.polls, tanič, Kos, ances sečna :toda, Ku-dei.: . seja Hard, ijnik: Čes-eseč- :rjak, 163; Me- , H 2 -11 - leljo. ring- jčar, Lo-inja: lese, lek, >. iofdi . w. >per> oh" eljo. .liet, Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in Številka 99. K. S. K. Jednote. JO LIET, ILLINOIS, 10. NOVEMBRA 1914 . LETNIK XXIII Iz Rima poročajo, da so Rusi ločili Avstrijce in Nemce. Avstrijci se baje umikajo čez Karpate, kar pa je zelo dvo-mno in neverjetno. Iz Berlina poročajo, da je kake 3,000,000 Avstrijcev in Nemcev zbranih ob liniji od Thorna do Krakova proti Rusom, in da bo ruska armada v bližnji veliki bitki popolnoma strta. lese, leše, oda, rad aflk j* St ills, 418 91? 527 Ijo. ,ndi 51< iek Le-ej» ao- tla* ca: an* lopa- Na srbskem bojnem polju Avstrijci polagoma prodirajo. London, S. nov. — Na vzhodnem bojnem torišču je zavzelo kretanje nasprotnih armad večji obseg. Rusi so, kakor je razvidno iz vseh poročil, po-Snali nemško središče nazaj do reke Warte na Ruskem Poljskem, zadržali nemško napadno kretanje od Vzhodne Prusije in sedaj ojačujejo svojo linijo 2a krepkejšo ofenzivo proti Avstrijcem, ki so poizkušali poraziti rusko levo krilo v Galiciji. Na bitke v teh okrožjih se zdaj zanašajo britanski vojaški veščaki, ki »javljajo, da če bo Rusom mogoče nadaljevati svoje uspešno bojevanje pro-(l Avstrijcem in Nemcem, bodo zaveznike armade na zapadu olajšane, ker bpdo Nemci morali umekniti nekaj voj nih zborov iz Francije in Belgije, da Zaščitijo Šlezijo in Vzhodno Prusijo Tudi pravijo, da so zadnji utrpeli o-gromne izgube." Rusi na nemškem ozemlju. Bordeaux, 5. nov. — Vkljub trajnim govoricam, da je bila avstrijska trdnjava Przemysl v Galiciji zavzeta, vest ni potrjena. Armadni Vestnik v Petrogradu naznanja, da je bilo izza dne 2. nov. vse bojevanje ob pruski meji in je sedaj na nemških tleh. Največja zmaga. London, 6. nov. — Da so ruske armade dobile svojo največjo zmago izza pričetka vojne z odločilnim porazom Avstrijcev pred Jaroslawom v Galiciji in zavzetjem mesta, zatrjuje veliki knez Nikolaj, vrhovni poveljnik ruske vojne-moči ,v brzojavki lordu Kitchenerju danes. Brzojavka se glasi: Ti vojaški opazovalci izražajo nine- _ 7°- "aŠih ufPehih. ob Vistuli, so nje, da turška grožnja proti ruskemu i Ctt? P™Vrkar Prebile popolno Kavkazu oslabi ruske armade vsled1 .. Cfh fronti v Galiciji. Naša - . T-. , .. . . strategicna kretania Kilo _____ pdvzetbe čet iz Poljskega, ali ruski izvedenci pravijo, da se je z vstopom Turčije v vojno že računalo in da je na licu mesta zadosti ruskih čet za bo- | tavanje s Turčijo- r Avstrijci ujeli 2,500 Rusov. Sledečo brzojavko iz Berlina je prc- ii '.'■"' ' T.'le-rr.ph Co.: St.ib glavne armade je včeraj ikdal "aznanilo, zanikajoč poročila, da so strategična kretanja so bila tako ven cana z neizpodbitno največjim uspehom, ki smo ga pridobili izza pričetka vojne. "Najtrdnejše upanje imam na hitro in popolno dovršitev naše skupne naloge, prepričan kakor sem, da zavezniško orožje pridobi odločilno zmago." Jaroslaw spet zavzeli Rusi. PetrograU, o. zavzeli gališko mesto Jaroslaw in ujeli Usi ujeli kaj Nemcev, .da so Nemci cnnn a . Potili svoje ;anjence ;a bojiičlh) ali Avstrijcev m zaplenil, mnogo da so izgubili ka strojnih pušk. I ^ f°8: da"eS L™va . "Dunaj poroča uradno, da je polo-' ^ f b"°javkl' Jar°S,aw >e sedem" v Galiciji neizpremenjen. Na Ru- ^ ,m'.'J seZerozaPadno od *«n Poljskem so Avstrijci ujeli nad j:ske l^ave Przemsyl. <000 Rusov, vštevši dvajset častnikov. • v°Jaska Poročila, izdana v Lvovu, 0t> gališki fronti se je 500 Rusov vda- prav,J"°' da ^o zadnje dni Avstrijci napadali besno podnevi in ponoči. Nji-hovo streljanje iz topov je bilo zlasti silno, in napravlja vtis, da so napeli vse svoje zadnje moči. Vkljub temu so Rusi krepko odbili Avstrijce in zlomili njihovo obupno odpornost. Sedaj se Avstrijci umikajo ob reki San. Avstrijci se bili kakor levi. lo." Nemške izgube baje velike. Pariz, 5. nov. — Pozno uradno na-2naniIo od ruske vlade vsebuje petroma j ska brzojavka Havasovi agenturi. ^'asi se: 'Nemške izgube na vzhodnopruski 'fonti so precej velike. Od gotovih s«Otnij je preostalo samo 80 mož. V noči 3. nov. smo zavzeli Mlawo, Zadnji spopad se je raztezal čez »"»• s>iin» i-avtcii miawo, dnltrn fmmn :.. „ H,zu vzhodnopruske meje. Oddelek „ ?J W to0ov je bilo štiridesetih kozakov je napadel sovraž J"J* "■>•"»> <»"" I\UM so obdržali svoje postojanke vkljub temu odporu. Semkaj poročajo, da jc avstrijsko topništvo razdejalo grad na posestvu 1 Czartoryskega, blizu Lezajska ob Sanu. Prejkone je bila dragocena zgodovinska knjižnica v gradu razdejana. Nemci odbiti na severu. Rusi so odbili Nemce nazaj do njihove meje na severu in prisilili njihovo središče, da se je umeknilo od Vi-stule do reke Warte. Wirballen je edina ovira splošnemu prodiranju cele ruske fronte v Vzhodno Prusijo. Nemci bodo baje kmalu prsiljeni k umiku, ker jih Rusi zajemajo ob strani. Umik ostale nemške linije je pustil to točko brez zadostne podpore. Toda skoro gotovo je, da pride do nove velike bitke ob reki VVarti, pred-no bodo mogle ruske armade resno ogroziti Šlezijo. Francija obveščena o zmagi. Pariz, 6. nov. — Veliki knez Nikolaj, vrhovni poveljnik ruskih čet na bojiščih, je brzojavil generalu Joffre, vrhovnemu poveljniku francoskih čet, da so Rusi pridobili v Galiciji svojo največjo zmago izza početka vojne. Avstrijci ujemajo Ruse. Berlin, 6. nov. — Za časopisje danes izdana uradna novica prqvi, da še ni prišlo do spopada na Poljskem, ki se ga pričakuje že več dni. En vzrok je, da slabe poti onemogočajo brzo premikanje. Mrzlo vreme sedaj nekoliko zboljšuje položaj v tem oziru. O nemških in avstrijskih postojankah ni mogoče izvedeti nič natančnega. Rusi so brez dvoma v številni premoči, kar skušata zaveznika poenačiti z boljšimi postojankami. Dalje proti jugu Avstrijci utrujajo sovražnika z napadi. Ne mine dan, kakor poročajo v Berolinu, da ne bi Avstrijci ujeli 1,000 ali več Rusov. Avstrijci lepo ravnajo z ujetniki. Dunaj, čez Rim, 6. nov. — Nelson O'Shaughnessy, posebni odposlanec škem poslaništvu tukaj, obiskati angleške in francoske civilne ujetnike, nastanjene i)a Nižjem Avstrijskem in O-grskem, je ugodno poročil. Pravi, da se ti ujetniki ne pritožujejo, ker jim je dovoljeno stanovati v hotelih in priskrbovati svoje lastne jedi. Ce so brez sredstev, stanujejo in se hranijo na vladne stroške ter se pripuščajo k delu. G. O'Shaughnessy je obiskal tudi ruske ranjence v teh delih in pohvalil človekoljubno ravnanje ž njimi po zdravnikih in strežnicah v bolnišnicah. Srbski prestolonaslednik sokriv? Berlin, 6. nov. — Med naznanili, u-radno izdanimi časopisju v Berlinu da nes, je bilo sledeče: "Dunajski poro-čevavec listu 'Frankfurter Zeitung' navaja podrobnosti o položaju na Srb skem pred umorom avstrijskega prestolonaslednika in pravi, da so bili srb ski prestolonaslednik, mnogi visoki srbski uradniki in pokojni M. Hartvvig, ruski poslanik v Belgradu, deležni na zaroti za umor avstrijskega prestolonaslednika." 8PLOSEN P00LED NA LUK° ^X^ZTZIW —- NEUCI V2. __ ----- — bili, da milj čez kanal od Dovra. Dunkirk Trdnjava Nemci so se hrabro branili, a še hra-brejši Japonci so jih končno užugali. V BELGIJI ŠE NI ODLOČITVE. Zavezniki se uspešno upirajo najhujšim napadom. 15,000 Srbov ujptih. London, 17. nov. — Na Dunaju je bilo danes izdano tledeče uradno na-i znanilo: "V okrožju Krufcurff'uf jiizfro bcf§4-baca smo odločno napadli sovražnika, močno utrjenega za žičnim omrežjem. Prodirali smo tam le počasi. Zavzeli smo strategično želo važne višine Mi-sarske in ujeli 200 Srbov. "Obenem s t^iiii operacijami smo včeraj naskočili postojanko blizu Kru-panov, 62 milj ju^ozapadno od Belgra-da. Podrobnosti še ni mogoče objaviti. Včeraj smo' vzeli srbske okope z naskokom ter ujeli 15,000 Srbov, a zaplenili 4 topova in 6 strojnih pušk." Zmage na Srbskem. Dunaj, 8. nov.. ^ čez Amsterdam in London. — Sledtfie uradno naznanilo je bilo danes izdano: "Na jugozapadnem bojnem torišču so se včeraj nadjvjjevali boji ob celi fronti z nezmanjšano srditostfo. Vkljub trdovratnemu odporu odstrani sovražnika smo zavzemali okop za o-kopom .dokler niso naše čete davi ob 5. uri z naskokom vzele Kostajnika, ene najmočnejših sovražnih postojank, ki so jo Srbi smatrali za nepremagljivo. Število ujetnikov in zaplenjenih topov še ni znano." Poročilo iz Niša. Pariz, 8. nov. — Havasovi agenturi naznanjajo iz Niša: "Južno in jugozapadno od Šabaca je sovražnik v noči od 3. na 4. nov. naskočil naše postojanke. Odgovorili smo jim s protinapadom in pognali Avstrijce v beg, ko smo jim prizadeli zelo težke i? -ube. Sovražnik je pustil 500 mrtvih in 200 ranjencev na bojišču. J "Isto noč so bili napadi na naše postojanke pri Boragi in Gučevu odbiti. Dne 6. nov. so Avstrijci obnovili naskok, a so bili zopet odbiti s težkimi izgubami." Avstrijci in Nemci ločeni? Rim, 8. nov. — Iz diplomatskega vira se naznanja, da je Rusom posrečilo ločiti nemške in avstrijske armade, a pol'K tega je bilo levo krilo avstrijsko / ijetQ in njegov umik v Krakov preprečen. Zato se poraženi Avstrijci sedaj umikajo na Ogrsko čez Karpati, zapustivši svoje zaloge, strelivo in . nbulančne vlake in avtomobile v (.i/kih zasneženih gorskih prelazih z niinienoiji, da uteče poldrugi milijon mi ' uivčih se.. Avstrijcev ruskemu zash kovanju. tyr'jiir :o i ^svetovanje. _____ London, y. nov-., iZ-fA' urada®.naznanjena časopisju, javka Reuter's Telegram-družbi iz Rima pravi: "Nemška poročila, prejeta tukaj, pravijo, da je cesar Viljem, osupel nad ruskimi zmagami, sklical vojni svet, ki so se ga udeležili general von Hin-denburg, virtemberški vojvoda in načelnik avstrijskega generalnega štaba, maršal baron Conrad von Hoetzen-dorf, da določijo nadaljnji vojni načrt.' Ali je res? London, 8. nov. — Rimski poroče-vavec "Weekly Dispatchu" brzojavlja sledeče: "Kakor naznanja rusko poslaništvo, so Rusi zaplenili 200 topov, šest vlakov vojnih potrebščin in 40,000 pušk od sovražnika v zmagi ob reki San, Galicija. Zmagalci so ujeli 30,000 Avstrijcev. Ruski naskok na Przemysl se spet pričenja. "Na vzhodnopruski fronti jc tylo na tisoče trupel nemških vojakov Sežganih, ker jih ni bilo mogoče pogrebsti zaradi znirzle zemlje. Ker ni dovoljeno premirje za odstranitev ranjencev, jih umira premnogo vsled mraza ponoči. "Umikajoči se Nemci požigajo vse vasi in mesta, skozi katera se umikajo*' Pred veliko bitko. London, 8. nov. -r Brzojavka iz Ko-danja listu "Times" pravi: "V Berlinu zatrjujejo, da imata Nem čija in Avstro-Ogrsko sedaj zbranih kake 3,000,000 vojakov na liniji od Thorna do Krakova, ih to smatrajo za dovolj, da stro rusko vojsko. "Vojaški strokovnjaki izjavljajo, da o izidu prihodnje bitke ni dvoma in da bo ruska armada popolnoma uničena. Pravijo, da je potrebno dovoliti Rusom, da prodro do meje, da se jim onemogoči dobro umikanje po njihovem porazu. Sedanje nemško umikanje j*> potrebno .pravijo, v svrho, da bodo železnice koj za armado za bližnjo glavno bitko." Sherman izvoljen. Chicago, 111., 6. nov. — Popolna vo-litv ena poročila iz vsakega okraja v državi, po večini uradna, kažejo, da je bil Lawrence Y. Sherman, republikanec, zopet izvoljen v Združenih Držav senat iz lllinoisa z večino nad demokratom Roger C. Sullivanom 14,-991 glasov, devet glasov manj nego 15,000 Po končanem izkazu oddanih glasov, kakor ga je sestavila Associated Press opolnoči, so dobili: Sherman .................386,229 Sullivan ..................371,238 Robins ...................197,604 Sherinanova večina ....... 14,991 London, 5. nov. — Boji v zapadni Flandriji še niso odločeni, in sovražnika obdržujeta skoraj iste postojanke, ki sta jih zavzemala izza nekaj dni. Dočim Nemci pritiskajo na zaveznike v okraju Ypres, poskušajo zavezniki prodreti severno do Ostenda. Toda v teh prizadevah ni nobena stranka daleč napredovala, kakor je videti. Belgijci ter francoske in angleške čete, ki so jih podpirale, so morali zapaziti, da je povodenj, s katero so Nemcem zaprli pot, tudi njihovim lastnim vojnim operacijam v napoto, čeprav se jim je posrečilo, brez boja zajesti nekatere kraje, zapuščene jpo Nemcih. London, 5. nov. — Velika Britanija je danes prisvojila otok Ciper, ki po imenu tvori del turške države. Otok je bil izza angleško-turškega dogovora leta 1878. pod britansko upravo, ali sultan je obdržal vrhovno vladarstvo nad njim. London, S .nov. — Perzija naznanja svojo nevtralnost. Odklonila je vse turške ponudbe. Turčija napovedala "sveto vojno". Berlin, 6. nov. — Kakor danes uradno naznanjajo časopisju, je šeik-ul-izlam, glavni cerkveni dostojanstvenik mohamedanizma na Turškem, izdal odlok v Carigradu, rekoč, da je v vojni z Rusijo, Anglijo in Francijo dolžnost vsakega moslima braniti svojo vero. Odlok je bil razširjan po vsem rao-hamedanskem svetu in naznanjen romarjem v Meki. Prodiranje turških čet na poluotoku Sinai v smeri Egipta se poroča semkaj iz Švice. Turška armada na pohodu proti Egiptu šteje baje 250,000 mož. Ta novica je bila danes tukaj Afganci marširajo proti' Indiji. Poročilo ,dospelo semkaj iz Carigrada. pravi, da je afganski emir poslal vojsko 170,000 mož s 135 topovi proti indijski meji. Železnica iz Herata v Kušk je bila razdejana. * Številna plemena ob indijski meji so se pridružila Afgancem. Britanski uradniki ou me/ji so' bili prijeti in mnogi izmed ivj ii iremrčemrX Turki bombardujejo ruska Hiko. Amsterdam, '"ez London, 6. nov. — "Vossische Zeitung" je priobčila brzojavko iz Sofije .Bolgarija, ki pravi, da so turške križarke uspešno bom-bardovale rusko utrjeno luko Batum, ob vzhodni brežini Črnega morja. Grško prisvojilo Epir. London, 6. nov. — Brzojavka "Central Newsu" iz Soluna pravi, da je Ozographos, bivši guverner te luke, izdal proglas na Epirote, s katerim jih obvešča o prisvojitvi Epira po Grškem. Japonci zavzeli Tsing-Tao. Tokio, 7. nov. — Uradno se naznanja, da se je nemška trdnjava Tsing-T^o podala japonskim in britanskim (petam. Obleganje Tsing-Tava se je začelo skoro takoj potem, ko je bila vojna napovedana med Japonijo in Nemčijo dne 23. avg. Odtedaj so japonske m britanske čete, podpirane po vojnih ladjah obeh narodov, neprenehoma obstreljevale trdnjavo. Več japonskih ladij je bilo pogreznjenih po izstrelkih iz trdnjave. Ob 9. uri 30 minut danes dopoludne je guverner Meyer-Waldeck ,ko je dal razviti bele zastave na trdnjavicah, poslal častnika s praporom premirja do angleško-japonskih linij. Japonski častniki hvalijo hrabrost nemških vojakov, ki so se trdovratno borili do zadnjega hipa. Nazadnje so Nemci razstrelili, kar je preostalo od njihovih trdnjavic, tako da je mesto v razvalinah. Japonci so našli vse nemške ladje razdejane. , Ujetniki, po številu 6.000 do 8,(XX), bodo prepeljani na Japonsko. Tokio danes šumno slavi svojo zmago. Zavezniki poročajo uspehe. London, 8. pov. — Zavezniki, ki so dva tedna odbijali srdite napade nemških čet v Belgiji in severni Franciji, so začeli sami napadati in dosegli važnih »mpehrov . -tagafec ^ bilp strašne. Samo okrog Ypresa so Nemci izgubili baje do 100,000 mož. Uspeh svojih sovražnikov Nemci dejansko priznavajo, ker v Berlinu nocoj naznanjajo, da so nemške čete napredovale samo na eni točki. To je zapadno od Argonskega okrožja, kjer so Nemci zasedli neko važno višino in zaplenili več težkih topov. Iz Mehike. Washington, D. C., 6. nov. — Vsi odlični Mehičani, ki so bila njih imena na lepakih, vsebujočih poziv na mehiško ljudstvo, naj izžene Američane iz Vera Cruza, so bili dejani v zapor, tako je naznanil brazilski poslanik v mestu Mexico državnemu de-partmentu. Del Rio, Texas, 5. nov. — Ob ameriški meji, kakih 15 milj severno odtod ob (reki) Rio Grande, je prišlo včeraj med Villovimi in Carranzovimi četami do vročih bojev. Villa pripravljen odstopiti. Washington, D. C., 6. nov. — General Villa je formalno obvestil narodni zbor v mestu Aguas Calientes, da je pripravljen, oddati poveljstvo nad svojimi četami, da se končno umakne v zasebno življenje, če je tak korak neobhodno potreben, da Carranza odstopi. Zbor je sprejel obvestilo s ploskanjem, ki lii hotelo prenehati, vendar o tem ni razpravljal. Najprej hoče počakati na poročilo komisije, ki je bila odposlana v Pueblo, da obvesti Car-ranzo o imenovanju generala Gutier-reza za začasnega predsednika. Živinska kuga. Chicago, 111,, 9. nov. — Dvanajst nadaljnjih čred živine V lllinoisu so včeraj spoznali za okužene po bolezni v parkljih in na gotieti, tako da je de-vetintrideset čred v državi okuženih z boleznijo. Chicago, 111., 8. nov. — Unijske klal-nice so včeraj ob 5. uri popoludne zaprli. Tisoč mož je začelo čistiti in razkuževati klalnice. Zaukazano je, da se ima 224 gjlav okužene živine u-streliti in pokopati. Velike chicaške klalniške tvrdke so poslale svoje klavce v Omaho in Kansas City. Slučaji okuženja so se zasledili v Montani in Mississippiju. Iowa in Massachusetts sta med državami, ki so pod zavezno kvarantino. Druge države pod kvarantino so Illinois, Indiana, Michigan, Wisconsin, Oliio, Pennsylvania, New York in Maryland. Državne kvarantine so v Coloradu, New Ilampshiru in Vermontu. Trinajst "suhih" držav. Trinajst držav ima zdaj zakone, ki prepovedujejo prodajo alkoholnih pijač. Med trinajstimi so štiri države, ki so se "posušile" vsled volitve dne 3. t. m. Prohibicijo so namreč sprejele tudi Arizona, Washington, Oregon in Colorado. Države, ki prepovedujejo prodajo o-pojnih pijač, so: Arizona, Arkansas, Colorado, Georgia, Kansas, Maine, .Mississippi, North Carolina, Oregon, Tennessee, Washington, West Virginia in North Dakota. Alabama je nekoč sprejela pro'hibi-cijski popravek k svoji ustavi, a pozneje ga je razveljavila. Del Oklaho-me, ki je bil poprej Indian Territory, je tudi prohibicijski, in South Carolina jc po večini taka po raznih zakonih. Poleg tega ima kakih dvajset držav lo-kalnoopcijske zakone. Oropan rudar. Chicago, 111., 6. nov. — V bližini kolodvora ob LaSalle streetii je bil ,55 let stari Joe Bryak, rudar iz Britunia, Pa., od dveh lopovov pobit.in oropan za $3,500. To vsoto si je težavno prihranil med svojih 251etnim trdim rudarjenjem in je bil zdaj medpotoma v Wausau, Wis., kjer je mislil kupiti neko ponujeno mu farmo, da ustanovi zase in za svojce mirno domačijo. Roparja sta' utekla s svojim plenom. 3,000,000 jajc na Angleško. Boston, Mass., 5. nov. — Tri milijone jajc je dospelo semkaj danes z za-pada, da se odpošljejo jutri na Angleško. To je največja dosedanja posla-tev iz te luke. Šept mož zgorelo. Quebec, 5. nov. — V obrtnem središču tega mesta ležeča velika črevljar-nica tvrdke Gale Bros. ,352 8th Ave., je danes kmalu po deseti uri pogorela. Na smrt je zgorelo šest mož. Njihova okostja so našli na železnih postelj-njakih. Da ni tako brž prišla na lice požarna bramba, bi bilo zgorelo do petdeset mož ,ki so se nahajali v poslopju za časa nesreče. J Amerikanski Slovenec Ustanovljen t. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. » lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. edsednik..........A* "f>ik.............. iik...... kandidat Anton Nemanich ml. Dobili so v okraju Will: Za Z. D. senatorja: Sherman (rep.), 6,805; Sullivan (dem.), 4,868; Robins (prog.), 4,819; Sherma-nova večina, 1,937. Za kongresnika: Shepherd (rep.), 6,954; Logan (dem.), 4,155; Copley (prog.), 5,205; Shepher-dova večina, 1,749, vendar je bil v di-striktu izvoljen Ira C. Copley z večino 1,078 glasov. Za državnega poslanca je bil izvoljen rep. R. McCabe, za državnega senatorja rep. Richard J. Barr, za okrajnega sodnika Georce T Cowing. Za -j&ajnega klen dob E G.vYc (rep.), 7,6^6 Anten Ne- ske politikam bravcem t Ameriki. Pozdrav John Grsich. enHmicb C'ratlcK -Bjec VV. 100. Za Združene leto.....$2.00 Za Združene < za po let..$1.00 Za Evropo ni et ..........$3.00 Za Evropo za pol leu......... $1.50 Za Evropo za četrt leti.........$1.00 PLAČUJE SE VNAjPRST, Kansas City, Kan v, 4. nov. — Minol je prijetni me c vinotok in ž njim so prešli tudi ;< prijetno žvrgoleči čričeki, ki so težko z grozdjem obloženih trticah veselo skakljali ter vabili vesele t: uacc \ vinograde. Trgatev vinska j.- i oč, proč tudi po raznih slov. naselbinah tukaj v Ameriki, katere, čeravr- < krnele vinograda •oki. r umetno napravile ' ve; i.voi .1] ali pa tudi kar na !'•' tem ' m i. i nebom. Nekaj jed-p -■ -i. Kakor je bilo že po- ueaao, tudi n .. jšnji Slovenci kar j dve nedelji /.;.■; . j loma in sicer dne J11. m 18. vinotoka Bila je. prav ži- bili nadal,e: Z. "a,hna ™lska tryatfv' Grozdia 'e vi" ! ,-elo polno ob stenah cerkvene dvora- ■em in < son-^prof. :■>'' "bil naš rp;i» res | število gla ■•! tutu storil \ , k,.r je bilo mogoče storiti med voli tniia bojem. Izvoljeni so zapuščinskega sodnika J. B. Fithiai , (rep.), za zapuščinskega klerka J. C | J. _ tekel prav friško Lang (rep.), za okrajnega blagajnika A. C. Jeffrey (rep.), za šerifa G. M. Scholl (rep.), za okrajnega šolskega nadzornika W. H. Nevena (rep.). Na vprašanje glede okrajne bolnišnice je bila večina odgovorov z "no". — V sredo, dne 11. t. m., bodo ob-Dopisi in denarne pošilj.Uve naj se' hajali svoj god vsi Martini, katerih je pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez-plač' d; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays bv the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. med našimi rojaki mnogo. —Gg. Jos. Peteh, Nick Rogina in Louis Tkalčič so goreči lovci. Zadnjo soboto so bili na lovu blizu Mi-nooke tako uspešni, da so sklenili, stopiti na čelo vsem našim lovcem in u-stanoviti lovski klub. Kdaj in kje in kako, še ne vemo. — Iz Gary, Ind., poročajo, da so jeklarnice, obsegajoče tvornice družeb Illinois Steel Co., American Bridge Co. in American Sheet & Tinplate Co., v soboto zaprli za teden dni. Ob delo je do 7,000 mož. Z delom spet prično dne 15. nov. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bance Anton Jesko vič John, Novak John. Calumet, Mich., 4. nov. — Cenjeni urednik A. S.! Želel bi malo prostora za m al' dopisek. In ker so dosedanje razmere vam že znane, jih ne bodem opisoval. Po nekih brzojavkah, katere so prišle te dni C. in H. družbi, je sklepati, da pričnemo z delom tudi ostale dni v tednu. napravljeni vinski sok katerega so navzoči prav pridno srkali, da so postajali vedno bolj vesel', pa tudi korajžni Razun rujne kapljici- pa so imeli obe-krati tudi prav oktjsen prigrizek, dobro pečenega janjca za sitne želodce. Zato pa so se tudi kmalu razvneli različni obiskovalci in so začeli, omamljeni od lepote zlatominenih jagod nad njimi visečega groz.dja in premagani od skušnjave, prav' po domače krasti mikajoče grozdje. Pa tatvina jim ni bila zaman. Saj je bilo na vseh voglih vse polno skrivnih policistov, ki ;0 hitro pograbili tata in ga povedli pred strogega sodnik?, ki je uradoval gori na odru. Prav dovršeno je o-pravljal vodja policistov svoj posel, tukajšnji priljubljeni faran Peter §SLj-nič, kateremu pač ni utekel kmalu kateri še tako zviti uzmovič. Sodnikovo služb . pa ie res nad vse izvrstno izvrševal tukaj med Slovenci vobče priljubljeni mož Štefane Peter, ki je za tak posel res kakor ustvarjen. Že njegova postava, njtgova zgovornost, vse njegovo ponašanje in posebno še njegov sodnijski biret (kapa) vse to je napravilo na gledalca vtis, da ima res starokrajskeg,: sodnika pred seboj. Akopram pa je sodnik nad vse oj-stro postopal, se vendar njegovi kli-jenti niso hoteli poboljšati, ampak so vedno bolj ponavljali tateino, to pa radi tega, ker je imel naš sodnik neko posebno metodo pri obsodbi. On je namreč obsodil prvokaznjence s precej občutno denarno kaznijo, a tistim, Joliet, 111., 9. nov. — Prihodnja n« Iclja bo velik dan za našo vrlo Dekli ško Marijino Družbo, ki tega dne u-prizori gledališko igro na korist naši novi župnijski šoli sv. Jožefa. Kakor že naznanjeno, se bode predstavljala "Miklova Zala", ljudska igra iz turških časov v osmih slikah. Z njeno vsebino seznanimo naše si. občinstvo prihodnjič. Predstavljala se bode igra dvakrat, popoludne in zvečer, začetek ob 2. in 8. uri. Igra je zelo primerna sedanjemu času, ko je tudi Turek spet zgrabil za orožje, kajti Turki na Ko roškem so predmet igri. Videti bo na našem odru "turška pošast", ki je toliko stoletij strašila po Slovenskem. Tudi krasne slovenske narodne pesmice so vpletene v igro, in kakor ču-jemo, nastopi pred igro tudi nekaj najboljših naših pevcev z umetno pesmijo. Vstopnice po 50 in 25c za odrasle ter po 10c za otroke. — Poštna hranilnica, ki je bila o-tvor.jena v jolietskem poštnem uradu dne 15. sept. 1911, prav lepo napreduje jjpsebno sedaj, ko besni v Evropi vojna jp je pošiljanje denarja tja otežko-čenoboto ob treh popoludne. Oddanih j.» bilo 17,310 glasov, več nego v katerikoli prejšnji volitvi. Žensk je glasovalo nad 1,100. Okrajni klerk E. G. Young je dobil največjo večino, nam-leč 3,347 glasov več nego demokratski Tu so pričeli naletavati neke nove rste komarji, naznanjujoč indijansko kl so ze večkrat ponavljali tatvino, je poletje, katero bode trajalo vsaj 6 naložl1 clm dalJe manj*° kazen" In mesecev ;10 ravno Je vleklo, da so postali neka- V pismih, katera so prišla te dni u teri skoraj nepoboljšljivi tatovi, stare domovine ,smo čitali. da ima naš j °b sodnikovej .tram pa je prav črnomaljski okraj 350 ujetnikov ter so ! vestno lzvrševal Posel i' fant Ma" jih razdelili v posamezne občine, da 'crle Peter mL B,1° ^ res zoPet Prav delajo pri kmetih, ponoči so pa za va- j obilo nedolžnega neha m neprisiljene ruhe šolskega poslopja, seveda zno- za ave-traj | , Da se je pa rac i Veliko vina so pridelali v Belikraji- : ".cerkveno blaga n., katero se proda sedaj 10 krajcar- I vrs,t,< pnpomog.i jev en liter. iz pisma, prejetega \z Budimpešte, iz tau»ošnjc bolnice, katercga.^mi—Jji pisil moj niee. kateri služi pri 17. regimentu in je ranjen, je klepati, da ni tako lepo in ■> ugodno iz-ijšnji Slo- v »nke, pri- i i vrli fan- | venci in za cerkev panogi i še r> vbi tje in dekleta, ki s, • ' • prav nenavadno velikem .Števili. ■ ,«./.>ci in so prav plodovito -Jeiu.uh , wum Dia- , . , . . . gajne, poleg tega se pa vseskozi mirno tako slabo avstrijskim ranjencem, ker L (lostojno obnaiaH. Trgatve 8e je je omenjen, dostav,1, da ima boljše udeIe£ilo tu(li nekaj bratov Hrvatov, case kot takrat, ko je z menoj dela! M kar jjm > m zahvn,a! kontroht na Chisholmu. Neumevno se, Podpis-ani cerkveni odbor se ZOpet mi pa zdi odkod nek. dobivata Prole-j tenl tom y iskreno zahvaljuje taree in N. V. tolike članke glede bede I, udeležencem veseIic za njihovo avstrijskih ranjencev? Da ne more lliko požrtvovalnost v korist cerkvC) Avstro-Ogrsk. m Nen.č.i. pret.t. se ta-|Zahva]jujc posebno vsem fanton) ko pomanjkanje, more umeti vsak, jB dekIetonlj ki so se začdi v novej. kdor le malo. pozna dele Evrope, ker k pray idno ndele£evati ccr. gotovo zelo zaposlena v vojni, katera divja med evropskimi narodi, dela nepopisno žalost tudi naši rojstni domovini. ker ji najlepši cvet fantov in mož trga iz njene grude. Dne 25. okt. je imel tukaj govor Mr. Crosby, republikanski kandidat, ter je živo dokazal, kako brzili korakov se Združene Države bližajo pod demo kratsko vlado tistim slabim časom, kateri so bili okoli leta 1893., kar je pa deloma tudi resnica, vsaj kakor zdaj izgleda, ko je brezposelnost vsepovsod. Naša naselbina raste kakor gobe po dežju. V sedanjem času ne mine te den. da ne bi prišel eden ali pa več skupaj rojakov si zemljo ogledat, in večina jo tudi kupijo, ker se vsak ter i zeli izogniti sedajnim slabim časom. Začetek je res tudi tukaj težaven in odvisen od pridnosti rok, rečem pa da za nekaj let je vsaki zadovoljen, da je farmar pod Stric Samovim praporom in da se je povrnil k poslu, kateri pristoja vsakemu Slovencu, k poslu i svojih očetov. Večkrat me je že kak rojak pismeno vprašal, če tukaj obrodi trta. Ne rečem, da je tukaj kaka vinska dežela, vendar pa odgovorim na ta vprašanja sledeče: Bilo je nekako sredi septembra meseca, ko sem se mudil pri rojaku g. Česniku, kateri mi je med drugim tudi pokazal vinsko trto. Bila ie polna lepega zrelega grozdja. Kakor neverjetni Tomaž tudi jaz nisem veroval prej, dokler nisem videl in jedel sladki sad. Časi so preresni za dolge dopise, zato rajši končani in pozdravljam vse čitatelje tega lista. Frank Perovšek, zast. A. S. Raz a ete rost I. Radeckijeva koračnica v Maubeuge. Pred francosko trdnjavo Maubeuge so grmeli avstrijski 42 centimeterski topovi. Trdnjava se je udala in 48,-000 Francozov so Nemci odpeljali kot vjetnike. Ko so potem Nemci in Avstrijci vkorakali v trdnjavo, jim je godba zaigrala Radeckijevo koračnica. Nemci so z avstrijsko koračnico hoteli našim priznati zasluge pri zmagi trdnjave. Nemcev in Avstrijcev, ki so trdnjavo oblgali, je bilo le 10,000. Ko bi si bili Francozi upali napraviti izpade in Nemce prijeti pred mestom, bi jih bili lahko premagali. To je dokaz, da trdnjave, če ima nasprotnik velike topove, nič ne pripomorejo k zmagi, ampak jo le ovirajo. popolnoma tajno preizkušali pri tvrdki Siemens & Halske in tako spopolnjen, da se more v eni minuti z obeh krajev poslati do 1000 črk in znamenj ob istem času. Ravno isti čas more poročati postaja A v B in nasprotno B v A po eni in isti žici. To iznaša v minuti 2000 besed. Ako se nepretrgoma ponoči in po dnevi dela more se odposlali 8000 do 9000 brzojavov. Mož, ki da kri za ženo. V bolnišnici v Padovi je kirurg A-matore Rustori izvršil težko operacijo; prepeljal je blizu liter krvi iz žile kmeta Alesija Ernes ta Ruggero v žile njegove žene Alojzije, ki je bolehala na hudi slabokrvnosti. Po operaciji je hotel požrtvovalni soprog zopet na polje k žetvi. Vsaka la la sola n STORM DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih prip« J. W. LOVI CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanske cerk* Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Imenik I PADLIH, RANJENIH IN VJETIH NAŠIH ROJAKOV V SEDANJI EVROPSKI VOJSKI. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim oz>-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik, sestavljen je po abecednem redu in sicer : OD KJE JE KDO DOMA. LETO ROJSTVA, KATEREMU VOJNEMU ODDELKU PRI; PADA i. t. d., tako da lahko takoj najdete onega, za katerega bi rad' vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani, Prl ranjenih pa, v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete-Nikjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v te) knjižici. Cena isti je 25 centov pri Felix M. Dolinar 45 VESEY STREET Dept. S. NEW YORK, N. V- ravno ti so na podlagi največjega kmetijstva. Ali ne bode l*"rancija prva izmed onih, ki bojo pričeli loviti podgane? Ker pa ni N. V. še nobena laž utekla iz krempljev, je tudi ono iz Pro-letarca ujel ter jo ponatisnil, da naj bi njegovi cenjeni bravci čitali, kako strašno slabo se godi Slovencem v Avstriji. Ta dva omenjena lista sta imela tudi lansko leto strašno mastna usta glede tukajšnjega štrajka. In u-činek njihovih svetih člankov je bil tak, da sedaj ne dobite na Calumetu Proletarca, da daste zanj 10c. Vest-nik ima še dva in pol naročnika, katerim pošlje vsaki mesec opomin za naročnino, drugo se ume. Onim rojakom iz Chisholma .kateri so čitali grde V. članke in mu pisali pisma, svetujem, da se naročijo na A. S. in videli bodejo, da bodejo zadovoljni s čtivom. kar upam, da tudi store, ker le s tem se jim pokaže, kaj se pravi lagati iii liui-kati. Če bi naselbine po Mesabe ran-gu posnemale Calumet in okolico, bi ne imela ta dva lista komu trobiti takih neumnosti. In vsak zaveden Slovenec bode spoznal, da če N. V. želi pogubo Slovencev v Evropi, ne more tudi tu delovati v prid Slovencem, da je le hujskač med svojim narodom. In vsaki, kdor pusti tako kvasarijo> proti svojemu narodu in jo podpira, nima nobenega pojma narodnosti in tak sploh ne ve, odkod je prišel, ali ir Evrope ali Afrike, in potem ne ve, kam naj bi se držal. Da so taki ljudje izvanredno zabite buče, si more misliti vsak otrok, kor umevno je, da bi bili v Avstriji veliko boljši časi, da zmaga ter potisne nazaj že čez vse meje drzne Srbe in Ruse. Nespametno je pa misliti, da bi bili boljši časi v Rusiji, ker tam bi zahtevali od avstrijske zemlje trikrat eč davkov, kakor ga plačujejo kmeti v Avstriji. Da se pa sedaj godi slaba v Ljubljani vsem politikarjem Vestni-kovega kalibra, so krivi sami, ker so imeli prelepe čase in jim ni dala žilica miru, so preveč zevali, dokler niso prišli pod varnost hrastovih vrat. In tako je prav, in še bolj prav bi bilo, če bi mogli iz Ljubljane poseči po sloven- kvenih veselic in so postali tako nekaterim mlačnim možem v zgled. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so na ta ali ovi način pomagali pri veselicah, v prvej vrsti modremu sodniku Štefane Petru in njegovemu nepodkupljivemu pisarju Majerle Peter ml., kakor raznim skrivnim policistom, posebno njihovemu vodji Šajnič Petru, potem vsem tatovom in taticam, saj so tudi oni z denarno globo dosti pripomogli blagajni. F-mcija in vojska. Mend, ji :tuli KraftcSja, kakor Rusija h;..: V -i-po i^.'vatt. ICTf>#. ttjvm evi.a.ko. gresii v Lurdu j Uo.-uiai hrvaoncttiu duhovniku neki francoski župnik, da bo v kratkem vojna z Nfemčijo, ker Francoska na vs-hodni meji nervozno hiti utrjevat stra-tegično važne točke in pomnožuje posadke v trdnjavah. V Verdunu n. pr. je bila par mesecev pred izbruhom vojne pomnožena posadka od 10 na 40 tisoč mož. slsl ^Hi^ffiHiffiSBi^ifiSlfiSSfi^lfiSifi^ai^lfi^ Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINO^ Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu M m Hi m K m k m k S s ^^ffi as w s s m k E s ss W Prvi in edini slovenski pogrebniški zayoi Žganje v ruski armadi. "Militaer-Wochenblatt" prinaša članek o žganjepitju v ruski armadi, ki je rodilo tako očividne zle posledice med vojaštvom, da so se merodajni činite-lji čutili prisiljene strogo vmes poseči. Izšla je carska naredba, ki odreja, tla odslej pri paradah in pregledovanjih čet carju ni več podati častne čaše pijačo. Razen tega nimajo poveljniki odslej pri slavnostnih prilikah pred fronto nič več nazdraviti s pijačo, marveč samo zaklicati "hura". Končno se je sestavila posebna komisija, ki naj Nadalje iskrena zahvala možu B'-1 prouči, kako bi se moglo v armadi pi-žal' Petru, ki je tako postrcžljivo za ; jančevanje čim tfmeljitcjše zatreti. Ta časa obeh veselic stregel žejnim grlom komisija je malo pred sedanjo vojno in sploh vseskozi pomagal pri uredi-! dokončala svoje delo. Njega vspeh so tvi za trgatev, kakor tudi njegovim j izredno ostre določbe proli žganjepi-pomagačem Drganc Antonu. Žager I tju, ki >o nedavno izšle v obliki car-B laž u in Kalič Francu ter Požek Ja-j skega ukaza. Ta ukaz znatno omeju-kobu iti Novak Mihaelu, ki sta pravi je pitje špintuoznih pijač za častnike, pridno ponujala prav slan«ga janjca, i za podčastnike in moštvo jih pa popol-ki je žejna grla še bolj dražil. Vsa j noma prepoveduje. Da bo boj proti zahvala tudi prodajalkam sladoleda in ] alkoholu vspešnejsi, se obenem odreja predsedniku društva Juriju Vcseliču, ki je nekako vodil veselici, poleg pa prav pridno sukal sreče kolo ter dosti rečr v prid blagajni razpečal. Ohrani Hog vam vsem še tudi v bodoče cerkvi naklonjeno srce, da se zopet o driigej priliki polnoštevilno vidimo na veselici! Cerkveni odbor. Willard, Wis., 1. nov. — Spoštovano uredništvo Am. Slovenca! Ker so zelo redki dopisi iz naše največje slovenske farmarske naselbine, sem se Jaz namenil sporočiti nekoliko vrstic cenjenim čitateljem Am. Slovenca. Jesen smo imeli dozdaj precej lepo in suho, tako da ima vsaki lepo priliko ci čistiti zemljo in opravljati v to stroko spadajoča dela. Pridelke smo pospravili, kateri so bili letos še bolj o-bilni, kakor je bilo pričakovati, posebno krompir in koruza sta lepo uspela, in tako smo se zopet pripravili za zimo, katero nam že obetajo cele kolone selivk, ki marširajo v južne kraje. V nedeljo 1. nov. je nam č. g. Jos. Pollak naznanil, da je naša fara dobila zemljo za slovensko pokopališče. Dal Hog, da ne bi mnogo let delali groba na tej grttdit Vsaj zdaj je bela »ena izboljšanje splošnih življenjskih pogojev .zdravniški pouk i. dr. Solnce spravi vse na dan. i "Berliner Tageblatt" piše: Vojska odkrije marsikateri skrit greli. Neka tvrdka, ki je dozdaj v Nemčiji angleško jeklo prodajala, razpošilja zdaj svojim odjemalcem okrožnico, da je prekinila vse zveze s listo tvrdko v Scheffieldu, ki naj bi bila tvrdki jeklo dobavljala. Tisto jeklo pa, ki ga je svojim odjemalcem kot "Schefficldsko jeklo" dobavljala, tudi zdaj lahko šc naprej dobavlja, ker je bilo itak že vedno nemško jeklo z Westfalskega, samo da so je v Sheffieldu zaračunali in da so od tam račuue pošiljali. List zlobno pristavlja, da bo moralo zdaj tudi "angleško" sukno pokazati svojo pravo barvo. Nov izum v službi nemške vojske. "Voss. Zeitung" ieve iz glavnega stana: Hrzojavni urad glavnega «tana more samo zato odgovarjati na veliko število vprašanj, ki dnevno prihajajo, ker ima najhitrejši brzojav. To je popolnoma nov nemški izum, ki je bil UstanovIJc. 1. 1X95. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, H1' Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia ▼ Joliet« tvaške vozove i* kočije. Na pozive se posluži vsak £as ponoči in podaevu. Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite alt telefonsjte. C***" »I. 2575|in N. W. 344. Naii kočijaii in vsi delavci so Slovese' Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 Glavni urad: TRST. uovi2"' Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Met* Opatiji, šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle# Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vred" nostne papirje in daje informacije vseh vrst. ko B0'"0 Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogr»K . grb'1 in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA- IZ STARE DOMOVINE. — Slovenski vojaki pred Antvverp- Slovenski topničar Franc Ku-ster, ki je prideljen nemškemu c. kr. artilerijskemu bataljonu št. 8, II. stot-mja, avstrijska motorna baterija mož-"»rjev, je poslal "Slovencu" izpred Antwerpna dopisnico s sledečo zanimivo vsebino: "Srčen pozdrav na vse fciovenske fante. Mi smo že 6 tednov v ognju in nam prav dobro gre. Vse za vero, dom in za cesarja! Korajža ■ obenemu ne manjka. Težave vse sproti pozabimo ter prav veselo in srečno živimo. Sovražnik kar gleda in strmi pred našimi bombami. Zato slo- I venski fantje kot junaki le naprej, da se bo reklo: Avstrija je bila od nek- in mora in hoče ostati od veko-®»aj. Srčen pozdrav tudi od nemških junakov. Z Bogom! Na svidenje! Prihodnjič več!" — To so slovenski fantje! Poroča se: Od pešca do četovodje je avanzi-r»l Blažko Zajec, 17. pešpolk, 10. stotima, ker se je izkazal hrabrega in ne fcitrašenega vojaka v bojih v Galiciji. Po vsej priliki dobi tudi še drugo odli kovanje. B. Zajec je 26. avgusta v boju pri Goligori v Galiciji navdušil «voje tovariše, da izvrše napad na so-vražnika. Napad se je posrečil in 3. r, voj njegove stotnije je zajel 35 Rusov z 2 strojnima puškama. Zajec je nato •ftvezoval ranjene vojake, med dru-S;mi tudi več Rusov, ter se tudi v vseh ■»daljnih bojih hrabro in junaško za-«l"žal. Ranjen je bil pri Grodeku 8. septembra, in sicer težko na desni ro k:: sedaj se zdravi v Bocuu na Tirolskem. — Odlikovan slovenski junak. Prvi ključar vitovsldh cerkva na Vipavskem Leopold Živec je bil 1. oktobra kot Corporal odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost in povišan za četovodjo. Načelnik-oseškega Orla Franc Marin-čič je bil pri planincih in ujet od Rusov. Tu je dobil nekje konja in vozi ček ter ušel Rusom. Tako se je srečno vrnil k našim. — Na južnefn bojišču je padel c. in kr. major pešpolka št. 79 Jožef Vel-kaverh. Padel je 8. septembra pri kra ju Megjasi v Srbiji. — Na južnem bojišču je bil ranjen Albert Gaber, poslovodja tvrdke Fe- Urbane v Ljubljani. Sedaj je v Wnisnici v Zagrebu. Iz Zagreba je "Dne 5. oktobra smo trešili visoko v hribih na neprijatelje in vnela Sc je huda in ljuta bitka. Naša stotni-J4 je morala prva v ogenj in je bila v-s dopoldne izpostavljena najhujše n,u ognju. Zato so bile tudi naše iz gube precfcj znatne. Vrhunec srditosti je dosegla tu bitka ob 4. uri popoldne. Ob tem času je naša stotnija zavzela strm holm, nakar je nasprotnik Sameril na nas vse topove in puške, "''asketalo je kakor da bi se svet podi-ri,< Na desni od mene je padel častnik Modes .rojen Dunajčan, zadet v S-avo, takoj nato je zadela puškina krogla dr. Pompeta — komaj en me-tPr za mano — v trebuh in v sklep leve noge. Noga mu je takoj otrpnila, ^•iskočil sem takoj dr. Pompetu ter ga »rzo nesel iz bojne vrste na varno. Ko Sem se vrnil v bojno črto, mi je svin-eenka prodrla pri rami roko. Sedaj se n tu v Zagrebu, kamor so nas Prepeljali. Pripominjam, da se je vr-Sf! '»oj v gorovju, visokem kakih 151X1 metrov. Prav takrat je nas zapadel sneg, kt je bil debel 30 centimetrov." — Za mrtvega proglašeni nadporoč-nik 27. pešpolka Adolf Strache živi. Mnogo junaških borilcev za domovino, katerih imena so prišla pomotoma v časopisih med "mrtve", se bo še poja-v« o med živimi. Tako se je že zgo- nadporočnikom 27. pešpolka g Adolfom Stracke. Parte o smrti „ad-Poročnika je bil že v časopisih, nje-K;>va soproga je bila neutolažljiva. Do-'la je tudi že del penzije in posmrtne ■ Sept- bi se iniela vršiti v Nnici sv. maša zadušnica za pokoj-8vm nadporočnikom. Zjutraj tik pred ^ .maso je pa dobila gospa "vdova" ^ 'snico živečega svojega soproga iz »ien i "a katCri '' naznanj»i da jc latere' V ruskcni ujetništvu, v ka- Sc niu dobro godi in da je že °'J.S1 \t \ m Ne moremo popisati nepopis-M>od VCs?'^a' katereBa je bila priča go-Sv ' ^ l,r**la k ,naši zadušnici. ,ia .'"aša je bila darovana v zahvalo, lt) !e Kog ohranil soprogi ljubljenega ^ ,/a- Vsa gospoda, ki se je zbrala da ^ Se udeležila sv. maše zadušnice, je "t« nav*°ča pri tej sv. daritvi. Raz- da so po sv. maši navzoči lii-1 odložit žalne obleke. iNaSi ra"ieuci v kranjski dežel-^ oli,ici st. nahajaj0 med drugimi »leti* Vajenci: Okulistični oddelek; SoT K»r i°Zcf' ^ 'ovski bataljon; Ortan •ielcu f' Dermatološki od- ^ Sporn Franc, 27. domobr. polk; *,,lk; Stcržinar Jo-L I Pcsl>olk: Rogman Anton, 2. 1'olk p ,,olk- l,lcJ'c 1>a"c, 17. pej-Mk-' pV'"°ŽiČ L0rcnc domobr. '»War »S ' KlaaC' 27 don,"b' polk; hn Ma»evž, 27. domobr. polk- 27- d°m°br. polk; Var'-lob a'; M,hac1' 7■ 'OP Polk; Go-1 voznik; Jereb Peter 27. do- mobranski polk; Krajšek Edvard, 26. domobr. polk; Sturm Jožef, 4. domobr. polk; Krivic Ignac, 27. domobr. polk; Žnidaršič Anton, 8. lovski bat.; Gra-dišar Janez, orožnik; Kirurgični oddelek: Jaklič Franc, 17. pešpolk; For-tuna Jakob, 17. pešpolk; Malerič Anton, 17. pešpolk; Sajevic Janez, 27. domobr. polk; Razinger Friderik, orož-niški asistent; Kobe Janez, 17. pešpolk; Osolnik Luka, 4. domobr. polk; Zupančič Ignac, 7. lovski bat.; Stare Matevž, 17. pešpolk; Kos Franc, 47. pešpolk; Zaletel Franc, 27. domobr. polk. — Medicinski oddelek: Zupančič Kr.. 17. pešpolk; Kolar Ignacij, 17. pešpolk; Gričar Ignacij, 17. pešpolk; Breški Jakob 17. pešpolk; Homar Fr., 17. pešpolk; Jošt Jožef, 7. pešpolk; Kaučič Jožef, 27. domobr. polk; Mun-da Alojzij, 26 .domobr. polk; Lamov-šek Anton, 27. domobr. polk; Lampret Anton, 27. domobranski polk; Rozman Alojzij, 27. domobr. polk; Besednjak Alojzij, 27. domobr. polk; Dolničar Mihael, 17. pešpolk; Pohleven Peter, 27. domobr. polk; Ocvirk Franc, 7. poljski top. polk; Smrekar Anton, 7. poljski top. polk; Kravanja Ivan, 97. pešpolk; Vohinc Anton, 7. lovski bataljon. — Na južnem bojišču je padel g. Valentin Accetto, sin ljubljanskega stavbenika. Ranjen se je vrnil s severnega bojišča urednik "Gostilničarskega Vest-nika", g. Mencinger. — Prva poljska šola na Kranjskem. V Krškem so ustanovili poljsko šolo za otroke galiških beguncev. — Naši ranjenci v Ljubljani. Dne 7. in 8. okt. so bili pripeljani na II. državno gimnazijo sledeči ranjenci 17. pešpolka: Svoboda Rudolf, Žargr Gottfried, Marka Franc, Lakota Toma, Žgabec Fr., Opažič Marain, Rautz Janez, Čebašek Bollavar, Urše Franc Strihovec Jožef, Schwab Matija, Drz-naj Matija, Gregorčič Jožef; v belgijsko vojašnico pa sledeči ranjenci 97. pešpolka: Jedrejčič Blaž, Smilovič Iv., Mirac Gregor, Burgstaller Rudolf, Pav lin Alojzij, Ferjančič Andrej, Volk Dominik, Tomažič Jožef; 17. pešpolka pa: Penčič Andrej, Kravanja Anton, Peteršič Martin. V Litijo so pripeljali: Trenkelj Franc, 17. pp.; Mitrovič Veselin, 97. pp.; Urbancel Jožef, 87. pp. Vseh ranjencev in bolnikov se sedaj nahaja v Litiji 98. — Hvaležnost hrvatsko-slovenskega naroda. Hrvatsko-Slovenski državno-zborski klub je poslal eminenci kardinalu Pifflu tole brzojavko: Vaša emi-nenca blagovoli za možato in pravično polno obrambo jugoslovanske katoliške duhovščine pred dunajskimi katoličani sprejeti najglobokejšo zahvalo katoliškega in avstrijsko čutečega hrvatsko-slovenskega ljudstva, čegar zastopstvo je nam izročeno. V zahvalo bo jugoslovanska duhovščina kakor doslej tudi zanaprej z največjo gorečnostjo vzgojevala hrvatsko-slovensko ljudstvo v ljubezni do staročastite države katoliških Habsburžanov. — Dr. Korošec, načelnik hrvatsko-slovenske-ga državnozborskega kluba. —Neresnične govorice. Iz Ljubljane: Od različnih strani se pojavljajo govorice, da vojaki v bolnišnicah in društvenih hišah za okrevajoče nimajo zadostne in tudi ne dobre hrane. Samo ob sebi je umevno, da take govorice v vseh krogih prebivalstva, katero ved-no rado m požrtvovalno prispeva za Kdeei križ. provzročajo veliko nevo Ijo. lake in enake pritožbe so pa glede zdravstvenih zavodov Rdečega kriza brez vsake podlage, kajti v teh zavodih ,n sicer v zavetišču (azilu) cesarja Franca Jožefa, v Leoninumu 1,1 v Ljudskem domu jc v zdravstve-nem oziru, kakor tudi za hrano prav dobro preskrbljeno. Ranjenci in o-boleli vojaki so v vseh navedenih zavodih zelo zadovoljni, to sami redno poudarjajo in izrekajo upravnim organom pri oddaji v domačo oskrbo ope-tovano svoj o hvalo. Vpokojen je na lastno prošnjo deželni šolski nadzornik, dvomi svetnik Franc Hubad. — Umrl je v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 16. urar Janez Somnitz. -i- Umrl. Dne 16. okt. je umrl v Spodnji Šiški, črkostavec Anton Fraiv-cot, star 29 let. — Umrli so v Ljubljani. Fran Gla-van, sprevodnikov sin, V/t leta,—Fran Pukelstein, rejcnec, 1 mesec. — Damijan Ložar, sin krojaškega pomočnika, 5 dni. — Fran Vrenk, delavčev sin. — Ciril Češnovar, trgovčev sin, 2 dni. — Neža Stoje, žena užitninskega paznika, 64 let. — Ivan Derganc, guntarjev sin, 19 let. — Lucija Križnar, zasebnica, 64 let. — Aleksander Kuzman, rejenec, 9 mesecev. — Fran Fajdiga, železniški sprevodnik v pok., 73 let. — Leon Kaj-fež, sin paznika deželne prisilne delavnice, 5 mesec. — Mihael Skoberne, pre mogar, 15 let. — Helena Pimat, občinska uboga, 75 let.—Ferdinand Grat-zcr, sin delovodje, 3 leta. — Marija Vevar, žena čevljarja, 35 let. — Vida Kužnik, hči pekovskega pomočnika,— Terezija Kuhar, mestna uboga, 70 let. ŠTAJARSKO —Izpred deželnobrambnega sodišča. Iz Gradca se poroča' Nadalje so še izpuščeni: Franc Škof, kaplan v ^Cam-nici; Miroslav Volčič, župnik v Breznu; Andrej Bračič, župnpik v Lemba-hu; Ivan Razbornik .kaplan v Jare-nini; Ludvik Štancar. četrtošolec v Jarenini; Davorin Tombah, trgovec iz Št. Vida pri Ptuju; Ivan Hlebič, posestnik pri Sv. Križu nad Mariborom; nadučitelj Jakob Kopič od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah; organist Jakob Cafuta v Kamnici, poštni uradniki Fr. Zmazek, A. Vaupotič in J. Sieben-reicli, nadučitelj Franc Kranjc od Sv. Barbare pri Mariboru, Anton Nova-čan, pisatelj v Celju; gospa Godec, učiteljica v Lembahu; učitelj Godec v Lembahu in J. Krištof, solicitator pri dr. Fermevcu v Ptuju. — Umrl je v c. kr. rezervni bolnišnici v Ptuju pešec Pavlin 4. bataljona. 87. pešpolka. Rajnik je doma iz Bi-zeljskega in je bil ranjen na glavi v bojih s Srbi. Pavlin je bil v sedanji vojski dvakrat ranjen. Ko se mu je zacelila prva rana ,je rekel svojim staršem: Zdaj grem po gotovo smrt! — Srb pred deželnobrambnim sodiščem. V Gradcu je stal dne 13. oktobra pred deželnobrambnim sodiščem čevljarski pomočnik Dragotin Milin-kovič, ki je ubežal iz Srbije in delal v v Gradcu. Ob neki priložnosti je hva-lisal Srbijo, žaljivo govoril o Avstriji ter med drugim tudi rekel: "Farji so krivi vojske." Obravnavo je vodil ma-jor-avditor dr. Seliger, ki je obsodil 'srbskega begunca na 16 mesecev tqžke ječe. — Grozna nesreča v Leykamovi papirnic iv Gratkornu. 13. okt. popoldne je v papirnici Leykam-Josefsthal v Gratkornu delavec Franc Stramšak, oče več otrok, na še nepojasnjen način padel v takoimenovani "kolergang" in bil s kostmi vred .zmlet. Njegove o-stanke so z lopato pobrali v krto in prenesli v mrtvašnico. — Gališki begunci v mariborskem okraju. V času od 26. avgusta do 30. septembra je došlo v mariborski okraj 1000 galiških beguncev, katere je politična oblast porazdelila na občine Po-brežje, Tezno, Lajteršberg, Karčovino, Kamilico, Ranče, Radvanje, Orehova vas, Rogozo, Slivnico, Spodnje Hoče, Bohovo, Pivolo, Fram, Sp. Polskavo, Gor. Polskavo, Slov. Bistrico, Studence, Poličane in Pekel. Vsi begunci so bili strogo zdravniško preiskani in vsem so stavili osepnice. Tudi živali, katere so imeli begunci s seboj, so uradni živinozdravniki preiskali. — Služba božja za Poljake v Hočah. Foroča se iz Hoč: V naši župniji imamo blizu 100 poljskih beguncev iz Galicije, ki so zbežali pred Rusi. Po stanu so večinoma železničarji. Po naročilu okrajnega glavarstva se jih je razdelilo na stanovanja k večjim posestnikom. V nedeljo, dne 4. oktobra, so Poljaki s svojimi družinami prisostvovali službi božji v naši župni cerkvi. Sveto mašo je služil kaplan č. gospod Polak. Ob koncu svete maše so Poljaki zapeli cesarsko pesem v poljskem jeziku. Poljaki se vedejo zelo zgledno in so posebno nekateri zelo pobožni ter mirnega značaja. Mnogi Slovenci njih govorico dobro razumejo. Poljaki pa slovensko. — Slava slovenskemu pešpolku št. 87! Vojak, bivši gimnazijec, piše svojemu profesorju: Ako mi da sreča junaška, da se zopet vidiva zdrava, po-vtxlal Vam bom stvari, o katerih bo-(jfcte mislili, da so nemogoče. V polios pa si štejem, da služim pri našem domačem 87. pešpolku. Pevaje in vri-skaje smo šli dne 26. avgusta v boj, brez zaslomb, po odprtem polju, proti zakritemu sovražniku, od dveh strani obsipani s kroglami in šrapneli: pa šli smo naprej, častniki, med njimi sam general in več majorjev, sami s puškami v rokah v prvih vrstah. In smrt je imela žetev, grozno žetevf Ko' je iz Nemčije navzoči general to videl, je rekel: "Videl sem že mnogofcaj, to1-da kaj takega še nikoli. Kaj takega ne zmore noben drug. polk. O tem bom poročal tudi v Nemčijo ,ta polk mora dobiti tudi od Nemčije odlikovanje." — Poveljnik našega bataljona 87. polka, stotnik Hahnschlaeger, rodom' Nemec, je rekel našemu moštvu, stoječ zraven mene: "Slovenci, Vi ste junaški fantje, izborno ste se borili. Pred takimi vojaki klobuk dol!" — In če smo^na pohodu kaj počivali ter so jezdili razni častniki mimo nas ter povpraševali, h kateremu polku spadamo, in ko smo rekli, da k 87., takrat so se izražali ti gospodje,-med njimi celo od generalnega štaba: "O tem polku smo že dosti slišali, to so sami vrli junaki!" Slava slovenskim junakom! voniji; Al. Reich, 8. top. polk, iz Ljutomera, je bolan; Iv. Ferluga, šofer avt. kolone iz Trsta, je bolan; Ivan Štokovar, 8. top. polk iz Verteneglia pri Poreču; Dominik Celougnat, 7. pešp. iz Morara; Herman Savlič 27. domobr. polk iz Moše; Ivan Štekar, 7. pešp. iz Kojskega; Iv. Medeot. 27. dom. polk iz Fare; Ivan Jugovac, 27. dom. polk iz Pazina; Jož. Pfau, korp. 8. top. polka iz Dunaja; Miha Zottig, 27. dom. polk iz Gorice; Fr. Kogoj, 27. dom. polk iz Bat; Andr. Slavič, 8. top. polk iz Ljutomera; Jožef Božič Četovodja 7. lovskega bat. iz Tolmina. Ti so ranjenci z bojišča na severu. Je sedaj v bolnišnici v Centralnem, semenišču mnogo drugih vojakov, ki pa so samo bolni in niso bili nikjer v vojski. — Zadnje dni ni bilo nič novih ranjencev. HRVATSKO. — Izpovedbe glavne priče v procesu proti obsojenemu Schaefferju in Her-cigonji. V tem procesu je nastopal kot glavna priča neki Marijan Jakšič, bivši kinooperater. Na glavni razpravi je izpovedal, da pozna Hercigonjo leto in dan, in sicer sta se seznanila na skupnem potovanju v Belgrad. Tu je neki Arzenič. ki se je udeležil zadnje vojne proti Turčiji kot četaški vodja, izročil Jakšiču bombo, katero ie priča potem prinesel v Zagreb in jo pokazal Hercigonji. Med tem se je bilo med mladino že razširilo revolucionarno gibanje; Hercigonja se je vnemal za osnutje revolucionarnega društva in pridobil zanj med drugimi Schaefferja. Priča izpove dalje, da se je imel aprila meseca izvršiti atentat na grofa Tiszo v Zagrebu. On — priča — se je že preje za poskušnjo peljal z bombo v Budimpešto. Kasneje si je priča premislil, vrgel bombo v Donavo in se odpovedal prijateljstvu s Hercegonjo v pismu, v katerem je med drugim pisal: Grofa Tiszo, grofa Khuena Hedervaryja in prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda sovražimo in treba jih je spraviti s poti.. A v to svrho naj se ne žrtvujejo štirje naši najboljši ljudje. Z atentati se ne da nič doseči." To pismo je kasneje izročil policiji elektrotehnični vajenec Gradulovič. Dalje je Jakšič izpovedal, da je v Belgradu občeval z majorjem Milanom Pribičevičem, ki je govoril o "nevzdržnih" hrvatskih razmerah, katerih je pa kriva tudi mladina, "ker ne deluje". Pribičevič da je dalje tudi izjavil, da bo v par letih prišlo do splošne vojne in da bo Srbija vpadla na Hrvaško in v Bosno. Her-cegonja je vse tajil. Ms^M a s; s sis^s®^ ^ m S CENIK MOLITVENIH gj« 585 NABOŽNIH, PODUČNIH gj ^ IN ZABAVNIH KNJIG m S ® SSČSSISi katere se dobe v5R£jR!Rfi S s m KNJIGARNI AMER. SLO- ffi ij VENCA, JOLIET, ILLS. ga ffi M PRIMORSKO. □ — Na severnem bojišču je padel profesor c. kr. slovenske drž. gimnazije v Gorici dr. Edvard Dolinšck. — Ranjenci v Gorici. Od 18. sept. dalje so došli: Alfonz Pitamic, lovec 20. lov .bat. iz Biljatie, ima prestreljeno roko. — Gvido Bressan iz Ločnika, 97. pešpolk 14. k., je bolan; Anton Ma-rangon, 27. dom. polk iz Caprive je obstreljcn na levi roki; Cezar Leonar-dig, 8. top. polk 2. bat., iz Gorice, je bolan; Anton Illede, 27. domobr. polk iz Ločnika, ima obstreljen levi kazalec; Vlad. Vlasič, iz Malavašice v Sla- PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866 ............. 25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtck, v drevo vpreženi vitez____20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .....................25c Ciganova os veta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ...............25c Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik ................60c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki .........20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Friderik Baraga .........*......\.50c General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... .20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba ..............................25c Photo by American Press Association. SRBSKI VETERANI NA BOJIŠČU. Srbska armada je v veliki meri sestavljena iz veteranov, ki vedo kaj je vojnat Pred nekaj leti so se vojskovali proti Turčiji, in delajo tudi sedaj Avstriji precej preglavice. Vendar se že vsepovsod umikajo, kakor poroča Dunaj. Njiho.ve izgube so ogromne. V krogih srbske inteligence je dozdaj padlo 10,000 oseb, in sicer 300 z vseučiliškimi, 1200 z gimnazijskimi in 8400 z drugačnimi diplomami graduirane osebe, kakor poročajo bolgarski listi. To so za malo Srbijo strašne izgube. Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov...................25c Izgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. Češka narodna pravljica..20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................50c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ............. 50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo,—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50t 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Iz* virna zgodovinska povest iž 15. stoletja. — II. Nemški valpet. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar- jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja..,50c 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c 10. zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena.....50c Katekizem za kat. slov. šole v A- meriki ...............i.........25c III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu .........................20c Kirdžali, podonav. povest ........50c Kmetijsko gospodarstvo .........75c Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20c Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c Krištof Kolumb in odkritja Amerike ...........................20c Koliščina in stepe. Povest........20c Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora ..............25c Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............20c Lažnjivi Kljukec ................20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Lurški čudeži ..................$1.00 Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest .................40c Mali vseznalec — Mali vedež.....25c Malo življenje. Povest ...........45c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50c Maron, krščanski deček...,.......25c Materina žrtev...................20c Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, 53 j Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. JOHN N. W. Phone 348 M §tefanich :.:Sloveuska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče, smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. Chi. tel. 3399. N. W. t«l. 12». Louis Wise 200 Jackson St JOLIKT, ILL, gostilničar TINO, ŽGANJE IN SI0DKE. Sobe v naiera in Lunch Room. m w $ s s m £ £ m w s a?»s Geo. Svttlecich tfiifitfiwsfisisfiaisfiwsfisiai S PRVI SALUN m 555 ONKRAJ MOSTA £ ffiffiSSKffiffiffiffiSffiJSiflS Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL* DOBRODOŠLII Pazite na brez-vredno ponaredke in slejte da dobiti pristni Richterjer Pain-Expeller z znamenjem Anchor Trade Mark, kot kaže slika. Cena 25 in 50o v vseh lekarnah ali pri naravnost nam pišite ponj. F. M. filter & Co. 74-80 Washington St. New York. Chicago Phone 225. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja poieitva. 508-9 Joliet National Bank Building JOLIET, ILL. 31 Kako se je gospod Matej ženil. OBE r. Tam gori, tam gori n avznožju hriba stoji lepa graščina, okrog nje pa vinogradi in polja obrobljena s sadnim ■drcvljem. Kakor da bi Bog razlil vsako leto svoj sveti blagoslov na to sadno drevje, te njive in vinograde: pšenica in turščica, sadje in trta rodi vedno v izobilju. Kadarkoli ljudje iz doline obrnejo pogled na graščino, jim pridejo solze v oči in blagoslov na ustnice. Čemu te solze in čemu ta blagoslov? Takoj bomo vedeli, samo zvesto poslušajmo pogovor, ki ga imata Marta in Rezka spotoma k studencu, ki izvira med kostanji pod hribom, sredi med graščino in dolino. Marta je ženska pri petdesetih letih, ki je morala biti prav čedna, svoj čas. Rezka pa dekle, stara šestnajst let, glavico pa tako, da bi jo z zlatom od-vagal. Obe imata na glavi bleščeče vedro iz bakra in ščebetata kakor papiga. "Hitro stopiva!" pravi Marta, "zdaj-zdaj bo dvanajst, in ta hudimar je prec kakor osa, če pride kosit, pa sveže vode ne dobi." "No, potem Vam ne bom nič pravila, kako moj oče!" "Dekle, moj mož, posebno kadar dela pri gospodu Mateju, komaj da pokosi, tako se mu mudi nazaj na delo!" "No vidite, do polovice ravno tak je pa moj oče." "Res je, dekle, da gospod Matej vse to zasluži, zakaj dokler bo on živ, je lahko reči, da ne bo reveža v vasi." "Oh kako prav pravite! Glejte, kaj je z nami naredil: lansko leto smo pridelali žita komaj za najemnino, on nam je pa najemnino odpustil in povrh .še žita dal za seme." "No in z nami je naredil ravnotako in z vsemi sosedi." "Kadar bo ta gospod umrl, mora več angeljcev ponj priti, da ga spremijo, kakor je zvezd na nebu." "Gospod Bog naj mu dolgo ohrani življenje! Tisti dan, ko umre gospod Matej, se bodo nebesa praznično o-blekla, da ga sprejmejo; zemlja se bo pa oblekla za žalost njemu v slovo." "V nedeljo je pravil gospod župnik, da iniamo vsi na svetu, veliki in mali, kak madež na vesti; jaz pa mislim, da je vest gospoda Mateja bolj čista kakor srebro in zlato, zato, ker temu gospodu nikdar nobena skrb m bila bolj pri srcu, kakor da bi vsemu svetu dobro storil." "Srečna, ki jo bo poročil!" "In oni dan je pravil mojemu očetu, da kadar se bo ženil, ne bo iskal no- [ bene bogate neveste, ampak da bo zadovoljen s tako, ki bo pošteno pa čedno dekle in dobra gospodinja." "Tak viš dekle, ti bi bila ravno prav." "Kaj vam jc pa vendar!" "Saj ti ni treba zato zardeti, saj ti bi kralja zaslužila." "Tako? Gospod Matej, tako bogat, tako dober, pa tako lep, pa da bi se z menoj poročil!" "Če več ne, božji smo pa le vsi, dekle. Oni dan sem na pragu šivala, in ko je tako prijazen in tako... pa me ogovori. Ti si se ravno iz hiše prikazala, on pa mi reče s tistim prijaznim nasmehom, kakor ga zmeraj ima: "Tam gre ta-le Rezka, ki več velja kakor vsa dekleta iz fare skupaj." "Oh, kako se zna norca delati." "In čeprav, ampak čudež bo, če iz sale ne pride resnica, samo če boš ti hotela." Rezka je bila kakor roža, in oci so ji žarele, da jo je bilo veselje pogledati. V teh in takih besedah sta prišli do Studenca. Rezka je pustila Marto na vrsto, da natoči, kakor je zahtevala uljudnost. Avgustovo solnce je peklo kakor koprive, in studenec, ki je petnajst dni prej obilno tekel, je dajal zdaj komaj nekaj vode od sebe. Ko je Marta vedro natočila, je v zvoniku pri fari ura udarila dvanajst. "Že dvanajsta," je vzkliknila Marta prestrašeno. "Sveta Devica, kakšen bo spet ta togotnež, ko domov pridem! Dekle, jaz te ne bom čakala, saj wo-znaš pot, dolgo se vleče. Rezka ji je pomagala vedro na. glavo, in ubrala jo je med kostanji navzdol. II. Rezka je sedla v senco pod kostanj, med tem ko se(je vedro polnilo, oprla komolec na kolena in levo lice v dlan ter se zamislila. Kaj je neki premišljala? Pa uganite, kaj premišlja mlado dekle, ki je že za možitev, kadar se zagleda kakor lipov svetnik, sama ne ve zakaj! Voda, ki bobni votlo, ko je vedro še •prazno, in glas spreminja iz debelega v tenko, kakor se vedro bolj napolnjuje, je spomnilo Rezko, da je že čas, da si dene vedro na glavo. Rezka je vrgla leskovo vejico v vodo, da se ne bi plajhala, si je zvila iz praprota svitek in poskušala vedro zadeti na glavo; pa je imela premalo moči za to. Trikrat je zastonj poskusila, da je bila od truda rdeča kakor roža. Ozrla se je okoli, če jc kdo blizu, ki bi ji šel pomagat; kar zagleda go- spoda Mateja, ki je šel med kostanji navzdol ter natihoma nekaj pel s tistim prazničnim obrazom, ki g aje vedno imel. "Ravno pravi čas ste prišli, gospod Matej." "Več velja samo enkrat pravi čas priti, kakor celo leto kolovratiti." "Bodite tako dobri pa mi malo z roko pomagajte!" "Z dušo in življenjem tebi!" "Bežite, šaljivec!" "Rezka, govoriva brez šale, ker jaz bi te bil zaradi te stvari že par dni rad samo dobil," je rekel gospod Matej in glas ni bil nič več tako poreden kakor doslej. Rezka je povesila oči in barva na njenih svežih rdečih lepih licih je postala bolj temna, in nič več ni mislila na vedro in tudi ne, da oče doma ča% na svežo vodo. "Jaz," je nadaljeval gospod Matej, "sem bogat, srečen pa vendar nisem, ker mi nekaj manjka." « "No in česa Vam manjka?" "Duše, ki bi me rada imela." "Ni ga v celi soseski, ki bi Vas ne imel rad." "To me močno tolaži, dovolj mi pa ni." "Jaz Vas ne razumem." "Rezka, ta nasmeh in ta rdečica, s katero govoriš, kaže, da me razumeš, pa če me tudi ne bi razumela, ti hočem jasneje povedati. Kadar se večer nagiblje h koncu, kadar začne molk kraljevati po dolini in se solnce žalostno skrije za daljne gore, kadar se zvon oglasi za molitev in ko vidim vaščana, ki zapušča njive in se vrača domov, kjer ga polni ljubezni čakajo žena in otroci, tedaj čutim v svojem srcu neko žalost, ki ti je drugače ne morem razložiti kakor če ti povem, da je podobna želji, da bi našel dušo, ki bi se z mojo zvezala in združila. Kadar se sprehajam po cvetnih poljih, kadar tavam po senčnatih zelenih gozdih, kadar ptiči žvrgolijo, kadar je nebo jasno in modro, kadar vse oživi in se okrasi pod dihom pomladi, tedaj čutim isto žalost, isto skrb, isto željo, kakor ko solnce zapade. Ali razumeš, Rezka, kakšen je ta občutek, ki ti ga zastonj skušam razložiti?" "Jaz ne znam povedati tako kakor Vi, vem pa prav dobro, kaj je to." "Kaj, Rezka?" "No, kaj naj bo? Dokler si mlad,.." "Ti je treba ljubezni. Ali ni to?" Rezka je še bolj Zardela in se nasmehnila .kakor bi hotela reči: To je tisto. "Torej dobro," je nadaljeval gospod Matej, "tebi je mogoče napolniti praznoto mojega srca." "Lejte gospod, jaz sem zelo revna." "Sem pa jaz zelo bogat. Ali mi moreš dati Svojo ljubezen za mojo ljubezen in moje bogastvo?" "Morem... če bo oče hotel..." Gospod Matej, ki ni bil neumen, je spoznal, da bi bilo že nadležno, če bi Rezko še naprej spraševal ali ga mara ali ne mara." Neko dekle, ki je šlo po vodo, se je prikazalo pod kostanji, ki so rastli pred studencem, in gospod Matej se je požuril, da pojnaga Rezki vedro na glavo vzdigniti. "Še jutri bom govoril s tvojim očetom," je natihoma rekel Rezki. Deklici, ki jc prišla k studencu, se je zdelo čudno, ker je bila Rezka tako rdeča; pa komu bi prišlo na misel, da bi kaj posebnega sumil o Rezki in o gospodu Mateju? Ali je bil pogovor, ki ga je imela z gospodom Matejem pri studencu, Rezki všeč? Edino, kar pove zgodovina, je to, da so Rezki oči žarele od veselja, ko je prišla domov, in da je cel popoldan pela in se ozirala na grajščino v hribu. Drugi dan je gospod Matej prišel k Rezkinemu očetu, ki je ravno na njivi delal. — "Bog daj dober dan, Jakob!" "Vi tukaj, gospod Matej?" "Kajpak, oče; sem prišel pogledat, kako je kaj z delom pri mojem poslopju na vasi." "Kako? Kaj se boste Vi ponižali, da pridete noter stanovat?" "Ne pridem, ampak zavetišče bom napravil za reveže iz soseske." "Hog Vam daj dobro, gospod, ker za Bogom je prvo pomagati in reveže tolažiti!... Da bi bili Vi še bolj srečni!..." "V Vaših rokah je, da postanem." "V mojih? Kako?" "Če mi Rezko daste." "Kakšen šaljivec ste vendar Vi, gospod Matej!" "Ni šala, oče Jakob... Več kot enkrat ste me slišali, da če se oženim, sc bom z dekletom, ki bo revno, lepo in pošteno." "Res sem Vas slišal." "Torej dobro, in take je ni kakor je Vaša hči." "Ampak, gospod Matej, poglejte, moja hči... poštena je po vsi pravici .. .ampak..." "Noben ampak ne velja... Ali hočete biti moj oče?" "Da ne bi maral, gospod Matej?... Ah saj so kakor sanje... Da... Z velikim veseljem... Hvala Gospodu Bogu, ki da komu po tolikih letih in po tolikem trudu, kar si še v sanjah tii mogel želeti." In Jakob se je zjokal od veselja. Gospod Matej mu je hitel dopovedovati, da mu nista ne on ne njegova hči dolžna hvale, češ, da je Rezka več vredna kot vsi njegovi tisočaki; pa ni nič zaleglo. Tisti večer ga skoraj ni bilo več v celi dolini, ki bi ne bil z velikim str-menjem slišal, da gospod Matej vzamp Rezko. Jakob je bil skoraj nor od veselja in je povsod pripovedoval to novico. in gospod Matej ni nobenemu rekel, da ne. III. Pol leta je prešlo, odkar je gospod Matej prosil Jakoba za Rezko, in Rezka je bila še vedno samska. Vendar gospod Matej je postajal zmeraj bolj zaljubljen v Rezko in vedno bolj trden v svojem sklepu, da jo vzame. Če je bilo v tem kaj napak, da je še poročil, je to jako lahko opravičevati. Gospod Matej se je pol leta sem ves vtopil v dve jako važni in sveti deli, namreč ustanovitev zavetišča in popravo farne cerkve. Gospod Matej si je želel, da bi zraven sreče, ki bi jo skusil na poročni dan, pridal na vrh še veselje, da je skončal ti dve deli. In posebno si je želel, da bi se zavetišče, ki je bilo popravljeno na njegove stroške, zopet odprlo k Božji časti obenem s praznovanjem njegove poroke. Kljub temu so ljudje začeli mrmrati; ker ljudje ne razumejo misli nekaterih duš, ki so vdane nečemu, kar bi mogli imenovati praznoverstvo poezije. Potrebno je priznati, da to, kar je ljudstvo mrmralo čez gospoda Matija, ni bilo kar brez vsega. Poslušajmo, kaj so mrmrali. "Dekle," je rekla nekega dne Marta Rezki, ko sta šli k studencu pod kostanji, "zdaj, ko sva same, se pa malo pomeniva o tvojem ženitovanju, ker ta povest je videti, kakor da ne bo imela konca. Veš, jaz si nikdar ne bi bila mislila od gospoda Mateja, kar se zdaj godi!" "Pa saj se ne godi nič hudega." "Pa tudi nič dobrega. Ali se tebi zdi prav, da se gospod Matej še zdaj ni poročil s tabo, ko je že več kot pol leta minilo, odkar te je pri očetu zasnubil?" "Če se še ni poročil, ii>ia pa zelo dober in zelo svet vzrok." "Ne rečem, da ne, in tudi ne rečem, da se je od tebe ali od gospoda Mateja kaj bati, česar Bog ne pusti; ampak nikar se ne varaj, hudobnih misli in hudobnih jezikov je na tem svetu več kakor je treba, in ne manjka se takih ki se predrznejo govoriti, da gospod Matej tebe nikoli ni mislil poročiti." "Pa boste videli, kako hitro se bodo preverili, da ni tako." •'Verjamem, dekle; ampak treba je le priznati, da tisto, kar ljudje mrmrajo, ni kar brez vsega; zakaj, nikar se ne varaj, kadar se bogat ozre na revno. je vselej prilika na kaj hudega misliti, čeprav je bogati videti svetnik. In nazadnje, gospod Matej je le moški, in kakor je rekla moja teta, ki je zagotovo samska umrla: Moški! Najboljši ni za drugo, kakor da se peč ž njim zakuri!" "Če mi Vi še bolj pridigate in če hudobni jeziki še več govorijo, jaz ne moreni imeti nezaupanja do gospoda Mateja, ker vem, da me ljubi kakor Bog ukazuje." "Jaz tud ivem, in sem uverjena, da je svet. Ampak vendar. Vsi bome umrli, in pomisli, kaj bo, če jutri, kar Iiog ne daj, gospod Matej umrje. Kaj bo s tabo? Znamenje boš imela na *ebi, ki t iga nihče ne vzame." "To imate pa prav," je pritrdila Rezka in solze so jo oblile. Pretekli so dnevi in tudi tedni, in Rezka je začela slabeti, ker ni mogla tistih misli iz glave pregnati, ki jih ji je vzbudila Marta, ko sla šli k studencu pod kostanji. Neki večer, ko se je zmračilo, se je gospod Matej vračal domov in se kakor po navadi ustavil pri Jakobovih, da se za majhen čas pomeni ž njo, ki je imela postati njegova žena; naznanil je Rezki in Jakobu, da bo v osmih dneh zavetišče otvorjeno in da bodo cerkve odprli, da se združita v njej on in Rezka za celo večnost. Tisto noč Rezka in oče od veselja nista spala. Drugi dan je bila že osma ura zjutraj in Rezki se jc začelo čudno zdeli, da gospoda Mateja, ki je vstajal zelo zgodaj, še ni bilo doli kakor navadno, gledat naprave ,ki so bile naročene na njegove stroške. Z nekim nemirom je gledala z okna na potko, ki je šla med kostanji, ko je naenkrat mesto gospoda Mateja zagledala, da teče doli ves zasopljen njegov sluga. Kezka je razburjena skočila od okna njemu nasproti, vprašat, kaj se je zgodilo, in vsa prestrašena je poslušala, da gre fant po gospoda župnika in zdravnika, ker se je njegovemu gospodu, ki mu je hilo že zarana nejcij slabo, iznenada obrnilo na hujše in zdaj umira. Malo pozneje je vsa dolina bila solzna dolina, ker gospod Matej je umrl. IV. Ljudstvo v tisti dolini, kjer se je dogodilo, kar pripovedujem, mi je pravilo, kaj se jc zgodilo z gospodom Matejem, ko je oči zaprl, in jaz mislim to povedati v istih izrazih, kakor so mi pravili, da se bo videlo, do kam Je ljudstvo zmožno priti v anahronizraiu in neprimernosti govorjenja. Tiho, ker zdaj govori ljudstvol "I kam pa pojdem jaz zdaj?" sc je vprašal gospod Matej, komaj da je slegnil noge. — "V nebesa pojdem, kam pa moremo boljše priti kakor v nebesa mi mrtvi?" Kakor rečeno tako storjeno: ala ala jo ubere preko peščenih puščav, ki so sršele od trnja in pečin in prepadov, dokler ne pride pred nebeška vrata. Tam je zagledal napis, ki je rekel: Nihče naj ne vstopi brez vratarjevega dovoljenja. Ampak ni se zmenil za napis, ker je bil vajen tega sveta, kjer se povsod skozi pride, in je mislil, da bo tam ravno taka. "Oho, gospodič! Kam pa?" ga vpraša star mož z veliko plešo, ki je držal v roki šop ključev. "K njegovemu veličanstvu grem pogledat," odgovori gospod Matej. "To mi je pa res všeč, kako niste nič v zadregi! Ali niste videli tega napisa, ki je pred vrati?" "Človek, pustite me z napisi, teh je povsod dovolj ,zaležejo pa toliko kakor..." "Ampak to je samo zato, ker se vra-i tarji svojih dolžnosti ne držijo." | "In če bi se jih, bi jim drugi petelini I peli." j "Kaj tukaj govorite o petelinih, ne-sramnež, nesramni!" je zaupil stari mož; podoba je bila, da ga je zadel, kjer ga je najbolj bolelo. (Konec prih.) Bolečine in krči v želodcu. "Cenjeni: —- Naznanjam Vam, kako je Severov Želodčni Grenčec učinkoval. Trpel sem vsled bolečin in krčev v želodcu in Vaš Želodčni Grenčec mi je pomagal." Frank Kolar, Montgomery, Minn. — Taka pisma vedno prejemamo: so dokazi zdravilne vrednosti Severovega Želodčnega Grenčeca (Se-vera's Stomach Bitters) kot tonično, krepčalno in slast povspeševalno sredstvo. En popitek zdaj pa zdaj Vam bo dobro storil in naredil vašo slast dobro. Priporoča se zoper zapeko, slabo prebavo, ponavljajočo mrzlico in kot tonika za okrevance, stare in slabotne ljudi. Cena 50 centov in $1.00. Vprašajte za Severovega. Vaš lekarnar ga ima naprodaj, ako ne, naročite ga od nas. W. F. Sevra Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tues. Nov. Odlikovani redovnik. Benediktinec ,brat Avguštin, je bil kot pešec 10. stotnije 9. bavarskega pešpolka radi hrabrosti odlikovan z železnim križem. VELIKA "RUMMAGE" PRODAJA bo v četrtek, 12. novembra na 406-408 Cass St., Joliet, 111. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik' Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Chi. Phone: Office 658. Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—• p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. s.Gasparovich Dentin Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, ILLINOIS. Joliet, ill., PIVO V STEKLENICAH. H Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLINOIS Bray-era Lekarna Se priporoča slovenskemu občinatn v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet POZOR, ROJAKINJE I Ali voste, kje je dobiti najboljie meso po najnižji ceni? Gotovo I V mesniei J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejie meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej ie poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nae ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street*. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 W. H. KEEGAfl POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: dar potrebujete pogrebnika se obrali na to tvrdko in prepričani bodite, ^ boste najbolje postrežem, ker ta xat<^ je najboljši ter mnogo cenejii & drugi. V slučaju potrebe rešilnega vos* (ambulance) pokličite nas po telrf®" nu, ker smo vedno pripravljeni — t* dnevi in ponoči. Vse delo jam2eno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CA* W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, & N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVA* SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet 1 MO« ♦0ec»0»0*0»0«