skupnih izletih in na taborenju v romantičnem Martuljku. Za novo poslovno leto je članstvo Izvolilo odbor: starešina inž. Stanko Murko, glavar prof. Črtomir Zoreč, odborniki: dr. Stanko Tomšič, Stanko Baraga, Gena Tarman, ln Tone Bučer. Odbor ima namen tudi v letošnjem letu nadaljevati z delom po začrtani idejni poti, ki jo je pokazal ustanovitelj gozdovni-štva in tabornlštva sploh prlrodoslovec E. Th. Seton. Da pokaže javnosti smisel in način gozdovniške mladinske vzgoje, pripravlja rod za december akademijo z goz-dovnišklm filmom, na katero že sedaj opozarjamo. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7 si je zadnji čas nabavila večje Število sadjarskih in vrtnarskih knjig po navodilu višjega sadjarskega nadzornika g. Streklja. Kdor se zanima za sadjarsko in vrtnarstvo, Ima v Šentjakobski knjižnici v tem oziru veliko izbiro. Knjižnica si je nadalje nabavila v zadnjih mesecih več sto srbskohrvatskih, ruskih, čeških, francoskih, angleških ln italijanskih knjig, tako da tudi tu izredno zadovolji svoje čitateljstvo. Odprta j« vsak delavnik od pol 4. pop. do pol 8. zvečer. u— Prijateljem ln aumcdn, ki so mi za 75 letnico priredili tako lep večer, se iskreno zahvaljujem. Martin Sušnik, krovec ln tesar. OKREPLJENA KO ZA JE BOLJ VOLJNA. Zakaj se ne bi osvežili r aklivnlm lecifinom Solea-milaT u— Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev ln upokojencev dravske banovine v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu, društvom in korporaci-jam, da priredi pod pokroviteljstvom g. bana običajno letno dobrodelno prireditev, in sicer 7. januarja v prostorih Sokolske-ga doma na Taboru. Ker je ta prireditev edini vir dohodkov za podpore in kritje stroškov za pogrebe ubožnifi članov zadruge, je pričakovati lepega obiska. u— Pomnožen tramvajski promet k Sv. Križu. Na željo občinstva je uprava električne cestne železnice uredila promet k Sv. Križu tako, da sedaj tramvaj vozi do pokopališča zjutraj od 6. do 8.20 vsakih 6 minut, torej vsak voz proge št. 2. Od 8.20 do 12. pa vozi moščanski voz k Sv. Križu samo vsakih 12 minut, torej vsak drugi voz proge, ki je obeležena s št. 2. Od 12. do IS.30 vozi spet vask voz te proge in od 18.30 do 21. spet vsak drugi voz, da imamo zvezo s Sv. Križem vsakih 12 minut. Od 21. do 24. pa vozi električna cestna železnica do pokopališča Sv. Križa vsake pol ure kakor tudi sploh vsi drugi vozovi po mestu. Opozarjamo pa občinstvo, da bo po tem voznem redu vozil tramvaj k Sv. Križu le pri zadostni frekvenci, zato se pa poslužujte električne cestne železnice tudi po 21. zvečer. u— Pri sliki otroškega zavetišča v Trnovem v včerajšnji številki bi se tekst moral pravilno glasiti, da sta načrte napravila arhitekta ing. Oton Gaspari in ing. Tomaž Štrukelj, ki sta zanje lansko jesen pri natečaju dobila tudi I. nagrado, podrobno so bili pa njuni načrti z nekaterimi spremembami obdelani v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. u— Opozorilo! Cvetličarna »Roža«, Frančiškanska ulica 3, naznanja občinstvu, da bo danes dopoldne ob pol 12. metala lz letala sveže in suho cvetje ter letake važne vsebine, katera blagovolite shraniti, ker je med njimi dvajset bonov od 10 dO 100 dinarjev. u— Sveže ostrige po 1.50 din, Fr. Kham, Kongresni trg 8. u— Novi začetniški plesni tečaj za novince (dame in gospode) se prične zopet jutri v ponedeljek ob 20. v Jenkovi šoli — Kazina. Vsako nedeljo ob 16. popoldanski ples. Nadaljevalna tečaja vsak torek in četrtek ob 20. uri. Posebne plesne ure in informacije dnevno. Dijaki popust u— Udruženje diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, vabi na izredni občni zbor, ki bo 16. t. m. ob 20. v mali dvorani restavracije »Zvezde«, Kongresni trg. Dr« švajger Drago I specijalist za bolezni ušes, nosa in grla || SE JE PRESELIL ' NA ALEKSANDROVO CESTO 10-11. Ordlnlra od 10. do 12. in od^,do «/2 5. Telefon št. 32-19. mmamammmmammmmammm n— Akademski klub gradbenikov. Gradbeni oddelek, ki je eden najštevilnejših na tehnični fakulteti Aleksandrove univerze je Imel 10. t. m. redni občni zbor. Lanski odbor je bil eden najbolj delavnih. Poleg številnih praks, ki jih je preskrbel svojemu članstvu, je priredil odbor mnoge ekskurzije in več predavanj. Vse leto pa je pripravljal Izdajo knjige univ. prof. inž. Cirila žnideršiča: »Izraba vodnih sil.« Stvar pa se je zakasnila zaradi prerane smrti g. profesorja. Navzočni so poročila sprejeli z zadovoljstvom. Izvoljen J« bil nov odbor, po večini iz lanskih odbornikov: častni predsednik univ. prof. Inž. Ja-roslav Foerster; pre^edlttk Franc Slaj-pah; podpredsednik £*fcjan Ribnikar; tajnik I. Viktor Bežek; tajnik n. Josip Dede]^, blagajnik Nano Salehar; knjižničar Aton 2erjal; referent za prakse Miloš Mi-klič; odbo Cene Din 2.50—6.50 Učiteljsko zborovanje Ljubljana, 12. novembra Danes so zborovali v Ljubljani v magi-sti-atni dvorani učitelji, člani JUU lz litijskega okraja Zboru je predsedoval g. Jože Zupančič iz Litije, ki je poročal tudi o prizadevanjih organizacije, da bi se draginji primerno povišali službeni prejemki. Litijski srez ima razmeroma močno razvito šolstvo. Vseh šol je 34, na njih pa poučuje 63 učiteljev in 102 učiteljici. Treba bo ustanoviti še nekaj šol, da otroci ne bodo hodili predaleč v šolo. Tajniško poročil$?je podal litijski učitelj g. Franjo Trošt, ki je priporočal članom sodelovanje pri društvu Rdečega križa. Občni zbor je spet potrdil lanski sklep, da bo organizacija intervenirala v osebnih zadevah za učiteljske novince takoj, ko se včlanijo, za ostale pa po enem letu članstva. Sledilo je poročilo blagajnika g. Janeza Koprive iz Zagorja, ki je med drugim priporočal sistem šolskih poverjenikov. Poročal je o banovinski skupščini v Ljubljani, dočim je podal poročilo o dramatični glavni skupščini v Zagrebu tajnik g. Trošt Zbor je soglasno izrekel zahtevo po novih pravilih, ki naj onemogočijo kvarne vplive manjšine. Vsaka ba-novinska sekcija naj rešuje doma svoje osebne zadeve, glavne skupščine pa naj manifestirajo najbolj pereča stanovska in prosvetna vprašanja. O potrebi večje notranje discipline in o vzrokih, zakaj stoje , še nekateri izven stano sk'h vrst, je refe- I riral g. Arnošt Adamič iz Zagorja. 1 5; strožji kontroli, ki Jo izvaja v tem pogledu višji sreski veterinar g. Josip Vandot, n: dosedaj niti enega primera te vrste nalezljive bolezni. Bolezen se ni pojavila pri nobenem govedu v vsem srezu, da bodo prestrašeni dolenjski živinorejci in ostali interesenti pomirjeni. Naj navedemo v pojasn'lo dejstvo, da se je pojavila v vaseh Stan in Iglenik in sicer v dveh primerih neka zelo redka, vendar ne nalezljiva živinska bolezen, ki ji pravijo živlnozdrav-niki koryza. Ta živinska bolezen, ki je bila ugotovljena, je sicer težka, ni pa nalezljive narave. Bolezen je bila uradno ugotovljena na licu mesta po višjem sreskem veterinarju g. Josipu Vandotu, ki je bil v ta kraj brzojavno pozvan k oboleli živin'. Navzoč je bil tudi mokronoški zdravnik dr. Milan Dolenc. Tudi vest, da naši živinorejci v svoji nepoučenosti in strahu pravočasno ne prijavljajo obolele živine, ne drž"'. Dolenjski kmetje so znani in velja v tem pogledu prislovica, da raje kliče kmet k malo oboleli živini veterinarja kakor pa zdravnika k bolniku. S to našo ugotovitvijo, naj bo prebivalstvo, zlasti pa naši živinorejci pomirjeni. Molierovi enpdejanki »Izsiljena ženitev« ln »Ljubezen-zdravnik« z g. Lipahom v glavni vlogi. S francosko lahkotnostjo pisani deli očitujeta vse pisateljske vrline velikega francoskega komediografa ter občinstvo izvrstno zabavata. Sodobno, izvirno delo slovenskega dramatika Stanka Cajnkarja »Potopljeni svet« razgrinja konflikt glavne osebe v drami, profesorja Velmarja, Iskalca resnioe, ki ae peča z reševanjem problemov. Igrali bodo: Debevec, Gregorin, M. Danilova, Saričeva, V. Juvanova in Sever. o r ft B A Začetek ob 20. url Nedelja, 13 ob 15. Grofica Marica. Izveik Globoko znižane cene od 24 din navado^ Ob 20. Gejša. Izven. Znižane oe-ne Ponedeljek, 14.: Zaprto. Kalmanova popularna opereta »Grofica Marica« z go. Poličevo v naslovni partiji. Delo, ki se odlikuje po izredno učinkovitem besedilu in prikupnih pevnih melodijah razgibanega ritma, nudi s svojo pestrostjo dejanja zelo zanimivo predstavo. Sidney Jonesova opereta »Gejša« z ga Ribičevo v glavni ženski vlogi. Dejanje se godi v japonski čajnici, v eksotičnem okolju se vrše razni zabavni zapletljaji. Gostovanje ge. Ljubice LJubičič v »To-sci«. V torek bodo imeli abonentl reda B pfledstavo Puccinijeve učinkovite opere »Tosca« z gostom go. LJubičičevo, bivšo članico beograjske opere, ki je delovala v pretekli sezoni v Pragi. Ga. Ljubičičeva je pevka, ki razpolaga z izredno lepim pevskim materialom in je simpatična odrska pojava. Izredno laskave ooene pričajo O njeni umetniški kakovosti. 6ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ® Nedelja, 13. ob 20.15.: Vdova Rošlinka. Drevi ponove šentjakobčani izredno uspelo komedijo »Vdovo Rošl^nko«, ki Je pri včerajšnji predstavi doživela nedeljen uspeh. Delo Je režirala ga. Juvanova, glavne vloge so v rokah najboljših igralcev. Vstopnice se dobe na dnevni blagajni od 10. do 12. od 15. do 17. in eno uro pred pričetkom predstave. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 13. ob 15.: Bocacclo. Ob 20. Hudičev učenec, j Vocno pla o t#| 0P(futc*u" naročnino varuj svojcem zavarovalnino t » osa s&enstea strun Amerika — obljubljena dežela za ženske? Francoski ženski tednik »Le Journal de la femme« prinaša zanimivo reportažo o ameriških ženskah. Elizabeta Koch, profesorica na univerzi v Chlcagu, pripovedu-;|e na vprašanje francoskega dopisnika o lastnostih ameriške ženske Iz polpretekle dobe, one ženske, ki se borila za enakopravnost, pa Je s svojo borbo prevzela tudi vse lastnosti amazonke: bila je bojevita, odločna, preprosta, malo negovana itd. Profesorica ponosno pravi, da spada ta tip žene v preteklost. Današnja žena, ki Je v Ameriki popolnoma enakopravna z možem 'teh lastnosti ne potrebuje več. Zato se J« povrnila k svoji ženskosti, postala je prav tako ljubezniva, lepa, negovana, pristna ženska kakor Francozinja. Vse te lastnosti prav lahko spravlja v sklad s svojo zaposlitvijo bodisi kot znanstvenica, uradnica, prodajalka, obrtnica. Nasprotno: prav zaposlitev v poklicu zahteva od današnje Američanke, da razvije vrline svojega telesa do čim večje popolnosti. In francoski dopisnik z zadovoljstvom ugotavlja: lepota J« prva skrb ameriške ženske. Da Je to prav resna skrb, tega se ameriška dekleta prav dobro zavedajo. Zato pa žrtvujejo velik del svoje vztrajnosti temu srnorru. Zjutraj ob pol sedmih, ko ožive stanovanja ameriških predmestij, kjer prebivajo razne vrste uslužbenci ln drugI »mali ljudje«, ae začuje od povsod radio: gimnastične vaje za delavke so se ptlčele. Ob osmi uri bodo sledile vaje za uradnice, ob enajstih pa za ženske, ki delajo ponoči po tiskarnah, v bolnišnicah, v gledališčih. Ko bi se ob teh urah razmaknile stene teh stanovanj, bi lahko videli tisočo ln tisoče ž«nsk, ki delajo enake gibe % enako pozornostjo. Z veliko odločnostjo »1 u.rgajo pol ure spanca, najslajše pol ure počitka v topli postelji, da v pusti širini polmračne sobe opravijo delo, ki je zanje prav tako potrebno, kakor Jutranje umivanje ln druga nega. Kajti zavedajo »a, da Je njihova svež^st v veliki meri odvisna od te jutranje gimnastike. Tudi šport goje v Ameriki skoraj vse tensk*, ne glede na stan, kajti tam ni šport privilegij le nekaterih plasti. Ama-soiike na konjih, ki tih je videti v zgod-rjlh jutranjih urah po ljudskih parkih, niso nlkake baronese, niti snobinje, marveč uradnice, tajnice, prodajalke, ki se ne odrekajo niti tenisu, siiti drugim športom. Posameznicam, Ki nimajo sredstev nudijo vse potrebno na razpolago njihovi klubi, De k lota se pridno poslužujejo teh pripomočkov — samo da »i ohranijo linijo ln mladostno svežost. Pa tuch njihova hrana Js skrbno sestavljena pe pravilih, ki jih zahtsva ta Itmoter. Vse jo preračunano samo na to, tia ostane njihova telesna teža vedno ena-Va, njihovi gibi prožni ln gradoznl — četudi na Škodo i^iravja. Ce pomislimo, da je marsikatera delavka trudna od napornega dela, da je marsikatera prod3.ja.lkt tako naveličana stanja T trgovini, d s bi se najraje zgrudila, da čakajo doma marsikatero mater, ki je ves ran .saposisna, otroci, pa ps vse te žensko po končanem delu vendarle še posvečajo fportu, tedaj se moramo nujno vprašati, ali imajo ameriške ženske res tako razvit estetski čut, ali pa je morda vzrok temu kje arugje T Na to vprašanje nam odgovarja pariški dopisnik: V Ameriki pomenja vitkost in lepota življenjsko vprašanje za ženske. A to n* le && filmske zvezdnico, kar bi bilo končno razumljivo, marveč velja to tudi sa vsako delovno žensko. Malo bolj utrujen izraz v obrazu, malo neprož-n.->stt zadostuje, da dobi uslužbenka ob kon cu meseca odpoved brez vsake naaaljne razlage. Odebelelost ali nekoliko gub na C-brazu spravlja žensko eksistenco v nevarnost. Tam ee hoče delodajalcem v njihovih delavnicah večno mladih žensk, katerim nič ne zmanjša njihove vedrosti in okretnosti. To Je vzrok, zakaj kažejo ame-rižkt? ženske pil gimnastiki in pri športu toliko vztrajnosti. To DripoveduJ« pariški dopisnik veselo, E občudovanjem te »nove ameriške ženske«. ki j« popolnoma enakopravna z možem, pa je vendarle kolikor mogoče ženska. 2em. Moderniziranje ko-:v P" .S. tuhovine hitro inj^, -•;* J& poceni! /> Bluze lz lameja. Nove popoldanske ln večerne bluze so izdelane iz enobarvnega lameja s kovinskim bleskom. 2e tvorijo je tolikanj učinkovito, da bluza te vrste ne potrebuje nikakršnega okrasja. Tu polaga moda važnost le na moderno krojene rokave in na kakšno lepo enostavno prepe-njavo ob vratu ali na životu. Ob gubah takšne prepenjave odseva namreč zlato, srebrno ali bakreno tvorivo s poglobljenim bleskom. ln shranimo v papirnati vrečici, ostale lističe presejemo na situ za moko ln potem shranimo v škatlo. Tako posušen peter-šilj popolnoma nadomešča svež peteršilj^ imamo ga vedno pri roki ln nam ga nt treba sproti aekljatl. Stebla porabimo za govejo juho. Prav tako posušimo zeleno, le da pustimo vejice cele ln Jih denemo potem tudi cele v juho. Enako posušimo grahove lu-ščine, ki dajo goveji juhi posebno dober okus. Ce pretlačimo paradižnike, olupke operemo, dobro otisnemo ln hitro v pečici posušimo. Taki olupki dajo goveji Juhi lepo barvo in dober okus. Posušimo lahko tudi pokrovčke paprike. Ko pripravljamo papriko, pokrovčke odiežemo in jih posušimo. Tak suh pokrovček Juho izboljša. Preostale korenine peteršllja, korenčka ali zelene ne zavržemo, temveč Jih zreže-mo na tanke listke in Jih posušimo v pečici kakor gobe, a vse v topli pečici, da se hitro posuše. Le tedaj bo zelenjava ohranila dober prvotni okus, če je hitro posušena. Vso suho zelenjavo najbolje shranimo v papirnatih vrečicah, na katere napdSemo, Icaj je notri, da ni potem nepotrebnega iskanja. Shranimo jih na suhem prostoru. Posušen korenček pred uporabo namočimo pol ure v mlačni vodi ln ga šele potem skuhamo in pripravimo kot prikuho. Posušimo lahko tudi fižoL Stroke zrežemo na tanke rezance Ln jih posumimo. Pred uporabo jih namočimo za pol ure v mlačni vodi, nato skuhamo ln pripravimo kakor korenček za prikuho. Enako posušimo ko-lerabice, ki jih olupljene zrežemo na tanke listke. Na ta način se lahko vsaka gospodinja založi z vsem potrebnim za zimo in nudi svoji družini tudi pozimi nekaj izpremem-be v jedi. Jesenska sajenje jagod Jagode sadimo tudi lahko je&enL Jesenska vrsta Jagod daje majhne, gozdnim ja-godam podobne sadove in rodi vse poletje. Pozno oktobra in zgodaj v novembru je zelo priporočljivo saditi te jagode in jih razmnoževati. Razmnožujemo Jih tako, da razdelimo stare rastline na več sadik z ne-koliko korenine in srčnimi listi. Ta vrsta namreč zelo hitro razvija nove sadike tako da lahko v enem letu pridelamo košate grmičke. Ugoden čas za nov nasad je zgo-i daj spomladi in jeseni. Močnejše sadili« nekoliko obreiemo, korenine in liste pa tudi zredčimo. Zemlja mora biti rahla ln vsebovati mora dovolj apna. Težka ln mastna zemlja ni primerna, ker v njej poganjajo grmički preveč Ustja in zato manj rod«. Jagode pa je treba vsako leto p.e«aditi na novo ln vedno v drugo gredico ksr zelo izčrpajo zemljo. Gospodinjski kotiček Sušenje zelenjave za zimo Vsaka gospodinja pride včasih pozimi v zadrego, ko ji doma zmanjka ene ali druge zelenjave in mora po kakšno malenkost teči na trg. Zato sd praktična gospodinja že ob pravem času oskrbi vse potrebno za zimski čas. Sedaj so peteršilj, zelena, korenček itd. kaj poceni in Je čas najprimernejši za sušenje zelenjave. • Zeleni peteršilj sušimo takole: vejice pe-teršilja operemo in jih pustimo da se odce-dijo. Potem jih naredko zložimo na debel čist papir ln ko nehamo kuriti v štedilniku, ga denemo v pečico, da se hitro posuši. Le tako hitro posušen peteršilj in sploh vsaka zelenjava ohrani svojo barvo ln svoj okus, ki ga pri sušenju na solncu izgubi. Seveda moramo vse, kar sušimo, večkrat obrniti kakor seno, da se hitreje in enakomerneje suši od vseh strani. Ce pa v štedilniku kurimo, denemo ves peteršilj za ta čas na vrh pečice. Ko je-peteršilj suh, ga z rokami dobro zmeljemo, da se povsem zdrobi, nato pa ga odberemo Nasveti Manj petroleja v svetilkah r ^ 'o, Hm dodamo na vsak liter petroleja štiri grame terpentlnovega olja ln dva grama kafre. Plamen v svetilki postane potem lepo svetel. Zmotno je tudi zelo razširjeno prepričanje, da pogori manj petroleja, če stenj privijemo. Posledica te zmote je le zakajen cilinder ic kar Je 8e neprijetneiše, zasmrajen prostor, petroleja pa zato ne bo nič manj pogorelo. Prav toliko, kakor če bi bil stenj normalno privit. V papir zavit sir se rad pcsuSL Zato ga vedno zavijaj v mokro krpo, ki si Jo omočila in otiinila v slani vodi. Ce hraniš sir dalje časa, moraš krpo, če se je osušila, nanovo zmočiti v slani vodi. Kalen kis prečistimo, če na pol Ktra kisa vlijemo žlico mleka, nakar steklenico dobro pretresemo, in pustimo da stoji 24 ur. Ko ta čas poteče, oprezno odhjemo čisti kis, ako da ostane gošča na dnu. Ce kis potem še ni popolnoma čist, ga Se enkrat pretočimo. Zakajen cilinder petrolejke najbolje očistimo z milnico, nato pa ga splahnemo ln pustimo, da se voda odcedi. Sele potem ga v suho zbrišemo s čisto krpo. Vlak je drevil z brzino devetdesetih kilometrov na uro čez francosko ravan. Večer je bil deževen in hladen. Potnik v ku-pžju je zdolgočasen odložil liste iz rok ter segel po kriminalnem romanu. Začel js-. citati zgodbo — in je kmalu obtičal. Srepi pogled njegovega sopotnika, ki mu je sede} nasproti, ga je zmedel, da ni mogel nikamor naprej. Malo pred odhodom vlaka z zadnje postaje je sopotnik priairjal v kupe ves zasopljen, kakor da bi bil zasledovan. Ročno torbico je vrgel brezbrižno na žametni sedež in zamr-mral nekaj nerazumljivih besed, ki jih doktor, ki se je dotlej sam vozil v tem oddelku, ni mogel pravilno razumeti. Zaradi tega se je doktorja kmalu polotilo čudno razpoloženje. Zaprl, je knjigo in vprašal svojega vis-a-visa: ^Oprostite gospod, kaj pa tako buljite •vame? Mar vam na meni kaj nc ugaja?« Sopotnik se je vljudno nasmehnil; »Nič takšnega, nič hudega, gospod!« Buljiti pa vendar ni nehal. Zato je doktor "ponovil svoje prvotno vprašanje v nekoliko spremenjeni obliki. Šele zdaj je dobil v odgovor: »Kaj pa si domišljate? Dovolite, da vam povem, da ste mi izredno všeč. Posebno vaša glava mi ugaja! Ali se zavedate, da imate° izredno karakteristično glavo? Takšne še nisem srečal v svojem življenju!« Doktor se je nasmehnil kakor človek, ]d se čuti polaskanega. Odvrnil je brez obotavljanja: »če so vam tako všeč glave, bo dovolj, da pogledate v zrcalo! Tam boste videli še bolj karakteristično in lepšo lastno glavo!« Sopotniku je ta kompliment očividno ugajal. In bil je v resnici več nego kompliment, bilo je odkrito priznanje. Kajti sopotnik je imel velike, izrazite oči, nad njimi se je vil venec gostih las, pod katerimi se je bočila čelna linija misleca s plemenito oblikovanim nosom in z mogočno brado, ki je izdajala zelo samovoljnega človeka. Usta so bila videti energična. Splošen vtis tega človeka je doktor pri sebi definiral za »demonično duhovnost«. Sopotnik se je nenadoma približal doktorju in po rahlem naklonu dejal: »Ali je to, kar ste pravkar dejali, povedano s prepričanjem ali zgolj iz vljudnosti?« »Oprostite«, je dejal doktor, »jaz ne govorim iz vljudnosti. Kar povem, povem iz prepričanja.« »Nu, če je temu tako, kakor trdite, potem imam predlog za vas: zamen jajva glavi!« Doktorjev obraz se je nam ah spremenil. Zdaj ni več dvomil, da ima pred seboj ne le človeka z nenavadnim obrazom ampak dovršenega norca. V takšnem položaju pa mora človek ohranita mirne živce. Sklenil je torej, da sopotniku ne bo \ ničemur ugovarjal, da ga ne razdraži, k?: bi utegnilo postati nevarno zanj. Krčevi to se je nasmejal. »Nu, če vama je res toliko do tega.. Norec je 9koro kriknil od veselja. Z bliskovito urnostjo se je ekrenil in trenutek pozneje se je zabliskala v njegovih rokah ostra britev. »Sijajno! Brez primere!« je ponavljal. Doktor se je ozrl po zasilni zavori. Toda mež z britvijo v roki je to opazil, poleg tega pa mu je tudi stopil na pot da ni mogel napraviti zaželjenega koraka. Oči norca so se pobliskavale v vročičnem ognju in dok'o,r je začutil neko šibkost v kolenih. Mrzel pot mu je stopal v debelih sragah na čelo. Zdaj ne smeš zamuditi niti. trenutka! mu je govoril notranji glas. In med tem, ko je navidez mirno in trezno preudarjal nevarnost položaja ter sodil, s kakšnim prijemom in udarcem bi naprarvil norca neškodljivega, se je oglasil sopotnik s pomirjenim glasom. Dejal je: »Gospod, oprostite, da sem vas malo prestrašil! Smatrate me mogoče za norca. Ampak jaz sem popolnoma normalen človek. Bilo bi nezmiselno, če bi potegnili zasilno zavoro zaradi mene!« Pri teh besedah je odložil britev v svojo ročno torbico. Vljudno se je priklonil in ee predstavil: »Moje ime je Varennes, Lotus de Va-rennes. Prosim, da mi oprostite kruto Salo, ki sem si jo bil dovolil z vami! Po poklicu sem pisatelj. Hotel sem brez stranskih vplivov preštudirati prizor, M bo imel v mojem nervem kriminalnem romanu ve-iko vlogo.« Doktor je napravil poskus, da bi se na-mehnil, toda smeh mu ni prihajal od sr-;a. Preveč je bil še pod Vlisoan pravkar doživljenega. Vendar se Je zdaj čutil olaj- šanega, razburjen je bil samo zaradi ne-okusnosti sopotnika, ki si Je dovolil v ku-p<šju brzega vlaka takšno šalo. In Varennes je menda spoznal, kaj misli potnik o njem. Zato je iztegnil svojo roko in rekel: »Dovolite, da vas povabim, potem ko ste mi izkazali neprecenljivo uslugo, v Jedilni vagon, kjer se bova okrepčala s po-žirkom konjaka. Smatrajte se, prosim, za mojega gosta!« Doktor si je osušil potno čelo. Suho je rekel: »Hvala za prijaznost. Torej pojdšva! šilce konjaka nama ne bo Škodovalo.« V jedilnem vagonu se Je kmalu izkazalo, da je Louis de Varennes izboren kram-Ijač in ljubezniv družabnik. Pripovedoval je dciktorju svoje doživljaje, ki so bili ne Le številni, ampak tudi svojevrstni. Iz njegovega pripovedovanja Je bilo jasno razvidno, da je -mnogo potoval in doživel Svoje pripovedovanje je zabelil vedno s kakšno duhovito opazko, v kateri ni manjkalo neke Ironije. Doktorju ee je videl pisatelj mo&, ki je mnogo vedel Med pogovorom sta pila žn Jedla in ko sta se po olcrepčilu vrnila v svoj kupe, je doktor skoro pozabil na svoj prejšnji doživljaj, zato pa so se mu kolena fidttbila od zaužite žgane pijače. Težko je zlezel do svojega ležišča. Nekaj časa je poslušal, kako nabijajo kolesa svojo monotono pesem. Sopotnik pod njim se Je ves čas nemirno valjal na ležišču. »Da«, Je premišljal doktor na pos e'>' »pisatelji so čudmi ljudje! Vrag vedi, ka ko se igrajo s svojimi živci--«. 1 Zbudil se Je v strašnem hrupu. Kakor pijan se je dvignil z ležišča ln je ravno Se videl, kako so Štiri močne roke zgrabile Louisa de Varennesa ter gia s silo odtrgale lz kupčja, katerega nI hotel zapustiti, dokler se je mogel braniti tuje sile. »Kaj delate7« je slednjič zavpil. »Kaj se Je zgodilo, da tirate tega čloiveka lz kujpčja?« »Gospod, oprostite, ampak povedati vam moram, da ste imeli nenavadnega eopot-nika,« je pojasnjeval eden izmed železniških' sprevodnikov, ki je spravljal iz ku-pčja Varennesovo ročno torbico. »Vaš sopotnik v tem kupeju je bivši pisatelj Varennes. Včeraj je pobegnil iz umobolnice. To ni le ucnobolm čloaek, ampak tudi zelo nevaren individij! Obvladuje ga. namreč fiksna ideja, da mora z vsakim človekom, ki ga sreča, zamenjati svojo glavo. V ta namen se poslužuje britve. Ni še dve leti tega, ko je na progi Pariz—Lyon odrezal nekemu sopotniku glanro. Napadel ga je v spanju ter mu pre rezal vrat. Gospod, lahko vam samo čestitam k temu, d* se ni tudi s vami zgodilo nekaj podobnega, ...« Doktorja je bflo to, >Mr )e gHSal, več nego dovodj. S tresočimi se koleni Je is enkrat odkolovratU v jedilni voas, kjer si je topot v srečno refiitev živl>eja naročil celo sUfclenino fanndyja. stani In r -' ? al član /odnikove £ r u ž b•£ »JUTRO« It 204. JMfe H. TL 1088. Zavod za izume Dobre domislice dajejo v spretnih rokah tudi dobre zaslužke Eno izmed najbolj zanimivih zasebnih podjetij v Ameriki je »zavod za izume« mehanika Aleksandra Parlinija. Pred petnajstimi leti je romal ta mož z gladnim želodcem po Kaliforniji. Opravljal je kot mehanik razna priložnostna dela in slabo mu je šlo kakor vsakomur, ki nima stalnega zaslužka. Preživljal se je v glavnem od oranž, ki so v Kaliforniji zelo poceni. Pri tem ga je vedno jezilo, da mora oranže lupiti, ker je kislina v njih kvarila noht na palcu. Nekega dne je stopal skozi veliko blagovnico in je odkril med predmeti po 2 centa pripravo, ki je bila prvotno namenjena za pomoč pri obuva-nju. Preblisnila ga je ideja, kupil je instru ment, ga malo predrugačil in že je imel najlepši lu pileč za oranže. Ko mu je šlo pozneje malo bolje, je porabil prve dolarje, ki jih je zaslužil, za to, da si je dal ta lupilec patentirati. 2 njim Je zaslužil potem prvih 200 dolarjev. Ko Je stal sledeče tedne in mesece spet ob stružnici, se Je s svojimi delovnimi tovariši pogostoma razgovarjai o tem ali onem tehničnem vprašanju. Med njegovimi prijatelji so bili, kakor je med mehaniki običajno, ljudje z dobrimi domislicami, ne-dostajalo pa jim je časa, da bi jih Izvedli Ko je Pariini 1. 1930. potem spet ostal brez dela, se je odločil s svojimi prihranki odpreti podjetje, na katerega vrata je obesil veliko desko z napisom: »Tu sprejemamo Vaše izume v izdelavo, Vam zgradimo aparate, Vam zaračunamo trdne cene.« Že po nekoliko dneh so prišli prvi mali ljudje, ki so imeli kakšno dobro misel ali pa so vsaj mislili, da takšno misel imajo. Danes je Parlinijevo podjetje že velika reč. Vsak predlog preišče v prvi etapi osebno. Večinoma da človeku tudi kakšen namig, kako bi se dala stvar Izpopolniti. Ta prvi obisk je brezplačen. Za izboljšanje prvotne ideje ln za izvedbo izuma pa zaračuna Pariini za vsako uro 1 dolar, seveda zaračuna tudi stroške za material in razen tega si izgovori 10 odstotkov provizije od donosa izuma. Kraljica jabolk Na Bolgarskem so letos po ameriškem vzorcu Izvolili celo vrsto kraljic poljedelstva. Slika nam kaže mlčno, v narodno nošo oblečeno »kraljico jabolk« sredi njenega kraljestva res odlična, ki jo ima slovenski izdelek milo. Vas ho merila, do je najboljše " - milo. Majhen primer: Nekega dne je prišel k njemu možak, ki mu je dejal, da je videl že toliko govorečih in spečih lutk, treba bi bilo končno zgraditi tudi smejočo se lutko. Pariini se temu ni smejal. Dejal je možu, naj malo sede in se je dela takoj lotil. Sme joče se lutke so šle v denar kakor med, ž njimi je bilo 15.000 dolarjev zaslužka, 10 odstotkov je dobil Pariini, ki je bil končno porabil samo eno dopoldne, da se je ideja uresničila. Najzanimivejši tehnični izumi, ki so v zadnjih dveh letih prišli na ameriški trg in jim je oče majhen, zasebni izumitelj, izvirajo iz Par lini jeve delavnice. Tem senzacijam je pomagal tako rekoč do življenja ln krsta. Samo v neki stvari se nikoli ne mara razgovarjati: to Je prosluli perpetuum mobile. Ve, da tukaj ni ničesar opraviti. Ljudem, ki prihajajo k nJemu i takšnimi predlogi, ima navado reči: »Ljubi mož, toliko dolarjev nimate ln Jih ne boste nikoli Imeli, da bi mi plačali ure, ki bi jih moral potrošiti do svoje smrti, da bi vaš domnevni izum spravil do uspeha, v kolikor je to sploh mogoče. In ni mogoče!« IJeno svetišče Osem sto let ni stopila vanj človeška noga in stražile so ga kače Neki budhistični menih je odkril na JuZ- ko so dospeli do neke doline. Z vrka gore nem Cejlonu, kakšnih 60 km od vsake | so nad gostim pragozdom nenadno zagle- človeške naselbine, že nekoliko stoletij pozabljeno svetišče, ki ga straži-jo kače. V ozemljih, kjer bivajo budhisti ni redek primer, da odkrijejo kaKšno pozabljeno svetišče. Ena izmed najbolj presenetljivih najdb te vrste pa je to sveti&če, njegov zgraditelj mu je dal namreč izredno zanesljivo stražo. Menih je bil študiral neki rokopis na palmovih ustih in je prišel do prepričanja, da mora biti nekje v bližini vasi Abianto-te star budhistični tem pel Rokopis Je bi J star nad devet sto let NihCe ni vedel povedati ničesar o svetišču, meaih pa je menil, da ni moglo popolnoma izginiti z zemeljskega površja Tako je odšel z nekoliko spremljevalci, da ga poišče. Bila je nenavadna odprava Rokopis je pripovedoval o kačah posebne vrste, ki jih na Cejlonu ne poznajo in ki so silno napadalne. Okrog svetišča so jim dali idealno možnost za življenje, tako da bi ostale Kot njegove čuvarice. Vstop v svetišče Je mogoč samo z usnjeno obleko, ki sega do pasu. Mala ekspedicija si je dala za vsak primer napraviti takšno obleko. Več nego tri mesece so menih ln njegovi spremljevalci zaman potovali po deželi Toda njih vztrajnosti je nazadnje zmagala. Bili so kakšnih 60 km od vasi Ablantote, dali neko kupolo. Na poti do tega svetišča so menihi ugotovili, da je ozemlje v resnici okuženo e kačami. Bile so to kače, ki jih na Cejlonu drugače ne poznajo Visele so deloma na vejah in so malo odpravo neprestano napadale. Samo na ta način, da so bih zavarovani z usnjeno obleko, so mogli njeni člani dospeti do svetišča. Zgradba je že razpadala, vrata niso ime-la nobenih zapahov, vendar Je oilo treba precej napora, preden so jih odprlL Notranjost svetišča je bila razkošna. Budhov kip v njem je bil visok šest metrov tn Je bil izredno umetniško delo Stopnice so bile okrašene z dragulji in v Kameni tih rakvah so bile dragocene relikvije Ptice so gnezdile pod stropom, toda vsepovsod so bile tudi kače. Celo v Budhovem naročju so odkrili kačje gnezdo. Navzlic vsej previdnosti je enega izmed menihovih spremljevalcev pičila kača in je umrl dvanajst ur pozneje. Kaj se bo zgodilo s starim svetiščem, v katerem nj bilo kakšnih osem sto let nobenega človeka, ni še odločeno Nekateri mislijo, da bi ga obnovili, toda to je zelo težko zavoljo velike daljave od obljudenih krajev in zavoljo kač. ki predstavljajo stalno nevarnost. S kolesom po svetu V London se Je vrnil te dni 26-letni Allan Pendlebury, ki je v dveh letih s kolesom prepotoval 25 000 milj. Pot, ki jo je opravil na parnikih tu nI všteta. Mladi mož je doživel seveda mnogo pustolovščin. Pred dvema letoma Je odšel s svojim kolesom ln zneskom 200 funtov Sterlingov v svet. Jezika razen angleščine eJ znal nobenega, toda med vsakim tujim ljudstvom se je takoj naučil nazivov za »vodo«, »kruh« ln »spanje«. S toliko ananja tujih jezikov Je po svojem lastnem pripovedovanju povsod dobro IzhajaL S policijami se je prilično dobro razumel in nazadnje tudi s perzijskimi razbojniki, ki so ga bili prej napadli. S cestami po orientu je seveda manj zadovoljen. V Bagdadu so zagotavljali, da Je orvi Ev-ropec, ka je prepotoval puščavo s kolesom. Zadnje milje pred tem mestom Je prekolesaril v strašnem viharju tako da je bil že Izgubil upanje, da dospe na cilj. Prijazni Arabci so bili sicer pripravljeni, da ga vzamejo s kolesom vred na svoj voz, pa je njih ponudbo odklonil, ker si je bil prisegel, da bo po kopnem potoval samo s kolesom. Antično in moderno Operirane kanadske petoreice Iz Ontaria poročajo, da so kanadskim petorčicam odstranili bezgavke. Njih 8'ar-ši so bili pripravljeni, da dado za morebitno transfuzijo svojo kri na razpolago. Operacija se je izvršila po nasvetu zdravnika dr. Dafoeja. Tank zoper letala Kakor smo por •'•aH, Je neki ameriški Inženjer zgradil nov tank, ki Je določen v prvi vrsti za borb- - Vtrli. Odlikuje ga velika brzina 180 km na uro na dobrih in 125 km na slabil' : r jo oborožen s tremi strojnicami in obrambnim topom zoper letala. V ' >.„ piovtora za tri može ki Je razsajala 1629., torej pred ve« nego 800 leti, so priredili v Montalgnju v Belgiji kakor vsako leto zanimivo procesijo s svečami Draga plesna urica Gospod Jerome je zelo nerad dal zanjo 40«ooo frankov Razen angleške kraljevske dvojice si Je v Jeromovem samskem stanovanju vesela letos Pariz osvojilo še nekaj angleškega: | deteljica. Jerome je bil navdušen. Cez eno -------- .— ii. —i-----"---urico je bil že pravi matador, kar se tiče lambeth-vvalkanja. Tedaj je Denise nenadno pogledala na uro, za vpila in menila prestraženo: »2e devet ura! Moj Bog! In najina moža naju čakata v hotelu!« Nič ni pomagalo, hitro sta se malo popravili, popudrall in počrrtali z rdečilom, potem je sledilo kratko, toda prisrčno slovo in izginili sta. Jeromu Choi-ku se je žalostilo srce. Tako trdno Je bil upal, da se bodo vaje z lambeth-vvalkom podaljšale. Malo poparjen se Je vrnil v salon, postavil se Je pred zrcalo ln začel ples za vse primere še malo ponavljati, štiri korake naprej, štiri korake nazaj, potem se je prijel trdno za pas, da bi skočil v zrak — v istem trenutku pa je namesto predpisanega veselega »aj—a j—aj!« izustil grdo kletvico. Njegova leva roka je bila nad pasom namreč takoj nekaj pogrešila. In minuto pozneje Je zdirjal Jerome z divjim obrazom do najbližje policijske postaje, kjer Je sporočil, da sta mu dve zločinki odnesli listnico. Jerome je bil pouk v lambeth-walku in trdni Denisin prijem ob pasu plačal z vsega vpoštevanja vredno vsoto 40.000 frankov. Na nedavnem predvajanju spretnosti modernih frizerjev v Parizu so se nekateri lasni umetniki zabavali s tem, da so v modernizirani obliki obnovili pričeske, kakršne so nosile dame v starem Rimu lambeth-vvalk, najnovejši ples Uganjajo ga s pravo strastjo, smatrajo ga za nekakšno pomlajevaino metodo in za lahek ples. Lahek — utegne pa biti tudi zelo drag. Munsieur Jerone Choix je Imel priliko to spoznati. Gospod Choix je pariški zastopnik neke ameriške avtomobilske tvrdke in Je s svojim krasnim vozom baš krmaril skozi cTriedlandsko avenijo, ko sta mu dve mičru, mladi dami pomignili ln zaklicali: »Glej. gospod Henri! Dober dan! Kako vam gre?« — »Na žaiost se ne imenujem Henri,« Je odvrnil Jerome Choix tn hitro zavrl voz, »sem pa zelo navdušen, da se bom mogel seznaniti z dvema tako lepima, mladima damama!« Dami sta zardeli do ušes. od same zadrege sta jecljali in prosili tisočkrat za oproščenje. Gospoda Chobca sta bili zamenjali z nekim starim znancem iz Orleansa, zelo je jima nerodno, pa ne vesta, kako tri pomoto popravili. »Nu, to je zelo preprosto,« Je odgovoril Cholx, »na ta način, da popijete z mano kozarec šampanjca. Stanujem precej tu za vogalom.« Sledile so vsakovrstne vesele besede, malo smeha, malo pomežikovanja z očmi, mladi provincialkl sta kazali, da jima majhna pustolovščina ne bi bila proti volji, in tako sta vstopili v Choixov voz. Njegovo samsko stanovanje ni bilo nič manj razkošno od njegovega voza, šampanjec Je bil dober in hladen gramofon je igral ln kmalu je triperesna deteljica postala zelo razposajena. Mladi dami sta rekli »Jerome« in Jerome je rekel »Yvonne« ln »Denise«, kozarci so se praznili z bliskovito naglico, zastopnik avtomobilske tvrdke se Je vdajal že vsakovrstnim prijetnim upanjem. Tedaj se je Denise spomnila, da sta bili s prijateljico prejšnji večer v nekem baru na Montmartru in sta se seznanili z izredno komičnim plesom. »Ali poznate lambeth-walk'« je vprašala. Jerome Cholx ni Imel o njem niti najmanjšega pojma, njegovo obžalovanje pa se je spremenilo takoj v navdušenje, ko sta mu razposajenki izjavili, da sta pripravljeni naučiti ga tega plesa. In 2e se je začel pouk. Nu, lambeth-vvalk je ples, ki so ga izumili menda nalašč za takšne prilike. Je nekakšna mešanica polke ln kadrilje in sestoji v glavnem iz tega, da se primeta plesalca nežno, toda obenem trdno okrog pasu, potem malo poskočita, se spustita, se tolčeta s plosko roko po bedrih itd., na zadnje pa si pomigujeta s palcem nazven in zakričita trikrat »aj—aj—aj«. Takšen je bil vsaj lambeth-walk, ki ga je plesala Mojstri gladovanja 53 dni brez hrane — Deset dni je v zaprtem železniškem vozu tulil in gladoval Vprašanje, kako dolgo lahko prenašamo glad in kdaj povzroči ta smrt, Je skoraj že tako staro kakor človeški rod. Čeprav bi si mogli o tej stvari nabrati izkušenj že v preteklih časih ko so grešnike pogostoma obsojali na smrt z lakoto, je videti, da vprašanje še ni popolnoma rešeno. V neki madžarski jetnišnici je začel z gladovno stavko neki Lukics, ker je bilo prizivno sodišče potrdilo njegovo obsodbo na dosmrtno ječo. Gladoval Je 53 dni in se je z vsemi štirimi branil vsakega grižljaja. Seveda je bilo njegovo stanje zelo nevarno in so ga spravili v bolnišnico, kjer ga skušajo sedaj hraniti in ohraniti umetno. Zammiv@$ti iz vsega sveta Po neki statistiki so v Parizu od 1. okt. lanskega leta do 30. sept. letošnjega leta ukradli nič manj nego 4158 avtomobilov. 3213 avtomobilov je policija lastnikom lahko vrnila. Pri Nantesu so se orožniki ponoči preoblečeni v poljska strašila postavili na polja, da bi izsledili neke poljske tatove. Uspeh je bil sijajen, polovili so vso tolpo. Po šestletnem sedenju so lz neke kaznilnice v Kaliforniji izpustili moža, ki je bil »proste« ure v svojem jetnlštvu porabil za zlaganje šlagerjev. Te sk^dbe mu Je odkupil znan založnik glasbenih deL Sydneyski zdravniki so pri nekem tamkajšnjem možu odkrili dve normalno delujoči srci. Ponudili so mu že okrog 80.000 din. če bi pristal na to, da bi obe srci po njegovi smrti dobil neki znanstveni zavod. V -MEH IN KRATEK CAS Sonjica je slišala, da so njenega strica imenovali slamnatega vdovca. Vprašala je, zakaj to. »Zato, ker je teta odpotovala,« ji je de-| jal očka. j »Tako? In ko se teta vrne, bo striček ! spet slamnati mož?« Nekoliko bolje je šlo 50-letnemu brezposelnemu delavcu Alfredu Guillaumu lz Rouena. Mož Je bil včasih prisiljen, da je poiskal prenočišče v kakšnem tovornem vozu na postaji. Tedaj so nekoč, ko je baš dobro spal, vagon zaplombirali in so ga poslali za deset dni na potovanje, dokler ga niso končno v Besanconu odprli in njegovega neprostovoljnega gosta osvobodili. Med potjo ni bil Guillaume zaužil seveda ničesar in je oslabel še bolj, ker je na vsaki postaji tulil na vse pretege, da bi ga rešili — pa ga ni nihče slišal. Gejše plešejo Tihotapljenje s padali Neki kmet iz holandskega kraja Vlis-singema Je opazoval, da leti nad njegovimi polji vsak teden neke letalo, ki je spuščalo vsakokrat majhno padalo. Neposredno za tem sta prihajala vedno dva možaka, pobrala padalo tn Izginila z avtomobilom, ki Ju je čakal. Kmet Je obvestil policijo. Policijski uradniki so napravili zasedo in ko je letalo spet priletelo ter odvrglo padalce, so trije uradniki prijeli oba možaka lz avtomobila, četrti pa je ujel padalo. Na padalo je bil privezan zaviek z demanti, ki naj bi Jih možaka prodala v Amsterdamu. Priznala sta, da sta na ta način ujela že kakšnih dvajset padal Doslej ni znano ali gre samo za tihotapstvo ali pa za ukradeno blago. ZA HLADNO JESEN — TOPLEJŠA OBLAČILA! Oglejte si novo zalogo jesenskega ln zimskega blaga za obleke, površnike, suknje itd. pri tvrdki DRAGO SCHWAB Ljubljana — Aleksandrova cesta štev. 7. Izgotovljena oblačila vedno na zalogi. Lastni Izdelki! Lasten modni salon! ANEKDOTA Metternicha, mogočnega avstrijskega ministra, so povišali v knežji stan. Naslednje Jutro ga Je vprašal njegov zvesti, toda pedantni komornik Giroux: »Ali želi vaša visokost obleči suknjo, ki jo je včeraj nosila vaša ekscelenca?« * Igralca Devrienta je obiskal neki nenadarjeni tovariš, ki je igral samo neznatne vloge v nepomembnih provincialnih gledališčih. Bil je pa silno samozavesten, pa se je pobahal s svojimi uspehi: »Tu v Berlinu niti ne veste, kaj je pravo navdušenje za umetnost. Ko sem igral nekje Hamleta, je bil na blagajno pravi naval!« — »Ubogi blagajnik, da je moral toliko denarja vrniti!« je dejal Devrient. VSAK DAN EN.4 V Nemčiji se mudi ta čas skupina Japonskih gejš, Id nastopajo na odrih, predvajajo plese In pesmi, kakor plešejo ln pojejo po četrtih gejš v Klotu Močni mož med pic • o in po njej. C "" - " Tumor) DUHOVA" POSVETOVALNICA Davčna Dr. K. — M. — Vaše vprašanje glede taksiranja zdravniških računov je v bistvu tako dalekosežno, da nanj brez nadaljnjih informacij, ki smo j:h uvedli na pr stoj-nem mestu, ne moremo dokončno odgovoriti. Tar. postavka 34. taksn. zakona navaja marveč prvenstveno samo račune, obvestila. pisma i. t. d., ki jih izdajajo trgovci in obrtniki glede zneskov (terjatev), iz-virajočih iz njihovih obratov, drug drugemu ali drugim osebam. Na vprašanje se povrnemo v pr:hodnji številki. F- A. — L. — Smiseln odgovor odnosno pojasnilo na Vaše vprašanjeprejmete Dod flifro I. K. — L. v št. 241 (z dne 16. X. 1.1.) našega lista. Dr. K- — M. — Ali se morajo zdravniški računi kolkovati. čim se razpošljejo, ali šele tedaj, ko se na njih potrdi prejem denarja? Ali zadošča za potrdilo prejema mekolkovan blagajniški izkaz, ne da bi se račun kolkoval? — Zdravniki ne spadajo pod zakon o obrt h, zato tudi niso obrtniki, pač pa izvrševalci samostojnih poklicev. Ker se tar. postavka 34. taksnega zakona po svojem smislu in po izrazih kakor »terjatve«, »dobave«, »potroški« itd. nanaša na neke materialne stvari, materialne predmete, se potemtakem zadevni predpisi te tar. postavke ne nanašajo na daianje uslug ln nasvetov. Zbog teh razlogov zdravn ki niso dolžni kolkovati svoje račune po predpisih tar. post. 34. Isto velja za odvetn ke. notarje in živinozdravnike. — Nasprotno pa je treba plačati polodstotno takso (v kolk h) za vsako potrdilo, s katerim se potrjuje prejen vsot (ali predmetov) ki pre dejo v prejemnikovo last. Pn pravnih opravil:,, nastop- ta taksna obveznost (tar. post. 33) le, če se sestavi o njih pravna listina. Zato je za vprašanje taksne obveznosti odločilna vsebina list. ne. zaradi česar se mora ponovna posvedočitev takega pravnega opravila samostojno presojati. Iz tega sledi, da se mora pr znanica ("potrdilo, pobotr.ica) o prejemu določenega zneska kolkovati po tar. 33 Kljub temu, da se prejem tega zneska potrjuje pozneje še v drugi listini. Upoštevati je treba, da ima -nčasna priznanica isti pravni učinek kaor def nifvna in da more dolžnost na kakor defir.itivna in da more dolžnik na jati zaradi že zvrženega plačila kakor z definitivn i priznanico. Sicer pa se mora. odrajtati taksa po vsoti najvišjega zneska, č:gar prejem se z list no potrjuje, ne glede na to. da ro se morda za dele tega zneska že prej izoale priznanice, ki so tudi morale biti kolkcvane. — Takse prosti zdravniški računi ali blagajniški izkazi, na katerih se potrjuje prejem denarja, podlegajo torej taks' iz tar. post. 33.. ker imajo vsa svoj-stva pravnih listin. — I. H., T ji. — Katere javne dajatve so se glede služb t-ilh prejsmkov zvišale s 1. VEL 1938? Doslej se je eksistenčni nriiirnum 400 din odšteval cd kosmate plače, letos pa ne več. Zakaj ne? — Ne poznamo nobenega poviška, ki bi veljal glede uslužb-skega davka od 1. julija 1.1. dalje. Ker pa se odmerja enoodstotni doprinos od kosmatih prejemkov, ki so zavezani usluž-benskemu davku, se v osnovo za izračun te doklade (doprinosa) ne morejo upoštevati odbitki iz člena 93. zak. o neposr. davkih. Doprinos se pobira istočasno z usluž-benskim davkom in se mora posebej v spisku označiti in 'zkazati. Davčna uprava bi torej ne smela upoštevati odbitka iz člena 93. zak. (400 din na mesec) že od 1. aprila 1934 dalje. Ce ga ne upošteva šele od 1. I. 1.1. dalje. Je za Vas tem bolje. Lahko pa seveda zahtevate pravilen obračun za ves čas nazaj. — Na prvo pismo Vam nismo mogli točno odgovoriti, ker ste namesto o enoodstotnem izrednem doprinosu k usluž-benskem davku govorili o prispevku za borzo dela. — T. K. — L J. V vložišču davčne uprave ste oddali pravi-no taksiran prizlv proti odmeri pridobnine za leto 1038. Od službujočega uradnika ste zahtevali potrdilo o prevzetem prizlvu, ta pa je Vašo zahtevo odklonil, češ da mu morate za potrdilo doprinesti kolek za 20 din. Ali je bil njegov postopek osnovan na zakonu? — Na noben nač n! Takso v znesku 20 din je po tar. post. 3. in 4. zahtevati za Izpričevala in potrdila, ki jih Izdajajo pr vatne osebe ali oblastva privatnim osebam o kakršnihkoli dejstvih in o vsem, kar se jih more tikati. Prav tolikšno takso pa je po tar. post. 5. pobrati za vse pismene odločbe (rešitve), odloke :n za obvestila administrativnih ob-lastev v zvezi s predhodno takso 10 din po tar. post. 1. za vse pismene ali protokolarne upozoritve (predstavke), vloge ali prošnje vobče, razen onih, za katere je plačati posebno večjo takso. Na Vaš primer pa se ne more nanašati nobena izmed naveden h tar. oostavk taks. zakona, ker bi za Izročeni prlziv lahko Vi sami spisali potrdilo ter nanj službujoči uradnik pristavil poleg uradnega žiga samo svoj podpis. Privatna podjetja .se poslužuiejo pri vročanju svojih vlog državnim oblastvom posebn h dostava h km':. TR-. in^n" raln^r«'«^ rtenaria nedoletniku, k! ie med tem no«*fal že polnoleten. — Ako Vas sod:šče nri katerem se je vod"'] varstven' sn;s srlede V^Se osebe, ni slr.žbeno pozvalo, da se zs>das'te zaradi odprave in prevzema sodno založenega dena ria, morete t?*ko odpravo povzročiti tudi sami. Vložite na prMoino sodišče predlo?, da se Vam na i izpl?ča v sodni hrambi v V"*-* korist založen' denar in n?vod;te vse okornost', katere st° nam sporočili v Vašem vnr^šan-iu So^iSFe bo na to uradoma poizvedbo, k1e V denar naložen in ujrptovilo tudi moreW*n<» krivce, ki so povzročili, da Vam denar še ni bil izplačan. H. V. Sv. J. V Izročilni potrebi ste si izgovorili pole? užitka, ki je bil to "no zapisan v pop-odlv. tn'M firusre daiatve ki se pa niso zap'sale. Ali '!h mor^e --ihtevati. —Četudi ste v izročilni pogodb1' namenoma izpustili zap'sati razne daiatve. ki Vam jih je obvezan dajati prevzemnik Vaš sin, pa ste jih medsebojno dogovoril5 V^m pri tičejo radi terq. .Akn ne rre zlepa, boste morali pri prevzemniku vložiti tožbo in v niei zahtevati, da Vam ie dolžan priznati vse tud; nezap^ane pa dogovorjene dajatve 'n da Vam jih i? točno po dogovoru izrnf^vaH. Po^ba ki bo izšla nato radi te Vaše tožbe, bo nado-mestovala pismeno noro^bo in bo nrevzem-nik po sodbi dolžan izroč°vati vse, kakor bo s sodbo določeno. Morda bi se pa o«rni-la pravdi in še enkrat storvia k notarju, da Vama ponovno v pnrslu Vaiinesra nr-votn°ga dogovora sestavi točno po^o-ibo. B. G. C. Kam se Vr>*p ie obrniti radi r.o-kornine. — K°r ie bil Vaš nokotn' mož čin-i Bratovske skladnice, morate tia priiaviti. da je umrl. ako tozadevno priiava še ni bila odno^tana na skladnieo. Bratovrka skdanica Vam bo nato doloCla pokorn^no. ako Vam po pravilih ki veliaio za Bratovske skladnice sptoh orinada. Po teh nravi-l:h ne boste mosdi dobiti pokoimne, če ste stooili v zakon z Vašim možem, ko ie bil član Bratovske skladn"'ce pa že kot tak ob času poroke upok^nec aH onpniocel. Le v primeru da so bili v vaiinem zakonu roienl otroci, bi imet', pravico do nrpioma-nja nokoTn'ne. če tudi ste poročili z upokojencem. Vsa po-inTvia Vam more na Vaša vnra Sanja dati Bratovska skladnica v Ljubljani. Zdra^iska želim se poročiti, Ljubljana 4.: Od mladih nog ste bolehna. Imeli ste tudi škro-fulozo. prvo perilo ste dobili šele z 19-leti in je vedno boleče. Nekoliko mesecev sem Imate bolečine po desni strani trebuha in čez križ.. Večkrat vam je slabo. Pogosto se vam zdeha. V duševnem pogledu se počutite slabo. Melanholični ste in večkrat mislite na samomor. — Kar se tiče poslednjega se vam nič ne čudim. Dolgotrajna bolezen in slabo duševno razpoloženje gre roko v roki. Vendar mislim, da greste v tem oziru le predaleč. Tako huda pa stvar le nI, da bi morali obupavati. Radi Skrofuloze, ki ste jo preboleli, ste verjetno zaostali nekoliko v razvoju. K temu se je pridružil še slab razvoj jajčnikov. Poleg tega ste še precej slabokrvni. Priporočam vam, da pijete železno vino in pa da uživate mnogo jeter v tej ali pa v drugi obliki. Bilo bi tudi dobro, če si morete privoščiti nekaj časa popolnega odmora, kar bi vam poleg dobre hrane pripomoglo, da se okrepite. Predno pa se paroč te, vam svetujem natančen zdravniški pregled. Kajti zdravje je eden glavnih pogojev srečnega zakona. E. B. Celje: Z ozirom na vaše dodatno pojasnilo vam odgovarjam sledeče. Pišete, da vam je večkrat teklo iz noge. To opazujemo največkrat pri gnojnem vnetju kosti. Zato vam pred vsem svetujem, da si daste napraviti rentgensko sliko noge, ker sumim, da ste tudi vi nekaj sličnega preboleli in da imate sedaj posledice. Poleg tega dopuščam tudi možnost, da Imate plosko nogo, ko pišete, da imate bolečine v stopalu. Preiskava mora torej iti v teh smereh. J. Snoj — Zagreb: Priporočam, da masirate lasišče z 2% salicil-alkoholom. V iste svrhe rab!mo tudi čaj lz korenin koprive. — Vzrok glavobola je različen. Tako izhaja n. pr. iz vnetja ušesa, nosa, pri povečanem krvnem pritisku, preobilnem kajeniu in slično. Zaradi pomanjkljivosti nodatkov vam ne morem nič določnega reči. Mogoče sem vam že s tem. kar sem nap'sal, pojasnil stanje. V nasprotnem primeru pišite ponovno obširnejše pismo. A. I. Maribor: Stari ste 29 let. Ste pa zelo slabotni. Zdravnik, k! vas je preiskal, je ugotovil, da niste na pljučih bolni. Priporočal vam je krepko hrano (mleko in sl!čno). 2 meseca ste uživali takšno hrano. pa se niste nič popravili. Vprašujete, da li b' bilo dobro žensko mleko? — Prin-cipialno ne bi bilo proti temu n'č reči. Samo način, kako s! vi to zadevo predstav-liate. mi je neumljiv. Zdi se mi, da nimate v tem pogledu jasnih pojmov. Sicer pa imamo še druge stvari, ki so do*1 redil-nejše od mleka, n. pr. med, vse vrste masti orehi, krtih in sl:čno. Pr noročam te-dai da si ustvarite temu primeren jedilni list in da jeste 4 do 5 krat dnevno. Zmerna telovadba bi vam poleg tega tudi pripornoela, da bi se boli razvili. F. K. G~žova — Sv. Trojica: Trpite na tkzv. P3,rkinsonovi bolezni in vprašujete za nastov bolnika, ki 1e v zadnji številki pros'1 ^a nasvet. — Nima prav nobenega smisla, da vam dam zahtevani naslov. Poid?te raje k vašemu zdravniku, ki vam bo dal vse potrebne informacije ln tudi potrebna zdravila, ki jih itak morete do- | biti samo na recept. Nezgoda — Maribor: Pobarvali ste si lase z neko vrsto šampona, nakar so vam pričeli izpadat5. — Sestave imenovanega šampona ne poznam. Domnevam pa, da mora vsebovati anorganska barvila, ki so nekatera škodljiva za lasišče. Priporočam vam, da se obrnete na kakšnega kosmeti-ka, ki vam bo svetoval, kako popraviti nastalo škodo. A. M. Sežana: 53 let ste star. Trpite pa že od 15. leta dalja ra zaprtju. Poskusil1 ste vse mogoče stvari, toda uspeh je bil samo delen. — Iz opisa stolice sklepam, da leži vzrok vašega trdovratnega zaprtja v debelem črevu. Dopuščam možnost. da imate že od rojstva abnormalno dolgo, odnosno široko debelo črevo. Zato bi vam še svetoval, da si daste črevo rent-genološko pregledati. kar ni zvezano s prevelikimi stroški. Ce bo 'zvid pozitiven, se bo dalo eventuelno z operacijo kaj ukreniti. Obvestite me o tem! Prvi dve koli holundskega turnirja osmih najboljših šahistov sveta sta prinesli že prav mnogo presenečenja in živahne partije, tako da je pričakovati napetega nadaljnjega toka turnirja Izmed prvih 8 partij jih je 5 končalo remis, kar ni pretirano mnogo. »Papirna« forma udeležencev. ki vpošteva njihove dosedanje rezultate, predvsem iz zadnjega časa, je dajala, kakor omejeno, dr. Aljehinu in Re-hevskemu, eventualno še Botvinniku in Keresu, najboljše izglede v turnirju. V tem smislu se je izrazila tudi večina udeležencev samih tik pred začetkom Ze prvi dve koli pa kažeta, da bo morda marsikaj izpadlo drugače, kakor pa so v naprej napovedovali računi. Večina udeležencev že skoro leto dni ni igrala na nobeni važnejši prireditvi, najbrž pač zato, da so se lahko tem bolj temeljito in mirno pripravili za sedanji turnir, ki ima tako izreden pomen Kaj vse so obsegale te priprave. kakšne novosti je ta ali oni našel, ali kako je izboljšal svojo formo, ostane za enkrat seveda neznano, saj bodo pač vsi sredi borbe poskušali skrivati »svoje karte« Prvi dve koli sta spravili na čelo Fine-a in dr Euweja. od katerih bi bilo r>osebr>'h uspehov mani pričakovati. Fine je dobil celo obe prvi partiji, v dobrem stilu. Ta dosedanji njegov uspeh je v precejšnjem nasprotju z njegovo formo zadnjega časa: na turnirjih za prvenstvo USA je vedno zaostal za Reshevskim, ki se mu .ga doslej tudi še nikoli ni posrečilo poraziti; lani v Kemeri je doživel precejšen neuspeh. 9. mesto; v Semmering-Ba-denu je bil sicer drugi, toda s pomočjo 12 remijev ter samo dveh zmag, proti zadnjima na tabeli. In vendar sedaj tako prepričevalen začetek! Res je Fine že dalje časa veljal kot izvrsten poznavalec teorije otvoritev; napisal je sam tudi že več pomembnih teoretičnih del. Tudi dr. Emvejev dobri začetek je presenetljiv. Pri tem je imel proti Keresu, kakor pravijo poročila, celo smolo, da je v naglici prezrl možnost zmage. Dr Aljehin je v prvem kolu lahkomišljeno oddal pol točke. Imel je proti Reshevskemu že zmago v rokah, pa se je potem prenaglil in dovolil remis. Capablanca in Keres se doslej nista posebno izkazala, vendar si za enkrat, er.ako kakor tudi dr. Aljehin. vsaj še nista pokvarila izgledov. Ostali trije Bot-vinnik. F'ohr in Reshevsky pa bodo naj-! brž že težko nadoknadili izgube na startu. I Flohr je, kakor poročajo iz Holandske, definitivno opustil misel na mateh za svetovno prvenstvo z dr. Aljehinom. Pred tednom dni bi bil moral položiti zanj I kavcijo. V Berlinu je dne 28. oktobra umrl Švicarski mojster Paul Johner, star 51 let P. Johner je še pred 10 leti štel med najbolj znane mojstre na svetu. Imel je tudi prav velike uspehe, tako n. pr. prve nagrade na močnih turnirjih v Goteburgu 1920, Scheveningenu 1923, Trstu 1923 in Berlinu 1924. Zadnja leta se radi bolezni ni več udeleževal turnirjev. P. Johner je bil po poklicu učitelj glasbe in priznan čelist. V Moskv,- Je umrl v oktobru mojster N. D. Grigorjev, star šele 43 let. Grigorjev je bil eden najboljših komponistov umetnih končnic r.a svetu, njegova specialite-ta pa so bile končnice kmetov, v katerih je bil neprekosljiv. *' Pravkar se je naša majhna šahovska literatura pomnožila za lepo novo delo. V Beogradu je izdal mojster Ozren Nedelj-kovič »Šahovski almanah«. Knjisa obsega 140 stran: 16°, tiskana je približno na polovico v latinici in cirilici. Vsebuje m. dr. pravila za organizacijo turnirjev in sličnih prireditev, z Bergerjeve tablice za določanje razporeda turnirskih partij, podatke o svetovni šahovski federaciji, našemu šahovskemu savezu, nadalje naslove vseh važnejših šahovskih klubov v državi. Z vsemi temi podatki izpolnjuje pač občutno vrzel v našem šahovskem življenju, kar bodo gotovo vsi naši šahi-sti z veseljem pozdravili. — Ostalo polovico knjige izpolnjujejo originalni priložnostni prirpevki (z mnotrimi partijami), ki so jih dali svetovni prvak dr. Aljehin, Kostič, Pire, N. Trifunovič itd. Kniiga prinaša tudi daljši izvleček iz pomembne Levenfišove teoretične študije o damskem pambitu. — Šahovski almarrh stane 20 din ter se naroča pri avtorju O Nedeli-koviču v Beosrradu. Jevremova 46. pošt. ček. račun žt. 60.176). Semifinalna tekma z& klubsko državno prvenstvo med Ljubljanskim š k.-cm in zagrebškim Amaterskim š. k.-om. ki se je vršila preteklo nedeljo v Zagrebu, se je končala s prepričevalno zmago Ljubljančanov Vključno partije dr. Ka^bsr — Furlan,- z druge deske, ki je predložena v ocenitev, pa je za Furlaniia popolnoma dobljena, bo končni re -ultat 6 :2 za Ljubljano. Ta visoka razlika, kakor še zlasti rezultat na p-vih deskah (4:0) kažejo premoč Ljubljane za cel razred Pri tem pa je morala Ljubtiana še v borbo z eno rezervo za Preinfalka. da ne govorimo o »velemojstrskih rezervah«, za katere ni bilo nikdar niti v načrtu, da bi v tel tekmi nastopile Zaerebčanl so šli v borbo skrbno pripravijc-1. igrali so na domačih tleh. Tok partij tudi govori v prilog Zagrebčanov. Vse to daje zmagi Ljubljane še poseben pomen. — Finale za državno prvenstvo med Beogradskim in Ljubljanskim š. k.-om bo koncem meseca, najbrž že prihodnjo nedeljo, predvidoma v Ljubljani. Ce nastopijo Beograjčani, kakor nedavno v Subotici. brez svojih mojstrov, pač ne morejo računati na uspešen odpor. Ce pa pride njihovo kompletno moštvo, so izgledi za Ljublisno samo za malenkost boliši. kakor za Beograd. S tekem v Zagrebu je naslednja partija s prve deske. Pol-slovanska obramba damskega gambita Bell: M. Vidmar Jun . Črni: Dr. Astaloš 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 c7—c6 3. Sgl—f3 Sg8—f6 4. e2—e3 e7—e* 5 Lfl—d3 Sb8—d7 0 Lf8—e7 Sigurneje za črnega je tu dc4:, 7. Lc4:, Ld6, 8. Sc3, 0—u, 9. e4, e5. Sistem, ki ga v partiv vporabi črni. izv;ra od Bogoljubova. Morda je ol> najboljši igri črnega korekten, vsekakor pa daje črnemu zelo težko igro. 7. Sbl—c3 o—o 8. b2—b3 Samo do enake poziciie vodi 8. e4. de4:, 9. Se4:. b6 ter nato c5. Poteza v partiji pa ohrani napetost v poziciji. 8..........b7—bfl 9. Lcl—b2 Lc8—b7 10. Ddl—e2 a7—a6? Do tu je šlo vse po dobro znanih vzorih, to je pa težka napaka. Ne samo. da izgublja črni čas za potrebno razbremenitev svoje pozicije. temveč še povrh kmet na a6 odslej vedno veže dve črni figuri, ker beli sicer grozi cd5: ter La6" — Pravilno je bilo c6—c5. ali event tudi še preje Tr8 Dd8—c7—fcS—a8. 11. Tfl-bl Dd3—b8 Morda je bilo še tud; tu c6—c5 bolje. Črni pa se je po zamenjavah na d5- —*c5 bal naibrž »Vsečih kmetov«. 12. Sf3—e5! Tfg^g Kmeta seveda ni bilo mogoče vzeti-Se5:, 13. de5:, De5:?, 14. Sd5:!. 13.Tal cl cg^j Nekoliko pozno se črni le odloči za to potrebno potezo. Sedaj pa ima beli že možnost da no veča svojo prednost: 14. c4 :d5 e6 : d5 15 Se5:d7! Td8 : d7? Po tej ponovni nanaki bel; z lepo kombinacijo forsira odločitev. Pravilno je bilo Sd7.\ 16. dc5:. Sc5:. Beli je zaradi slabega črnega kmeta d5 seveda tudi potem v prednosti, teda neposrednega konca ni videti. 16. d4 : c5 d6 : c5 17. Sc3—a4! DM—a7 Relativno bolje je bilo dati z Dd8 takoj kmeta. 18. Sa4 : c5! Pointa kombinacija. 18..........Le7 : c5 19. Lb2 : f6 Lc5—f8 Črni lovca seveda ni smel vzeti, radi 20. Dg4+ ter Dd7:. Pa tudi tako mu ni pomoči. 20. Ld3—f5 Dobi še kvaliteto. Se bolj pa Je bilo 20. Lh7: + !. Kh7:. 21. Dh5 + , Kg8. 22. Td4!. gf6: (sicer Th4 ter mat), 23. Dg4+, Lg7 (ali Kh8 oz. h7), 24. Dd7: ter v naslednji potezi Tc7 z napaden na b7 in f7. Kmalu bi poleg Lb4 potem še kmet d5, pa bi imel beli poleg kvalite še tri kmete več. 20..........Td7—d6 21. Lf6—d4! Da7—b8 22. Ld4—e5 g7—g6 23. Lf5—g4 Db8—e8 24. Le5 : d6 Lf8 : d6 Tudi tako je borba seveda že odločena. Sled lo je še: 25: Lg4—f3 De8—e5 26. g2—g3 Ta8—d8 27. De2—d2 Ld6—a3 28. Dd2—a5 De5—d6 29. Tel—c2 Td8—d7 30. Tdl—d4 Pd6—f6(?) 31. Lf3—g4 črnj se vda. Vasja Pire. R I Nedelja 13. novembra Ljubljana 8: Radijski šramel. — 9: Napovedi. poročila. - 9-15: Prenos cerkvene glasbe lz franč. cerkve. — 9.45: verski govor (g. Jože Jagodic). — 10: Rajski orkester. — 11.30: Lahka glasba, sodelujejo: duet citer, duet orglic in harmonike. — 13: Napovedi. — 13.20: Akademski pevski kvintet. — 14: Plošče po željah. — 17: Kmet. ura: Slinavka in park-lievka (dr. L. Hribar). _ 17-30: Domači nape vi (plcžče). — 18: Vesela kmečka zgodba »Strah v koruzi«. — 19: Napovedi, poročila. — 19.3'J: Nac. ura. — 19-i»0: Radrski orkes'er, vmes Trboveljski pevski jazs kvartet — 21.15: Samc-spevi in dvospevi. Pojeta gdč. Štefka Korenčano-va in ga- Dragica Sokova. — 22: Napovedi, poroči'a. — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, 14. novembra LJubljana. 12: Za veselje ln zabavo (plo-§£e). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. _ 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: nravstvena ura: O prebavi (ga. Božena dr. Zajc-Lavričeva). — 18.20: Plošče. — 18.40: Kulturna kronika: Narodopisne starine v Kamniku ovšek). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona. Beograd. 16.45: Narodne pesmi. — 17.15: Orkestralne skladbe. — 18.20: Plošče in narodna glasba. — 20: Prenos opere iz Naro. gledališča. — Zagreb. 17.15: Petje. — 17.30: Mozartov klarinetni koncert — 18: Češki šlagerji. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Petje. — 21: Klavirske skladbe. — 21.30: Iz ruskih oper. — 22.20: Ples. — Praga. 20.10: Pester glasbeni spored. — Varšava. 21: Simfonični koncert. — 22.25: Poljska k'avirska glasba. — Sofija. 17.30: Lahka godba in odlomki iz zvočnih filmov. — 19.30: Klavirski koncert — 20: Zborovsko petje. — 20.55: Orkester in solisti. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj. 15: Orkestralni koncert. — 15.3C: Plošče. — 16: Mali orkester. — 18: Fes mi, plesi, koračnice. — 20.15: Vesela muzika za delo pust. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Nočni koncert in ples. — Berlin. 19: Plošče. — 20.15: Kakor Dunaj. — Mtachen. 19.20: Lahka godba in ples. — £1.20: Večer italijanskih skladateljev. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24 Nočni koncert. Torek, 15. novembra LJubljana 11: šolska ura: NaSe oko. Rep -taža iz očesnega oddelka ljubljanske splošne bolnišnice (g. Mirko Demšar). — 12; Godbe na pihala igrajo (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski trio (gg. K Novak, A. DomicelJ, B. Borštnik). — 14: Napovedi. — 18: Vesel domač drobiž (igra Radijski orkester). — 18.40: Vera — duhovna vrednota (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila- — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela tedenska kronika. — 20: Berlinov Rimski karneval (plošče). — 20.15: Cajnkarjevo dra^ mo »Potopljeni svet« igrajo člani Nar. gled. v Ljubljani. — 22: Napovedi, poročila. _ 22.15: Plesne pesmice ob sprem-Ijevanju Radijskega orkestra poje g. Drago Žagar. Beograd 16.45: Narodne pesmi — 17.10: Orkestralne skladbe. — 18.30: Ruske romance. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Schubertove pesmL — 21.45: Plošče. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.30: Lahka glasba. — 20.10: Operni prenos. — Varšava 21: Poljske pesmi. — 22.10: Komorni koncert. — Sofija 17.30: Vojaška godba. — 18.30: Godalni orkester. — 19.30 Flavta ln oboa. — 20: Petje. — 20.55: Ruska glasba. — 21.25: Lahka ta plesna muzika. — Dunaj 12: Mafi orkester. — 15.30: Plošče. — 16: Vojaška godba. — 17.10: Plesni orkester. — 18.15: Mladinski koncert. — 19: Komorna glasba. — 20.10: Mali orkester in mešani zbor. — 21: Plošče. — 22 35: Večerne pesmi. — 23: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Filmske me'odije in plest — 20.10: Koncert zbora in velikega orkestra. — 21.15: Kakor Dunaj. — 22.30: Lahka ta plesna muzika — Miinchen 20.10: Veseloigra. Križanka št. 52 Besede pomenijo Vodoravno: 1) Slovenski slikar, 6) del obraza, 7) nogometni pojem, 9) predlog, 10) šahovski pojem, 12) veznik. 13) slovenski slikar, 15) svetopisemska oseba, 16) živilo, 17) francoski pisatelj, 19) plo-ščinska mera, 21) kemična prvina, 22) kem. znak za s licij, 23) slovenski p anist 25) hrvatski basist, 26) slovenski pisatelj. Navpično: 1) Svetopisem. oseba, 2) kvar ta, 3) srb. skladat. 4) vas pri Ljubljan', 5) slovenski alpinist, 6) slovenski pisatelj, 8) slovenski skladatelj, 10) predpotopna žival, 11) gorenjska gorska dolina, 13) žalost, 14) glasbena nota, 18) osebn' zaimek, 20) glasbilo, 22) vrsta jastreba, 24) kratica za češko društvo, 25) predlog. Rešitev križanke št. si Vodoravno: 1) zober, 5) Brno, 9) Ada, 10) ep, 12) tor, 13) Ra. 14) oves, 16) že, 17) Aragon, 19) dete, 21) Abel 23) noga, 25) oven, 28) solata. 30) Ir 32) nada ' 33) on, 34) Vid, 36) ha, 37) ako 38) Amor, 39) Miloš. 1 Navpično: 1) zarod, 2) oda, 3) Ba 4) reva, 6) rt, 7) nož, 8) oreh, 11) pega, 14) I Oregon, 15) sobota, 17) Atos 18) Neva, 20) en. 22) le, 24) ,M>h. r?) Nanos 27) 2iva, 29) Adam, 31) Rim, 33) oko," 35) do, 37) Al. - »JUTRO« H. Mk 14 JMMJa, n. XI 1988. X. halo v ligi Sparta v Ljubljani Po dolgem ligaška tekma na domačih tleli — Elitni spored imajo v prestolnici &e dve koH Ugaških tekem, pa bo konec polovične ligaške sezone in pol poti do naslova državnega prvaka za prihodnje leto. Današnji spored Je spet zelo zanimiv ln bo gotovo razčistil še nekatera odprta vprašanja, predvsem ono, kje bodo posamezna moštva počakala spomladi. Za nas v Ljubljani ima to kolo Se posebno privlačnost, ker bomo v njem po dolgi pavzi gledali domačega ligaša v borbi za točke na domačem igrišču. Dovolj mu je bilo že romanja po svetu, od nedelje do nedelje smo morali pisati o njegovih nasprotnikih kot favoritih zaradi domačega igrišča, to pot velja vse to za njega. Upajmo, da bo znal vse Izkoristiti in se s krepkim odrivom rešiti zadnjega mesta, kamor ga je teden dni prej posadil baš današnji nasprotnik. Balo-zeleni pred važno nalogo Popoldne ob 14. na Igrišču ob Tyrševi cesti — Predtekma ob 12.45 Gostje lz Zemuna računajo, da bodo la LJubljane odnesli obe točki. Belo-zeleni pravijo tudi tako. Težko Je delati račune. Sparta ln Ljubljana sta dosedaj delila nsodo Ugaških moštev, ki mu vsako nedeljo grozi presenečenje, ki mu od termina do termina ginejo tla pod nogami Statistika pravi, da je Sparta od doslej odigranih tekem — štirih doma in petih zdoma — doma dobila samo eno točko, na drugih igriščih pa ostale tri. LJubljana je doslej na domačih tleh, kjer je igra-tri tekme, spravila tri točke, iz vseh odigranih 6 tekem izven doma pa je prinesla domov samo eno točko in jih je 11 pustila ostalim. Iz tega sledi, da je Sparta bolj nevarna izven doma, Ljubljana pa na domačem igrišču. Kljub temu pa velja upoštevati, da so Bemunci dobri in trdi nogometaši, ki so T stalnih stikih z beograjskimi moštvi, tako da bodo morali zato naši krepko prijeti do zadnjega žvižga, če ne bodo hoteli doživeti kaj neljubega. Vsekakor bo tal* ma, t kateri pojde obema kluboma aa položaj v tabeli, napeta do zadnjega udarca. Beograjski spored Najlepši spored bodo Imeli v Beogradu, kjer se bodo na prenovljenem stadionu BSK srečali vsi štirje ligaši »zgornje hiše«, torej BSK ln Hašk ter Gradjanski ln Jugoslavija. Ce bo BSK danes zmagal nad Haškom, potem se bo otresel najbolj nevarnega nasprotnika za letos in mu sploh ne more nihče več zmanjšati velikega naskoka točk, a katerim bo ostal ▼ prvenstveni tabeli v vodstvu do marca prih. leta aH do konca. Gradjanski bo zadel na neslgurno moštvo Jugoslavije ln je seveda prepričan, da bo rešil obe točki Beograjski »rdeči« pa spet najbolj zaupajo v svojo odlično obrambo in upajo, da se bodo obdržali na mestu, ki ga zavzemajo sedaj. Hajduk: Jedlnstvo. Jedinstvo pojde na Izlet na morje. Hajduk zelo nerad poklanja gostom točke in tudi to pot ni mnogo verjetnosti, da jih bo dobil Beograd. V ostalem pa je Jedinstvo že nehalo zmagovati preteklo nedeljo ln bo bržkone tudi Hajduk prehud nasprotnik zanj. Slavi ja (V) : Bask. Četrti beograjski klub bo gostoval na Tivarjevem stadionu. Po papirnati formi sodeč, tem bolj zato, ker so Varaždinci v zadnjih dnevih izgubili nekaj odličnih Igralcev, je Baskova zmaga proti nJim skoraj nesporna. Slavi ja (S) : Gradjanski (S). Čvrsti Skopljanci, ki so se preteklo nedeljo prav lepo obnesli proti Jugoslaviji v Beogradu, morajo danes na vroča sarajevska tla Slavija bo gotovo napela vse sile, da si pribori ti dve točki, toda ni Izključeno, da bi najmlajšd udeleženec v ligi poskusil kaj takega, kar so nedavno storili Varaždinci. Prognoz ne bomo delali bolj podrobnih, ker se Je pokazalo, da so nas ligaši že nekaj nedelj puščali na cedilu z njimi. Sicer pa bo vsa naša pozornost danes na domačem igrišču, kjer se mora Ljubljani po današnji tekmi odpreti pot proti sigurnej-šim mestom v Hgaški tabeli Spored domačih prvenstvenih tekem Današnji spored za prvenstvo LNF obsega v raznih skupinah ln razredih naslednje nogometne tekme: L RAZREDj T LJUBLJANI: Svoboda—Reka ob 9.80 na igr. Ljubljane ln Mars—Bratstvo ob 9.30 na igr. Ilirije; na JESENICAH: Kovinar—Hermes Ob 14.80 na Igr. Kovinarja; T KRANJU: Kranj—Jadran ob 14.80 na Igr. Kranja; V MARIBORU: železničar—Slavija ob 14.30 na Igr. Železničarja ln Rapid—Mura ob 14.30 na igr. Rapida, dalje ▼ CAKOVCU: ČSK—Maribor ob 14.S0 na Igr. CSK ter V CELJU: Jugoslavija—Olimp ob 18. na Igr. Celja ter Atletiki—Celje ob 14.30 na igr. Atletikov. II. RAZREDI * LJUBLJANI: Moste—Adrlja ob 9. na igr. Mladike; Korotan—Slavija ob 10. na igr. Korotana ln Grafika—Mladika ob 10.15 na igr. Hermesa ter T CELJU: LaSko—Borut ob 10. na Igr. Celja. JUNIORJI (rezerve) i 9 LJUBLJANI: Hermes—Mars jun. ob 9. na Igr« Hermesa; Reka—Korotan Jun. ob 10. na igr. Reke; Moste—Svoboda Jun. ob 10.45 na Igrišču Mladike in Ljubljana—Jadran Jun. ob 12.45 na igr. Ljubljane; V MARIBORU: železničar—Slavija rez. ob 18. na Igr. Železničarja. Slednjič bosta prvenstveni tekmi Sa t DUPLICI med Vlrtusom in MengSem ter v STRAžISOU med Savioo ln Ljubeljem. Skakalnica v Planici nekdaj »cirkus44, zdaj Ideal — celo za Norvežane! MMm; v * m ■ V- "S* Ji- > ' rtJfV I -v ✓ - v ,}■, <■<.'« £ ~'' < t! - M : f; ri * 'mkiš," r * fM - mm$m . - / SKAKALNICA, |d fofea na novo sezono, najbrž« Se bolj ' uspešno, kakor so bile vse dosedanje Božji mlini meljejo počasi, toda zanesljivo, pravi ljudski glas. Ta pregovor se jc zdaj enkrat izpolnil pri naši Planici. Kdo se ne spominja ogorčenih bojev, ki so jih imeli snovatelji in graditelji okoli Planice in njene mogočne skakalnicel Globoko je vznemirila športne kroge in sprožila toliko razprav v prilog in škodo, da so se polagoma skoraj zmedli pogledi nanjo in marsikdo že ni vedel več, kaj je prav fai kaj ne. Treba se je spomniti prvega leta življenja naše Planice, ko so Norvežani ponesli v zmagoslavju novico v svet, da je v Jugoslaviji »ne samo največja, temveč tudi najboljša skakalnica na •vetu, kateri so skočili prvič nad 90 m daleč laže in bolje kakor kjerkoli na svetu«. Baš norveški skakalci sami so bili najboljši propagatorji Planice, saj so morali povsod le potrjevati, da je vse tako res kakor so objav« ljali časopisi, ki niti niso mogli verjeti, da je sploh mogoč tako nenaden napredek, in povrhu še v mali Jugoslaviji. Toda stvar ni šla v račun raznim interesentom, ki niso bili naklonjeni razvoju te športne panoge v državi, ki je do tedaj v športu pomenila še vse premalo. Pričele so se intrige in napadi, a ko je uspelo brez Norvežanov premostiti daljavo 100 m, tedaj so vrgli Norvežani zadnji adut, češ da to ni več šport, temveč cirkus; treba je prepovedati skakanje v Planici, skakal-nioo pa onemogočiti. Slabe zime so podpirale to uničevalno delo, a vendar so ie zmerom prihajali novi in stari, ki so spoznavali in uporabljali Planico za nove uspehe, lani že za skoke do 107 m. Medtem ko je dozdaj uspelo šele enemu Norvežanu in samo enkrat postaviti znamko 99 m, so dosegli to znamko iz Srednje Evrope že Nemci, Avstrijci in Poljaki, a Čehi in Švicar« ji so se ji znatno približali. Saj smo celo Jugosloveni prišli na 89 m in pol, daljavo, ki bi nam bila še dolgo nedosegljiva, če bi ne bilo skakalnice — doma 1 Norvežani, kot vodilni narod v smu-škem športu, a predvsem v smuških skokih, so spoznali zdaj, da je taktika, ki so jo uporabljali doslej, brez haska, kajti rezultati so bili zgovornejši od vseh razprav. Ostali »o predaleč zdaj in čeprav se na velikih mednarodnih tekmah plasirajo kot prvi ali med pr* vimi, je oddaljenost teh uspehov od najboljšega svetovnega rezultata le prevelika. 2e 55 let prireja norveški »Forenin-gen til ski-idraets« (društvo za razvoj smučarstva) slovite Holmenkollen tekme in izdaja letno svoj po vsem svetu poznani »Aarbook« (zbornik), V njem s* ]• oglasil znani norveški skakalec Reidar Andtrtm, Id je teta 1935---- gel ▼ Planici kot edini Norvežan doslej znamko 99 m, a člankom: »Norveška smuška premoč v nevarnosti«. V tem članku razpravlja o nevarnosti, ki preti Norveški kot izraziti smuški državi zaradi tega, ker izgublja zmerom bolj vrhove v smuških rezultatih. RAID AR ANDERSEN, znani norveški smuški skakalec, ld zdaj sam skrbi za propagando naše Planice »Kaj pomaga, če dosežemo od 10 prvih mest 9, če pa nimamo vrhunca? Sloves Norveške kot vodilne smuške države ne dopušča še nadaljnjih porazov!« Nato razpravlja o norveških skakalnicah in trdi, da so vse pomanjkljive, slabe in ne ustrezajo več skakalnemu stilu naše dobe. »Naše skakalnice so skoraj brez izjeme napačno grajene! Ne samo stare, temveč tudi one, ki so bile grajene v zadnjem času ne segajo dalje kakor do dobe nekdanjega Telemark»stila! Stil skakanja pa je baš v zadnji dobi storil velik korak naprej, kajti včasih so skakali komaj do 50 m, danes pa skačejo preko 100 m. V srednji Evropi so skakalnice mnogo boljše in pravilnejše; tam se preračunavajo in konstruirajo, pri nas pa se enostavno polože v teren. Da bi se mogel skok izvesti po zdaj veljavnih načelih, morajo skakalnice izpolnjevati prav določene pogoje. Skakalec mora danes računati z zračnim uporom, z zračnim dvigom, z določenimi brzinami, ki so medseboj v zvezi. Vsem tem zahtevam pa mora ustrezati profil skakalnice in če je grajena pravilno, daje skakalcu občutek varnosti in mu nudi velik užitek, tako da skakalec res da najboljše, kar zmore. Na slabo grajenih skakalnicah pa je nevarnost že pri kratkih daljavah velika. Kot prime r pravilne skakalnice naj služi velika naprava v Ratečah-Planici, kakršna je bila leta 1935, kajti ta je bila pravilno konstruirana in jo morem imenovati idealno. Skok preko 90 metrov na njej je popoln užitek in v ve» likem nasprotju s skokom samo do 50 m na slabi skakalnici. To ni samo moje mnenje, temveč vseh nas skakalcev, ki smo skakali tudi v Srednji Evropi.« Končno še ugotavlja potrebo po sistematičnem pouku skakanja, češ da je popolnoma napačno, če kdo misli, da mora Norvežan, ker ima vsak že od 5. leta smuči na nogah znati kar tudi skakati. Zato smatra, da je nujno treba namestiti državnega trenerja, kakor ga imajo tudi že ostale severne države. Za nas je Andersenovo mnenje tem bolj dragoceno, ker je bil on prvi, ki je očital inž. Bloudku, da nima pravice graditi takih skakalnic, Andersen je bil tisti, ki si je po povratku v domovino leta 1935 zgradil skakalnico Ma-rienkollen pri Trondhejmu in zlomil nogo na njej, ko je poskušal skočiti nad 90 m daleč, on je tudi na Norveškem, po pripovedovanju novinarjev iz Osla, letos na Finskem razširjal vesti, da je planiška skakalnica slaba! Ce so se Norvežani zdaj odločili sprejeti takšen članek v najvažnejšo smuško publikacijo na Norveškem, tedaj je gotovo, da pomeni ta članek več kakor osebno mnenje Andersena ter ga lahko smatramo kot klic, da morajo Norvežani spremeniti svoje stališče v tem vprašanju Tudi so članek ponatisnili vsi večji norveški športni listi, a sedaj ga prinašajo po vrsti tudi športni listi v Srednji Evropi. Mi z zadovoljstvom ugotavljamo, da je dobila Planica s tem veliko zadoščenje; saj so morali njeni poborniki vsa ta leta opraviti mnogo dela, da so jo vsaj doma branili pred napadi, ko že zunaj v svetu ni bilo mogoče povsod. Vsekako pa po vsem tem, ni več daleč čas, ko bo dosegla Planica tudi popolno priznanje pri Fisi in ko bo konec razprav o smuških skokih ali poletih. Zdaj govore že — dejstva! Rallye Monte Carlo. V zadnji nedeljski številki našega lista smo objavili kratko informativno notico o letošnjih pr pra-vah za znano mednarodno avtomob Isko vožnjo »Rallye Monte Carlo«, na katero se letos pripravlja tudi majhna skupinica iz Ljubljane. V omenjeni notici smo pisali med drugim, da letos na tej vožnji Skodovka najbrže ne bo zastopana, kar pa ni točno. Kakor nam poročajo lz po-j učenega vira, se bo Skodovka udeležila ' letošnjega rallya v Monte Carlo z novim strojem Skoda Rap!d OHV, tipa Monte ' Carlo, s katerim bo vozil mani vozač Zde-nek Pohl, ki bo startal lz Aten. Pohl Je že nekajkrat nastopil v tej hudi konpuren-ci in že večkrat zasedel H. mesto. Hermežani! Dopoldne ob pol 10. bo v restavraciji prt »Sesticl« rednJ letal občni zbor moto kluba Hermes. Dolžnost vsakega zavednega Hermežana Je, da se občnega zbora sigurno udelaži. Moto Hermes. Jol stoletja ze deluje CMD. darujmo ie ta pol stoletja! igriščih V nekaterih kraljevskih hišah Je šport skoraj že tradicija Ko gledamo dolgo vrsto Imen zmagovalcev na raznih olimpiadah, čitamo zdaj pa adaj ime, ob katerem postanemo vendarle pozorni saj gr* za člana kraljevske hiše, norveškega prestolonaslednika Ola-fa. Pri jadralnih olimpijskih tekmah leta 1828 se je posrečilo navdušenemu ln vsestranskemu kraljevskemu športniku, da je s svojo jahto »Norno« zmagal ▼ svojem razredu jadrnic ln al tako priboril zlato olimpijsko kolajno. Primer prestolonaslednika Olafa kot olimpijskega borca ln zmagovalca iz kraljevske hiše pa nI osamljen, ker Je že pred nJim član nemške cesarske hiše princ Friderik Karti 1 1912 v Stockholmu sodeloval ▼ konjskih športih na olimpijskih tekmah, čeprav tamkaj nI dobil nobenega darila. Tudi zadnje olimpijske Igre v Berlinu ao Imele ▼ enaki panogi udeležence iz vladajoče kneževske hiše, in sicer princa Gustava Adolfa lz Švedske, najstarejšega vnuka kralja Gustava, ki je znan med narodom kot »princ Jahalec« ln se je tudi v izločilnih borbah pokazal v odlični formi dasi ga je nato v finalu spremljala smola. V ostalem pa je švedska kraljevska rodbina gotovo med vsemi kraljevskimi hišami ona, ki najbolj ljubi šport. Saj je znana stvar, da kralj Gustav V. kljub temu, da nosi že osem križev, še zmerom redno Igra svoj tenis ln da se prevsem stalno udeležuje iger v dvoje na turnirjih na Rivieri ki jih Je sam poklical v življenje. Kralj Gustav V. nastopa tod z Imenom »Mr. G.«, s katerim tajnim imenom je skoraj prav tako znan kakor s pravim. Tudi prestolonaslednik Gustav Adolf se je prej živahno udejstvoval v športu ln Je najbolj ljubil smučanje, pozneje pa tudi tenis ln golf. Njegov najstarejši sin, prej omenjeni princ Gustav Adolf, je razen tega še odličen sabljač, ki si je n. pr. 1. 1936 doma priboril državno prvenstvo, v tej panogi Njegov mlajši brat Bertyl Je prav tako med narodom znan kot športni princ, ker aktivno dela kot lahkoatlet, kot boksar, kot hitrostni tekač na ledu in kot jahalec. Da ostanemo v Skandinaviji, moramo v tej zvezi omeniti še danskega kralja Kristijana, ki je navdušen jadralec in se prav rad osebno udeležuje mednarodnih regat kakor n. pr. v Cannesu, kjer je vsako le- to navzočen. Znana Je tuch ljubezen ho« landske kraljloe Viljemine za kolesarjenje*, To njeno navdušenje je že precej staro. Kraljica je leta 1897. v Monakovem spoznala to moderno prometno ln športno sredstvo in si ga je kupila in vzela s seboj. Ko je državni svet zvedeL, da namerava kraljica kolesariti po deželi se je odločno izrekel zoper to njeno namero, in sicer lz razlogov osebne varnosti ln čuvanja kraljevskega dostojanstva. Ta sklep Je posebno značilen za preokret, ki sta ga šport in telesna vzgoja doživela v zadnjih 40 letih. Tudi prestolonaslednica Julijana je zelo dovzetna za vse novo; tudi ona je vsa navdušena za šport, predvsem kot drsalka, v zadnjem času pa se je posvetila tudi smučanju, pri kateri priliki Je spoznala tudi svojega sedanjega soproga. V angleški kraljevski hiši Je u nji v cilj, enako pa je tudi na progi vide« lo vsakega vozača v obeh smereh. Vnanja organizacija prireditve je bik. prav dobra, o Čemer smo obširno pisali ie v ponedeljkovi iidaji našega lista. Prepričani »mo, da bo ta dirka prihodnje leto prirejen« 5a bolje, ker »e pravilne kalkulacije lahko delajo šele po prvi Izvršitvi Veliko število dirkačev je pokazalo, k» ko velik pomen so m&mi pripisali tej prireditvi, saj so bili na startu domek vid, ld imajo sloves v moto »portu ln reči smemo, da ao na tej dirki bili dokončno Izločeni prvaki, ki bodo lahko nosili ta naziv, aaj oflclelnega državnega prvenstva pri oas dozdaj »ploh še ntemo imeli. Ta nodelja na Večni poti Je pokazala, da imamo v motociklističnem športu odličen material ln »o naši vozači po svojih kvalitetah na Izredni višini. Večna pot nam Je dak svoje prvake in upamo, da nam jih bo tudi v bodoče; saj je proga dokazala, da je primerna za cestno dirko, ki bo za naša mesto še tudi v bodoče velika športna pri« dobltev. Vlomi brez konca In kraja J©že Ttsraer je razen v Ljubljani kradel še v MasiSioru, CeSJts, na Zidanem mostu; v Celju je mtel sveje gnezdo Ljubljana, 12. novembra. Preiskava proti bivšemu pekovskemu pomočniku Josipu Tumerju iz Dobrovni-ka pri Dolnji Lendavi, ki je bil pred dnevi aretiran, ko se je pravkar pripravljal na vlom v Pezdirjevo delikatesno trgovino in trafiko v Gradišču, je nekatere zanimive podrobnos.i spravila na dan. Prvotna poročila je treba v toliko izpopolniti, da Turnerja v resnici niso Izdali policiji njegovi pajdaši, temveč Je že pred tedni mlad, podjeten detektiv vzel sumljivega neznanca, ki se je Iznenada pojavil v Ljubljani in se ves čas gibal v sumljivih druščinah, na piko in Je s svojo vnemo in talentom v lažnem Josipu Schnei-derju polagoma spoznal nevarnega vlomilca in pobeglega kaznenca. Temu mlademu detektivu gre zasluga, da je policija že delj časa zasledovala Turnerja,ki se Je na prav romantičen način udornil v gozdu zraven Voreshofna. Pod milim nebom si Je ▼ gozdu sam kuhal obede In večerje, vse dneve je prebival v skrivališču, zvečer pa se je odpravljal na oglede in obiske. Policija še ni mogla ugotoviti, koliko vlomov je že pred poskusom pri Pezdirju zagrešil v Ljubljani, vsa znamenja pa kažejo, da te dni, kar se je nahajal v mestu, ni počival. Med drugim je vlomil y neko mlekarno v Šiški in v neko brivnico v središču mesta. Turner je specialist za vloene po hišah, ki Imajo več vhodov ln Izhodov preko dvorišč. Tako se je tudi na dvorišče pri Pezdirju pritihotapil skozi vežo vogalne hiše na Kongresnem trgu, plen pa se Je namenil spraviti na varno preko visokega zidu in čez dvorišče realne gimnazije v Vegovi ulici. Dolgo je Turner delal sam, zadnji čas pa je začel zbirati druščino okrog sebe. O tem je Izvedel tudi detektiv iia poslal svoje zaupnike za njim. Kar je nabral plena v Ljubljani je Turner sproti odnašal v shrambo k neki ženski v Celje, kamor se Je od časa do časa vozil na tihem v vozovih tovornega vlaka. Ko je policija izvedela za njegc*vo celjsko gnezdo, sta se dva uradnika kriminalnega oddelka, gg. Lovrečič in Križnar, odpeljala v Celje, da na mestu razjasnita še nekatera podrotaoatt. VSa gnamanja kažejo, da Je Turner na Zidanem mostu ln v Celju ukradel tudi ramo robo lz tovornfli voz. Doslej je priznal že 15 večjih vlomov v Mariboru, Celju in Ljubljani, na dan pa bodo prišli po vsej priliki še nekateri drzni njegovi podvigi v ZagTebu ln po drugih večjih hrvatskih mestih. Zasledujeta ga tudi zagrebška in osi ježka polic*, ja- Klub „M tracije, te pa v pravi po-grom Židov. Belgijska socialistična stranka izglasuje ministrskemu predsedniku Spaaku zaupnico glede njegove zunanje politike z izjemo priznanja Francovega režima. Dosedanji predsednik stranke Vanderveide odloži zaradi tega predsedstvo, a kriza vlade je s tem rešena, V Rim prispe novi francoski poslanik Francois Poncet. Njegov prihod se navzlic rezervam z obeh strani označuje ko', začetek nove dobe v francosko-italijanskih odnošajih. Angleški premier Chamberlaln sprejme v daljši avdijenci južnoafriškeoa obrambnega ministra Pirowa. Njun razgovor se spravlja v zvezo z nemškimi kolonialnimi zahtevami. Nemšk} zunanji minister Ribbentrop polemizira v daljšem govoru pred zastopniki inozemskih listov v Berlinu s tako zvani-mi »vojnimi hujskači« v inozemstvu in po stavi odločbo zahtevo po vrnitvi nekdanjih nemških kolonij. V Španiji dosežejo republikanske čete na bojišču ob Ebru (odsek Segre) nekaj uspehov v novi razbremenilni ofenzivi proti nacionalistom. Predsednik turške republike Ataturk spet nevarno zboli. Pričakuje se katasrofa. Torek, 8. novembra: V Londonu Je otvorjeno novo zasedanje spodnje zbornice s prestolnim govorom kralja Jurija VI., ki napoveduje nekaj važnih obiskov v Londonu (zlasti obisk rumunske-ga kralja) in obisk angleških suverenov prihodnjo spomlad v Kanadi in \Vashingtonu. Hitler gc ori na predvečer 15. obletnice narodno-socialističnega puča v Monakovem in znova polemizira z angleško opozicijo, obenem pa na nedvoumen način postavi v ospredje kolonialne zahteve z grožnjo, da si bo Nemčija pridobila svoje bivše kolonije »po drugi poti«, ako bi njih vrnitev sporazumno ne bila mogoča. V zvezi s pariškim atentatom napovedujejo v Berlinu nove protižidovske ukrepe, zlasti gospodarskega značaja. Verjetno je nadalje, da bodo izgnani vsi poljski Židje. Na svečani seji madžarskega parlamenta je soglasno sprejeta zahvaia Hitlerju in Mus-soliniju za njuno podporo madžarskih zahtev proti ČSR. Dosedanji madžarski poslanci in senatorji v ČSR postanejo člani madžarskega parlamenta odnosno magnat-ske zbornice Izglasovan je tudi zakon z obsežnimi pooblastili v zvezi s priključitvijo slovaškega in podkarpatskega ozemija. , N« Sknsftsm ss sta** m strank* v HHnkovo stranko, dočim pogajanj« čeških strank ca združi ter ne napredujejo. Češki narodni socialisti, ki »o najprej sklenili razpust svoje stranke, »e odločijo za samostojno stranko tudi v bodoče, tako da obstojajo na Češkem še vedno Itiri stranke (agrarci, socialni demokrati, narodni socialisti in klerikalci). Sreda, 9. novembra: V Budimpešto prispe znani angleški prijatelj Madžarov ta zagovornik njihovega revizionizma lord Rothennere, ki ga »premija novinar Ward Priče. Horthy g« odlikuje z najvišjim madžarskim odlikovanjem za zasluge. Veliko pozornost zbudi prihod dveh voditeljev republikanske Španije, Negrina in Prieta, v Pariz. Njun obisk m spravlja r neposredno zvezo z napovedanim obiskom angleških državnikov v Parizu. Negrin in Prieto hočeta opozoriti Francijo na nevarnost, ki bi nastala zanjo, ako bi v Španiji zavladal general Franco. Pravo senzacijo povzročijo poročila z Daljnega vzhoda o nenadni kitajski proti-ofenzlvi vzhodno ta zapadno od Kantona. V zvezi z vprašanjem gospodarske mobilizacije na Japonskem se pojavijo nova nesoglasja v japonski vladi ta se namiguje na možnost ostavke finančnega ministra 1 kade. V zvezi z razvo'em dogodkov v Palestini se doznava, da je angleška vlada po predložitvi poročila vVoodheadove komisije sklenila opustiti načrt o razdelitvi Palestine na arabski in židovski deL četrtek. 10. novembra: Zavezniška in prijateljsika Turčija Izgubi svojega voditelja in tvorca predsednika Kemala Ataturka Vest o smrti turškega predsednika, ki je bil velik prijatelj pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja, je zbudila tudi pri nas veliko obžalovanje. Italijanski zunanji minister grof Ciano sprejme novega francoskega poslanika v Rimu Ponceta ▼ nastopni avdienci, ki Je trajala skoraj eno uro. Zaradi umora nemškega diplomata Ratha v Parizu se protižidovski izgredi v vsej Nemčiji nadaljujejo Mnoge židovske trgovine so uničene, židovske sinagoge pa po-žgane. Tudi h Italije prihajajo poročila o novih protižidovskih ukrepih italijanske vlade. Novi zakoni vsebujejo velike omejitve židovskega uveljavljanja v Italijanskem jav-aem življenju. Znani so končni rezultati parlamentarnih volitev v Zed in jenih državah Severne Amsrlfcs s dw 8l 1 m. Ismsd 435 tov ▼ poslanski zbornici so dobili demokrati 260 mandatov (55*/i) dočim so jih imeli doslej 350; republikanci pa so dobili 160 mandatov ali 70 več kakor pri zadnjih volitvah. Ostale mandat« so dobile manjše skupine. Istočasno so bile tudi volitve ▼ senat. Izmed 96 senatorskih mest jih odpade na demokrate 65, na republikance pa 23 (15 več kakor doslej). V torek j« bilo končno Izvoljenih tudi 33 novih guvernerjev. Republikanci so nanovo zmagali v 12 državah in imajo sedaj med 48 guvernerji 15 svojih ljudi Bolgarska vlada d odi vi nepričakovan poraz v sobranju. V razpravi o vladnem predlogu za odobritev osemmilijonskega kredita za tiskarno vladnega lista »Dnes« propade vladni predlog z 69 glasovi proti 67 glasovom. Petek, 10. novembra Za novega predsednika turške republike je izvoljen Ismet Ineni, bivši predsednik turške vlade. Vlada Dželal Bajarja poda formalno ostavko, Dželal Bajor pa takoj nato sestavi novo vlado, katere značilnost Je v tem. da nI v njej prejšnjega zunanjega ministra dr. Ruidija A rasa in notranjega ministra Sukrija Kaia. Zunanji minister postane dosedanji pravosodni minister Ka-radzoglu. pravosodni minister podpredsednik narodne skupščine Umi Uran, notranji minister pa dr. Faidam Vsi ostali bivfii ministri so tudi v novi vladi. Glavno mesto Turčije Ankara bo preimenovano v »Atatiirk«. Po vesteh \z praških političnih krogov se češki in »lovsški zastopniki sporazumejo o bodočih odnosih med obema zveznima državama. Utradno poročilo o tem pa še ni izdano. Glavni predmet pogajanj med češkimi ta slovaškimi zastopniki je trenutno vprašanje nove ustave. Listi znova napovedujejo spravo med vojvodo V/indsorskim in angleškim dvorom. Baje se bo vojvoda Windsorski v kratkem vrnil v Anglijo. Letalski minister Velike Britanije Ktags-ley Wood napoveduje pospešeno oboroževanje Anglije v zraku. V ta namen bo potrošenih okoli 50 milijard dinarjev. Znani francoski novinar Henry de Ker-rilis objavlja, da je 14 francoskih generalov proti tako zvani »monakovskl politiki«. Po včerajšnjem porazu v sobranju menijo. da je bolgarski ministrski predsednik ta zunanji minister Kjuseivanov ponudil bolgarskemu kralju ostavko svoje vlade. Podrobnosti še niso znane, a zdi se, da je bolgarska vlada v hudi krizi. Italijanska vlada izvrši znatne diplomatske spremembe. Akcija državnih nameščencev LJubljana, 11. novembra. DopOldne ob 10 30 je ban dr. Natlačen sprejel v barraki palači predsednike stanovskih organizacij, v katerih se zbirajo naši dTžavnl namešč^-nd, upokojenci in delavci državnih podjetij. V deputaciji je bDo po svojih predsednikih zastopanih vsega skupaj 18 organizacij tn sicer so zakopali Združenje nameščencev poštne, telefonske ln telegrafske stroke Sturm, Jugoslcuvemsko učiteljsko združenje Kumelj, Združenje nacionalnih železničarjev in brodarjev Andol-šek, Združenje železniških uradnikov Mejak, Društvo banovinskih uslužbencev Pire, Združenje davčnih uradnikov Korit-nik, Združenje zemljolmjlžnih uradnikov Ziherl, Društvo zvaničnikov ln služlteljev poštne, telefonske in telegrafske stroke Pensvo, Društvo državnih ln samoupravnih upokojencev višji sodni svetnik v p. Antloga, Združenje kurjačev Rože in Belci jan, Društvo sodnih pisarniških uradnikov Juh, Društvo na=tavnikov gimnastike Trost, Združenje vlakospremnega ta premikalnega osobja državnih železnic Pleterski, Združenje poštno-hranilničnih nameščencev Diete, Združenje računskih uradnikov finančne direkcije Laznik, Zdm ženje sodnih izvršiteljev Btavee, Združenje zvaničnikov finančne kontrole Zabu-kovec in Društvo pravosodne straže Hribar. Deputadjo J« vodfl predsednik Združenja nameščencev poštne, telefonske in t*-legrafske stroike Sturm, Id je ▼ kratkem nagovoru na bana poudaril, da se državni nameščenci, upokojenci 4n delavci smatrajo za del narodne ta državne skupnosti, a se obenem zavedajo, da so na oltar te skupnosti zmerom prinašali največje žrtve. V zadnjih letih so se njihove gmotne razmere toliko poslabšale, da je nujno potrebna pomoč. Da bodo mogli še dalje posvetiti vso pozornost izvrševanju svojih dolžnosti, upajo, da se bodo tudi zanje našla sredstva, da se jim zagotovi preživljanje. Nato so zastopniki posameznih organizacij predali banu spomenice, ki prosijo, naj se prejemki ne glede na stroko in položaj povišajo za 500 din na mesec, da se povrne doklada za žene in poviša do-klada za otroke na prvotm znesek 150 din na mesec, da se priznajo poročenim ženam v državni službi osebne doklade v isti višini, kakor jih uživajo neporočene državne uslužbenke, in da se ukinejo vse E. Seton-Thompson VOLČJI ROMAN Prevedel V2adimir Levstik S to knjigo pouuja založba »Cesta« slovenskim bralcem dar, ki ga bodo vsi prijatelji narave s pohvalo sprejeli. Roman, čigar Junak je prerijski volk! Slavni pisatelj živalskih povesti prikazuje Slvkovo usodo od trenutka, ko postane osiroteli volčič rejenec ovčarjeve pslce in « tem podložnlk človekovega kraljt-itva, pa do ure, ko se — izmučen od civilizacije — otrese skrbništva svojih gospodarjev in vrne v rodno divjino. Zgodba o dogodivščinah četvoronogega junaka Je razgibana in napeta, kakor le malokatera zgot^a o ljudeh; toda pripovedovalec ne ostaja na površju, ampak vodi bralca po vseh labirintih Sivkove volčje duševnosti. In čudno, ta volčja duSa, ki Sivku ne brani vzljubiti človeka, a mu vendar ne dš, da bi zatajil svojo kri in se lzpremenil v psa, nam postane kaj kmalu tako domača ln draga, da čutimo z njo, se z njo radujemo in z njo trpimo! . „ Knjiga, M jo krasi lepo Število risb naSega umetnika Nika Pirnata, se bo na prvi mah prikupila vsakemu prijatelju živali. Mladina Jo bo uživala s snovne strani, odrasli Jo bodo čislali kot psihološko mojstrovino, in Miklavž, ki se gotovo že zalaga z darovi, bo njene zmerne cene fle prav posebno vesel. »Sivko« se naroča pri založbi »Cesti« v LJubljani, Knafljeva ulica B, in stane broširan: 10 din, s poštnino ln odpremo 11 din; vezan v platno: 15 din, s poštnino in odpremo 16.50 din. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Če še nimate prvih treh knjig založbe »Ceste«, tedaj Jih naročite skupaj s to četrto knjigo. Doslej so izšle v založbi »Ceste« naslednje 3 knj ge: Ravljen: „ZGODBE BREZ GROZE", Klabund: MPJOTR-RASPUTINM, Ravljen: „ČRNA VOJNA". med dokladaml fcfctftufii In upoto- Jeoih uslužbencev. Ban j« v «vojc«n odgovoru deputaciji naglaadl, da url(Wv« tettri p*Aaj vseh državnih ki becavrnskih r^anaHonoev. Zavzemal m je in s« te z&v-Mcna za zvišar nje njihovih plač. Vwe j« kazalo, da bo povišanje prišlo že letošnjo jesen. Nepredvideni dogodki pa ao to preprečili. "-5 pa je, da bo spomladi stanje v tem pogledu boljše V, ^ \J >f ustreči (i\7a , T A i- alt Izjava Ifuhljanskih akademskih društev S prošnjo za priobčenje smo prejeli naslednjo izjavo: List enega dela katoliških akademikov: »Straža v viharju« je v članku »Naša univerza! Naša Alma mater!« dne 3. nov. t. L objavil vrsto neresničnih ln neodgovornih trditev, na podlagi katerih bi Javnost utegnila sklepati, da podpisana društva zasledujejo pri svojem skupnem delu drugačne clje kakor pa to odgovarja resnici. Legitimirani predstavniki podpisanih akademskih klubov se sestajajo, da skupno vpostavijo v soglasju z univerzitetnimi oblastmi kulturne klube v tako pravno stanje, ki bo omogočalo kulturnim klubom na univerzi svobodno udejstvovanje v okviru univerzitetne avtonomije, kar bi samo odgovarjalo realizaciji univerzitetna uredbe iz L 1934. Ugotavljamo: 1.) Meddruštveni odbor, ki ga sestavljajo podpisana društva ni bil sklican od »nekih po štrajkovnem bacilu okuženih sa-mozvancih«, niti niso ti meddruštveni sestanki »umetno inscenirani«, niti sc na teh sestankih ne pojavlja »plast avanturistov, emisarji temnih sil, konfuzni zanešenjaki, drzni frazerjl, z namenom, da glodajo na korenini naše univerze ln širijo na njej strupene mlazne« — kot skuša to prikazati »Straža v viharju«, — temveč odgovarja resnici edino to, da sestavljajo ta meddruštveni odbor, ki Je bil čisto pravilno sklican, le legitimirani predstavniki od univerzitetnih ozir. od državnih oblasti dovoljenih društev. 2.) V tem meddruštvenem odboru ni »izbruhnila užaljen ost« frazarjev, ki zamerijo g. rektorju, ker ni dovolil enemu teh društev zborovanja na univerzi, kakor to piše »Straža«, temveč so vsi zastopniki podpisanih društev bili razumljivo presenečeni nad dejstvom, da univerzitetna oblast te prireditve ni dovolila Zato so poslali g. rektorju Izjavo, ki so Jo podpisala vsa kulturna društva, tudi A. K. Straža in Akademska zveza, ln v kateri proti tej omejitvi akademske svobode protestirajo ln zahtevajo, da se v bodoče take prireditve na univerzi dovoljujejo, kakor J« bil to usus doslej. 3.) Nikdar ni na teh sestankih padla s strani delegatov podpisanih društev kaka beseda o štrajku, niti nimajo podpisana društva namena, da dajo duška svojim protestom a štrajki. Zavedajo se namreč, da nimajo niti pravne niti formalne podlage, da bi sklepali v imenu vseh študentov, temveč morejo govoriti in sklepati 1« v imenu svojih organiziranih članov. Trditev »Straže«, da se Je v tem odboru pojavila misel o štrajku, Je torej popolnoma neosnovana in neresnična. 4.) Iz vsega gornjega Je Jasno razvidno, da predstavniki kulturnih društev nimajo nikake zveze z akcijo montanistov proti tehnični uredbi, še manj pa namen, da bi »v volilni dobi mešali račune JRZ« kakor to trdi »Straža v viharju«. Dasi so bili predstavniki »Straže« pri Sestankih delegatov podpisanih društev navzoči, dasi se je vršilo v zadnjem času vse delo skupno z njimi, — skuša njih glasilo skupno delo teh društev prikazati kot hazardno igro »zakulisnih sil«. — Tak način Sodelovanja smatrajo podpisana društva za neodgovoren in neakademskl in ga za to odločno odklanjajo. Kat. a kad. društvo »Zarja« — JugosL nac. akad. klub »Edinstvo« — Jngosl. •kad. društvo »Jugoslavija« — Slovenski klub — Akcija za dom visokošolk — Akad. društvo »Doberdob« — Akad. odsek JC lige. Japonski in kitajski vseazijski nacionalisti Švicarski list »Basler Nachrichten« piSe o Japonskih naklepih na Kitajskem in s Kitajsko ter med drugim pravi: »Kakor so listi že pisali, pripravlja Japonska nekakšno »Monroevo doktrino za vzhodno Azijo«. Morda pa ta označba ni zadostna. Monroeva doktrina iz leta 1823. je naperjena samo proti političnemu vmešavanju Evrope v Ameriko. Japonska pa želi v vzhodni Aziji doseči mnogo več, kakor sedaj sama priznava. Gre za str-nltev Japonske, Kitajske in Mandžurije v en sam gospodarski blok, ki naj bi bil zaprt za vs° narode bele rase ln bi torej ne dopuščal več odprtih vrat za narode Evrope ln Amerike. Razen tega hočejo Japonci izsiliti novo izseljevanje svojih ljudi v zapadne ameriške države. Kdor pozna moderne japonske težnje, se temu seveda ne čudi. Čudno pa je, da jih Japonska javno proglaša, in to prav v času, ko ima na kitajsT.:h tleh za sedaj še vse druge skrbi, kakor pa da bi konkretno govorila o gospodarskih organizacijah in izrinjenju Evropejcev s kitajskih tržišč. Po zmagoslavnem zaključku vojne bo za-tvoritev kitajskih trgov za bele narode nastepila čisto avtomatično. Zato torej Japonska že sedaj grozi, ko golobi miru še sede na strehah? S tem lahko samo izzove evropska in ameriška nasprotja, ki se sedaj kažejo le v stokanju. Rešitev uganke je v tem: Vse, kar proglašajo iz Tokija proti Evropi in Ameriki, služi samo spravi s kitajskimi nacionalisti. V bistvu imajo namreč ti Ista vseazijska stremljenja kakor Japonci, le da se te svoje ideologije ne žele posluževati v japonskem suženjstvu, temveč kot enakopravni zavezniki. Zelo zanimivo bo opazovati, ali bo Japonski poskus pridobitve Kitajcev s pro-glašenjem skupnega interesa proti »tujim hudičem« imel za Kitajce ono privlačno silo, ki si jo obetajo Japonci. Za to govori dejstvo da so belorasne sile obupno malo storile, da bi si pridobile ljubezen preganjanih Kitajcev. Proti pa govori enako močno dejstvo, da je Japonska obupno mnogo storila, da bi si nakopala sovraštvo, ki je močnejše od sleherne rasne solidarnosti.« Postani in ostani član Vodnikov« dražbe! »JUTRO« BL Ki PAUL RIP80N 84 Stratosferski pilot Roman Fred sicer skoraj nikdar nI pfl alkohola, ker Je vedel, da mu kot letalcu edinole škoduje, toda to pot je hitro izpraznil čašo, plačal in odšel. Kar je hotel vedeti, je vedel: »The Crocodile« je v istini obstojal in bil je dancing najboljše vrste. Zato ni bil več kot pet minut v lokalu. Plačal je pijačo, ki je bila naravnost nezaslišano draga, in odšel. Zunaj je spet sedel v svojega Forda ter ga zapeljal nazaj v hotelsko garažo. Garažist se je zelo čudil, ko se je Fred že čez eno in pol ure vrnil, toda ta mu je dejal, da je prej opravil svoj posel, kot je bil pričakoval. Vrnil se je v svojo sobo tn se oblekel kot po navadi. Potem je vzel svoj avto in se zapeljal v bližino »Crocodila«. Vozil je tik pločnika in motril mimoidoče. Naenkrat je zapazil kakšnega osemletnega, zelo slabo oblečenega dečka, ki je postajal in ni vedel, kam bi se obrnil. Poklical ga je: — Halo, boy, stopi semkaj! Deček je bil z enim skokom pri avtomobilu in Fred mu je dejal, naj sede poleg njega, ker bo dobil dobro plačilo za majhno ushigo. Deček je to storil in Fred je spet zavil v eno stranskih ulic, kjer se je ustavil. Dejal je dečku: — Ali imaš časa danes zvečer? >— Imam, gospod. — Dobro, poten ti dam lahko delo. Ta hnafl na tem papirju napisano Številko nekega avtomobila. Pazil boš, ali se ustavi pred deseto uro pred hiSo št. 1415 na 44. cesti, in ali bo iz njega izstopila kakšna dama. Ob enem pazi, kdo je v njeni družbi. Razen tega pazi, kdo vse zahaja v to hišo. Zanima me edino daa mv sivem kožuhu s črnim me edino dama v sivem kožuhu s črnim klobukom. Mlada je, ima svojih dobrih osemnajst let in izstopila bo morda iz kakšnega taksija sama ali z mladim gospodom vitkega stasa, ki izgleda bolj Špansko kakor ameriško. Tu imaš dva dolarja. Ako boš dobro opravil svoj posel, jih dobiš še pet. Ob desetih pridem s svojim avtomobilom tu mimo. In potem mi boš povedal, kaj se je zgodilo. Deček je z zahvalo spravil denar v žep im dejal, da bo prav rad čakal in pazil. Nato je odšel nazaj proti 44. cesti, Fred pa se je odpeljal v drugo smer. — Je res bedasto, si je dejal, mesto da bi se pripravljal za prekoceanski polet in urejeval svoje zadeve, špijoniram po cestah žensko, in še kakšno. Fred, ti si velik osel, in Bog vedi, kedaj te bo pamet srečala. Kljub takemu razmišljanju je bil zelo radoveden na rezultat današnjega opazovanja. Lahko bi se bil tudi sam postavil v kakšen kot na cesti in opazoval vhod v dotično hišo, toda to se mu je zdelo predol-gočasno. Zavil jo je s svojim avtomobilom spet nazaj v garažo, nato pa je odšel v Roxy, največji new-yorški kino, da si skrajša čas do desete ure zvečer. Udajal se je popolnoma igri, tako bi bil ob pol desetih skoraj pozabil oditi. Šel je peš na 44. cesto, ker se mu je zdelo bolj varno. Fante bi si bil morda la itsvfflco njegovega avtomobila to. nato za dvojno ceno povedal Le ji, da Jo je gospod z avtomobilom številka toliko in toliko oni večer zasledoval. To bi bilo silno smešna Zato se je oprezno peš približal hiši, v kateri se je nahajal »The Crocodile«. 2e oddaleč je zapazil svojega dečka, ki je gledal mimoidoče avtomobile. Oči vidno je iskal njegovega. Približal se je dečku od zadaj, ga prijel za ramo in mu dejal: — Pojdi z mano. Ko sta bila v naglih korakih dovolj daleč od hiše, je deček začel praviti, da dotičnega avtomobila sicer ni bilo, pač pa je dama, ki bi odgovarjala popisu, šla s špansko izgledajočim gospodom v hišo. Poslušal je njiju pogovor in čul je, kako jo je mladi gospod imenoval miss Lejo. Pri teh besedah za Freda ni bil noben dvom več mogoč: brezimno pismo ni lagalo. Fantu ni dejal ničesar kot »Hvala lepa« in stisnil mu je desetdolarski bankovec v roke ter ga pustil vsega osuplega sredi ulice. V Fredu Je vse divjalo. V prvem trenutku je hotel pohiteti v »Krokodila« in tam presenetiti Lejo in njenega Argentinca, toda premislil si je. Zasmejal se je na ulici samemu sebi tako na glas, da se je svojega glasu kar ustrašil. Kljub viharju, ki je divjal v njegovi notranjosti, ni izgubil razsodnosti. Sel je spet peš v svoj hotel, toda bil je preveč nemiren, da bi bil mogel v svojo sobo. Napravil je še polurni sprehod in nato se je vrnil. Njegov načrt je bil gotov: hotel je drugi dan Leji telefonirati in se z njo sestati ter ji niti naj-manje pokazati, da je morda presenečen, ali uža- ljen, da m nI zanimala zanj po prva stratosferskem poletu. Saj mu je bila teto napravila že prvič, ko je letel z njo ter se ponesrečil. Vsa zadeva je bila stvar živcev in energije, in on, prvi stratosferski letalec, se ni hotel dati obvladati od ženske, pa naj bi bila tudi hčerka kralja pomaranč. Moral je najti toliko energije, da bi to razmerje popolnoma prekinil. Ko se Je zbudil drugo jutro, Je spremenil svoj načrt Ni ji hotel telefonirati dopoldne, temveč šele po končanem delu zvečer. Naj bi tudi ona spoznar la, da se ne briga toliko za njo, kot sd morda ona domišlja. In tako je tudi storil. Toda že v prvih dopoldanskih urah ga je v konstrukcijskem od-^elu zval telefon. »Recite, da me trenutno ni tu temveč, da sem odšel v neki drug oddelek«, je dejal telefonistu, ki ga je bil prišel klicat Poklical je Lejo po šesti uri in jo tudi takoj dobil na telefon. Zmenila sta se, da pride po večerji k njej in da se nato odpeljeta v kakšno gledališče. Ko Je stopil v smokingu v njeno sobo, je bila tudi ona že v gledališki toaleti. Obadva sta igrala iz bomo svojo vlogo: on, vedoč, da hoče napraviti konec temu poznanstvu, ona pa skrivajoč svoje dvodnevno bivanje v New Yorku. — Dragi Fred, kako me veseli, da vas epet vidim. Morala sem nujno odpotovati v čisto posebnih zar devah. Vi ne veste, da ima bogat človek morda manj časa na razpolago, kot uslužbenec, ki je prisiljen, da dan na dan dela svojemu gospodarju. Najhujše je, kadar je človek suženj svojega velikega premoženja- CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Dtn 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3,— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ttčejs služb. Najmanjši nsesek za enkratno objavo oglasa LHn 13—«. Dopisi in ženitve se zaračunajo po EHn 2.— za vsako besedo. Din 8-— davka xa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas* Dta 20.—k Vsi ostali oglnsi se zaračunajo po Dta L— za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dta 5.- za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši raesek za enkratne objavo oglasa Dta 17^-% Ponudbam aa šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |\SM % m w ■ s ,|l odgovor, priložite I/lil ▼ *Bamxan Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijeka pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanfa, ti£očs se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni cd4elek ffJntra", Ljobljaisa. Beseda 1 Din. daven 3 Din.; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. V gostilni pri Lovcu Rimska e. 24 — Blelwei »ova o. 2. Danes peče na gos, pečene plške, do mače krvavice, krofi z marellčnlm nadevom ter mnogovrstna druga Jedila. Izborna domača ln dalmatinska vina. — Prvovrsten dlngač din 12 liter. Cene izredno nizke. 26502-18 Povsod je dobro — pri Reziki ? gortUnl »Pri univerzi« V Židovski stezi Je najboljše I To pričajo pohvale Izvrstnim krvavicam, pečenlcam ln drugim dobrotam zlasti pa lrbomemu vinu. Danes vsi k Rezlkll 26597-18 Martinovanje |«r pristn« domače pečeni-C* krvarice in dobro doma-ie rino. Vabiti golt. »Soča« •t. Petri c. A. J. Vrhove. 26543-18 Danes vsi v gostilno Florjan M Martinovanje ln va-•elo zabavo a plesom. — Silne«, cesta 9. 26481-18 Danes k Lasann v Moste končat, domi(t krvavice, icvapčicl, dobra, novi vina •o došla. — S« priporoča Luin Marija. 26575-18 Danes k Jerneju! Jr. Petri cesta 85, postre-leno bo s prvovrstnim vinom, puranom in raznovrstnimi jedili. Priporoča se gostilničarka, 26565-18 Gostilna Martine, Zg. Šiška Dana« tradicionalna Martinova gos! Pečeni puranll Odlična vina! Koncert! Ples! 26592-18 Danes se bomo najbolje Martino-vali pri Mikliču na Viču Domači zabavi X godbo zraven domače koline pečene goske in putke. Domača potica in raznovrstno domače pecivo vedno na razpolago. Vse vrste pristnega vina, po zelo nizkih cenah. Pridite in prepričajte se. Glince 46. 26519-18 Halo vsi na Martinovanje v restavracijo Rahne v Moste na domače koline Koncert. Prvovrstna vina ln Jedila. 26601-18 Restavracija pod Skalco vabi n« veselo Martinovanje kjer bosta najbolje ln najceneje po-streženl. Razveselila vas bo glasba klavirja. Hočevar Viktor. 96697-18 Vsi k Lasann v Šiško m plesno aabavo. Izbrani vini, krvavice, pečenice, po h a. ni piščanci in pečen puran. Se priporoča Lasan. 26716-18 Vsi na martinovanje k »PANJU«, Vegovi nI. 10 izborni vini, domače krvavice in pečenice, dobri kuhinji, igranje klavirja, petje itd. Vse goste najvljudneje vabim in se priporočam. Tone Huč, gostilničar. 26636-18 Za Martina dobra vina, pečenga ko-zllča ln zaubrga dekllča dobite samo na današnji veselici pri Kramarju na Dolenjski cesti. 26605-18 Najnovejle (fi ročne aH motorne v vseb velikostih vam nndi po nizkih cenah A. Kremžar STROJNO PODJETJH — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV ST. VID nad LJUBLJANO \ Službo dobi I Prodajalko dobro izurjeno za večjo trgovino na deželi, pridno in pošteno, sprejmem. Ponudbe z točnimi podatki dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna postrežbe«. 26440-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din. Akviziterje zanesljive in marliive ilče-mo. Ponudbe z navedbo referenc pošljite na oglas, odd Jutra pod »Zavarovalnica«. 25413-1 Postrežnico za popoldne pošteno in snažno za hišna dela sprejmem. Kramar, Herberstei-nova 9. za Stadionom. 26522-1 Izurjene pletilje za stalno, išče K. Soss — Mestni trg. 25827-1 Kuharico ki zna opravljati tudi vsa druga hišna dela išče mlad zakonski par v Dalmaciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna dobra plača«. 26512-1 Samostojno gospodinjo zanesljivo ln kuharico sprejmem s 1. decembrom. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Ljubljana 555« 25981-1 Prodajalka in šivilje dobe takoj mesto pri krznarju. Peter Semko Maribor, Gosposka 37. 264114-1 Izurjene pletilje sprejmem za stalno. — M. Lazar, Ljubljana, Rimska cesta. 26235-1 Knjižarskega pomočnika za aemlki znanstveni sorti-ment, samo samostojno, izurjeno moč, išče knjigarna r Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod iifro »Knjigarna«. 26276-1 Industrijsko podjetje sprejme prodajnega šefa za svoja prodajna skla dlšča v Beogradu, Novem Sadu ln Mariboru. Dobra fiksna plača ln stalno dolgoletno mesto, stalna, sijajna eksistenca Za skladišče bi moral položiti v go to vini 20.000 din. Ob-širne pismene ponudbe z referencami poslati pod »Dobra egzlstenolja« na Publlcltas, Zagreb. 26397-1 Knjigovodkinja in korespondentka samostojni, vešči slovenščine in nemščine, dobi mesto v eksportn-' trgovini zi 1. januar. Ponudbe z navedbo plače proti prostemu stanovanju in hrani v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Export«. 26277-1 Postrežnico pridno polteno sprejmem za popoldan. Naslov v vadi poslovalnicah Jutra. 26534-1 Korespondenta (ali korespondentko) sprejme večja industrija v Ljubljani. Popolna samostojnost i slovenskim, srbohnratskim in nemškim dopisovanjem, znanje stenografije pogoj. Ponudbe z navedbo izobrazbe, znanja, dosedanjega službovanja in zahtev pod šifro »Korespondent Ljubljana« na pošt. predal 298. 26412-1 Vzgojiteljico veščo nemščine Iščem za 3kratnl tedenski do poldanskl ali popoldanski obisk dveh otrok. Ponudbe z navedbo zahtev je predložiti ogl. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica« 26485-1 Dva krojaška pomočnika sprejmem. Cesta na Rož nlk 29. 26500-1 Trgovsko pomočnico sprejmemo za samostojno vodstvo trgovine. Po ložltl mora kavcijo 10 tisoč din ln imeti veselje do šivanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stalna služba« 26496-1 Gospodično zmožno samostojno voditi pisarno, z znanjem nemščine, pogoj stroje-pls, slovenščino ln srbo hrvaščina, sprejmem. Potrebna kavcija 3000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agllna zaneslji va moč« 26393-1 Trgov, pomočnica dobi meeto na dežeU v trgovini mešanega blaga. Mlajše lzvežbane v šivanju moškega perila imajo prednost. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjsko® 26444-1 Služkinjo ki sna kuhati vsa hišna ln vrtna dela Išče družina z enim otrokom (11 let) na deželo. Ponudbe pod M. K. — Stara vas 83, p. Brežice. 26320-1 Postrežnica aa dopoldne dobi stalno namestitev. Naslov v vseh poslov. Jutra. 26489-1 Šivilja se »prejme za 1. I 1939 Pogoji so: Perfektno znanje v krojenju kakor tudi v izdelavi. Po možnosti znanje nemščine. Starost 30 do 40 let. Vse drugo po dogovoru. Pisati na Anton Zavodnlk, moški ln damski modni salon v Kranjski gori. 26278-1 Mlajšo gospodinjo vesele narave, ki dobro kuha, išče vdovec 40 let star. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Simpatična ln dobra« 26470-1 Kuharica — gospodinja starejša, samostojna, do bi takoj mesto. Ponudbe na poštni predal 13 Celja. 26438-1 Boljše dekle dobi dobro službo. Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik« 26323-1 Služkinjo a znanjem kuhe iščem Naslov v vseh posl. Jutra. 26453-1 Mojstra ali starejšega tkalca M ae temeljito spozna na vseh strojih, zlasti na listovkah in Jaquar-dnih, sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Tkalnica« 26288-1 Frizerka zanesljiva, dobra moč z večletno prakso v tej stroki dobi stalno mesto v podružnici. Salon I. Svetec, Novo mesto. 26448-1 Vzgojiteljica k 4 letnemu fantku a perfektnim znanjem — nemščine ln slovenščine se takoj sprejme. Pred-last gospoilčue a prak |so ln znanjem klavirja. • Ponudbe na Vera Kune i Grosuplje, 36523-1 Začetnico sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Pogo jI: nekaj prakse ln popolno znanje nemščine ln nemške stenografije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica« M33C-1 I Natakarica I Gorenjko aH fitajerko, i značaj no, pošteno, zmož no dobi stalno službo no, sprejmem v stalno službo. Ponudbe s sliko ln spričevali na restav racijo Mere, Sevnica 26339 1 Trgovskega pomočnika veščega trgovine z mešanim blagom treznega, marljivega-, poštenega ln prikupnega značaja — sprejmem 13. dec. v služ bo na podružnico v vasi. Prednost Imajo kavcl Je zmožni Ponudbe na ogl. od d. Jutra pod 61 fro »Vojaščine prost«. 26357-1 Dobro frizerko sprejmem takoj. — Salon Doležal Bernard, št. Vid nad Ljubljano. 26548-1 Natakarico ki bi vzeli ni račun, spr«j-takoj. Ponudbe na ogt. odd. Jutra pod šifro »N, " " Natakarico«. 26544-1 Stalno zaposlitev dobi igilni osebi zi trgovino ter izdelavo dobrega, dobičkinoanegi prrdmeta. Predpogoj: poltenoat, podjetnost ter 20.000 din ki- pitala. Ponudb« aa oglasni odd. Jutri pod Iifro »Resen družabnik«. JSS5»-1 Mlad mehanik vesten v izvrševanju sto jih dolžnosti, s primerno splošno Izobrazbo se sprejme. Predpogoj nekoliko razr. srednje šole. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Mehanik« 16372-1 Knjigovodja ali knjigovodkinja perfektna v sestavi bilance dobi trajno zaposlitev v večjem Industrijskem podjetju. Ponudbe z navedbo doseda nje zaposlitve rojstnih podatkov, znanja Jezikov ln zahtev na prejemkih na ogl. odd. Jutra pod »Perfektc 26324-1 Prodajalko mlaJSo moč bolj samostojne narave za trgovl no v večji kraj na deže 11 sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priučim nemščino« 26208-1 Mesarski pomočnik z dežele 23 do 39 let star vojaščine prost ne-oženjen, dober delavec lz boljše hiše soliden do bi službo. Plača po dogovoru. Nastop takoj. — Naslov v podr. Jutra ▼ Mariboru. 26219-1 Čevljarski pomočnik M Je vrnjen delati Šivane gojzerje dobi takoj mesto. Zalokar, Ljubljana, Mestni trg 19. 28603-1 Delavka za trgovino za pospravljanje »ob, dobi stalno, dobro službo. Dro-geriia Hermes, Miklošičevi cesta. 30. 26717-1 Gospodična do 30 letni, i dežele, dobi m^sto gospodinje k dvema osebama. Ponudbe a »liko na podružnico Jutra Maribor pod »N* bo kesanja«. 26707-1 Sprejmemo želez os trugirji. ključavničarji in lclepirja, Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vestnost«. 26703-1 Tt Julio Meinl »Hotel Slon« ttče mladega, vojaščine prostega slugo. Nastop ao. novembra 38, assm Dekle vajeno kuhe ta neb hišnih del dobi takoj metso. Gostilna Lorber, Zaleo, _ Šoferja mehanika sprejme mehanična delavnica Kristan Prano, Tyrševa 54. 26682-1 Prodajalko pripravno, kateri imi vese- Ije do trgovine z živili, sid-jem in zelenjem, sprejmem takoj. Ponudbe nt ogl. odd. Jutra pod »Stalno delo«. 26616-1 Entlerico izveZbino v izdelavi pletenin, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26620-1 Šiviljska pomočnica začetnloa, najraje absolventka obrtne šole na Mlrju, ki se hoče vsestransko Izpopolniti dobi mesto s predpisano brezplačno prakso. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 26648-1 Služkinjo ali postrežnico sprejmem takoj. Dvora-kova 13 priti. 26664-1 Postrežnico na delavna, od 7. do U. dopoldne ln 3. do 7. zvečer sprejmem Tista, ki sna kuhati Ima prednost. Naslov v vseh posloval. Jutra. •6647-1 Službe išče Vtika beseda 50 par: davek 3 din; aa iifro ali dajanje naslova 5 din; niiminiš' U din. Spreten mojster za apreturo v volni, bombažu ln avl 11, ki Ja dobro Izurjen v kosmatenju, prlrezova-nju (Schererel), valjanju, pranju ln pretlsko-vanju ln Ima dolgoletno prakso v kord-žametih ln dlftlnlh želi skorajšnja zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Apreteur« 25713-2 Natakarica čista in apretna, iiče bolj ie mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čedna«. 26241-2 Pekovski pomočnik želi premenltl mesto. Ima svoje stranke. 400 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pek« 26495-2 Sobarica lSfia službe za privatno ali v hotelu tudi Izven Ljubljane na Gorenjsko Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobarica« 26469-2 Šofer — vrtnar Išče službe k tovornemu ali osebnemu avtu Sprejme vsa hišna dela Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Lepa prilika. 26511-2 Perica dobra gre zratl na dom Naslov v vseh posl. Ju tra. 26436-2 Postrežnica vajena vseh hišnih del ln Šivanja Išče službe, najraje za ves dan. Naslov v vseh posl. Jutra 26433-2 Iznčena livilja 201etna a gospodinjsko šolo, zmožna tudi nemščine Seli službo k otrokom ali kot sobarica. Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod »Pridna« 26448-2 Frizerka Celi premenltl službo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dobra ln zanesljiva frizerka« 26450-2 Enoeob. stanovanje s prltlkllnaml, podpritličje, sončno, oddam takoj ali a 1. decembrom stranki dveh odraslih oseb. Stepanja vas 86, Kodeljevo, Ljub ljana za 250 din. 80432-1 Natakarica pridna, poštena zmožna kavcije ln nemščine išče službo v boljšem lo kalu. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Jesenice«. 26443-2 Pekovski pomočnik dober delavec predpeč-nlk želi premenltl službo takoj ali pozneje. Na slov v vseh posl. Jutra pod »Trezen ln zanesljiv« 26532-2 Manufakturist izvežban v mešani stroki 28 letno izkušnjo, želim pre-meniti nameščenje pod ugod nimi pogoji. Zmožen nemščine, odslužil vojaščino: Štefan Rebernešek, Zetale, p. Rogatcu. 26455-2 Službo sluge reznašalci, inkasanta, hii- nika, delavca ali kaj slične-ga išče 27letni fant vojaščine prost. Poštenost in delav nost zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten in vesten v službi«. 26487-2 Samostojen korespondent perfekt«n v Štirih jezikih, priznan stilist. Seli premeni ti mesto v solidno podjetja. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »Prvovrstne reference«. 26466-2 Iščem službo poalorotkinja, imam go«t obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26521-2 Natakarica pridna. poltena a kavcijo želi nimeščenji v mestu ali na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26516-2 Mlad diplomiran tkalski mojster z mnogoletno prakso na vseh strojih ter desenlh Išče mesto ev. z obrtnim listom. Gre tudi na de želo. Franjo Lackovlč, Zagreb, žma-Janska ulica 47., Slgečlca. 26*93-2 Hotelska kuharica perfektna, Slovenka, sta ra 25 let, kuha dobro, vešča dunajske ln madžarske kuhinje, z lepi mi dolgoletnimi spričevali išče mes-p v hotelu ali restavraciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel« 26427-2 šofer — avtomehaničar neoieajen .vojaščin« prost, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26527-2 Šivilja ca obleke plašče ln kostume gre šivat na dom po zmerni ceni. Sprejme tudi popravilo. Naslov v poslov. Jutra. 26474-2 Sobarica ki zna tudi kuhati Išče mesto Ea Beograd. Naslov v vseh posl. Jutra. 26482-2 Brivsko pomočnico Išče me«to v LJubljani aH okolici. Nastopi lah ko takoj. Zofka Volf pri Satošek Slavko, brl-veo, Črnomelj 8. 26464-2 Iščem službo za natakarico ki Ja bila dosedaj pri meni zaposlena ln Izgubila službo, ker ne vodim več gostilne. Zmož na poleg slovenščine tudi srbohrv. ln nemški Jezik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna ln poštena.« 36378-2 Letni manipulant vsestransko avežban v prejemanju, oddaji ln nakupu ter vseh v to stroko spadajočih delih želi premenltl službo s 1. Januarjem 1939. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Manipulant« 26319-3 Krpanje perila sprejmem na dom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Krpanje« __25791-2 Absolventka .trgovskega tečaja z odličnimi spričevali, zmožna vseh pisarniških del išče primerno službo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra ln vešča« 26402-2 Absolvent elektrotehniške delovod-ske šole s prakso Išče primerno službo. Ponud be na podr. Jutra v Ma riboru pod »Praktičen tehnik« 26424-2 24 leten fant ISČe mesta kot trgovski sluga v trgovini s knjigami papirjem ali konfekcijo ^totl preskrbi aH primerni mezdi. Obvlada popolnoma nemžčlno.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost« 26391-2 Precizni mehanik Išče službo. Nastopi takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fino delo« 26396-2 Korespondent X absolrirano srednjo loio, s perfektnim znanjem hrvatskega, nemškega, angleškega, fnncoskega in itilijin-skega jezika, hnratsko-nem-ški stenograf, spreten strojepisec in dober knjigovodja, išče službo za takoj. Imam večletno prakso in dobra priporočila. Grem v vsak kraj. Cenj. ponudb« na podružnico Maribor pod »Točen in vesten«. 36413-2 Trgovski pomočnik mlad, lzučen v vseh stro kah Seli dobltt mesto na deželi ali v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra mlada moč« 26302-2 Gospodična srednjih lat gre kot strežnica k stan goepej ali samostojnemu gospo du kot kuharica tudi če Ima male otroke. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Vljudna«_ 26290-2 Gospodična išče mesto sobarice. — Zna nemško slovensko ln nekoliko angleško. Naslov v vseh posl. Jutra. 26363-2 Trgovska pomočnica Seli spremeniti službo. Ima tudi veselja do gospodinjstva. Naalov v vseh posl. Jutra. 26398-2 Kuharica flCe službo aa Ljubljano. Gre tudi poleg hišna. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod Iifro »Zanesljiva in vešča«. 26572-2 Mlado pošteno kmečko dekle 18 M staro, šivilja, vajeno kuhe ln nekoliko tudi gostilne Išče službe za takoj. Sla bi tudi za gospodinjo k starejšemu samostojnemu gospodu aH v gostilno. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26584-2 Službo skladiščnika lesnega manlpulanta-za-četnlka. Išče 25 letni pošten ln zanesljiv fant. Ima nekaj kavcija. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 26576-2 Šofer vojaSMne prost, star 24 let, trezen ln zanesljiv, želi službe. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Zanesljiv vozač.« 36683 2 Natakarica mlajia, a 3-letno prakso v boljši gostilni, želi preme-niti mesto. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. < K704-2 Frizerka izuJena v mošk-' stroki t« zmožna nekoliko damske, bi rada premenila službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Mlada moč«. 26701-2 Šivilj a sposobna za viakomtne GDleke, gre ni dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Natančna«. 26626-2 Mladenič vojaščine prost, vešč slovenskega ln nemškega Jezika, s kavcijo, pošten in zanesljiv, ^šie kakršnekoli zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreoen služka.« 36700-2 Korespondent sposoben in vešč vseh pisarniških poslov, išče «Iuž-b«. Ponudbe pod »1939« na ogl. odd. Jutra. 16619-7 Gospodična mlada ljubezni Iva a perfektnim znanjem nemščine ln slovenščine želi mesto vzgojiteljice ali začetnee v pisarni. Cenjene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Inteligentna«. 30687-2 Kuharica srednjih let išče službe kot gospodinja. Bol^ia ln zanesljiva. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26696 2 Vajecci(ke) *:swwwi,miMiiwiiiiiMiiMiiirniiii nwimaa> jeseda 1 Din. davek S Oln za Slfro ali dajanja naslova c Um ftajmaiij-it znesek 17 Din. Pekovski vajenec z 1 letom učenja, govori nemško, zmožea vseh del v pekarni želi mesto v večji pekarni kjerkoli Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv pek« 26436-44 Frizersko vajenko pridno ln pošteno sprej mem. Hrana ln stanova nje v hiši. Franc Bering, frizer, p. Radomlje. 26186-44 Vajenko ki M Imela veselja 6a šivanja sprejme modni 6aion. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Ubog. ljlva, poštena«. 36873-44 Dekle poBtenfh staršev, ■arava ln pridno Išče mesto va Jenke v trgovino. NaeL v vseh posloval. Ju trat 26665-44 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din, OsmoSoloe žeQ lajtruirati srednidol^ po zmerni ceni. Ponudb« aa cgl. odd. Jutra pod ii/rS ogl. oda. Ju »Matematik«. >6631-4 Starši! Prflivfta »roje otroke v čaj hirmor.ik«, kjer s* t kratkem času nauče igranj«. Prijaviti vsak torek in petek Restavracija Deienda. ska cesta. «6360-4 „Morana" da]e večno mladost In lepoto Sa Seno ed 40 let naprej hormon aktiv din 80.— vrača ieni aktivnost in mladost, za Sena od 80—40 let hormon mišje žleze, din 60.—, aa lene od 18—30 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—, lesni hormon krem za nagubano ln suho kožo din 50._. Vitamin krem za suho tn občutljivo kožo, podloga pudra din 80.—. Lltaj krem odstranjuje vsakovrstne UAaje, din 50.—. Specijalnl krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—b Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege ln madeže din 00._* Rdečilo v vseh nljansah za oatna la Hea din 20.—» Puder v vseh nljansah, din 23.—w Pošiljamo po povzetju. »MOR ANA« — Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačna Nemško konverzacijo ta pouk nudi Izobražena jospa. Kongresni trg št, 13-H. 25921-4 Nemško povtCuJe otroke ln vzame na hrano starejša dana na -lom ali gre na dom fonudbe na ogl. odd. Jutra pod ai-fro »Sreča gor< 2644S-4 Planino dobro ohranjen, bi kupil proti mesečnemu odplačevanju. Cenj. ponudb« ni ogl. odd. Jutra pod mačko »250«. 26613-26 Diplomiran filozof testrulra. po zmernih ce nah Z* uspeh Jamči večletna praksa. Kraj ln čas po dogovoru Ponudbe na ogl odd. Jutra potil »M. 100«. 28545-4 Nemško govoriti in teorijo s* vsi hitro in poceni naučite t>o moji najboljši metodi. V skupinah ceneie. Informacije vsak d?n od 9—10 in onn la»« •• oin za «rro ali dajanjf nasiova S Oln Najmanj 4. znesek l' °tn Pozor trgovci orehe cele, zdrave, letošnje dobavlja po ugodni ceni Ridolf Dergan, Laško. 26461-33 Medarna Ljubljana, Židovska ul. 8 nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 377-33 Beseda 1 Din davek ■> Oln. za šifro alt daj s nje naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din Otroški voziček globok, 7 zelo dobrem stanju ln lepo, pleteno Otroško zibelko zelo poceni prodam. — Križan Obirska ul. (nasproti vrta Krekove go spodlnjske šole), hiša 10. Zg. Slška. 26140-6 Poceni odprodaja 2.000 parov >neik »tev. 33—J6 dm 39 štev 37-38 din 49 štev 39—40 din 53 Za »Tretorn« snežke 20 do '.t odstot. popust Trgovci popust Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER OrfLA i Sv Petri t 18. tel. 24-33 362-6 Radi končane sezije, večja partija otroških vozičkov, dvokoles, šival nlh strojev celo poceni naprodaj. Tribuna P. B. L. Ljubljana, Kariovška o. .4 25974-6 IP^bkII y ■ t, V X ». ...... 1%11 *' ^Bm^ % % f/s P3 samo biološka nega lepote od Schroder-Scheake? — ker so to najstarejše na- ravne in zajamčene uspešne metode za nego lepote. « Nečista polt . Specijalna prehrana suhe kože • Odstranjevanje gub • • Nega mastnega obraza • Odstranjevanje razširjenih por, ogrcev In neprijetnih dlačic na obrazu • zahtevajte brezplačna navodila in nase velike ilustrovane kataloge! Part ln kozmetika „OMNlA", oddelek 1/2 Zagreb, Gunduličeva ul. 8. polukat ___ TELEFON 97-67 ———— Poceni boste kupovali vse kir potrebujete iko n- btevite nai brezplačni katalog veleblagovnic« Zagreb, Ilici 4 in 6. Prodam kuhinjsko kredenco aa 250, din, športni voziček za 80 din, šivalni stroj okrogel čolnlček za 750 din. Kremžar, Rožna dolina, cesta Vn-11, — dvorišče. 26488-6 Tovorne vozove prodam Poizvedbe: — Gradbena pisarna. Rimska cesta 2-1. 26508-6 Pozor! Vsftn konfekcijo ln klobuki. Dne 18. 11 1938 ob 9 Novem mestu. Trg Kralja Petra 28, sledeil predmeti: 1 pisalni stroj »Ideal«, 1 šivalni stroj »Singer«, 60 različnih »Borsalino« klobukov, 100 različnih klobukov (zajčerjev), 100 razllč nlh klobukov, 50 različnih klobukov, 37 različnih klobukov, 37 razllč nlh moških oblek, 20 različnih ženskih pla-ščev, 4 zimske Jopice, 9 smučarskih oblek, kompletno pohištvo za Jedilnico. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26528-6 Stara okna zasteklena, vrata, kamen Itd. se proda pri renovacljl hiše št. 53. na Celovški cesti. 26549-6 Klub garnitura <.ofa, miza in 4 stoli, se proda na Cesti 29- okt. (Rimski cesti) št. 23. 1. 26518-6 Prodam stanov. opremo kompletno novo, lovsko puško »Browlng« in ena štuc na kroglo montirano s daljnogledom in lep kavarniški nastavek. Karol Po lainar, Ljubljana, Kavarna »Prešeren«. 26539-6 Športni voziček nov prodam. Polzve se: Savska c. 1 vla a vis skladišča Stavbne druž be. 26486-6 Mreže za postel)e miceneje pri Andloric, z*-loga pohištva, Komenskegi ulica 34. 26628-6 Konjskega gnoja dobrega, prodam več voz. Tone Huč, Vegova ul. 10. 26635-6 Štedilnik btlo emajliran, skoraj nov. prodam. Vrtača 4, III., 8. 26622-6 Wertheim blagajna Jt. 7, skoraj nora 177 X 95 X 66. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra po šifro »Blagajna«. 26621-6 Novo spalnico šperano ln kuhinjo, pre mog, drva radi preložene poroke prodam. Odstoiplm ceneno eno-sobno stanovanje center. Vzamem v račun novejši motor do 350 ccm. Naslov v vseh poslov. Jutra. 26493-12 Voz "a pnevmatiko rov, eaovprežen, ugodno proda Fajfar, Ljubljana, Tr novska ul. 25., tel. 34-10. 26653-6 Nekaj praznih tub prodam Naslov t vseh posloval. Jutra. 26666-6 Statvo za Izdelovanje preprog; otroško posteljco zelo dobro ohranjeno — proda M. S. Bežigrad. Einsplelerjeva 27. Ogled od 8. do 12. 26667-6 Vodogrelno napravo kompletno z bojlerjem. oocenl proda Trlbuč, — Tržaška 42, tel. 2605 26640 6 Beseda 1 Din davek ")ln za šifro ali daja nje naslova 5 Din Na) nanl«' *npi=Pk 17 oln Transmisijsko gred 50 mm močno, vsaj 4 m dolgo s tremi zidanimi konzolaml tn ležajl kupim. Ponudbe na B Kolb, St. Vid nag Lj 26060 7 Kupim večjo množine hmeljskih drogov Pismene ponudbf na podružnico Jutra v Ce liu pod »Hmelievke« 26267-7 Ročni voziček »dirco« dobro ohranieno, kupimo. Strojna zadruga v Dravijah. Tel. 30-81. 26374-7 Kupim več vagonov preš3nega sena ln plavam po duplikatu Jos Klrblš, Celje 26437-7 Več orehovih dreves takoj naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 26385-6 Briljantne uhane slike, pohištvo ln parcelo 3550 m2 poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ogled v Ljubljani.« 26394-6 Višinsko solnce original Hanau, novo, ve Uko s podstavkom za zdravnike, poceni prodam Ferd. Koceili, Maribor, Slovenska 37-n 26417-6 Zelezobetonskih stopnic 30 komadov zelo dobit ohranjenih ter večje šte vilo železnih nosilcev (tra-verz) raznih dimenzij ugodno proda Ster-meckl Celje. 26318-P Wertheim blagajno srednje velikosti kupimo Konzumna zadruga v Hrastniku. 26439-7 Registrirno blagajno National srednje veliko kupim Cenj. ponudbe s toJntm popisom ln -ceno na ogl. odd Jutra pod »Register« 26533-7 Železen štedilnik peč, zložljivo posteljo in otroški voziček kupim Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »nnb'm« 26554-7 Kdo proda po niski ceni partijo ma-nufakture in čevljev, naj stavi ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Plačilo takoj«. 26462-7 Stare moške obleke PERILO, ČEVLJE Itd. kupujem. Pišite na: Alojzija Drame, LJubljana, Gallusovo nabrežje 29. 265S5-7 Staro pohištvo vsakovrstno, in vse antične predmete kupuje Golob Marija, Gallusovo n?brežie 29, Ljubljana. 26*87-7 Wertheim blagajno dobro ohranjeno kupi: ABC. Medvedova ul 8. LJubljana tel. 24-44 poleg gor. kol. 26598-7 Svinjine za, copatarje ugodno nu dl J. Lavrič, LJubljana. Cankarjevo nabr. 1 26239-6 Umetna g jila vseh vrst po nizkih cenah pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. 26325-6 Otroški voziček športni, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26560-6 Mizne štedilnike od din 250 naprej v veliki izberi (tudi s plačilno olajšavo) priporoča Zelez-nina Koutny. Medvedova 28 26569-6 Malo pečico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 26558-6 Pult primeren za manufak-turo, 3.50 m dolg naprodaj za zelo siZi.:< ce no. Na ogled B. Makar, Kolodvorska 28. 26366 6 Perzijske preproge več krasnih komadov ln nekaj starinskih skrinj na prodaj »Pri Makedon cu«, Ljubljana, Kolodvorska 30. 26602-6 Prodam motor z plinsko napravo, dva železna voza, vinsko stiskalnico, 2 kovaška ognja, lltoželezna peresa za avto, krogljlčne le-žaje Kristan Franc, — Tvrševa 54, Ljubljana. 26681-6 Starinsko uro na 4 stebričke ln perzijsko preprogo 205x115 cm proda Brulc, Pred škofijo 15-111. 26601-6 Pohištvo beseda 1 Din davek 3 Oln: za šifro ali dala ■Me naslova S Din Nai manjši znesek 17 Din Pohištvo lovo ln 4e rabljeno, t :a želite prodati ali sa .no dati • s ti ram bo sprejmemo v posebni oo ielek v Komisijske pro lajo pc zelo ugodnlb oogojlh Kupcev je » :em >ddeiku vednr. do 'Olj za dobro ihranjeni pohištvo Vse reklami preskrbimo sami Spo •očite nam na dopisnic Ul ustno Pr«vo2 pob! ,tva v naš komisljsk: ■ddeiek preskrbimo ss xu Ivan Msthian LJut lana Tyr6eva cesta 12 79 i: Spalnice, jedilnice. kuhinje oo danita in tastnlh na irtlh po Jako ugodn: ce aL Strojno mizarstvo O Lancnš VVolfova 12 Pohištvo za stanovanja, hotele, trgovske opreme ln pen-zione, dobite najhitreje v največji zalogi pohištva: »SAVA« Spalnice že od 1.600 Omare 400 Postelje 160 Kuhinjske oprave 750 Kuh. kredence 450 Otomane 500 Mčdraci 190 Mreže 85 Szrejemamo naročila po predloženih načrtih. Rožna dolina, Predjamska 32 in 35. trgovina Gajeva Nebotičnik 26685-12 Starinsko pohištvo in drugo, dobro ohranjeno, poceni proda Tribuč, Tržaška 42,' telefon 2605. 26639-12 Kopalno banjo rabljeno kupim. Ponudbe z navedbo cene in mere na Mlcl Tavčar Klane 78, Kranj. 26306-12 Poceni prodamo mehko spalnico in kuhinjo. Ogled od 12. do 15. Hren, Bežigrad 13. 26563-12 _____ _ Oln davek 3 Oln: za Slfro ali daja il* naslova 5 Din Na' manjši znesek 17 Oln BMVV mali avto dobro ohranjen, ugodno roda DK\V zastopstvo I. .ovše. Tyrševi cesta 33. 26282-10 Tovorni avto Diesel, nosilnosti 5 ton, 90 KS. rabljen, kupim. Opis in ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto«. 26337-10 BSA 250 ccm zelo dobro ohranjen prodam za 3500 din. Go ser Skorja Loka. 20526-10 Poltovorni ADLER 38 ks, nosilnost do 1000 kg prodam. Gen. zast. Adler, Kersnikova 2 — Ljubljana. 26530-10 Mali avto 2 do 4 sedežni v dobrem stanju bi kupil, ako se .zame v račun 98 ccm motor Rlkse. Joško Za dravec. Lipa, p Beltinci. 26274-10 Chevrolet 4sedežen, odprt, tipa 28 v najboljšem stanju — prodam, informacije daje lz prijaznosti »Avto-podletje Lojze«, Miklošičeva cesta. 26591-10 Avto DKW in Chevrolet, motor BSA v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Mehanična delavnica, Kaučič, Tržaška cesta 54, Glince. 26718-10 Avto DKW rabljen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26710-10 Tovorni avto 4- -6 ton, rabljen, r dobrem stanju, iščem. Plačam v gotovini. Ponudbe z detajlnim opisom na podružnico Jutra Maribor pod znnčko 1270«. 26709-10 Avtomobile tovorne, osebne ln avto bw;e dobro ohranjene vseh Jakostj kupite pri O. Žužek, ztotopstvo v Ljubljani, Tavčarle-ali 26000-16 Avto Blanchl, Cabrlolet, 5-se-ciežnl, karoserija esstra Sancln, Levstikova 19 ali tel. 33-51, prodpm. 26695-10 Harley Davidson rolo 500 ccm. s socius sedežem. ugodnr prodam. — Vprašati: gostilna »Cebiv«, St. Vid nad Ljubljano. 26634-10 Motorno kolo 250 ccm prvovrstno din 3500.—, skoro nov 5se-dežnl avto ln mali doba vljalni avto zelo prikladen za 8500 din. Evpress Ljubljana. Emonska 2. 20569-10 Steyer limuzino novo pol Irana sicer v dobrem stanju skoraj nove pneumatike ugodno na prodaj. Vprašajte po tel. 27-62. 26684-10 DKW Meisterklasse Opel Kadet, malo vože- na. ugodno nanrodsj. DESA, Celovška 38 26655-10 Beseda 1 Din davek i Oln: za šifro ali daja nje aaslova 5 Din Na) :nanjšl znesek 17 Din Več koles dobro ohranjenih, kakor tudi šivalnih strojev, za radi odpotovanja pro-rlam Beljaška 8. 28677-11 INSEiUilAJ V „«FUTRUU' Beseda 1 Oln davek Oln. za šifro ali dai» nje naslova 5 Oln Na) manjši znesek 17 Oln Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje 39/« obveznice vnovčuiem stilno po najvišj ceni in proti takoišniemu zpličilo v gotovini. Alojzij PlaninSek Liubljim, Beethovnovi 14, telefon 35-10. 310-16 Hranilne knjižice zaščitenih uvodov, »red nestne papirie, delnice, ku pone, dobroptse 3®/o obveznice kupu'emo po nil»iši3> cenah. Različna posojila Oblastv. dovoli, pifirna Rudolf Zore LJUBLJANA Gitdal. ul. 12. Tel 38-10 26579-16 Gospod (H datum se lahko udeleži ■ io do 15000dln pri slgur. prvovrstnem podjetju. Pon na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca«. 26670-16 Kapitalisti! Nudi m vam Izredna prilika na lahek ln siguren način sijajno zaslužiti. Drvenlk, Ptuj Aškerčeva -io. 26447-16 Šivalne stroje pogredjive, s 20tetno garaa cijo xi din 1.900 — prodaja Ussir, Maribor, Tru-birjevi ul. 9. 26706-29 Lokomobilo parno od 8 do 16 ks kupim ▼ dobrem stanju s kuriščem. Drakaler Brno p. Dol pri Hrastniku 26329-29 Gospa posestnica Seli posojila 10 do 20 tisoč d'n prou mesečnemu vračilu, obresti: za-^•rjeia sobica z dooru domačo hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana, periferija. 26531-16 Iščem družr.bnico ill družibniki s 100.000 din gotovin« ni eaiko vlogo ndi otvoritve mmufak-turne in galanterijske trgovine V poštev pridejo sitno strokovnjaki Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod značko »Družabniki«. 26520-16 Posodim denar na prvo vknjižbo, drugo po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Posojilo« 26577-16 Posojilo 25—30.000 iščem proti dobrim ob-restlm. Sigurnost za amčena Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Slfro »Obresti«. 26580-16 Vlogo od din 200.000 dalje iščem za povečanje obrata. Za dobiček jamčim kot najmanje 20odstotno obrestovanje Ponudbe na oglas odd Jutra pod »Iskan pred met« 26581 16 Uradniška posojila podelujemo na ugodne dolgoročne mesečne obroke v zvezi brezplačne sa zavarovanja na pod lagl zasnembe, oženje ni brez porokov. Banks ln hranilnica d. d., Informacije brezplačno F L Klemen. Ljubljana. Gosposvetska 10. 20607-16 Družabnik s kapitalom do 200 000 din dobi mesto v visoko rentabilnem podjetju Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod Sigurna naložba. 26673-16 3 hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke, vsaka preko 100 tisoč din prodam izklju čno samo proti takojšnji gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Vloznlce«. 20683-16 32 letni fant v stalni službi, pro«i dobrosrčno osebo zi 1.800 din posojila. Vrnitev po dogovoru. Cenj. ponudbe pod »Rešitev« m podružnico Jutra, Trbovlje. 26011-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrovi cesta 40 kupi tskoi Is plači nat bolje hmnilne knjižice -ank io hrmilnic vrednostne papirie: 3% obveznice bone, sreč ke, delnice itd. ^aljte vseh drživ. Prodan srečk državo« ras redne loterije 25859-16 Ureditev dolga potom sortnih Id izvensodnih poravna«. Nasveti * konkurznib a 'r»ih in vseb drugih trgovsko obrtnih poslih. Stro robtcii> bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog in pluirinic istih. Vti »osli kmečki, aičit«. Edini Koncesionmns kotrercialns pisarna. LOJZE ZAJC Ln i na, Gledališki I. TELEFON 38-18. «0 U Stroji ta Beseda 1 Oln davek 3 Din, za šifro ali daja nje naslova 5 Oln Na) manjši znesek 17 Din Mizarski stroj za domačo uporabo manjši, kupim. Ponudbe na Jože Toman, Radovljica. 26468-28 Šivalne stroje in kolesa Ogleju >1 pred nakupom mojo zalogo prvovrstnih znamk tudi malo rabljene j>ogrezlJlve. najmodernejše ln najce nejše prodaja Triglav, Resi Jeva 16. 26509-29 Parni stroj ležeč 40 ks, parni kotel (Schranz) 8.5 atm. ln prešo za zidake > va lJamico prodam. Ponud be zod »Stroj« na ogl. odd Jutra. 26507-29 Ve{ »Singer«, »Pfaff« in drugih popolnoma novih pogrezljlvlh »lval-nlta strojev B 201etno garancijo prav poceni (tudi na obroke) na prodaj pri »Prometu« nasproti Krlžanske cerkve v LJubljani. Stare vzamemo v račun. 20555-29 Pletilne stroje že rabljene kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 20993-20 Širok pletilni stroj dobro ohranjen It. 8. 41-rok 50 cm kupim. Nasl. v Voeh posL Jutra. 20472-2» Kopit ln čevljarskih strojev večjo količino po zelo ugodni ceni Imam naprodaj Kupci naj se zjlase osebno prt meni. Priporoča se Franc Rablč, trgovina usnja, Šenčur pri Kranju 262*7-29 Pisalni stroj Smlth-Bros rabljen naprodaj. Nasl. v vseh poslov. Jutra 26335-29 Seseda 1 Din davek Oln: za »Uro al) daja me aaslova 3 Din Na) •nanjšl *n<»««>it 17 Oln Gostilna i celotnim inventarjem ter špecerii trgovino, vse dobro idoče. v velikem tovarniškem centra, iiko fre kventnega položi;*, se oddi 7 novim letom v ntiem pod ugodnim- pogoji. Potrebno približno din 25.000 Na slov v vseb podružnicih futra. 26268 17 Trgovino in gostilno iščem r nijem v promet nem kraju, v okolici Ljub lune ali m Goreniskem Trg promet 20—30.00C din Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod Jifro »V nijem« 26610-17 mkali Beseda i Din davek s Oln: sa Mfrr ali da:s i)e naslova t Oln Nni •naniet znesek 17 Oln Mesarsko delavnico t vsemi klobasičarskimi <• n« električni pogon, t kompresorjem, oddam v v nijem. Nisljedmci Mikšič Ogulin. 27238-19 Frizerji! Ugodno prodira brivsko-fri-zerski salon z vsemi potrebnimi apiriti v letoviškem kraju Gorentske ndi odse-litve Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod Jifro »Odlično vpeljan.« 26377-19 Trgovski lokal v najprometnejšl ulici Ljubljane, pripraven za karkou ugodno odd* m Naslov v vseh posloval. Jutra. 2435u 16 Krojaški lokal dobro vpeljan v Mariboru oddam b Inventarjem začasno v najem. Naslov v vseh posl. Jutra. 26415-19 Lokal v Kranju oddam takoj za pisarno trgovino ali obrt. Gostil na Lukes, Glavni trg, Kranj. 26406-19 Ključavničarji! Oddam takoj lokal, pripraven za delavdco ln dvosobno stanovanje. — Zelo veliko sobo Vse v centru večjega trsa. Delo vsestransko, avtogenaparat potreben. Konkurence nI. Najemnino za delavnico eno leto ne računam, stano vanje malenkost. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Nujno lokal« 20193-19 Lokal ni Tjriievi cesti 69i te odda takoj. VpriJiti v pitami Cihlar. Josip 26334-19 Opremljeno pisarno ali prazno t I. nadstr. «11 pritličju, ev. prazen lokal za pisarno Iščem v centru. Ponudbe pod »Zastopstvo« na ogl oddelek Jutra. 26392-19 2 skladiSči ali delavnici takoj oddam. Sv. Petra cesta 89. 26432 19 Lokal s velikimi pritiklinami bllBU drame oddam za mes. 790 din. Poizvedbe Ceste 29. oktobra 21*. 26287-19 SkladiiCa velika ln mala ugodno oddam blizu dolenjskega kolodvor« Rudnik 24. 26340-19 Trgovina trafike, buffete gostilne, restavracije, kivir-ne, mlekirne, krčme, hotele, vinirne, branjiriie, vile .hiie, posestvi, prodi-js in posreduje nakup vestno, uspešno in hitro: Po-slovnict Pivlekovič, Zagreb Uica 144. 26460-19 Lokal ob Delavski zbornid. s plinom, vodovodom, elektriko, primeren ta društvo, delsv-niro in skladišče, takoj od-dim. VpriJiti t kavarni Leon. 26637-19 Delavnico sredo ia suho, za čisto obrt oddim. Smartinska cesta 10. 26649-19 Trgovino sadja, dobro ldočo «a-radi odpotovanja ugodno prodam. Ponudbe na oglx odd. Jutra pod Slfro »Promet«. 260031» Mlekarno ni prometni točki, eksisten->oceni pro-vseh poslo- 26646-19 ca zisicurana poceni pro-Naslov ▼ Trgovsko | enonadstropnico gostflničirsko, zagrebško, novo zgradbo, s krasnimi lokali in stanovinii, nijpro-metnejše ;^rebško predmestje prodamo izpod cene za 185.000 din. Krasni priliki zi igilnegi trgovci. Hiša nosi letno 28.000 dm nijemnine. Poslovmci Pivlekovič. Zagreb. Ilici 144. 26461-19 Tranzitna skladišča velik« svede kleti giraže, (pripravno za vsako obrt) iahko tudi s stanovanjem, oddam. St. Vid ob glavni cesti. Cekada, Sv. Petra 16. 26571-19 InJustrijci, trgovci in obrtniki! Stili i«p« in obsežne lokale zi skladišči ili podružnico, izven troJarinske meje. oddam. Pošta St. Vid nad Ljubljano. 26565-19 Frizerski salon za dame ln gospode takoj prodam na prometni točki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Ta koj — upeljan.« 26566-19 Trgovino s Specerljo, z dokazano rentabilnostjo, v centru Ljubljane, oddam. Pojasnila daje Realltetna pisarna Adamič, Gosposvetska 7. 26589-19 Prodam v Celju ni prometni točki dobro vpeljano gostilno in mesarijo z vsem inventarjem, gostilniškim vrtom in vrtom zi zelenjid. Plačilni pogoji zelo ugodni. Poias-nili Rustji, Celje. 2602-19 Oddam lokal dobro vpeljan, s sidjem in zelenjavo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26614-19 Tridelni lokal ali posamezne dele, oddam z* 1. maj 1939. Mestni trg štev. 17. 26659-19 i Oln davek >tn za šifro ali dajanj« '.aalova 9 Din Najmanj ti znesek 17 Oln Večje Število parcel ..umpleksov, posestev, go edo« trgovskih J> p* sta lovmiskih hii ta ril. im» iiproon gradbeno suoko« 00 ooDražes posredovale> Kunaver Ludvik .csti 19 oktoors b. Icic 1 oo >7-33 PooOliičec gra uteli in sodni cetuteii a asavett brezplačno tu raz ooligo 2?-21 Trgovska hiša velika, dvonadstropna, v siedini mesta Celja, : velikimi skladišči, nap;odi). — Ugodni naložitev kipitali. Ponudbe m podružnico Jutri v Celju pod »Ugodno«. 26423-20 CE KOMU PONUDITE RUFF-OVO ČOKOLADO, VEDNO BOSTE VZRLI NASMEJAN OBRAZ. Čokolada mora postati ljudska hrana. V njej so koncentrirane vse najboljše ln naj-redilnejSe snovi, potrebne našemu telesu. Ruff-ova mlečna čokolada Je tako fina, tečna ln rtdllna, da bi jo morah vedno Imeti pri sebi, bilo doma, na potovanju ali Izletu. Večstanovanjsko hišo z vrtom ln veliko delav nico za vsako obrt ob glavni cesti v centru Trbovelj prodam. Ponud be na podr. Jutra Trbovlje pod »Ugodno. 26430-20 Kupim hišo z dobroldočo gostilno na prometnem kraju. Ce na 200 tisoč din do 300 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet no 300.000i 26275-20 Restavracijo Zvezdo v Trbovljah prodam oz. zamenjam za hišo v Ljubljani. Jenko Lado Breg, p. Loke pri Zid. mostu. 26388-20 Posestvo četrt ure od postaje Stična prodam Redi 10 glav živine. Polzve 6e pri Zornu, St. Lovrenc, p Velika Loka, Dolenjsko. 26396-20 Zamenjam hišo! trgovsko enonadstropno, — vpeljana trgovina, sredi sta Ljubljane, zi hišo bres lokala z vrtom. Pojasnila: Telefon 23-26. 36719-2« Stavbena parcela v Mariboru - Melie. pribl. 2.500 kv. m naprodij. Ni-slov v vseh poslovalnicah Jutra, M.-.ribor. 26711-J0 Hiša i dobro vpeliano mesnico, ugodno naprodaj. Pobrežje pri Mariboru, Gosposvetska cesta 26. 26708-30 Parcele 20 minut od pošte po 10 do 15 din kvdr m. prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Na obroke«. 26604-20 Nova hiša naprodaj. 3 sobe, 2 kuhinji, klet, studenec, vrt blizu postaje. Kanižir, Viktor Farmovi 16, Teznc, Maribor. 26705-20 Stanovanjsko hišo novo zgrajeno z vrtom, njivo ln gozdom v Ihanu poleg Domžal, prodam. Nasl. v vseh posl. Jutra. 26233-220 Vodno silo najmanj 40 Ks 30 mož nos ti blizu železnice ku plm (ev soudeležba, pri vodni sili). Ponudbe na o?l. odd. Jutra pod »50 ks<. 26271-20 Stavbene parcele 30 minut od Celja po 9 din m2 naprodaj. — Pojasnila daje P.i.=tja, Celje. 26351-20 Prodam hišo z vrtom proti St. Vidu nad LJubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepi kraj 83«. 26503-20 V Ptuju naprodaj ie nova eno-nadstropna hiša ob pro metni cesti radi selitve Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod »Ugodna prilika« 26446-20 Kupimo hilo s vrtom v predmestju L|ubljine (Moste—Vič) do 80.000 din. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod šifro: »Upokojenec Moste Vič«. 26515-20 Naprodaj nova hiša, blizu tramvaja, 7 stanovanj, 3 kopalnic, kanilizaci)i, mesečni donos din 3.210.— 20 let davka prosta za ceno Din 340.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26314-20 Stavbno parcelo v Domžalah 9000 m2 pro da Ivana Osoltn, Domžale, Ljubljanska. 26403-20 Lastno lovišče Robnik - Bačovnik v območju Surnjske upra ve razlaščenih gozdov Črna pri Prevaljah, 208 ha ln osredki 150 ha se odda v zakup za 6 let na dražbi 28. XI. 1938 pri šumskl upravi razlaščenih gozdov t Črni. Razglas, ln Informacije so na razpolago pri Začasni državni upravi razlaščenih gozdov v LJubljani. Cesta 29 oktobra St. 24 ali pri šum skl upravi razlaščenih gozdov Črna. 25076-20 Dvostanovanjsko hišo prodam aa tOJOOO Din ▼ bližini kolodvori Ježici. Po-izve m: Mala vas 60. 26342-20 Hišo s vrtom ugodno prodam. Stožic«, Stoženski ul. 13. 26341-20 Vogalna parcela 618 nO, voda, luč. proda Kranj o za remizo, Zg. Slška. 26476 20 Stavbene parcele krasno leže Je nasproti Kollmanovega gradu zelo ugodno naprodaj. — Mayer, Rožna dolina, Predjamska tU. 44. 20383-20 Hiša ▼ Mariboru vogalna, 6 stanovanjska z lepim vrtom ugodno naproda. Graber, Mag-dalenska ulica 21. 26418-20 vilnicih Jutra. Prodam hišo zraven tal četrt orala zemlje 1 lepim vrtom ob banovlnskl cesti tri Naslov v vseh posl. Ju četrt ure lz Maribora. \ra. 26416-20 Lepo posestvo približno 11 Johov veliko, obstoječe lz vlnogra da ln sadonosnlka z lepo stanovanjsko hišo ln 2 gospodarskima poslopjema v bližini Rogaško Slatine takoj naprodaj. Poizvedbe pri Gradt, Ce lje, Vodnikova 6. 38350-20 Krasno posestvo s hišo, gostilno gospodarskim poslopjem, 8 orali zemljišča z vinogradom tik velike železniške postaje ln drž. ceste prodam Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Pri Celju 195 000« 25420-20 V mestu Laškem ugodno prodam novesd-dano, enonadstropno, 3-stanovanjsko komfortno hišo z velikim lokalom ln vrtom. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Letovišče. 264! 9-20 Vilo enodružinsko prostorno, solnčno z velikim vrtom blizu centra oddam stalni stranki. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Pomlad« 26371-20 Dvostanovanjska hiša tako} naprodaj. Potreben kipital din 30.000 Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 26557-20 Vila er.onidstropni, v nr j lepšem obljuder.em industrijskem kraju Gorenjske, x gospodarskim poslopjem, ivtoga-ražo, obsežnim vrtom ob novi državni cesti, tramvajski, železniški in avto-postaji, ki ie primerna za zobozdravnike. industrijce, trgovce in obrtnike, — je ugodno naprodaj. Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod šifro »Rentabilno in ugodno«. 26567-20 Occasion Krasna vila (dvorec) • dvema stanovanjema, 15 minut od centra Marlbo ra, luksuzno opremljena z najmodernejšim kom-fortoin kopalnica, plin, centralna kurjava, ve k vrt, garaže, veliki prostori ln delavnloe z lndu strljsko strujo. radi selitve naprodaj izpod vrednostne cene za din 595.000 Ponudbe na ogl, oad. Jutra pod »Occasion« 26358-20 Palača v Zagreba v vrednosti nekoliko milijonov, v strogem centru, na oglu trga in naipromet-ne:še ulice, z lokali, k: so moderni in imajo velike izložbe. z dvoriščnim poslopjem z lokali, suterenom, voznim vhodom in s prostori, urejenimi za pisarne, naprodaj po povoljni ceni. Palača je solidno grajeni, tako 01 se na isti lahko dvigne še eno nadstropje. 1'alača je posebno prikladni. ti banke sUi zavarovalne družbe. Posredovalci izključeni. Zainteresirani mj se obrnejo na ogl. oddelek Jutra pod Jifro »Palači«. 26713-20 Hišo s parno pekarno t Ljubljani, ugodno prodam. Ponudbe ni nas.jv: Person, — Ljubljana, pošt. predal 307. 26631-20 2-stanovanjsko vilo v Ljubljani, prodam. Ponudbe na naslov: Person. Ljubljani, pošt. predal 307. 26632-20 Novejša vila krasna, 6-stanovaniskt, ¥ Ljubljani, masivno zgrajeni, 1 najmodernejšim komfor-tom, z lepim vrtom, napro-Jij xt 700.000 din. Potrebno 400.000. Ponudb« os. ogl. odd. Jutri pod iifro Vili »Vili 700.000«. 26633-20 Novo hišo suho, sončno dvostanovanjsko v LJubljani kupim. Cena do 65.000 din Naslov v vseh posl. Jutra. 25286-20 Ugodni nakupi Sedemstanovanjska hiša, novozldana, v severnem delu Ljubljane, nettodonos 32.000 din Cena 350.000. Dvostanovanjska hiša, novozldana, vrt, Pod-rožnik Cena 135 000 — ter razne druge nepremičnine prodaja Realltetna pisarna A. Adamič LJubljana, Gosposvetska cesta 7. 25588-20 Prodam hišo primerno za mesarijo, pekarijo, trgovino ali stanovanja obstoječa lz 4 sob, 2 kuhinje, 4 me- sarski prostori, hleva ln kleti. Pojasnila v gostil- ni Debeljak, Ljubljana, Dravlje 79 od 3 do 5. 26595-20 Na deželi vzamem vntjem ali sveot kasneje odkupim novejlo hišo aH milo vilo z ve4 prostori, vodovodom ln elektriko v bližini železnic«. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Nujno 282«. 26643-20 Hišico z v!nogradom, pol ur« od Mokronopa, prodi Jožrfi I.indič, Ljubljani, Bohori-črvi 11. 26644-20 Prodam hišo na cesti v Rožno dolino Zltnlkova 8, za 160 000 din. 26688 20 Krasna nova hiša v centru, donosna, ugodno na prod i j Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »1.600.000«. S6693-M Beseda 1 Din. davek I Oln: za šifro al) dajane naslova S Din Najmanjši znesek 17 Oln. Stanovanje s pritiklinami oddam*— TyrSeva c. 181. Stožloe. 25928 21 5-sobno stanovanje zi pišimo, pritlično, bomo oddali ▼ 1 1939. »t Aleksandrovi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Pisarni«. 26370-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam. Ce sta na Rožnik 43. 20494-21 Enosob. stanovanje lepo v pritličju oddam rednim odresllm strankam. Celovška 144. 26S29-S1 Dvosob. stanovanje oddim. Ilirski ul 22 poi*rt se pri hišniku. Ogleda se od 10 h dalje. 36)40-21 Stanovanje eno ali dvosobno b kopalnico v I. nadstr. od dam takoj, šišenska cesta 50. 26477-21 za Din 350.— oddam sončno dvosobno stanovanje s prltlkllna mi za takoj ali pozneje. Vprašati v gostilni »Na pošti« Vlč-Glince. 26483-21 Trisobno stanovanja sončno, parketirano, od dam za februar. Štrukelj, Stari trg 9-n. 20428-21 stanovanje «rsb sob. kopalnic« oddam takoj Kneza Koclja I poleg stare mitnic«. 26428-» Stanovanje sobe kuhinje pri ta ki tn, oddam. Tyržev» cesta St 181, Stožlce. 25828-21 Dvoje stanovanj eddam: dvosobno n 250 «c os oboo » r rtom n 150 din. Jurčkovi pot 55. 26574-21 Enosob. stanovanje oddim prrt^i. Koseškega nI. JO, Koleziji. Ogled« »e bhko popoldne. 2657^-21 3-sobno stanovanje oddam • X. decembrom Naslov T vseh posloval, Jutra._26582-21 Enosob. stanovanje oddam decembri. Naslov t weh poslovalnicah Jutri. 26715-21 Stanovanje teb« la kuhinj t, oddam. Redna dolini. Cesta VI. 4. 26625-21 Trisobno stanovanje 10'očnc, i vsem komfortom * nori hiti pri cerkvi Sv. Krištofa, oddam za februar, pleterftukova ul. 10. 26628-21 Sobo ln kuhinjo ■olnčno m suho, oddam. Hrideckega cesti It 35. 26609-21 Trisobno stanovanje ln garsoniero jr centru, oddam ta december. Naslov v vseh posloval ničih Jutra. 26652-21 Trisobno stanovanje 1 kopalnico ie vsemi priti-iJinimi. oddam. Naslov v neb poslovalnicah Jutra. 26650-21 Dvosob. stanovanje (kopalnica, kabinet), na najeplem mestu v SiSki — ©ddam 1. decembra. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra. 26641-21 Stanovanje tolika soba, kuhinja, ta blnet ln pritikline oddam s 1. decembrom na Aleksandrovi cesti. Polz Te to ▼ vseh poslov. Ju fcra. 26639-21 Beseda 1 Din davek 3 Din; n Slfrc ali daja B.J« naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje Bčem Center Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dv« osebU 26494 21a Sobo odda Beeeda 1 Dta. davek 3 Din; ra ilfro ali daja nje naslova 8 Din. Naj manjši snesek 17 Din Zelo veliko sobo centru mesti, t souporabo k< natnice. la klavirji, oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 26209-23 Dve čedno opremljeni sobi ev. 1 prašno »naftni ■ uporabo kopalnice, ev. tudi kuhinje oddam takoj najraje starejši bolj 51 osebi, ki hodi t alu8-bo ln Ima otroka, ki ga lahko nadzorujem. Vetrnem tudi aamo otroka. Naslov t vseh pasi. Jutra. 25941-23 aa Cf mM a dobro do mačo hrano oddam ▼ sredini mesta. Maalor v vseh poeL Jut**. Sostanovalca ali sostanovalk« T lep* for-ko sobo sprejmem poceol. Kiriovfki mL 36. Solidnem« gospodu oddim Asto, tračno sobo s posebnim vhodom (pozimi zelo toplo) 1J. t. m. » G-ril-Metodovi ulici 19-1 »a desno (Sv. Jožef). Ogled od I. are pop. nepref. 26096-2) Prazno sobo zelo lepo, zračno, ter šolnino, • posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam v centru za december stilni boljši osebi. Naslov, kjer s« dob« informacije, prejmete v ogl. odd. Jutri. 26353-25 Sobo zračno la solnčno, s soupo- rabo kopalnice, oddam 15. novembra rednemu plačniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 26342-2} Lepo solnčno sobo oddam s posebnim vho dom in souporabo kopalnice na željo tudi > vso oskrbo. škrabčeva 5 26501-23 Sobo lepo, strogo separlrano, oddam na Mestnem trgu 17-m, 0 stalnemu go spodu. 26661-3 Prazno sobo lepa, velika, mirna lega souporaba kopalnice Vhod iz stopnic takoj od dam. Zima, Gledališka 12-m. 26662-23 Dve prazni sobi s kopalnico oddam v centru. Naslov v vseh posloval. Jutra 26691-23 Opremljeno sobo svetlo solnčno oddam l. decembri. Vprašati Tivčir jevi ul. 3-HI. n. 26658-23 Sostanovalko sprejmem po nizki ceal tako) ali pozneje. Masarykovi cesta 58, pritličje. 26642-23 Vzamem v najem eno ili več stanovanj skupno 10—12 sob s pritiklinami fdnosno celo vilo ali hišo. ooudba na ogl. odd. Jutra pod »Avgust 1938.4 26513-211 Zakonca tsea otrok Iščeta eno-eobno stanovanje po Baoinootl blizu centra za takoj ali 1. december ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Redna stran ka« 26475-21a Mirna stranka dveh ooeb išče enosob-ho stanovanje, svetlo z nekoliko vrta za 1 de eember v bližini Sv. Kri ttofa ali v &p. Slškl. Po hudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stran ka« 26473-21a Enosob. stanovanje s kabinetom I kabinetom ali brez ev. dvosobno lSče mlad za konskl par po možnosti Šiška. Točen plačnik Navesti ceno. Ponudbe D& ogl. odd. Jutra pod »Mir 22», 26492-2i a Prazno sobo s posebnim vhodom oddam. Cesta 29. oktobra št 23 Vprašati pri hišniku. 26465-23 Lepo sobo oddam gospodu z vso oskrbo ali brez. Cesta 29 oktobra fl-n, vrata 15. 26504-23 Prazno sobo lepo veliko s posebnim vhodom oddam. Naslov vseh posl. Jutra. 26529-23 Dvosob. stanovanje Cisto, parket, išče zakonska uradniški par brez otrok ca takoj ali pozneje. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod 61-Cro »Označit« najemni-60« 26491-21a Dvosob. stanovanje Sončno, ne preveč oddaljeno, iščeta 2 znimi Osebi. Ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »Stev. 8628«, 265S0-21a Enosob. stanovanje rvenV > kopalnico iščem Ponudbe na ogl. oddel. futra pod »Januar«. 26582-21» Opremljeno sobo ftrogo separlrano v cen kru aU v bližini išče gospod sa 1. deoember. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Uradnik VZ« 26599-23a Sobo in kuhinjo ■21 eobo * štedilnikom Iščem. Ponudbe pošljite na Tone Prešeren, MlkloSlčeva 40, Ljubljana. 26€78-2la Sobo čedno opremljeno ali prazno, 0 uporabo kopalnice, ev. kuhinje, nu dl inteligentna gospa blizu Abrahama, a odra slima otrokoma Inteligentni osameli osebi kateregakoli spola, tudi bolehni, ki si želi včasih prijetne domačnosti Neanonimne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »človek človeku« 26404-23 Sostanovalca sprejmem ■ no oskrbo k solidnemu goepodu nasproti gorenj, kolodvo ra. Broratta, Medvedova mk WX 30480-23 Lepo aobo 1 stalnemu in solidnemu gospodu. Mart. v veeh poaL Jutam. aom-S Opremljeno sobo lepo sončno oddam gospej aU goepodlčnl. Dal matttova *-XZ. levo. 26498-23 Gospoda sprejmem takoj na stanovanje. Topla sobica r centru. Naslov v vaeh poslov. Jutam. 18496-23 s eno ali d' Ijama t centru. Oospoavetaka li-H. Pri kolodvora oddam takoj čisto ln eu ho, opremljeno aoDo 1 posebnim vhodom. Ko-palnloa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 968T4-13 Opremljeno sobo strogo separlrano oddam stalnemu goepodu. Po-iBve aa 6emetova 8-1. 20880-21 Opremljeno sobo t posebnim vbodom, oddim Naslov v vseh poslovalnicah Jutnu 26606-2} Sobo ▼ centra t hrano ali brez, oddim gospodični, mjnjte prodajalki. Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26618-2} Prazno aobo s posebnim vbodom oddam. Naslov t vseh poslov. Jutra. 26409-23 Solidnemu gospodu oddam čisto jsračno sobo a posebnim vhodom (Poelmi aelo toplo) 15. t. m. ▼ Ciril Metodovi ulici 19-1, desno (sv Jožef). Ogled od 3 pop. naprej. 26096-23 Lepo solnčno sobo v strogem centru, s posebnim vhodom in souporabo kopilnice, oddim boljšemu gospodu. V hili dvigalo. — Naslov v vseh poslovalni- cah Jntn, 26)64-23 Gospodično sprejmem as stanovanje in dobro hrane a* din 450.— Gosposvetski 13-1.. it. 99. 26561-23 Opremljeno sobo ali praano oddam boljšemu goepodu. Kalan. p Jesenice, Podmožak lje 46 26356,23 Visokopritlično sobo poseben vhod a stopnišča, svetlo opremljeno takoj ali pozneje oddam V hl51 je telefon ln kopalnica Sokolska ulica št. 3. 26373-23 Sostanovalca sprejmem k gospodu v čisto ln svetlo sobo. Sta retova 17. 26606-23 Na stanovanje vzamem gospoda ali dijaka. Jurčičev trg 2-IH, levo. 26594-23 Opremljeno sobo oddam a prav dobro domačo hrano s 1. dec Stari trg 28-m, levo. 26578-23 Oddam sobo oddim 1 lii 2 gospodoma s hrano ali brez. Vidovdan-ska cesti 1, II. n. dvorišče. m Seseda 1 Din. davek s Oln; aa ilfro ali daja aje naslova 8 Din Naj manjši znesek 17 Oln Pisarniško sobo prostorno, svetlo v središču mesta Iščemo za takoj aH a 1 decembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna 26505-23a Dijaško stanovanje s popolno oskrbo Iščem pri dobri, strogi prol. družini v Ljubljani za 141etnega realca. Naslov v trgovini Verblč, Stritarjeva ulica. 26668-23a Beeeda 1 Din. davek 3 Din; aa ilfro aH daja aje naslova 5 Din. Na) manjši znesek 17 Oln. 2 srednješolca sprejmem L decembra as stanovanje v sredini mesta z zajtrkom, kurjavo, razsvetljavo in pranjem perila, za din 180 mesečno. Naslov v vseh poslovilnicih Jutra. 26570-22 Izgubljeno Beseda 1 Din. davek 3 Din; aa Slfro ali daja nje naslova 8 Din. Naj manjši znesek 17 Din Sirota služkinja je Izgubila prihranek 800 din v ponedeljek po poldne. Pošten najditelj naj odda v ogl. odd Jutra. 26497-28 NaSla se je urica. Lastnik jo dobi Bežigrad 14, vrata 2. 26434-28 Zračno sobico s posebnim vhodom išče uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ceneno«. 26467-23a Beseda 1 Din. davek s Din; za Slfro ali daja nje naslova 6 Din. Na) manjši znesek 17 Din Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nikake dol-g, bi jih napravila moja žena Štefanija Hol zinger. Anton Holzinger, — dret, št. 73, Celje. 26421-31 Izjava Ker krožijo o meni ne-' sramno izmišljene laži, opozarjam vsakogar naj pazi kaj govoril Kogarkoli zasledim ga bom brezpogojno Izročila so dlšču. Tončka Plešnar Ljubljanska tU 55, Mo ste. 26343-31 Krojaški pomočnik išče opremljeno sobo z uporabo šivalnega stroja. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Soliden 152« 26484-23a Opremljeno sobo iščem za takoj ali s 1. decembrom. Ponudbe na ogl odd Jutra z opisom pod »Večkrat odsoten uradnik« 26384-23a Sobo z uporabo kopalnice in zajtrkom išče akademik s 1. decembrom. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »2345«« 26429-23a Mesečno sobo na ljubljanski periferiji vzamem v najem. Ponudbe pod »Redko doma« na ogl. odd Ju tra 26286-23a Gospod išče skromno sobico ali kot sostanovalec najrajši k nemški družini ev. z vso oskrbo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren« 26369-23a Opremljeno sobo strogo separirano. v centru išče boliši soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno in snažno«. 26562-23a Solidnemu gospodu oddam čisto, zračno sobo s posebnim vhodom (pozimi zelo toplo) 15. t. m v Cirll-Metodovi ulici 19-1, na desno (Sv. Jožef) Ogled od 3. naprej. 28096-23 Majhno sobico oddam gospodu s 15-nov židovska ul. 3-n. 26671-23 Prazno sobo s centralno kurjavo, oddam. Naslov: Vrtača 4-III-. 8. 26623-23 Sobico 26624-23 opremljeno, samo ali z ' vso oskrbo išče gospo dlčna za takoj Navedba cene. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Center — sobica«. 26593-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom v bli žini Miklošičeve ceste — išče gospod. Ponud na ogl odd Jutra pod šifro »Stevan«. 26676-23a Dijak išče stanovanje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra hrana« 26510-23a Poziv! Iščejo se nasledniki Pri drika Jamšek, Ane Rom Interesenti naj se Javijo Robert Jamšek GuštanJ 26365-31 Izjava Tmvljujem da do moje kn %ične prijave protiv g. Ar-tura Kremzira iz tjubliane nije došlo krivicom g. Kremzira. Petrovgrad, 7. novembra 1938. — Andrua Daič, trgovac iz Petrov-grada. 26627-38 Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifre ali daja nje naslova 5 Oln Naj man.jš' inesek 17 Din Mladenič išče dobrega prijatelja radi osamelostl. Vsako izkoriščanje izključeno Ponudbe pod »Mladenič. na ogl. odd Ju tra. 26341-24 Akademik pcdndvalsedstea, brez sredstev, Uce dobrosrčno dime pomoči is dovrfitev Itudlj. študij. Dopise ni ogl. odd. Infra pod »Hvaležen«. ' 26714-24 Goepa tdo zaičijm, zdravi, polni livljenji, išče dobro si-reiranegi gospodi u raz-redrilo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Srečen oodeU. 26629-24 Beeeda 1 Din. davek 3 Din; aa ilfro ali daja aje naslova 8 Din. Naj tnanjšl znesek 17 Din Zaga na prodaj 23. novembri ob 11. dopoldne bo prodino ni javni sodni dražbi pred sreskim sodiščem v Slov. Bistrici stavbišče s iajo (pirni pogon) in strojnimi mpnvimi Izklicni ceni 227.807.— Din vadij 34.171 Din. Podrobni pogoji pri sreskem sodišču v Slov. Bistrid. — 26490-32 Lepa dvonadstropna Vogalna trgovska hiša v Kočevju Glavni trg 83, a velikim trgovskim lokalom in z dvema stanovanjskima etažama, v najlepši legi trgovskega centra bo prodana 7. decembra ob 9. pri sodišču v Kočevju. soba 3. Cenitev 1937 po sodnem izvedencu Je 440.000 din pri btto-do-nosu, 36 000 din sodna cenitev 1938, 180.500 din Kavcija 18.050. Informacije pri dr. Marufelču, advokatu. Ljubljana. Ml klošičeva 13. 26690-32 fŽeniive vsaka oeseda l din dsveS 3 din, za daianie naslova 5 din: najmanjši znesek 20 din 281etni gospod poroči radi osamosvojitve gdč. trgovsko nao-braženo, zmožno voditi lastno trgovino Slika zaželena, tajnost zajam cena Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Harmonija 888« 26441-25 Fakultetsko izobražen gospod v državni Siužbi star 33 let želi poročiti miajšo damo vitke po stave. Dota nI potrebna Ponudbe po možnosti s sliko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost 1938« 26187-25 B. p. Radi novic pismo drži. Ne hodi in ne piši. ks-odpotujem. 26364-24 Stanovanje sobe in kuhinje, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26546-24 Znanja z damo, ki je večkrat prosta ,išče podjetnik z dežele. Z dežele imaio prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavalir«. 26720-24 Hišni posestnik v Ljubljani poroči ta koj gospodično do 30 let Prednost trgovsko naobražene. po možnosti z nekaj gotovine Po nudbe s sliko na Jgl odd Jutra pod »Enačaj na. 26361-25 Tem potom iščem poznanstva z inteligentnim izobraženim gospodom, resnim, v pravem smislu človeka, kateri bl ženo, ki se Je zmagoslavno borila skozi življenje, znal ceniti V pošte v pridejo samo res ni gospodje iz dobre hiše Ponudbe pod: »Di skreclja zajamčena« na ogl. odd. Jutra. 26721-24 Ženitve ln možitve boljših krogov, posreduje-mc najvestneje. Informativne prospekte razpošiljamo proti plač lu 10 din v znam kah najdiskretnejše. Velika izbira odličnih partij obo iega spola. »REZOR«. Za greb, pošti 3. 26457-25 Bančna uradnica krasna Mariborčanka, 35 let rim.-kat., slovenski in nemški. 50.000 din prište decih, izvrstna gospodinia. vzorne preteklosti, izredno Simpatična, nailepše duše liubiteliica otrok, želi poročit' gospoda v sigurnem položaju, lahko je tudi vdo vet. Informacije: REZOR Zsgreb, pošta 3. 26458-25 Uradnica 301etna se želi poročiti z državnim uslužbencem ali vpokojeneem samskim ali vdovcem Resne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Značaj«. 26586-25 Rad M bU siromašen in srečen Globoko nekje t pisanem svetu > »vel star fiejk. Stanoval Je ▼ spomeniku, n« kakem svetiSCu in ga svesto ftuvaL V grobu so počivale kosti svetnika, katerega poreklo ni mano, pobožni romarji so pa vedeli povedati o velikih vrlinah I21 bogu-vdanem življenju pokojnikovem. Tiso« muslimanov so prihitela semkaj, IS606 utehe za življenje in Šejku so se nabirali darovi živel je v zadovoljstvu in imel edino skrb, proučevati Čudna pota Clovefike usode. Iz dneva v dan Je rasla njegova slava in mladi dervii, Šejkov učenec, Je bdi sre-Cen, da je služil pri tako odličnem svečeniku. Nekega dne je poklical fiejk mladeniča k sebi in mu dejal — Alah je velik! PodeJ m, rinko moj, nimafl česa več naučiti pri menL Pojdi naokrog, da Se drugod dopolniš svoje znanje! ... Zajezdi tega osla, pa naj te varje oblast in Mohamed naj te vodi k sreči... DerviS Je žalosten poljubil starcu roko, pograbil uzdo in pognal osla na pot... Koliko bridkosti in skrbi! Osel je bil ves sestradan, suh ln len, da »e Je le s težavo pomikal dalje. V divji samoti Je kljuse obstalo, mladenič je pograbil palico in udrihal po živinčetu, da bi ga spravil dalje. Zaman, nesrečna žival se ni premaknila in kaj kmalu klavrno poginila ... — Kaj bo z menoj je tarnal dervifi. Ce osla tako pustim, se ml lahko pripeti, da me v tem samotnem kraju srečajo tolovaji in pretepejo... Dolgo je mladenič razmišljal, nazadnje sklenil, da osla na mestu pokoplje. Ko je bil gotov, je na grob nasul visoko gomilo peska, legel nanjo in bridko jokal. Ko je tako potočil že mnogo solza, je opazil v daljavi karavano jezdecev. Prišli so bliže in videč derviša, kako Joče nad svežim grobom, Je nekdo deja) — Najbrž sta bila dva, pa je eden umri na potu in tovariš ga je pokopal. Bogati bej, vodja karavane, > velel ustaviti konje. — Alah je velik, naj ti da zdravja! Vidimo, da si na poti Izgubil brata. Ne bodi žalosten, mi smo pobožni ljudje. Postavili ti bomo nad grobom svetišče, nad pepelom svojega tovariša boš Imel zatočišče. Čuval boš sveti hram In skrbel za lepšo bodočnost. Derviš je uvidel, da je najbolje, če molči in pusti beja govoriti. Ko je končal, se je mladenič priklonil ln med jokom dejal: — Alah je mogočen, njegova dobrotlji-vost neskončna. Težko je Izgubiti vernega druga, ki ni nikoli izgovoril žal besede, nikoli lagal ln bil vedno vzor potrpežljivosti, vdanosti... Derviš se je pomiril, karavana se je oddaljila. Kmalu je nad grobom zraslo veličastno svetišče, kjer se je noč in dan kadil blagoslovljeni dim k stropu. Mladi derviš je postal čuvar groba ln pravoverno ljudstvo je trumoma romalo na čudodelni kraj. Stari šsjk, nekdanji dervišev učitelj, je zvedel o mogočni slavi svojega tekmeca. Odločil se je, da pojde na pot k novemu svetišču, da poizve odkod tolikšna moč, ki je zatemnila ugled njegovega hrama. Kdo popiše presenečenje starca, ko Je v svojem tekmecu spoznal nekdanjega učenca. Tudi novi šejk je takoj spoznal starca, pa se ni hotel izdati. Dal Je starcu molitvenik in po večdnevnem globokem razmišljanju na grobu sta neki večer sedela pred hramom. — Naj ti da Alah dolgo zdravje, toda povej mi, na kakšen način si mogel doseči tolikšno slavo? je pošepetal starec mlademu šejku. Skrušen je ta odgovoril: — Oče moj, za vse kar Imam, se moram zahvaliti tebi, tvojemu suhemu, bednemu, Gospodična Slovenka hčerka ugledne trgovske obitelji, ima 70.000 din dote, simpatične zunanjosti, izvrstna gospodinja, 24 let, želi poročiti železniškega ali drugega uradnika Slovenca : Informacije REZOR Zagreb, pošta 3. 26459-25 Mlad obrtnik želi poročiti gospodično s primernim kapitalom, zaradi povečanja obrta. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Resno«. 26050-25 četrtek. napol mrtvemu oaln, ki si ml ga daJ, ko 4 me zapodil od sebe. To > njegov grob M čast pripada njemu ... Dolgo Je sedel stari ftejk in globoko razmišljal. Gladeč si sivo brado je uprt od pod nebo in zamrmral: — Res, Alah Je velik!... Čudno ta nenavadno je vse, pa zvedl tudi ti: v svojem svetišču, kjer sem požel toliko slave in ugleda, kjer si se ti Izučil za življenje, pa čuvam grob o četa tvojega osla.. Motorni vlaki na progi Sarajevo—Slav. Brod Sarajevo, IX. nov. a Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu Je n« osnovi predlogov posebne komisij« sklenila v kratkem uvesti v promet motorne vlake na progi Sarajevo - Slavonski Brod. Zdravlfenfe v bolnicah za duševne bolezni Beograd, 12. nov. AA. Da bl se popravilo ln dopolnilo delo v bolnicah za duševw ne bolezni ln zlasti, da bi se ozdravljivi duševni bolniki zdravili z vsemi sodobnimi sredstvi, ki so se s uspehom izkazal« v bolnišniški in medicinski praksi, Je minister za socialno politiko in narodno zdravje Izdal ukrep, da se v vseh bolnicah za duševne bolezni ustanove posebni odseki za zdravljenje takih bolnikov. Po tem odloku so se že ustanovili taki odseki v bolnicah a duševne bolezni v Beogradu, Vrabču in Stenjevcu, a za ostale bolni o« bo uprava predlagala ustanovitev odsekov in zdravnike, ki jih bodo vodili. V Beogradu se bo poeg tega ustanovila tudi posve. tovalnlca za duševno obolele in za živčne bolezni ter posvetovalnica za alkoholike. To delo Je bilo poerjeno dvema primarije« ma bolnice za duševne bolezni v Beogradu, ki bosta organizirala vse, kar Je potrebno za otvoritev odsekov in posvetovalnic. Razstava nesn*1dli časopisov v Beogradu Beograd, 12. nov. p. V nemSkem prometnem uradu bo jutri slovesno otvorjena razstava nemških časopisov. V Nemčiji obstoja 2.100 podjetij, M izdajajo razmfll liste in časopisa Up©!i©j!tve Beograd, 12. nov. AA. V pokoj sta stopila dr. Milko Kresnik, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani in Mi.5ko Cizelj, učitelj v kazenskem zavodu v Mariboru. wr 1 1 iJln la-el Din za 511 rc aU dajanj* nasiovs 5 Oln Najmanj * 17 Din Ob priliki likvidiranja škode ki sem Jo Imel zaradi avtokarambola se Je za varovalna družba »Jugo slavija« izkazala skrajno kulantno, tako da Jo vsakomi-r, posebno pa še avtoposestnikom vsestransko priporočam. I. Veršec, trgovec. Pod- Meselaa za otroke Je v teh knjižicah na pretek. - M i k 1 a v ž bo letos lahko obdar o val vse otroke, saj bo knjižice kupoval po din 8.- v vseh poslovalnicah „vseh knjigarnah, po pošti pa jih razpošilja »prava „JUTRA«, Ljubi,ana KnaHieva 5 POŠTNIN Dvosob. stanovanje komfortno sa 2 odrssll osebi b& december ali za JanuarJ blizu Gorenj-»kega kolodvora iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dve osebi«. 26679-21a Bčem lepo 1-sobno stanovanje sli minjše 1-sobno, n* predaleč od centra, za dve osebi. Ponudbe na Pintar, Kumanovski 21. 26612-21a Enosob. stanovanje po možnosti s kopalnico, JJČem v centru ta 1. decem-ber. Ponudbe na ogl. odd. I -tri pod »December 1938« 26656-21a ir isaiBAJ y „ JUTRU"! SlTS S^OK m JOKICA f JI ANKO IN STANKO t PRIGODE KRALJ DEBELUH IN SINKO DEBELINKO 9 PRIGODE POREDNJCOA »UBIJA » »n^ ' CUDOVrrE PRIGODE TOMHA POPKINSA • SAMBO GOSPODA KOZAMURNIKA 0 BRATEC BRANKO IN ^STRICAMICA^t TOTOV^M« JELARJEVI ČUVARJI t TARZAN H. del (po 1» din) IN JOKO 9 OSEL GOSPODA KOZAMURNIKA • ZGODBA O VRTISMKCKU UM siiAjr«^ v ___ Ljubljansko sokolstvo bo kar naj sveča« neje proslavilo dvajseto obletnico zedlnje-nja. Na predvečer praznika bo velika telovadna akademija vseh ljubljanskih sokol-skih društev na Taboru, dočim bodo Imela na sam praznik dopoldne posamezna driv-štva slavnostne zbore, že danes pa opozarjamo, da bo poleg tega Sokolsko dru^ štvo LJubljana—šiška priredilo 1. decembra zvečer še svojo posebno akademijo ■ obširnim prosvetnim in telovadnim sporedom. Geslo vsakega zavednega Sokola bo torej: 30. novembra zvečer na Tabor, na praznik dopoldne na slavnostni zbor svojega društva, zvečer pa na akademijo So-kolskega društva Ljubljana—Šiška. Sokol y Črnomlju priredi v torete 10. t. m. ob 20 v svojem domu predavanje »Današnja doba ln eiovanstvo«. Predaval bo predava elj ZKD g. Bučar Vektt-slav. Naša naloga. »Prva tn splošna naša naloga je, da pred drugimi ohranjamo svoj narod pri tisti vsestranski čilosti, ki ne dopušča, da bi narodi izumrli, pri tisti trajni in čvrsti moči, pri tistem telesnem, duševnem ln nravstvenem zdravju, ki ne dovoljuje, da bi se pokazalo kako lzprije-nje in tako kakšen zastanek.« (Tyrš). Zimsko delo. Zaključili smo dobo nastopov, tekem in sploh dela na telovadiščilk Zopet se polnijo telovadnice ln v njih J« sedaj osredotočeno vse vzgojno delo. Tem zunanjim spremembam moramo seveda takoj prilagoditi svoj delovni načrt. Dočim je v prvi dobi zavzemala skoraj vet vzgoji namenjeni čas fizična vzgoja, se JI sedaj pridruži v večjem obsegu tudi duhovna. Predavanja in nagovori, ki najdejo ravno v tem času največ zvestih poslušalcev, morajo ustvariti pripadnikom Jasne poglede na cilje sokol skega dela, morajo jih usposobiti, da samostojno presojajo dogajanja v svetu in do vseh zavzemajo res pravo sokolsko stališče. Lahko bi dejali, da mora biti zimska doba duhovna ln moralna Šola, ki naj razvije r pripadnikih vse dobre lastnosti do najvišje mogoče mere. Rnzen tega pa Je to tudi najprimernejši čas, ko lahko društvena načelništva z dobro pripravljenimi tečaji, usposobijo čim večje število bratov in sester za strokovno dela Seveda ne sme nobeno društvo brezglavo planiti ▼ nov položaj in samo priložnostno prikro-Jevati svoje delo. Obstojati mora točen načrt, ne preobsežen, pač pa primeren številčni moči društva. Tako se bo najlaže izogniti težkemu gre.'r\. da n. pr. prevelika vnema za gledališke predstave po polnoma izpodrine vsako drugo vzgojno dela Zato najprej načrt, potem pa krepko voljo za njegovo Izvedbo! Savez. Savez je izdelal potrebna navodila za proslavo 1. decembra, ki mora biti letos posebno svečana, ker poteka dvaj seto leto življenja v svobodni državi C. O. S. »V sokolskem delovanju be treba posvetiti v bodoče še večjo pozornost sokolski (idejni) vzgoji članstva ln naraščaja« (Vestnk). — Tie&nska župa je izšla 1. 1921. iz moravsko-šleske in obe sta šteli 1. 1938. skupno 176 društev. Sedaj sta se zopet združi'1 ln štejeta samo 53 društev. Tješinska župa je izgubila 1 odcepitvijo tješinskega ozemlja dve tretjini društev z vsemi nepremičn:naini. — Na odvzetem tješnskem ozemlju Je za-hranjen pozdrav »Na zdar«. Kdor se ga poslužuje, plača 4 zlote kazni Članice in naraščaj COS so v dneh največjega navala beguncev iz zasedenih pokrajin vršile neprekinjeno dan in noč pomožno služba na praških kolodvorih, skupno e članica« mi »Češkega srca«. — 488 društev Je !»• gabila COS po zadnjih spremembah. INSERSRAJTE V „JUTRU« Slišim izgovarjati svoje ime... f l ts% To nI nič čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani koži. Tako je prav! Zakaj: samo NIVEA vsebuje EUCER1T, edino okrepčevalno sredstvo za kožo. Novi vrorci, nove barv«, agodne ©ene I lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega In moškega blaga za zimo. e U Lhgatieva ulica — LJUBLJANA — Pred škofijo rrgovlna, kjer se kupuje z zaupanjem. Ustanovljena l. 1869. ČAJ Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana S. I«. 2007-JI Volilni shod! Za najugodnejši nakup manufakture NA OBROKE z vedno najnovejšimi vzorci ln ogromno izbiro V aH* a Narodni magacin VU&1M? SV. PETRA CESTA 27-1. Naročniki ,Jutra' so zavarovani za 10.000 Din. Predstavljamo spored najnovejših svetovno znannh aparatov 1 i ; Mr* Btirielektronsk! petelektronskl Šestelektronski Osemelektronskl dvanaj stelektronski berlinskega izdelka: super tipa 49 WK » » 875 WK 3975.— » » 876 WK 55O0.— » » 898 WK 7700.— » :> 8001 VVK 9000.— TOPI mastne sestavine feS NEUTRALIZIRA Visi i ne v oslih POLIRA zof»e, ali tako, da jih ne kvari UTRJUJE dlesni OSVEŽUJE M dih. Sredstva za nego zob GIBBS sfprodajajo v elegantnih, čistih in nepokvarljivih &aiUcah, kakor tudi v velikih in malih tubah. Škatlice GIBBS-a se izdelujejo v 6 barvah in se j. lahkot aeštetokratjiapolnijo Sr. vložki mila, Vsi aparati imajo Izredno dobre KRATKE, normalne In dolge ^alove. Ugodno mesečno plačilo do 18 mesecev. — Zahtevajte prospekte in cenike od Grisly - Karakorum *WIkiitg svetovno znane znamke, odlikovane s Grand Prlx v Parizu. Dragocena topla blaga za moške plašče ln angleška blaga za obleke ls specljalnlh voln s neprekosljlvo trpežnostjo nud1 manufakturna trgovin« | FRANJO MAJER - Maribor, Glavni trg 9* ff (i Mba z o. z. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta 7 Vas stane posamezna Številka ivJntra«, če si list naročite. Vrhu tega pa iniate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika STRESNE LEPENKE KATRA-NIZ1RANE IN BITUMENSKIH, SPECIJALNE DVAKRATNO IMPREGNIRANE STRESNE LEPENKE KOT RUBEROID IN HIKOLIT. Izdeluje in prodaja: l^A D.D. ZAGREB. RadničKa cesta 29 Tel 23 255 i 23-25S ZEMTJN Tvoralfika ul. 70. tel 37 31 "i Od Vas je odvisno, da Imatf obleko vedno kot novo /.ato jo pustite redno kemično Čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 'nlnica — S»«do''ka!niai drtzptačen oou* * Igranju! za hodnike Najnovejše ln stopnišča prodaja SEVER RUDOLF — MARIJIN TRG St 2. KOKUS PREPROGE Točno plaču] »Jutru« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino! m % i M o PiBHfcBI': t': iliHUHlBKIBitHlIHti HIUin!tiliHt?miHHHaiiil-;:ii'liiiln;iMIitHlllflHIIH; I! iflll Wli:iaHtHligKHII»t»llt p H Zelo dobro vpeljan ^ADMl iz Nemčije, Išče eksportne zveze, za dobavo lešnikov in orehov (VValnuss). — Dopise poslati na: Gaotano Martino, Hamburg 1, Ballinhaus—Nemčija. mnniHiffmn :imfi m h h m tnnn m initrn t ninf mi »mium rri 11; nt i iimiMni mhuhi mwi{» »i i ram in dru Osijek I., Pejaševičeva 16, telefon 300 Vrtanje globokih vodnjakov, centralna kurjava, vodovod, sanitarne naprave, filtri itd. RSl |||| i|| ji « iiii ! it 1 . lar>fe»ajte ^ tbmpfače" en* i iEIMEl