■o
Its io
■TT
Im
icn
im
!o
On
■l- ■
tfEGRAO-lNDEÖ.Q^^
-	I-
Vegradovci s trebuhom za kruhom
Stebrički za mestni (ne)red;
CHi-jI^			
90,6 95,1 95,9 109,3			
	DN INPE1		IK FEK
Št. 64 / Leto 65 / Celje, 17. avgust 2010 / Cena 1 EUR
□
□

Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Velenjčani navdušili, Celjani razočarali
Jarnovičev memorial je v Rdeči dvorani prinesel uspeh domačinom, celjski rokometaši pa so s 3. mestom razočarali. Ker sta manjkala Kokšarov in Zorman? Bo bolje, ko se bo ekipi pridružil še 33-letni hrvaški zvezdnik Petar Metličic? Trener Zvonimir Serdarušic priznava, da v Velenju niso igrali dobro, a hkrati dodaja, da bi bilo slabo, če bi bilo moštvo že zdaj povsem pripravljeno. Takšno mora biti za prvo prvenstveno tekmo.
Kozolec na traktor celega ali po delih?
Ze blizu 900 pijanih za volanom
V Barbarinem rovu bo kostnica
2
I DOGODKI
NOVI TEDNIK
Vegradovci s trebuhom za kruhom
Pred znano odločitvijo nadzornega sveta: prisilna poravnava zgolj zavlačevanje, rešitev je v stečaju Vegrada, menijo sindikalisti
Včeraj, po zaključku redakcije, naj bi bila znana usoda velenjskega Vegrada oziroma sklepi nadzornega sveta. Po razglasitvi insolventnosti oziroma plačilne nesposobnosti sta za Vegrad obstajali dve poti - prisilna poravnava ali stečaj. O tem naj bi včeraj odločal nadzorni svet, po zagotovilih direktorice Hilde Tovšak pa naj bi nadzorniki dobili na mizo tudi finančni načrt prestrukturiranja družbe.
Včeraj ni bilo znano, kakšen scenarij je predlagala uprava, vendar večina meni, da bo Tovšakova predlagala uvedbo prisilne poravnave, s čimer se mora strinjati 60 odstotkov upnikov. Kot napoveduje, bo uprava v postopku insolventnosti vse upnike družbe obravnavala enakopravno, prav tako bo za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. »Če bi bila poteza namenjena reševanju podjetja _ Večini ljudi, ki pozna položaj v Vegradu, je jasno,
da je zavlačevanje namenjeno prerazporeditvi prihajajočih sredstev poslovnim partnerjem in kooperantom, ki so na prednostni listi,« je oster prvi velenjski sindikalist Srečko Čater, ki je spomnil tudi, da je kar nekaj delavcev, seveda tistih, ki so jih potrebovali, dobilo za maj 300 evrov plače, medtem ko večina zaposlenih od aprila ni imela plač.
Tudi zato ministrica za gospodarstvo Darja Radie in sindikati menijo, da je stečaj boljša rešitev, saj naj bi delavci le tako lahko uveljavili svoje pravice. »Druge rešitve, kot je stečaj, praktično ni,« je prepričan Čater. »Tako bi presekali agonijo, na zakonsko dopusten in predpisan način pa bi poskrbeli za ekonomsko-socialni položaj delavcev. Ti bi lahko s sklepom stečajni-ka vložili zahtevek na jamstveni sklad in ker niso dobili plač ter regresa, bodo upravičeni vsaj do treh plač. Torej bi dobili približno 1.800
evrov, s čimer bi lahko poplačali največje >pufe<, v nadaljevanju pa se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje, kjer bodo prejemali nadomestilo.«
Stečaj ni najhujše zlo
Kot je zatrdil Čater, bi v primeru stečaja, podobno kot pri Gradisu, delavcem poskušali čimprej zagotoviti nadomestilo iz jamstvenega sklada. V stečaju je treba najprej poplačati davke in prispevke državi, potem so na vrsti delavci
Vegrad - kako dolgo še?
in šele nato upniki - seveda, če kaj ostane. Stečaj niti ni najslabša rešitev. Stečajni upravitelj bo verjetno razprodal vse buldožerje, kamione in ostalo opremo, s katero bodo verjetno kasneje delali tudi nekateri Vegradovi delavci. »Mogoče bo v začetku potrebnih nekoliko manj strogo vzetih fizikalcev, ampak gradbena operativa povsod v svetu dela in tako bo tudi pri
nas. Delo bo seveda izgubila določena skupina ljudi, ki se bo morala preusmeriti. Ampak med Vegradovimi delavci so takšni, ki so gradili ho-
Vegrad naj bi imel po neuradnih podatkih približno pol milijarde evrov dolgov in številne nedokončane projekte.
tele v Grčiji - ti bodo šli naprej s trebuhom za kruhom, kot to počnejo že 20 let.«
Največji problem, tako pravi Čater, bodo delovni invalidi iz bivšega Ingrada in ostalih podjetij, ki jih je prevzel Vegrad. Gre za malo več kot sto delavcev, zaposlenih v invalidskem podjetju Vegrad In-de. Invalidsko podjetje za stečaj potrebuje soglasje ministrstva za delo. »Gre za ljudi, med njimi je tudi precej Celjanov, pred iztekom delovne dobe, ki so popolnoma ne-zaposljivi in nimajo možnosti preživetja brez izdatne pomoči države. Tu bo morala država odigrati svojo vlogo.«
Problem so tudi podizvajal-ci. »Vsi govorimo o Vegrado-vih delavcih, čeprav podizva-jalci predstavljajo več tisoč ljudi. To so družinska podjetja z nekaj zaposlenimi, ki so vložili življenjsko delo in kapital. Zdaj bodo vse izgubili, mnogi že sami razglašajo insolventnost. Gre za podjetja, kjer je oče 20 let delal za to, da bodo zdaj vse skupaj ugasnili.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA (arhiv NT)
I REKLI SO
Sindikalist Srečko Čater: »Osnovna napaka v naši zakonodaji, je to, da je prilagojena prerazporeditvi družbenega premoženja v neko drugo lastninsko obliko. To so posamezniki s pridom izkoristili. Niso delali nič nezakonitega, ker so jim spretni in sposobni pravniki pripravili pravno podlago. In tako danes tudi ne moremo nikogar preganjati, ker delavci niso dobili plače. Torej, čeprav je Hilda Tovšak vedela, da delavca ne more plačati, mu je vseeno naložila delo. Po moje je torej jasno izražen poskus goljufije, vendar se bo lahko izgovarjala, da ga je imela namen poplačati, ko in če bo prodala
skrbljen: »Vlada in sindikat Fides morata najti soglasje, sicer bo katastrofa.«
Drugačne razmere so v celjskem zdravstvenem domu. V njem je po trenutnih podatkih umaknilo soglasje za dodatno delo 22 zdravnikov. Glede na to, da jih je sicer v dežurno službo vključenih 29, je to veliko, a glede na vse zaposlene zdravnike v ZD niti polovica. Kot je zagotovil direktor ZD Celje Stanislav Kajba, so že pripravljeni na morebitne spremenjene razmere po 1. septembru.
MBP Foto: GrupA
V Barbarinem rovu bo kostnica
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na razpisu za ureditev kostnice v Barbarinem rovu v Hudi Jami pri Laškem izbralo podjetje Rudnik Trbovlje-Hrast-nik.
To podjetje je opravilo tudi izkop v rovu, kjer so posmrtne ostanke iskali rudarji pod vodstvom Mehmedalije Alica. Dolgo se je ugibalo, kaj bo s posmrtnimi ostanki, ki so jih iz rova prenesli v stransko dvorano v jami, kar nekaj jih je ostalo tudi v rovu, sprva sta se omenjala tudi odvoz in pokop v mariborski kostnici. Zdaj jo bodo uredili kar v rovu v Hudi Jami, zatem pa bo treba urediti tudi okolico, saj je pričakovati, da bodo tam spominske slovesnosti in da bodo Hudo Jamo, kot že do zdaj, obiskovali številni, ki se bodo želeli pokloniti spominu na žrtve povojnih pobojev. Trenutno je pred jamo zgolj kapelica.
Ureditev kostnice naj bi stala približno pol milijona evrov, potreben denar pa bo zagotovilo ministrstvo za delo.
PM
ČETRTEK
15 26 16 2717 27
VSE PDTI VDDIJD V
Več o predvideni organizaciji dela v ZD Celje bomo pisali v petkovi številki Novega tednika.
Dogovor je edina dobra rešitev
U 11 VUUlJU v____
MDSUiifl-PfTICD
1. september je vedno bližje in z njim tudi priprave vodstev zdravstvenih zavodov na drugačno organizacijo dela. Ta bo potrebna, če bodo zdravniki uresničili grožnjo in po tem datumu delali le toliko, kot morajo, in ne toliko, kot je potrebno.
»Če bi zdravniki svojo namero uresničili v celoti, bi to pomenilo razpad sistema,« je pospremil dogajanje direktor konjiškega zdravstvenega do-
ma Darko Ratajc. Ekonomist po stroki ne more razumeti, da bi do tega lahko prišlo zaradi vsega 13 milijonov evrov, kolikor bi jih zdravstvena bla-
gajna prihranila ob zmanjšanju plačila dežurstev. »V zdravstvu ni mogoče ničesar rešiti na hitro,« je še poudaril. Sicer pa se kot direktor ZD dnevno pogovarja z zdravniki. V konjiškem ZD delajo v dežurni službi (z izjemo ene v ZD zaposlene zdravnice) samo zdravniki koncesionarji: »Zaenkrat ni nihče umaknil soglasja za dodatno prostovoljno nadurno delo,« ugotavlja direktor, a je vseeno za-
NAJ VAS OGLAS VIDIJO V VSEH GOSPODINJSTVIH V SLOVENIJI. REZERVIRAJTE SI PROSTOR ŽE DANES PO ELEKTRONSKI POŠTI aqencija@nt-rc.si.
Kardinal Rode je še posebej pozdravil romarje iz Zagorja.
Pod Marijinim
■ v v
plaščem
Ob Marijinem vnebovzetju smo se ustavili med romarji v Novi Štifti, kjer je maševal kardinal dr. Franc Rode
V nedeljo smo praznovali praznik Marijinega vnebovzetja, veliki šmaren ali veliko gospojnico, kot tudi državni praznik poimenujejo v različnih krajih. Verniki so praznik slavili z romanji, mnogi so se pri sv. mašah v Marijinih cerkvah zbrali že na sobotni praznični predvečer. Posebej slovesno je bilo v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, kjer je mašo v cerkvi Marije Zvezde pred številnimi domačimi verniki in romarji iz različnih krajev daroval kardinal dr. Franc Rode.
Verniki so se tudi letos izročali Mariji oziroma obnovili posvetitev slovenskega naroda Materi Božji, kar so prvič storili že leta 1992. Kar-
dinal Rode je poudaril, da je vnebovzetje logičen konec Marijinega zemeljskega življenja, brez katerega bi bil katoliški nauk nedorečen. Rode je dejal, da je znamenj za novo pomlad vere v našem narodu malo, saj da živimo v družbi, ki je vse bolj seku-larizirana, vera pa potisnjena v zasebnost. Omenil je, da sta »zakon in družina toliko ogrožena, da se zastavlja vprašanje, kaj bo s tem narodom v prihodnje.« Kardinal je nezadovoljen tudi z zgodbami, ki jih ustvarjajo mediji, v katerih se po njegovem vidi veliko neprijaznosti in celo sovraštva do kristjanov. Razloge za sovraštvo vidi v tem, da »nismo sposobni sprejeti svoje preteklosti, ker imamo problematičen odnos do zgo-
dovine«. V njej vidimo le to, kar je krivično, in nismo sposobni videti tistega, kar je veliko, plemenito in čisto, je še dejal Rode.
Seveda je o Marijinem prazniku govoril tudi kot o prazniku veselja in upanja. Hkrati je Rode izrazil veselje, ker se je v Novi Štifti zbralo toliko romarjev, saj je Marijin praznik tudi priložnost za druženje množic in nov dokaz vernosti slovenskega naroda. Kot je omenil kardinal, se je vabilu v Novo Štifto zelo rad odzval, saj so k Mariji Zvezdi romali že njegovi predniki z Rodice. »Tu je župnik Lojze Ternar, ki je bil moj slušatelj na teološki fakulteti in drago mi je, da se po dolgih letih vidiva.«
Sodobno
družinsko
romanje
Poleg romarjev, ki so k Marijini cerkvi prihajali z vseh strani, se v Novi Štifti že dolga leta ustavljajo romarji iz Zagorja. Letos jih je bilo 250. »Začelo se je pred več kot 250 leti, ko je žitarice v naših krajih napadla rja, pojavila se je suša _ Ljudje so se po pomoč obrnili k Mariji in poromali v Novo Štifto. In kar se je začelo pred toliko leti, se nadaljuje še danes,« je pripovedovala ena od romark, ki se na trod-nevno pot odpravlja že dobra štiri desetletja. »Ljudi ni ustavila niti svetovna vojna. Ni jih bilo tako veliko kot danes, večinoma so bili to starejši, mladine in otrok je bilo malo. Potem se je število udeležencev povečevalo, spremenila se je tudi >moda<. Bogato založeni nahrbtniki so nadomestili skromno napolnjene torbe, krila in obleke so zamenjala športna oblačila, obutev je postala bolj primerna za romanje (včasih so nekateri romali celo bosi), nekatere stare poti so potonile v pozabo,« je hitela pripovedovati skupinica romarjev, ki se je v sobotnem večeru pred cerkvijo pripravljala na sveto mašo.
Letošnje romanje so Zagor-jani začeli v petek zjutraj z mašo v cerkvi Marije Vnebov-zete na Čemšeniku, ob 7. uri pa krenili na pot. Pot jih vodi preko Lipe v Šmartno ob Dreti do cerkve sv. Frančiška Ksa-verja v Radmirju, ki je zadnja postaja prvega dne romanja. Seveda si cerkev z znano zakladnico romarji tudi podrobneje ogledajo, nato pres-pijo pri družinah, v šotorih _ Tudi drugi dan romanja začnejo z mašo, nato se odpravijo proti Gornjemu Gradu in še naprej proti Novi Štifti. Večerni maši sledi procesija s kipom Marije Zvezde, ki jo vsi prisotni spremljajo z lučkami. Naslednji dan se romarji na različne načine vrnejo domov. »Veseli smo, ker se romanja udeležuje vse več otrok oziroma pot velja za neke vrste družinsko romanje,« je bilo slišati v Novi Štifti.
URŠKA SELIŠNIK
LOKALNE VOLITVE
V Celju je NSi pripravila regijsko predstavitev županskih kandidatov: (z leve) Janko Cerkvenik, Roman Krajnc, Jožef Horvat, Martin Mikolič in Stanislav Podplatan.
NSi na Celjskem s tremi kandidati
Stranka Nova Slovenija je v petek v Celju na regijski predstavitvi predstavila tri kandidate, ki se bodo na njeni listi na lokalnih volitvah potegovali za županska mesta. V Mestni občini Celje kandidata ne bodo imeli, se bodo pa potegovali za čim več svetniških mest.
Predstavitve se je v Celju udeležil tudi podpredsednik stranke Jožef Horvat. Na kratko je predstavil delo stranke, ki je pravkar praznovala 10-letnico. »Če ocenim dosežek stranke za zadnjih evropskih volitvah, se je pokazalo, da imamo podporo volivcev. Izvoljen je bil en poslanec v Evropski parlament, hkrati pa je bila stranka na tretjem mestu glede podpore. Trenutno imamo v Sloveniji 11 županov, na Celjskem enega, in upam, da bomo po lokalnih volitvah ostali vsaj nekje na tej ravni,« je povedal. Predsednik celjskega občinskega odbora NSi Roman Krajnc je povedal, da v Celju ne bodo imeli svojega županskega kandidata, razlogov sicer ni navedel. »Želimo si čim močnejšo svetniško skupino. V mestnem svetu si bomo prizadevali za sistemsko ureditev javnega potniškega prometa, učinkovit razvoj kolesar-
Bazilika v
Petrovčah
premajhna
Praznovanje največjega Marijinega praznika je bilo nadvse slovesno tudi v osrednjem romarskem središču celjske škofije, v Baziliki Matere Božje v Petrovčah.
Začelo se je že na predvečer praznika. Romarji iz Savinjske doline in od drugod so se zbrali v cerkvi pri molitvi Marijinih večernic, nadaljevali pa s sveto mašo in končali s slovesno procesijo. Na praznik se je v Petrovčah letos zbralo veliko ljudi. Glavno slovesnost je vodil škof dr. Stanislav Lipovšek, cerkev v Petrovčah pa je bila premajhna za vse, ki so se prišli poklonit Mariji. Množica, ki je v nedeljo prišla v Petrovče, je še eden od dokazov, da bazilika postaja romarsko središče za celo celjsko škofijo.
TT
S slovesnosti v petrovški baziliki
ske infrastrukture, ki je še nezadostna, ter za ureditev urbanizacije. Trenutna praksa namreč je, da se pozida vsaka obstoječa zelenica,« meni Krajnc.
V	Rogatcu, Šentjurju in Slovenskih Konjicah
S podporo NSi bo na jesenskih volitvah že petič kandidiral aktualni župan Rogatca Martin Mikolič. Kot pravi, predvsem zato, da dokonča začete projekte. »Številni projekti, v Rogatcu izvajamo pet večjih in zahtevnih, stojijo, ali pa se je izvedba zavlekla, saj v ministrstvih zavlačujejo s postopki, sredstva se ne morejo počrpati,« meni Mikolič. Dodal je še, da je vodenje občine precej zahtevno, saj je Rogatec »specifična občina z mejnima prehodoma, kar prinaša številne probleme in veliko nalog«.
Za šentjurskega župana bo kandidiral Janko Cerkve-nik. Nad stanjem v občini je precej zaskrbljen. »Vemo, da je šentjurska občina visoko zadolžena in ima slabo gospodarsko moč. Vprašanje je, kaj bo z enem zadnjih paradnih konjev, Alposom, bojim se, da sedimo na socialni bombi. Treba se je pripraviti na pomoč družinam, ki se bodo znašle v socialni stiski,« opozarja Cerkvenik. V primeru izvolitve bi več denarja namenil obnovi šol in vrtcev, zaveda se, da je treba dograditi komunalno infrastrukturo. Funkcijo bi opravljal poklicno, rad pa bi povrnil zaupanje ljudi v občinsko upravo.
V	Slovenskih Konjicah bo kandidiral Stanislav Podpla-tan, ki bi funkcijo opravljal poklicno. »Nujno se je treba lotiti ureditve industrijskih con na območju bivšega Konusa ter v Tepanjah, kar bo prineslo nova delovna mesta. Ostajajo odprta vprašanja gradnje centralne čistilne naprave, še vedno ne vemo, kam bomo odvažali odpadke,« je naštel Podplatan. V primeru izvolitve bi izboljšal tudi sodelovanje s KS, saj meni, da se preveč odloča iz centra, zato se občina ne razvija enakomerno.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Ekološka živina ni »blef«
V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina se začenja odkup ekološke živine
V	Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki se ukvarja pretežno z odkupom mleka in mesa, bodo uvedli novost, in sicer bodo po celi Sloveniji s partnerjem, družbo Košaki Maribor, začeli odkupovati govejo ekološko živino.
Kot je pojasnil direktor Ivo Drev, so prvič poskušali pred leti s Celjskimi mesninami, vendar se zadeva ni izšla. »Za tak podvig je treba nekaj poguma ter pripravljenosti od-kupovalcev in pridelovalcev. Gre za pomoč rejcem na 2.096 ekoloških kmetijah v Sloveniji, ki so zdaj prepuščeni tržni stihiji. To so ekološke kmetije na višje ležečih predelih, kjer je možna samo živinorejska proizvodnja, kmetije pa so vključene v blagovno znamko Biodar, kjer veljajo zelo strogi kriteriji. Prepričani smo, da je treba tudi ta trg organizirati, pri čemer je tudi potrošnikom treba ponuditi kakovostno meso.«
V	zadrugi se, tako pravi direktor Drev, zavedajo, kako težkega projekta se lotevajo. »To je tek na dolge proge, saj potrebujemo vsaj leto ali dve, da bo odkup ekološke živine nekaj samoumevnega. Rejcem bomo ponudili 10-15 odstotkov višjo odkupno ceno, sploh potem, ko bo posel vpeljan. Tudi tu bomo štar-tali na evropski denar, predvsem za promocijo. Porabnikom bo treba prikazati
prednosti zdravo pridelanega mesa. Torej moramo poudariti, da ne gre za >blef<, temveč za kakovostno ekološko pridelano meso, o čemer se večkrat pojavljajo dvomi. Ampak res je, da se v Sloveniji še premalo zavedamo, kako kakovostno meso imamo, medtem ko tujci radi kupujejo našo živino.«
Jabolka konec tedna
V KZ Šaleška dolina imajo poleg dveh lastnih hlevov za rejo govejih pitancev tudi sadovnjak, kjer bodo zgodnje sorte jabolk začeli obirati konec tedna. Sortni iz-
bor je pester, saj ponujajo tako zgodnja kot pozno jesenska jabolka. Posebej ponosni so na lastno znamko Slo-dar, pod katero tržijo jabolka, jabolčne krhlje in sladki jabolčnik, pri čemer so rezultati tudi na tržnem delu precej dobri. »Letošnji pridelek tako količinsko kot kakovostno dobro kaže. Verjetno je to posledica večletnih prizadevanj, saj nimamo preobremenjenih nasadov, vse sadje pa je naravno pridelano,« pravi direktor Drev, ki načrtuje, da bodo v sadovnjakih nabrali približno 500 ton jabolk. Dobra letina je tudi posledica dokaj dobrih
Poudarek učinkoviti rabi energije
Na Celjskem sejmišču so že v pričakovanju 43. mednarodnega obrtnega sejma, ki se bo začel čez slab mesec. Družba Celjski sejem je že začela postavljati montažne dvorane, sejem pa bo v sredo, 8. septembra, uradno odprl predsednik vlade Borut Pahor.
Sejem naj bi tudi letos prepričal s svojo velikostjo, pestrostjo in podjetnim duhom. Kot pravijo v družbi Celjski sejem, »največja sejemska in poslovna prireditev v regiji tudi letos ohranja svoj obseg, bodri domače gospodarstvo ter spodbuja čezmejno poslovanje«. To dokazujejo praktično v celoti zasedene razstavne površine, ki jih ponuja sejmišče, kot tudi bogat spremljajoči program, ki ga Celjski sejem s partnerji dokončno oblikuje v teh dneh.
V osmih sejemskih dneh bodo pripravili približno sto strokovnih prireditev, posvetov, srečanj, okroglih miz in predavanj. Seveda pričakujejo tudi gospodarske delegacije iz tujine, pri čemer se bodo letos prvič na sejmu skupinsko predstavila podjetja iz Indonezije. Napovedujejo tudi obiske gospodarskih
delegacij nekaterih arabskih držav, s katerimi je Slovenija šele letos podpisala sporazume o gospodarskem sodelovanju.
Tudi letos se bodo lahko obiskovalci s parkirišč do prireditvenega prostora pripeljali z brezplačnim sejemskim avtobusom.
Za poslovno in še posebej za splošno javnost bodo zanimiva tudi številna brezplačna finančna, okoljska in energetska svetovanja, ki jih napovedujejo razstavljavci. Ponudbo izdelkov in storitev za učinkovito rabo in nove vire energije letos dopolnjujejo še trije brezplačni svetovalni dnevi Svetovalnice Energija doma. V treh vsebinsko zaokroženih dneh bodo obiskovalci lahko prisluhnili pojasnilom strokovnjakom, zakaj je na primer les prepoznaven kot najbolj zdrava izolacija, kateri sistemi na lesno bio-maso so najprimernejši, kako je mogoče financirati investicije v obnovljive vire, kako kupiti zeleno energijo in tudi kako lahko zmanjšajo račun za elektriko in kateri energenti omogočajo najcenejše ogrevanje. Medtem ko
Montažne dvorane so na sejmišču začeli postavljati že prejšnji teden.
bodo starši prisluhnili nasvetom, kako privarčevati pri družinskem proračunu, bodo za najmlajše obiskovalce
Direktor KZ Šaleška dolina Ivo Drev v družbi s predsednico območne gospodarske zbornice dr. Cvetko Tinauer
Pocenitev surovin
Trgom je v preteklem tednu zmanjkalo moči za nadaljevanje pozitivnega trenda oziroma z drugimi besedami povedano, makroekonomski podatki za ameriško gospodarstvo niso prepričali vlagateljev k nakupu, ampak k prodaji naložb. Začetek obrata je bila objava podatka o zaposlenosti v ameriškem gospodarstvu.
Namesto za pričakovanih 65 tisoč, se je julija v ZDA v dejavnostih, ki niso kmetijstvo, število delovnih mest zmanjšalo za 131 tisoč. V ponedeljek je v Evropi trge dvignil podatek o nemški zunanjetrgovinski menjavi. Junija je nemški izvoz dosegel 86,5 milijarde evrov, kar je največ po oktobru 2008 in s tem skoraj pristal na predkrizni ravni, uvoz pa je poskočil na 72,4 milijarde evrov, kar je sploh najvišja vrednost od začetka zbiranja podatkov v letu 1950.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 9.8. IN 13.8.2010
Oznaka I
Ime II Enotni tečaj] | Promet v tEUR |
vremenskih razmer, saj se razen vročinskih ožigov z večjimi nevšečnostmi niso soočali.
Tudi v Šaleški dolini bi radi poskrbeli za protitočno zaščito v sadovnjakih, za kar so že dvakrat poskušali pridobiti tudi denar od države oziroma Evrope. »Obakrat smo bili neuspešni, čeprav ne vemo točno, zakaj. Seveda smo bili obakrat precej negativno presenečeni. Zdaj se pač pripravljamo na nove razpise, saj želimo predvsem nove nasade zaščiti pred točo. Seveda gre za naložbe na daljši rok.«
URŠKA SELIŠNIK
CICG	Cinkarna Celje	0,00	0,00
CETG	Cetis	0,00	0,00
GRVG	Gorenje	11,98	384,70
PILR	Pivovarna Laško	17,95	4,50
JTKG	Juteks	0,00	3,90
ETOG	Etol	147,40	2,70
% spr.| 0.00 0.00 1.10 9.58 0.00 0.85
Ta optimizem na trgih ni trajal dolgo. Po zasedanju FED-a so se trgi obrnili v negativno smer. Ameriška centralna banka se v torek ni odzvala na bojazni trga, da naj bi okrevanje gospodarstva spet iztirilo, na kar je opozorilo slabo poročilo o trgu dela. Da je banka obdržala ključno obrestno mero na rekordno nizki ravni, ni bilo presenetljivo. Bolj je presenetila odločitev, da se je vzdržala novih nestandardnih ukrepov denarne politike za spodbudo gospodarske aktivnosti, o katerih se je veliko govorilo. FED si je tako želel prihraniti rezerve, če bi se gospodarska gibanja v ZDA še slabšala oz. bi morda recesija dosegla drugo dno.
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je močno pocenila. Indeks DAX je končal 4,7 odstotka nižje kot pretekli teden in je v petek dosegel 6.070 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 in angleški FTSE100 sta izgubila 3,4 odstotka. Ameriška indeksa NASDAQ in Dow Jones sta trgovanje zaključila 4,7 in 4,2 odstotka nižje glede na teden prej. Indeks SP500 se je pocenil za 4,6 odstotka ter v petek dosegel 1.076 indeksnih točk.
INDEKSI MED 9.8. IN 13.8.2010
Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
4.310,53
■1,40
poskrbeli v sejemskem vrtcu.
US
Foto: GrupA
Teden je bil tudi v znamenju pocenitev surovin, kar je delno posledica podražitve dolarja. Nafta je izgubila dobre 3 odstotke in pristala pri 79,3 dolarja za sod. Trendu je sledil tudi baker, ki se je pocenil za 2,7 odstotka in pristal pri 327,5 dolarja za trgovalno enoto. Močno pocenitev je doživela tudi pšenica, ki je v preteklih tednih bila tarča špekulantov. Tečaj se je znižal za dobri 13 odstotkov in pristal pri 697 dolarjev za trgovalno enoto na terminski borzi v Chicagu.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
»Odtujeno« iz Biva pro
Večkrat smo še poročali o družbi Biva hiše, ki je novembra lani ustanovila družbo Biva pro in vanjo prerazporedila vse delavce Biva hiš, pri tem pa ni bila sklenjena niti najemna pogodba za poslovne prostore.
Obe družbi sta že nekaj časa v stečaju, in sicer je predlog za stečaj Biva pro podal stečajni upravitelj Biva hiš Tone Kozelj. Kot v svojem poročilu navaja stečajni upravitelj Biva pro Leon Benigar Tošič, se srečuje s težavami pri pridobivanju kakršnih koli podatkov in izvirne dokumentacije niti ne razpolaga z analitičnimi podatki saldokon-tov in bruto bilanco. Del stečajne mase predstavljajo zaloge, ki so bile najdene v delavnicah in skladišču Biva pro. Knjigovodska vrednost zalog je bila konec lanskega leta dobrih 10 tisoč evrov, ob tem pa stečajni upravitelj opozarja, da se je del zalog do stečaja zaradi neprimernega skladiščenja uničil, del pa je bil celo odtujen.	US
Kmetje potrebujejo ombudsmana
Zaradi napovedanih podražitev precej polemik - Kmetom podražitve ne prinašajo denarja
Po dostopnih podatkih je Slovenija nekdaj, v času družbenega kmetijstva in kmeta kooperanta, pridelala 78 odstotkov hrane, ki jo potrebujemo. Danes je je samo še 32 odstotkov, ker, kot trdijo mnogi, kmetijstvo »pod pogoji eksploata-cije primarne kmetijske proizvodnje s strani trgovca« ne more preživeti. Seveda duhove burijo negotove razmere na svetovnem trgu žita, napovedan dvig cen kruha in izredno nizke odkupne cene pšenice.
Vendar, kot opozarja direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev, bodo pri vseh podražitvah poleg potrošnikov kratko potegnili tudi kmetje, kjer ostajajo odkupne cene nespremenjene ali celo nižje kot lani. »Podražitve so dokaj nerazumna poteza. V proizvodnji so namreč cene nižje in zato se sprašujemo, zakaj morajo biti na policah višje. Seveda si s podražitvami bolj na debelo maslo ma-žejo samo trgovci in ostali posredniki. Država bo morala to pogačo bolj enakomerno in pošteno razdeliti. Večkrat poudarim, da je kmet najcenejši komunalec. Tudi zato je slovenska krajina dobro obdelana. Toda ne bo dolgo, če bo v državi vladal takšen mačehovski odnos do kmeta.«
Podobno opozarja tudi Srečko Čater, ki je tudi pred-
Če ne bomo spremenili delitvenih razmerij pri novoustvarjeni vrednosti od semena do žemljice, bomo še naprej na vsaki njivi zidali trgovine.
sednik sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije ter član sveta za kmetijstvo. V svetu bodo konec tedna še zadnjič obravnavali novo stra-
»Če se stanje v kmetijstvu ne bo spremenilo, bodo župani tudi naprej svoje kampanje plačevali iz denarja trgovcev, ki zidajo na najlepših zemljiščih okrog mest,« trdi Čater.
tegijo kmetijstva, po parlamentarnih počitnicah pa bodo o njej razpravljali poslanci. Kot je povedal Čater, naj bi kmetijstvo in živilska industrija poleg bolj pravične razdelitve novonastale vrednosti dobila ombudsmana, ki bi imel pravico do vpogleda v različne pogodbe.
Od zrna do žemljice
Gre za to, tako pravi Čater, da so neugodni vremenski po-
goji hkrati z ostalimi pogoji, ki imajo vpliv na slovensko kmetijstvo, povzročili, da je odkupna cena pšenice glede pogojev pridelave v slovenskem prostoru absolutno prenizka. »Če želimo, da bo kmet še naprej opravljal svojo funkcijo, torej primarno proizvodnjo hrane in krajinarstvo, je treba zagrizniti v kislo jabolko in te delitvene odnose spremeniti. Podražitve so namreč izgovor, da bo trgovina še naprej nemoteno ropala primar-
Z ročnim obiranjem hmelja v praznik
V občini Žalec so ponosni na svoje prednike. V spomin na II. slovenski tabor v Žalcu leta 1868 praznujejo občinski praznik, pri čemer se pester program prireditev vsako leto začne z obujanjem hmeljarske tradicije oziroma ročnim obiranjem hmelja na vzorčnem nasadu hmelja pred Domom II. slovenska tabora.
Na veselje organizatorjev ko obiskovalcev. Najprej jih je prireditev privabila veli- je nagovoril župan Lojze Po-
sedel. Kot je med drugim poudaril, pogosto pozabimo, kako je pri kakšnem opravilu treba združiti moči, saj se tako lahko naredi zelo veliko. Novi hmeljarski starešina Anton Rožič je v spremstvu princese Maše Šporn poleg dobre letine hmeljarjem zaželel predvsem čim boljšo prodajo in
vsem obiskovalcem dobro razpoloženje. V imenu predsednika kmetijsko-goz-darske zbornice je spregovoril predsednik komisije za hmeljarstvo Ferdinand Kunst.
Ker so vzorčni nasad obnovili in ker enoletnega hmelja ne smejo obirati, so po odločitvi župana nekaj hmeljevk pripeljali iz Lev-ca. Ob glasbi mladih bratov Ribič iz Šempetra in harmonikarjev iz Griž so se na prizorišče pripeljali člani Podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Tokrat med njimi skoraj ni bilo deklet, a vendar je delo hitro steklo, saj so z veseljem začeli obirati kar obiskovalci. Mnogi med njimi so obujali spomine na mladost in obiranje hmelja, mlajši pa so želeli občutiti hmeljeve ko-bule v svojih rokah. Mladi gospodarji so merili in spravljali obran pridelek. Kot se spodobi, so vsi obiralci oziroma obiskovalci poleg piva dobili tudi tradicionalno hmeljarsko malico - »tople murke«.
TT
no kmetijsko proizvodnjo in predelavo. Kilogram kruha damo v trgovino za 0,44 evra, isti kilogram pa čez deset minut prodajo za več kot evro! Če ne bomo spremenili delitvenih razmerij pri novous-tvarjeni vrednosti od semena do žemljice, bomo še naprej na vsaki njivi zidali trgovine. Pri pravičnejših delitvenih razmerjih gre za to, da bo primarna kmetijska proizvodnja udeležena z realno protivrednostjo ter da bo pridelava dobila plačane stroške in minimalno ceno, ki je potrebna za obstoj in razvoj.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
54% - trgovci 36% - predelava 10% - kmetje
Prikaz, kako si ceno kruha delijo trgovec (v tem celo ni vštet strošek vrnjenega kruha), predelava (gre za mline, transport ^ ) in kmet pridelovalec pšenice.
Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta TPC NIVO
Župan Mestne občine Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta TPC NIVO, ki ga je pod št. 13-2007 izdelal načrtovalec Urbanisti, d.o.o. Celje v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Ur. list SRS št. 40/86, 4/88, Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01).
II.
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta so zemljišča s parc. št. 1115/2, 1115/59, 1116/1, 1116/2, 1116/3, 1117/1, 1117/3, 1117/7, 1118/1, 1119/2, 1732/5, 1733/1, 1733/2, 1733/3, 1734/1, 1734/2, 1734/3, 1735/1, 1735/2, 1737/1, 1738/1, 1739, 1740/1, 1740/2, 1740/3, 1741, 1742/1, 1744/1, 1744/2, 2171, 2186, 1744/2, 1742/2, 1738/2, 1745, 1746/1, 1746/2, 2172, 2191, 2179, 2190, 2187, 2182, 2183, 2185, 2175 in 1744/2, vse k.o. Medlog, ki predstavljajo gradbene parcele zrušenih ali dotrajanih objektov in so v lasti pobudnika prostorske ureditve Nivo Celje. Velikost obravnavanega območja je ca. 2,5 ha.
III.
Gradivo iz prve točke bo javno razgrnjeno v času od 25. 8. do 27. 9. 2010
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu Krajevne skupnosti Medlog, Babno 3/a, Celje.
IV.
Javna obravnava bo 15. septembra 2010 s pričetkom ob 15. uri v sejni dvorani Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
V.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 27. 9. 2010 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN TPC NIVO«.
Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje http://moc.celje.si/uprava/cgi/ MOC.cgi in posredovala v sprejem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimka ter drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Celje, 10. avgust 2010 Številka: 3505-3/2007
Župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
Obuditi društvo, nato še turizem
Turistično olepševalno društvo Šentjur aktivirali po desetih letih
»Šentjur zamuja preneka-tero priložnost tako pri razvoju kraja kot urejanju svojega okolja,« so bili prepričani pobudniki ponovne oživitve turistično olepševalnega društva. Manjkalo je kot pravni subjekt pri različnih državnih razpisih in tudi kot aktiven glas civilne iniciative pri organizaciji lokalnih turističnih prireditev.
Človek ne more mimo spoznanja, da je vseh občinskih načrtih, vizijah in agendah razvoj lokalnega turizma visoko cenjena vrednota. Šentjur se s turistično pobudo sicer lahko pohvali že iz leta 1968, ko je bilo društvo ustanovljeno, potem je delovanje pred 11 leti povsem zamrlo. V zadnjih mesecih je bilo tik pred tem, da ga tudi pravno izbrišejo. Vmes je njegove naloge prevzela Krajevna skupnost Šentjur mesto. Kot je pojasnil Lovro Perčič, so se v taki ureditvi kazale številne pomanjkljivosti in težave. »Kot ena najbolj perečih je ta, da z državne ravni brez tovrstnega društva ni mogoče dobiti praktično nobenih sred-
Lovro Perčič
stev za financiranje turističnih projektov.«
Novo obujanje seveda ni šlo povsem gladko. Prvi sklic ni uspel, pa tudi v drugem je bilo izraženih kar nekaj dvomov in različnih interpretacij, kaj sploh šteje za kontinuiteto v desetletju nedelovanja društva, kdo je uradno član in kdo je lahko imenovan v organe. Na prvi pogled nepomembna pravna vprašanja, kadar gre za združenje enako in dobro mislečih ljudi, Šentjurčani
Razrite celjske ulice
Mestna občina Celje se je lotila prenov kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, za kar je sredstva zagotovila iz proračuna.
V Celju lahko v teh dneh naletite na popolne zapore nekaterih cestnih odsekov. Začela so se namreč vzdrževalna dela na kanalizacijskem omrežju Na otoku ter v delu Malgajeve ulice. Tam bodo do konca avgusta menjali kanalizacijske cevi, kar bo občino stalo 105 tisoč evrov. Še nekoliko več, 106 tisočakov, bodo odšteli za rekonstrukcijo vodovoda v Prijateljevi ulici na Hudinji. Tamkajšnji vodovod je že precej dotrajan, saj je iz azbestnih in cementnih cevi, zato se je pogosto kvaril. Podjetje Vodovod-kanalizacija bo tako do konca avgusta sistem obnovilo.
Na uporabno dovoljenje v teh dneh čaka novozgrajeni vodovod v Šentjungertu. Podjetje Vodovod-kanalizacija je gradnjo v KS Šmartno v Rožni dolini začelo lani. Zgradili so 1.700 metrov dolg cevovod, nov vodohran ter v obstoječem vodohranu dogradilo črpališče. S tem so omogočili vodooskrbo za gospodinjstva v zgornjem Šentjun-gertu in delu Kunigunde. Celjska občina je za investicijo namenila 160 tisoč evrov.	PM
Iz nevarne stavbe
v	■ v ■ ■
še ne bezijo
Na največjo šentjursko turistično prireditev Šentjurjevo vsako leto letijo kritike, da je brez pravega koncepta. Morda se bo z novim društvom to spremenilo. (Foto: GrupA, arhiv NT)
upravičeno resno jemljejo. Še predobro se namreč spominjajo, kako hitro se zadeve razrastejo v paralelne poti, dvojna vodstva in posledično razprtije brez kraja in konca, kot se je pri nekaterih društvih že dogajalo.
Upravni odbor TOD Šentjur sestavljajo predsednik Lovro Perčič, podpredsednik Drago Jančič, tajnica Darja Škorc in člani: Mihael Bučar, Barbara Oprešnik, Martina Ljubej, Samo Gazvoda, Bogdan Rahten, Maša Klad-nik in Tanja Gobec
Za novoizvoljenega predsednika društva Lovra Perči-ča je to seveda zadnje, kar bi si želel. »O konkretnem dejavnostih bomo seveda med člani upravnega odbora še veliko govorili. Sam bi si za začetek želel društvo predvsem kadrovsko okrepiti, privabiti ljudi, ki imajo smisel, željo in voljo za delo na tem področju. Društvo je treba v kraju narediti prepoznavno in prisotno.« Med malimi deli bodo poskrbeli za nove označbe, z ocenjevanjem znova spodbujali urejenost hiš in ulic ter letno izvedli dve čistilni akciji. »Predvsem pa bomo aktivno sodelovali pri izvedbi Šentjurjevega, ki velja za glavno turistično prireditev v mestu,« je še dodal Per-čič.
SAŠKA T. OCVIRK
Do izpraznitve nevarne občinsko-upravne stavbe v Šmarju pri Jelšah, ki so jo napovedali za konec poletja, še ne bo prišlo. Kot so v petek odgovorili iz ministrstva za javno upravo, je preselitev upravne enote predvidena do konca leta. Kot kaže, pa se tudi občinski upravi ne mudi več.
Iz občinske uprave tako odgovarjajo, da bodo prihodnjo zimo še skoraj zagotovo preživeli v obstoječih prostorih. Za zaposlene v upravni enoti še vedno velja, da jih bodo začasno preselili v bivalne zabojnike, ki bodo po-
Davkoplačevalce bo napaka graditeljev občinske-upravne stavbe, ki so jo zgradili leta 1962, drago stala. Pozabili so namreč, da gradijo na močvirnatem terenu ter so stavbo naknadno celo povišali za eno nadstropje. Da je stavba postala nevarna, so ugotovili strokovnjaki za statiko pred načrtovano gradnjo prizidka.
VODNIK
TOREK, 17. 8.
9.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
Žalec_
Počitniške delavnice za mlade
10.00 Mestno otroško igrišče Velenje
Poletne počitnice na otroškem igrišču
zabavno-ustuarjalni dopoldnevi za otroke
10.00 (in 16.00) Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku
KINO
mmm
21.00
SREDA in ČETRTEK Louise-Michel - črna komedija
LE1NI KINO OB SKALSKEM
ČETRTEK
21.00 Velenje mesto roka - posnetek koncerta
stavljeni za obstoječo stavbo, občinska uprava pa namerava začasno v sosednjo stavbo, kjer so med drugim prostori sodišča. Tam imajo namreč prostore, ki so v občinski lasti.
V sedanji občinsko-upravni stavbi, ki bi bila po mnenju strokovnjakov lahko nevarna v času potresa, medtem opravljajo meritve njenega posedanja, saj je na severovzhodnem vogalu nižja za 16
centimetrov. Strokovnjaki opravljajo redna trimesečna opazovanja, vendar bistvenega poslabšanja vsaj zaenkrat ne opažajo.
Po zadnjih pogovorih, ki so šele na začetku, naj bi država in občina skupaj zgradili na istem mestu novo stavbo. V občinski upravi ocenjujejo, da bi se to lahko zgodilo v štirih do petih letih. Zagotovitev protipotresne varnosti v obstoječi nevarni stavbi bi namreč bila dražja kot novogradnja.
BRANE JERANKO
Stavba občine in upravne enote v Šmarju pri Jelšah, ki jo bodo prej ali slej podrli. S selitvijo se jim na mudi več tako zelo, kot se jim je na začetku.
Spored za 17. in 18. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Mrk - domišljijski romantični triler 20.30
Odrasli - komedija 16.45, 18.55, 21.05 Ulični ples - glasbeni film, 3D 21.10
Kot noč in dan - akcija komedija 16.20, 18.40, 21.00 Izvor - misteriozni ZF-triler 17.40, 20.40
Zadnji gospodar vetra - akcijska
domišljijska pustolov., 3D
19.20, 21.40
Superžur - komedija
16.55, 19.10, 21.30
Svet igrač - animirana družinska
pustolov., sinh., 3D
16.40, 17.00, 19.00
Zadnji gospodar vetra - akcijska
domišljijska pustolov.
15.50, 18.10
A-ekipa - akcijska komedija 16.50, 19.05, 21.25
glinaste ideje še enkrat
11.00 Dvorec Novo Celje_
Chiaroscuro
začetek slikarske šole Rudija Španzla
19.00 Atrij Centra Nova_
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
proslava; Milan Vincetič, Moira, Daniel Kolarič
SREDA, 18. 8.
10.00 Mestno otroško igrišče
Velenje_
Poletne počitnice na otroškem igrišču
zabavno-ustvarjalni dopoldnevi za otroke
10.00 Knjižnica Velenje_
Igralne urice
11.00 MC Patriot Slov. Konjice Več kreativnosti
ustvarjalne delavnice za mlade
19.00 Kunigunda Velenje
Kako je nastajal festival mladih kultur Kunigun-da
okrogla miza
21.00 Kavarna Lucifer Velenje Tajska - še vedno raj na Zemlji
potopisno predavanje Mohorja Hudeja
ČETRTEK, 19. 8.
9.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
Žalec_
Počitniške delavnice za mlade
10.00 Mestno otroško igrišče Velenje
Poletne počitnice na otroškem igrišču
zabavno-ustvarjalni dopoldnevi za otroke
19.00 Kavarna pri Mišku Knjižku MCK
koncert zasedbe A. Jurko-šek - trobenta, M. Centrih -bas, U. Krč - bobni, U. Urlych - klaviature, Z. Božič - kitara
TOREK, 17. 8.
18.00 Mestni park
Joga v parku
20.00 Vodni stolp
Srednjeveški večer s poezijo
pesmi Sabine Hvastja in Mateje J. Hočevar - v primeru dežja v Celjskem domu
SREDA, 18. 8.
10.00 do 11.00 Osrednja knjižnica
Počitnice pri Mišku Knjižku
ustvarjalniceza šolarje
17.00 Mestna plaža
Tečaj rolanja za najmlajše
18.00 Mestna plaža
Škrat na Mestni plaži
pravljice
20.00 Stari grad
Neisha & InQuartet
koncert - v primeru dežja v Celjskem domu
ČETRTEK, 19. 8.
18.00 Mestna plaža
Janko in Metka
lutkovna predstava v režiji Alice Čop
20.30 Stari grad
Halid Bešlič
Veronikin večer sevdalink in starogradskih pesmi
lepotica poletja
I NOVEGA TEDNIK A IN RADIA CELJE I
V današnji številki Novega tednika vam predstavljamo lepotico poletja, ki ji je žreb namenil številko 17. Izrežite kupon in ga pošljite na naš naslov. Prav tako glasujte tudi s pomočjo SMS-ov. Vse lepotice si lahko v kopalkah ogledate tudi na naši spletni strani www.novitednik.com. Petra Klepej, ki se predstavlja pod številko 17, izkušenj v svetu mode še nima. Njen življenjski moto je: »Bodi to, kar si.«
Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič (031-393 567), Maja Gor'up, Mestni salon lepote Relaksana - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MÜLLER, asist. BLAŽ LAH
lepotica poletja
Glasujem za dekle številko
Ime in priimek:
Naslov:
Glasujete lahko tudi s SMS sporočili. Pošljite SMS na številko 3030 in napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega operaterja, povratni SMS-i pa so brezplačni.
Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše.
Ajda Cajhen Nataša Golob Sanja Ramšak
Natalija Pustišek Anja Golec Laura Turnšek
Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Spela CvikI Valentina Krasniqi
Egipčani snemali v Sloveniji
I'I

Nadia El Gendy v vlogi kraljice Nazli
Egiptovska televizija Ramadan je glede na pozitivne izkušnje s slovenskimi ustvarjalci in primerno evropsko infrastrukturo, ki je v Egiptu seveda ni mogoče najti, izbrala Slovenijo za snemanje serije o zadnji egiptovski kraljici Naz-li, ki je bila zaradi sprejetja katoliške vere izgnana v Pariz in New York.
Serijo so snemali v Rogaški Slatini, Mariboru, na Ptuju in v Portorožu. Režiserja je Rogaška Slatina pritegnila z izjemno dobro ohranjeno evropsko infrastrukturo v zdraviliškem jedru. Serija bo imela 40 delov in bo na sporedu v času ramadana na omenjeni televiziji. Posneta je seveda v arabskem jeziku, glavni vlogi pripadata Nadii El Gendy kot kra-
Z leve: glavni producent Ismail A. A. Kotkot, režiser Syrian Mohammad Zuhair in snemalec na posvetu pred snemanjem novega prizora
ljici Nazli in Mahmodu Qua- Kotkot, režiser pa Syrian Mo- zela produkcijska hiša Show-
bil kot senatorju. Glavni pro- hammad Zuhair. Organizaci- tec iz Maribora.
ducent serije je Ismail A. A. jo snemanja v Sloveniji je prev-	P. BERCKO
IZ NAŠIH KRAJEV
Pitoni med tropskim cvetjem
V Mozirskem gaju so v soboto odprli vsakoletno poletno razstavo, ki so jo letos obogatili s predstavitvijo tropskih rastlin. Na ogled bo do nedelje.
Sprehod med skrbno urejenimi nasadi rastlin doseže svoj vrhunec povsem na koncu parka, kjer so v posebnem šotoru na 400 kvadratnih metrih na ogled raz-
V posebnem ambientu so v tropski megli, v posebej pripravljenem okolju, na ogled rastline iz družine bromelijevk, flamingovcev, mesojedk in seveda orhideje. V okrasnih posodah so predstavljene še visoke rastline iz družine zmajevk, fikusov in palm.
Seveda v Mozirski gai vabiio tudi že znani prizori urejenega parka.
lične rastline, vzgojene v tropskem okolju. »Razstava je v resnici nekaj posebnega, saj v naših krajih težko vidiš takšno količino cvetja na enem mestu. Nastala je v sodelovanju s sekcijo vrtnarjev in cvetličarjev pri Obrtni zbornici Slovenije in z vsemi grosisti, zato si jo ve-Ija ogledati,« vabi Božo Ple-sec iz Ekološko-hortikultur-nega društva Mozirski gaj. Namen razstave je poIeg sproščanja ob pogIedu na posebne rastline tudi izobraževalnega značaja, saj so rast-Iine in njihova nega zeIo natančno predstavIjene.
S tropskim svetom se zgodba razstave še ne konča, saj so dogajanje v parku popestriIi s števiInimi prireditvami. Posebej zanimiva je poročna dekoracija v cerkvici sv. Valentina, kjer je tisoče vrtnic povezanih v zanimivo cvetIičarsko zgodbo. Za IjubiteIje eksotičnih
Šov pitonov je v nedeljo privabil precejšnjo množico. Kot je bilo opaziti, se kar nekaj ljudi boji kač. Tudi če so za ograjo.
vrst zasaditev rastIin so pri-praviIi zen vrt. V nedeIjo je veIiko IjubiteIjev pritegniIa tudi posebna atrakcija, razstava pitonov in najbolj strupenih kač na našem planetu.
US
www.novitednik.com
Otroci imajo radi kreativnost
Podobnih tropsko obarvanih utrinkov je v šotoru kar nekaj.
Še zadnji popravki v osnovnih šolah
Na širšem konjiškem območju so zadnja leta veliko vlagali v obnove in novogradnje osnovnih šol. Med letošnjimi počitnicami zato prevladujejo le manjša vzdrževalna dela.
Še največ dela so si naložili v OŠ Pod goro, kjer so na razredni stopnji že obnoviIi sanitarije, v tem času pa zamenjujejo del strehe na prizidku šole. Vsa obnovitvena dela jih bodo stala približno 70 tisoč evrov. Manj, 40 tisoč evrov, bodo porabili v OŠ Zreče za obnovo sanitarij, nakup zunanjih igraI, ureditev ene učiInice ter dopoInitev računaIniške opreme. V OŠ Vitanje so že uredili prostor za nov oddelek vrtca, ki sicer tudi organizacijsko deluje v sklopu šole. Obnovili so tudi kuhinjo, kabinet za fiziko, kemijo in biologijo ter kupiIi nove garderobne omarice.	MBP
»Poletna šola kreativnosti je hit poletja v Slovenskih Konjicah,« je v petek, ob zaključku tretjega tedna šole kreativnosti v Mladinskem centru Dravinjske doline, zadovoljno ugotovila vodja projekta Karmen Kukovič.
V	MC Dravinjske doline so PoIetno šoIo kreativnosti Ie-tos pripraviIi drugič. Zaradi izjemnega uspeha poletne šo-Ie v pretekIem Ietu je zanimanje zanjo med otroki in mIadimi presegIo možnosti. To je tudi razIog, da bodo tudi po končani poIetni šoIi za-gotoviIi mIadim kreativno preživIjanje prostega časa v preostaIih počitniških dnevih. Od 16. do 27. avgusta tako vsak drugi dan med 11. in 14. uro vabijo vse otroke, tudi tiste, ki so že sodeIovaIi v poIetni šoIi, h kreativnemu preživIjanju prostega časa.
V	programu, ki ga zanje pripravljajo, ima pomembno mesto spoznavanje drugih kultur. S tem se vključujejo tudi v evropski projekt MIa-di ambasadorji medkulturnega diaIoga. Med poIetno šo-Io kreativnosti so mladi spoznavali muslimansko kulturo, življenje v Ameriki in Angliji, zadnji dan pa so se posvetili turški kuIturi. Pri tem so večino dela opravili trije evropski prostovoIjci iz Turčije, ki pomagajo to poletje v MC Dravinjske doline. Kot imajo pri predstavIjanju drugih dežeI in kuItur navado, so mIadim predstaviIi ne Ie de-žeIo in njene običaje, ampak tudi obIačenje in kuIinariko ter jih ob značilni glasbi nau-čiIi tudi nekaj osnovnih pIe-snih korakov. Zaradi evropskih prostovoljcev, poleg treh že omenjenih iz Turčije je v Konjicah tudi prostovoljec iz AngIije, je biI deI programa
Predporočne priprave turške neveste
tudi v angleškem jeziku. kusili svoje znanje in se se- li,« pravi Karmen Kukovič. »MIadi so Iahko tako preiz- veda tudi kaj novega nauči-	MBP
koncerta na STAREM GRADU CELJE: Sreda, 18. avgust, ob 20.00
NEISHA& InQuartet
Sobota, 21. avgust, ob 20.00
JOSIPA LISAC
2010 Poletje v CELJU, knežjem
wm eetn
V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. Več info na www.celeia.info in TIC Celie. Krekov trg 3



Košnja in grabljenje kot igra?
V nedeljo je bila na Dobrovi pri Celju 14. prireditev Kmečki praznik, ki sta jo pripravila Govedorejske-go društvo Celje in Kmetijsko gozdarska zbornica Celje. Poleg tradicionalnih kmečkih iger so letos že četrtič pripravili tudi blagoslov traktorjev.
Letos je na kmečkih igrah sodelovalo osem skupin, vsaka je štela tri člane. Tekmovali so v štirih panogah, in sicer v košnji trave, v grab-Ijenju, v kotaljenju bal čez ovire, zadnja pa je bila igra presenečenja. Ta je vkIjuče-vala skakanje skupine v ža-klju, tekmovalca sta se mo-raIa nato vrteti okoIi koIa in prenesti kopico sena na cilj. Za zmagovaIno ekipo so raz-gIasiIi Društvo podežeIjske
mladine Šentjur II, v sestavi Jani Podkrajšek, Tina Vi-denšek in Jurij Kopinšek. Druga je bila ekipa PGD Vrh nad Laškim, tretje Govedo-rejsko društvo Savinjska do-Iina. NajboIjši kosec je biI Miha Podkubovšek iz PGD SIovenske Konjice. »Košnja velja za najpomembnejšo panogo na takšnih igrah, zato si zmagovaIec zasIuži svoj pokal,« je pojasnil Mitja Di-mec, organizator kmečkih iger, in dodal: »Zadeva je us-peIa, prav tako uspeva vreme. Z obiskom smo že kot vsa zadnja leta absolutno za-dovoIjni.«
Tudi blagoslov traktorjev je vse bolj priljubljen, saj opažajo, da iz Ieta v Ieto več Ijudi pripelje svoje traktorje: »Do-kIer bo takšna udeIežba, bo-
Valjanje bale čez ovire je zahtevalo veliko spretnosti takmovalcev, saj se je morala tekmovalka povzpeti na balo, ki sta jo tekmovalca potiskala do prve ovire.
mo to še zagotovo pripraviIi, saj pravimo, da >žegnanje< nič ne škodi, Iahko samo kaj koristi.« Zbrane sta pozdravila
tudi Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze
SIovenije. Dimec je za konec dodal: »Pomembno je, da si ljudje s podeželja vzamejo čas, preživijo lep dan in si za-
pomnijo takšen praznik po nečim dobrem.«
VANJA VODENIK Foto: TimE
Pripravili so že četrto »žegnanje« traktorjev.
Pokošeno travo so morale tekmovalke čim hitreje nagrabiti v kopice.
Šaljivo in igrivo na Sladki Gori
Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora je v soorga-nizaciji s krajevno skupnostjo ter športnim in gasilskim društvom Sladka Gora priredilo tretje Šaljive kmečke igre.
V šestih igrah se je pomerilo osem ekip okoliških vasi. Ekipe so se preizkusile v sajenju krompirja, zabijanju žeb-Ijev, žaganju hloda, štafeti v vrečah, »kotanju« bale in prenašanju jabolk. Najbolj se je izkazala ekipa Sladke Gore s 135 točkami, drugo mesto je osvojila ekipa iz Nove vasi s 111 točkami, tretje pa ekipa iz Polžanske Gorce s 110 točkami.
Polžanska vas, Dolga Gora, Pijovci, Jerovska vas in Beli Potok ter Lemberg so si sIediIi po navedenem vrstnem redu. Obiskovalci so imeli možnost sodelovanja pri prašičji stavi. Tisti, ki se je najbolj približal teži prašička skupaj z zabojem, ga je Iahko odneseI domov, in to je biI Marko Novak. Največja zanimivost prireditve je bila vleka traktorja v hrib. Pomerile so se naključno izbrane ekipe (obiskovalci in tekmovalci) štirih fantov, najdlje so ga privlekli fantje iz Belega Potoka.	PB
Boris in Silvo Svetelšek, Franc Boršič in David Colnarič so se v vleki traktorja izkazali najbolje, zares je šlo v hrib, za fotoutrinek pa zmagovalna poza.
NOVOST. KI STE 10 DAKALI
—Jakuplte m Inine ter se I vedelevalcl In asvolflti
10 minut nAmliiiil
Dogovarjaj)« cenaie!
Ivi 10 minut_15 G [1.5 C/min]
n aomtniit_4flC(1,33C/irt(U
/ 80nirniil____.J5CIUSC/niln) Zakupljflne mtnine liiiko porabita la vač tllcav.
la nakup minulin informacije pokličite (031490 02 22
wm
fpsGiig] ©CDQÖB
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
V Rogaški rivieri vam pijače ni treba nositi s sabo, saj v okrepčevalnici Fontana poskrbijo za osvežitev in polne želodčke. Je pa pred okrepčevalnico tudi dobro prizorišče za animacijo.
S Pivovarno Union v
v ■ ■ ■ ■	■
Rogaški riVieri
Ste že kdaj poskusili z zavezanimi očmi kaj zadeti?
Saša Pukl in Nena Lužar kot živi tarči v nekoliko v »vodnem« golu
Vsak četrtek ekipa Novega tednika in Radia Celje štr-bunkne v enega od termalnih bazenov in vsem tistim, ki so za akcijo, pripravi nekoliko drugačno poletno vzdušje, ki med drugim lahko prinese tudi nagrade Pivovarne Union.
V Rogaški rivieri Kaj pa zadetek v napihljiv obroč?
smo bili minuli četrtek in zabave v vodi in ob vodi ni manjkalo. Za popestritev dogajanja je poskrbela tudi pevka Iris, ki se bo 28. avgusta poročila. A fantje in punce, skupina 4PIay prihaja 19. avgusta v Terme Ptuj in od 14. ure vas pričakujemo, da »zažuramo« skupaj! Še zadnjič v letošnjem poIetju!
SB
Foto: TimE
Zdaj pa še »kepico sladoleda dajmo v kornet«!
Pevka Iris je navdušila v Rogaški rivieri. Mi ji želimo dobro poročno zabavo 28. avgusta in veliko sreče tudi v prihodnje.
Čudovite nagrade Pivovarne Union bodo naši nagrajenci lahko uporabljali tudi prihodnje poletje. Št. 64 - 17. avgust 2010 -
Hči Anita očeta nadvse podpira pri njegovem konjičku. Idej in volje imata zaenkrat oba na pretek.
Špesovo dvorišče krasi manjši star kozolec, ki so ga svojčas kar v celem prestavljali, ob njem je s Teharij prestavljen 20-metrski topler na tri »štante« iz leta 1884. Kot pravi hišni gospodar, bo tu nekje enkrat verjetno znova našla svoje mesto kapela, ki je bila zrušena po drugi svetovni vojni.
Kozolec na traktor -celega ali po delih?
S Stanetom Špesom iz Vrbnega o prestavljanju kozolcev, zbiranju starin in starodobnikih za vse potrebe
Kjer je volja, je tudi pot, bi lahko bilo geslo Staneta Špesa. Pred leti je en kozolec že prestavljal. Vedel je namreč, da si ga brat silno želi, zato mu ga je od soseda kupil za rojstni dan. Treba ga je bilo le »malenkostno« prestaviti čez cesto. Tistega originalnega domačega, ki še prav tako stoji na dvorišču, pa so si, takrat še njegovi starši, zamislili malo stran na njivi. Stane je prišel na vratolomno idejo, da bi ga presta-
vili kar v celoti. Z vintami so ga spravili na »gumiradlne«, kot se po domače reče vozovom z gumijastimi kolesi, in s traktorjema potegnili. A samo toliko, kot se je kozolcu zdelo. Ko sta traktorja obtičala, ga ni nihče več premaknil niti za ped. To je bil verjetno pogled, ki ga je bilo škoda zamuditi. A pri Špesovih je še danes marsikaj, kar si splača ogledati.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: Grup A
»Saj ne vem, če me bodo noge držale,« je svoje vznemirjenje ubesedil gostitelj, ko sva zavila na dvorišče mogočne domačije. A ne da bi tak pretresljiv vtis naredila midva s fotografom. Ganljivost trenutka, ko se je odločil, da svetu pokaže svojo strast, veselje in trud zadnjih let, je postala hitro nalezljiva.
Usodni preobrat vse zgodbe se je zgodil pred nekaj leti, ko je Stane v neki gostilni naključno ujel na ušesa, da nameravajo na Teharjah podreti star kozolec. Ker so mu bili ti spomeniki slovenstva
že od nekdaj blizu, ni zgubljal časa. »Poiskal sem lastnika in hitro sva se dogovorila,« se živo spominja. Prejšnji lastnik se je za dober denar znebil kozolca, on pa je izjemnega lepotca rešil pred drvarskim masakrom. »Razstavili smo ga in potem je varno pokrit tamle ležal več kot leto. Vedel sem, kako težko delo me čaka.« In zato se ga kar ni in ni mogel lotiti. Enkrat je vmes že pljunil v roke, postavil stebre in še nekaj malenkosti, a spet vse skupaj pospravil nazaj na kup, češ kaj mi je tega sploh treba. »Potem me je brat Jernej
Točno s tole cizo je postrežček na celjski železniški postaji branjevkam iz Dalmacije vozil solato na trg. Stane jo je rešil iz kopriv.
le prepričal, da zmoreva in da sva v življenju delala že kaj bolj nedoumljivega.«
Etnološki raj na kozolcu
Betonska plošča bi zdržala tudi stanovanjski blok, a s kozolcem si sprva sploh nista bila na ti. »Z leti se zaradi narave lesa vsi kozolci nekam povesijo, zategnejo in zvijejo. Preden sva vodoravno spet spravila vse kline in vsak najmanjši oštevilčen del na svoje mesto, sva se pošteno namu-čila,« pripoveduje Stane. Ko nas po strmih stopnicah povabi v prostorni dve nadstropji kozolca, je ob razpelu na vratih še bolj nazoren: »Obesil sem ga za opomin, ker sem trpel kot Kristus, preden je spet stal.«
A kozolec ne samo, da stoji, zdaj je poln zakladov preteklosti. Stane je v aktivni karieri avtoprevoznika in vsestransko aktivnega človeka znal videti dragocenosti v stvareh, ki so jih drugi razglasili za staro šaro. Žal ni ne časa ne prostora, da bi opisali vse, kar je v zadnjih letih našel, kupil in zbral. A brez pretiravanja lahko rečemo, da je doma ustvaril pravi etnološki raj, iz katerega bi tovrstne navdušence težko spravil prej kot v nekaj tednih.
Kar celega na tri vozove
»Delo, ki ga je opravil naš dedi, je res veliko. V tem uživa, rad pokaže, kaj vse skrivata njegova dva kozolca, in z veseljem bo v svoj azil sprejel še kakšen star predmet, za katerega ljudje ne najdejo več prostora ali smisla,« pove hči Anita, ki očeta pri vsem skupaj najbolj podpira. »Zavedamo se, da je dela še ogromno, možnosti pa tudi. A treba bo najti finančno pomoč.«
Stane Špes sicer trdi, da bi bil na starost najbolj srečen na svetu, če bi smel živeti v kakšni odmaknjeni kočici sredi ničesar, a v svojem kozolcu tako uživa, da mu človek to skoraj težko verjame.
Stane se navdušuje tudi nad starodobnimi vozili. Če vas zanima, kje je svoje sani pustil dedek Mraz ^ Pri Špesovih! Pa Urkel svojo BMW isetto (tisto, kjer se vrata odprejo spredaj in se pri tem volan galantno umakne)? Tudi tam. Sicer pa ima Stane še zavidljivo zbirko motorjev. Kaj najraje vozi? Odvisno kam in s kom gre na pot.
Velenjski rokometaši navdušili, celjski razočarali
Tridnevni Jarnovičev memorial v Rdeči dvorani so osvojili rokometaši Gorenja, ki so v finalu presenetljivo gladko ugnali švicarski Kadetten s 34:30.
V 38. minuti se je namreč poškodoval najboljši igralec gostov, Estonec Mait Patrail, kar so varovanci trenerja Branka Tamšeta izkoristili, a tudi že prej prikazali odlično igro, s katero so navdušili in zelo prijetno presenetili (pohvalo si zasluži njihovo požrtvovalno vračanje v obrambo), še posebej najboljši strelec turnirja Rok Golčar, ki je na desnem krilu igral zelo pogumno in napovedal, da se odhod Ču-pica sploh ne bo opazil: »Strinjam se, da smo navdušili. Igramo namreč še hitreje. Glede lastnih predstav moram priznati, da sem presenečen tudi sam. Na kvalifikacijskem turnirju za ligo prvakov bomo pač zaigrali po svojih najboljših močeh, težko pa je napovedati, kaj nam bo to prineslo. Najvišje bomo ciljali v državnem prvenstvu!«
Trener Gorenja Branko Tamše je naprej ocenil turnir: »Bil je zelo kakovosten, v tem trenutku morda najmočnejši v Evropi. Ogledal sem si vseh devet tekem. Nad igro svoje ekipe sem celo presenečen. Zavedam se, da pripravljalno obdobje še ni končano in da najpomembnejše tekme še pridejo. Dobili smo potrditev, da dobro delamo, kar ni zanemarljivo.« Med 3. in 5. septembrom se bo Gorenje v Karl-sruheju z Rhein Neckar Löwnom, Ademarjem in s Sil-keborgom pomerilo za »wild card« lige prvakov. »Nemški klub je prvi favorit turnirja in če se ne bo uvrstil v ligo prvakov, bo to prvovrstno presenečenje. To ne pomeni, da gremo v Nemčijo na izlet. Še dobra dva tedna časa imamo, da poiščemo morebitne slabosti nasprotnikov.« Kakšno pa je Tamšetovo mnenje o moštvu iz Zlatoroga? »Ni bilo v popolni postavi, manjkali so Kokšarov, tudi Zorman in nenazadnje tudi Metličic. Verjetno ni prikazalo pravega obraza zaradi utrujenosti od napornih priprav in odgovorni očitno počasneje načrtujejo dvig forme. Mislim, da bodo Celjani glavni kandidati za osvojitev obeh domačih lovorik. Toda mi ne bomo zgolj stali ob strani je zaključil velenjski strateg.
Obramba, obramba _
Na 25. Jarnovičevem memo-rialu so bili tretji Celjani, po treh zmagah in porazu. Trener Zvonimir Serdarušic ni slepomišil: »Prvo tekmo smo odigrali zelo slabo, predvsem v obrambi. Videlo se je, da novinci še niso doumeli taktike. Vselej, ko sta stopila nova
Edi Kokšarov ni več kapetan moštva, Miha Gorenšek ni več član kluba.
igralca v napad, je naša igra padla. Malo sem razočaran z obrambno predstavo Carlosa Prieta in Aleša Pajoviča. Od njiju sem pričakoval več. Proti Bosnini obrambi 6-0 nam je šlo še najbolje, toda spet je bila obramba daleč od želene. Francoske posamične obrambe nismo zmogli prebijati s težkimi napadalci, zato smo se prilagodili. Prieto in Pajovič pa sta preveč dovoljevala strele s tal tekmecem. Za nami so štiri tekme. Bolje moram spoznati sposobnosti Rni-ca, Poklarja _ Z Metličicem bomo vsekakor močnejši, predvsem v obrambi. Popolnoma pripravljeni bomo šele pred prvo prvenstveno tekmo. Bilo bi slabo, če bi že zdaj bili na najvišji ravni.«
»Imel bom
izjemne
soigralce«
V nedeljo je vodstvo celjskega kluba uradno potrdilo prihod Petra Metličica v Zla-torog. Podpisal je dveletno pogodbo, s 33-letnim hrvaškim zvezdnikom bo pridobila celjska obramba, a tudi na-
Rezultati, prva skupina: Celje - Kadetten 31:38, Bosna - Kadetten 26:27, Celje -Bosna 36:30; druga skupina: Gorenje - Nexe Našice 32:26, Nexe - Tremblay 29:31, Gorenje - Tremblay 36:32. Za 5. mesto Bosna - Nexe 23:24, za 3. mesto Celje - Tremblay 37:34, za 1. mesto Gorenje -Kadetten 34:30.
Petar Metličic ob odprtju dvorane Zlatorog ni bil v postavi Ademarja (za razliko od Uroša Zormana), zato pa se je zmage v celjski dvorani veselil na povratni tekmi četrtfina-la lige prvakov (2005/06) v dresu Ciudad Reala.
pad. Desni zunanji napadalec je pet let igral za Ciudad Real. Prej je tri sezone nastopal za Ademar, v Leon je prišel iz Metkoviča. S 176 nastopi je rekorder v hrvaški reprezentanci. Na olimpijskih igrah leta 2004 je osvojil zlato medaljo, poleg tega je bil še dvakrat drugi in enkrat tretji na svetovnih prvenstvih ter enkrat srebrn na evropskem prvenstvu. S Ciudad Realom je trikrat osvojil naslov evropskega prvaka: »Zelo sem vesel, da prihajam v Celje. Klub ima visoke ambicije. Imel bom izjemne soigralce in trenerja, ki me ceni in od mene pričakuje veliko. Zame je to velik motiv. Projekt, ki je zastavljen, je izziv za vsakega športnika. Ne bo nam lahko, saj nas čakajo izvrstni nasprotniki, vendar se morajo tudi oni bati nas!« Direktor Roman Pungartnik je spregovoril o tej temi: »Dobili smo veliko okrepitev. Pogajanja so bila dolga, v stiku smo bili sicer že lep čas. Obstajala je obojestranska želja, toda nismo želeli hiteti. Pero nam lahko zelo veliko pomaga. Težave s Ciudad Realom je re-
šil in imel je proste roke. Zdaj smo vsi zadovoljni. Ta teden še ima opravke v Španiji. Dogovorili smo se, da pride v Celje v petek. Ko bo naše moštvo na turnirju v Strasbour-gu, bomo urejali formalnosti, tako da se bo v ponedeljek lahko popolnoma osredotočil na rokomet.«
»Želim
premagati Celje«
Celjski klub je zapustil Miha Gorenšek: »Bil sem zelo
presenečen nad trenerjevo odločitvijo prvi dan priprav. Z novimi ambicijami sem želel štartati v novo sezono. Ni mi dovolil, da bi se priključil ekipi, zato smo začeli pogajanja o prekinitvi pogodbe. Žal mi je, da se nisem poslovil od navijačev.« Gorenšek je sicer že prej nameraval oditi: »Roman Pungartnik je imel idejo, da bi me posodili. Prvi se je javil Maribor. Iskal sem še druge možnosti, pojavila sta se Gummersbach in Gorenje, nakar
Novi krožni napadalec Gorenja Želj- Če bo Rok Golčar nadaljeval tako, kot je začel, potem se odsotnost Ivana ko Musa	Čupica sploh ne bo poznala.
Po Brezičevi asistenci je bil priseben Roman Bezjak in dosegel drugi prven
Štiri točke odnesli gla Mijatoviča Koruna
Spet prekletstvo rdečega kartona v Aren
Nogometaši CM Celja so osvojili šesto točko. V Areni Petrol so pred 1.200 gledalci imeli vse v svojih nogah.
Povedli so že v 15. minuti, ko je Danijel Brezič zaposlil Romana Bezjaka, ta pa je žogo poslal preko vratarja Bo-tonjiča. Slednji je v 24. minuti izpustil žogo in s strani se je Gorazd Zajc približal vratom, a ob vzdihih celjskih navijačev zadel le zunanji del mreže. Olimpija je imela edino priložnost v zadnji minuti prvega dela po strelu Lovre-čiča. V 71. minuti je igrišče zaradi drugega kartona moral zapustiti Božič. Toda številčna prednost je omrtvila Celjane, gledalci so se čudili nad njihovo bojazljivostjo in kot je že v Areni Petrol v navadi, so bili gostitelji kaznovani. Ra-kovič je moral na zahtevo sodnika Juga ponoviti prosti strel, žogo pa je z glavo oplazil celjski branilec Boris Mijatovič, podaljšal njen let in vratar Mujčinovič je bil nemočen, ko je končala v zgornjem kotu gola. Tekma se je sicer začela z več kot polurno zamudo, kajti sodniki so prepozno pripotovali v Celje.
Trener Olimpije Safet Ha-džič je brez oklevanja priz-
nal: »Celje je bilo boljše, mi pa se veselimo ugodnega izida.« Najboljši igralec tekme je bil celjski vezist Danijel Brezič, razpoložen je bil tudi Mario Močič: »Ta točka je povsem drugačna od tiste, ki smo jo prinesli iz Nove Gorice, tam je bila tekma za nas navidez že izgubljena. Tokrat smo imeli tri točke skoraj že v žepu. Trenutek izgube zbranosti je botroval izenačenju in ni se nam izšlo. Prej smo narekovali ritem, imeli priložnosti _ Toda le enkrat smo zadeli, kar je bilo premalo za zmago.» Izključitev Božiča je bila prelomna, toda za celjsko igro! »Res je. Podzavestno smo se povlekli nazaj in želeli ohraniti vodstvo. To je bila naša napaka. Morali bi še bolj pritisniti in morebiti povišati vodstvo. V nedeljo gremo v Maribor po zmago. Pričakujemo veliko gledalcev, dobro vzdušje in motivirano igro,« ostaja optimističen Močič. Trener Milan Duričic se ni strinjal z razmišljanjem, da Olimpija ni bila nikoli slabša v Celju: »Mi ji nismo dovolili, da bi karkoli prikazala. Tudi zaradi naše igre je ostala z igral-
se je zadeva zapletla. Rekli so mi namreč, da se moram zgla-siti 26. julija v celjski klub na priprave in da me ne bodo oddali. Sledilo je presenečenje, ki sem ga že omenil. Prebolel sem vse skupaj. Želim si, da bi z drugo sredino premagal Celje pod vodstvom Serdaru-šica.« Morebiti Gorenšku ne bo treba daleč, spet se zanj ogrevajo pri Gorenju.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE, SHERPA
stveni gol.
ElVi
in
li Petrol
cem manj. Res pa je, da ko smo popustili, so gostje prikazali svojo kvaliteto. Že pred izključitvijo smo začeli padati v obrambi. Ko dobijo nasprotniki rdeč karton, se našim igralcem zdi, da bo zmaga prišla sama po sebi.
CM Celje (4-4-2): Mujči-novič - Gobec, Andželkovič, Mijatovič, Bakarič - Medved, Mujakovič, Brezič, Mo-čič - Zajc, Bezjak. Igrali so še Rep, Golub, Štraus.
Hudo se motijo!« Saša Bakarič je v 56. minuti z glavo trčil z Zeljkovičem. Izgubil je zavest, noč je zaradi pretresa možganov preživel v celjski bolnišnici, ki jo je nato lahko zapustil. En teden bo moral mirovati.
Jutri bodo Celjani odigrali prijateljsko tekmo v Šmart-nem.
Je Tolimir
prepričal
Prašnikarja?
Nogometaši Rudarja so se v Domžalah pomerili s Pri-morjem, presenetljivo pa iztržili le točko. 42. medsebojni obračun se je končal z osmim neodločenim rezultatom. Ajdovci imajo štiri zmage več, zaradi prenove lastnega štadiona igrajo tekme v Domžalah. Bili so na pragu presenečenja, saj so do 88. minute vodili z 1:0. Povedli so v 30. minuti, ko je predložek v lastno mrežo usmeril Uroš Ko-run. Velenjčani so si prvo resnejšo priložnost priigrali šele v 39. minuti, vendar je močan strel Djermanoviča odle-tel mimo vrat. Tudi v 2. delu je imelo zrelejše priložnosti domače moštvo, ki mu je iz minute v minuto iz rok polzel nadzor igre. Igralci Rudarja so namreč počasi pritiskali proti golu vratarja Božjaka, a je manjkal le še uspešen zaključek. Ko je že vse kazalo, da se bodo gostitelji razveselili prve zmage v letošnji sezoni, je četi Bojana Prašnikarja vendarle uspelo izenačiti in se tako izogniti nepričakovanemu porazu. V 88. minuti je bil po podaji Djermanoviča s prostega strela v kazenskem prostoru najspretnejši Nikola Tolimir, ki je le uspel za-tresti domačo mrežo. V sodnikovem dodatku štirih minut je imelo Primorje izjemno priložnost za zmago, vendar je Čoralič udaril čez gol. Velenjčani so zabeležili osmo točko, ki jih je na lestvici popeljala do 3. mesta.
Trener Bojan Prašnikar ni mogel biti zadovoljen s prikazanim: »Izjemno slabo smo začeli, ni bilo prisotne dovolj agresivnosti in odloč-
Rudar (4-4-2): Savic - Je-seničnik, Berko, Cipot, Dedič - Grbič, Korun, Roj, Kolsi - Djermanovič, Me-šic. Igrali so še Trifkovič, Tolimir, Bratanovič.
nosti. Primorje je zelo dobro izkoristilo naše slabosti. V drugem delu smo sicer odigrali drugače in si ustvarili nekaj polpriložnosti, kjer pa je v zaključkih manjkala zadnja podaja. Bili smo premalo odločni, manjkal je tudi izrazit strelec, ki bi lahko naredil kaj več. S tem smo domačim odprli precej možnosti za protinapade, a na srečo nismo bili kaznovani. Z zadetkom Tolimirja smo se izvlekli in tako nekoliko popravili vtis s prvega polčasa.» Domači trener Milan Petrovič je zatrdil, da ostaja nekaj grenkega priokusa, saj je bilo njegovo moštvo blizu polnemu izkupičku, ki bi mu v tem trenutku izjemno pomenilo. Poraz Rudarja je preprečil Nikola Tolimir: »Bila je zelo težka tekma, končni rezultat pa je realen pokazatelj tistega, kar se je dogajalo na igrišču. Seveda se veselim, da sem uspel doseči izenačujoč zadetek, ki je vzpodbuda za vnaprej. Upam, da bo to prepričalo trenerja, da bom zopet v začetni enajsterici.«
Naj dodamo, da je glavni delilec pravice Miran Bukovec, ki velja za zelo dobrega sodnika, svoje delo opravil izjemno slabo, a to je že druga zgodba. Rudar bo v soboto gostil Domžale. Denis Grbič je napovedal, da je treba točki s Primorjem dodati tri: »Vsaka tekma v prvenstvu, ne glede na to, ali igraš doma ali v gosteh, je zelo težka. Z Dom-žalčani bo moral biti pristop že od prve minute pravi. Trenutno smo na lestvici tretji, želimo pa si še višje in verjamem, da nam bo s trdim delom uspelo.« Tekma se bo v soboto začela ob 20. uri.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ
LESTVICA 1.SNL
1.MARIBOR
2.D0MŽA1£
3.	NAFTA
4.	RUDAR
5.	LUKA KOPER
6.	CMCEUE
7.	HIT GORICA
8.	TRIGLAV 9.0UMPUA
10. PRIMORJE
0	11: 2	10
1	8: 3	10
2	7: 7	9
1	7: 8	8
2	7: 6	7
1	10: 7	6
2	7: 9	5 2	5:12	5
2	4: 7	2
3	5:10	2
Gorazd Zajc se je po Botonjičevi napaki dokopal do žoge, toda nato jo je poslal v zunanji del Olimpijine mreže.
»Težka misija bo že uvrstitev v ligo za prvaka«
Košarkarski klub Šentjur je pretekli teden podaljšal sodelovanje s trenerjem Damjanom Novakovičem, ki je v lanski sezoni dosegel zgodovinski uspeh, četrto mesto v državnem prvenstvu.
Najuspešnejši šentjurski trener bo vodil ekipo še najmanj eno sezono in tudi letos bo imel precej težav s sestavo ekipe. Potem ko mu je v minuli sezoni uspelo skorajda nemogoče, bo letos še toliko težje. Novako-vič pravi, da jim bo šlo na roke, ker je KZS spremenila datum začetka prvenstva z 2. na 16. oktober: »Tako bomo imeli več časa za kvalitetne priprave in sestavo ekipo. Liga ima zdaj tudi manj klubov, saj Kopra ni več. Pri sestavi moštva imamo tudi letos finančne omejitve, tako da bo kar težko. Nekaj igralcev je že podpisalo pogodbo, nekaj jih bo podpisalo ta teden. Pogovarjamo se tudi še z drugimi igralci in mislim, da bomo imeli ekipo sestavljeno v naslednjih 15 dneh.«
Iz pretekle sezone je ostalo malo igralcev, med njimi An-že Pelc, Tadej Ferme, Blaž Ru-čigaj, Urban Palčnik in Milan Sebič. Najverjetneje se bo vrnil Teo Šimovic, nekaj podrobnosti je še treba urediti za podaljšanje pogodbe z Edinom Alispahičem. Težave bodo imeli v KK Šentjur predvsem na zunanjih linijah: »Igralci na teh pozicijah so lani porabili največ žog. Lapornik, Crens-haw in Čebular letos ne bodo igrali za nas in vse bo odvisno od tega, če bomo sposobni najti prave zamenjave za njih,« dodaja Novakovič. Zgodovinski uspeh, 4. mesto v državnem prvenstvu, je za šentjurskega stratega precejšnje breme: »Letos bo že zelo težka misija uvrstitev v ligo za prvaka, saj so prosta le štiri mesta, avtomatsko se bosta kasneje priključili še Olimpija in Krka. Favoriti so Helios in po tradiciji Slovan in Zlatorog. Hopsi imajo odlično ekipo. Tako da z novim tekmovalnim sistemom sploh nisem zadovoljen. To pomeni tudi manjše število tekem in večji stres. V ospredje se postavlja želja, da bi več priložnosti dobivali mladi igralci, kar se v tej
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 5. krog: CM Celje -Olimpija 1:1 (1:0), Bezjak (15); Mijatovič (85-ag), Primorje - Rudar 1:1 (1:0), Ko-run (29-ag), Tolimir (88), Maribor - Nafta 3:1 (1:1), Koper
-	Gorica 1:0 (1:0), Domžale -Triglav 3:0 (1:0).
2.	SL, 2. krog: Interblock -Dravinja 1:1 (0:1); Krljanovič (51); Štante (33), Bela krajina
-	Šmartno 1:0 (0:0); Martino-vič (91), Krško - Mura 1:0 (0:0), Dob - Drava 1:1 (0:0), Aluminij - Šenčur 5:3 (2:1). Vrstni red: Krško 6, Aluminij, Dravi-nja 4, Šenčur, Bela krajina 3, Interblock, Dob 2, Mura, Drava 1, Šmartno 0. (KM)
Damjan Novakovič
sezoni zagotovo ne bo zgodilo.« Zveza je uvedla tudi nov sistem pravil: »O pravilih je težko govoriti, nihče od trenerjev se še javno ni izjasnil, kakšen bo njihov vpliv. Res je, da velikost in oblika rakete ne bosta preveč vplivali na igro, tudi pravilo prekrška v napadu pod obročem ne. Menim, da se bo
učinkovitost meta za tri točke zmanjšala za pet do deset odstotkov, kar bo pomenilo več igre po globini. Ob tem bodo nekatere igralske pozicije še bolj cenjene kot do zdaj. Prav tako bo sprememba skrajševanja napada po osebni napaki v napadalni polovici na 14 sekund nekaterim ekipam delala precej preglavic. Je pa težko trenutno karkoli napovedovati, več bomo videli že na prvih pripravljalnih tekmah,« še dodaja No-vakovič, ki bo s svojo ekipo večji del priprav opravil v Šentjurju. Morda se bo odpravila še v Hercegovino. Je pa že dogovorjeno sodelovanje na turnirju v slovaških Levicah, kjer je ekipo okrepil Celjan Tadej Košto-maj, bivši član Šentjurja in Zla-toroga.
Ekipo iz Laškega, ki se bo v 1. krogu državnega prvenstva pomerila z Rudarjem iz Trbovelj, čaka danes prva pripravljalna tekma z romunsko Stea-uo. Šentjurčani bodo v uvodnem krogu poskušali biti boljši od Parkljev, Hopsi od Domžal in Elektra od Maribora.
MOJCA KNEZ
Slovenska ženska reprezentanca je v 3. krogu skupine A prvega cikla kvalifikacijskih tekem za preboj v divizijo A z 81:61 v gosteh premagala Norveško. Velenjčanka Maja Erkič je bila z 20 točkami najboljša strelka tekme, zadela je pet trojk.
S kolesom čez drn in strn
Luka Novak iz Žalca že 12 let zelo uspešno nastopa z gorskimi kolesi v disciplinah spust (DH) in 4-kros (4X).
V domači konkurenci je v obeh disciplinah osvojil vse, kar je bilo možno. Ima nekaj naslovov pokalnega in državnega prvaka, tako v mladinski kot elitni kategoriji. Ima pa tudi nekaj mednarodnih uspehov z dirk najvišjega svetovnega ran-ga. Najbolj ponosen je na dve 12. mesti s svetovnega 4X pokala v Schladmingu in na letošnje 14. mesto v 4X na svetovnem pokalu v Mariboru. Lani je bil šesti na evropskem prvenstvu v 4X. Trenutno vodi v seštevku slovenskega pokala v 4-krosu v elitni kategoriji, letošnja sezona pa se bo s finalom končala v začetku oktobra v Ajdovščini.
Novak je vsestranski gorski kolesar in zelo rad se zapelje s kolesom tudi navzgor, saj mu tudi t. i. »cross country« vožnja pomaga pri tekmovanju, ker je tako pri spustu kot 4-krosu potrebne veliko vzdržljivosti in moči za uspešen nastop. Najbolj pogosto se vzpenja na Hom, Šmohor in Roglo.
TONE TAVČAR
14
NASVETI
NOVI TEDNIK
PRAV(N)I KORAKI
Vpis hiše v kataster
S sestro sva dedovali po bratu nekaj zemlje in hišo. Zdaj pa je sestra iskala dokumente in hiša ni nikjer vpisana. Na občini imajo zračne posnetke. Na katastru pa pravijo, da hiše ni na tej parcelni številki. Našli smo pa dokument, da je bila hiša grajena z dovoljenjem krajevne skupnosti Škofja vas leta 1952. V hiši je tudi elektrika, ki sta jo zgradila starša. Zdaj naju zanima, kam naj se obrneva, da to razčistimo, da bi lahko adaptirali hišo ali zgradili nadomestno hišo.
Čeprav tega niste izrecno navedli, predvidevam, da je problem le v tem, da hiša ni vpisana v kataster stavb in je
ostala dokumentacija urejena (gradbeno dovoljenje, hišna številka, itd_). V nadaljevanju zato pojasnjujem, kakšen je postopek za vpis hiše v kataster stavb.
Kot lastnici parcele, na kateri stoji hiša, lahko obe s sestro vložita zahtevo in sprožita postopek za vpis hiše v kataster stavb. Zahtevo je treba vložiti na Geodetski upravi RS, obrazec pa je dostopen na geodetski upravi in na njihovi spletni strani. Priložiti ji je treba elaborat za vpis stavbe v kataster stavb ali elaborat za evidentiranje stavbe, ki ju izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev ali projektant.
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
Torek, 17. avgust: Luna ob 7.35 vstopi v Strelca. Prijeten dan, ko ne bo primanjkovalo energije. Odlično za delovanje in akcijo! Luna bo v trigonu z Jupitrom, kasneje v sekstilu s Saturnom. Dober vpliv, da naredite konkretne načrte za prihodnost. No-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
Ker je bila predmetna hiša zgrajena pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (navajate letnico 1952), mora elaborat za vpis stavbe vsebovati izjavo geodetskega podjetja ali projektanta, da je z vsebino elaborata seznanil vlagatelja zahteve, lastnika zemljišča, na katerem stavba stoji, lastnika stavbe ali lastnike delov stavb ali imetnika stavbne pravice.
Geodetska uprava nato na podlagi navedenega odloči o zahtevi in izda, v kolikor zahteva in elaborat za vpis stavbe v kataster stavb izpolnjujeta vse predpisane pogoje, o vpisu poseben sklep in stavbo vpiše v kataster stavb.
Ker predvidevam, da bo treba angažiranje geodeta, kar pomeni dodatne in precej visoke stroške, svetujem, da že najprej pridobite osnovne informacije o tem, v katere evidence je vpis urejen, ali so bila izdana vsa potrebna dovoljenja, itd. In osebno pri referentki na geodetski upravi točno za to stavbo pridobite podatek, kaj vse bi bilo tre-
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
ba storiti za vpis v kataster stavb. Lahko se v zvezi s tem obrnete tudi že neposredno na geodeta, saj vas bo verjetno znal vsaj nadalje usmeriti.
Priporočam pa, da se - če problem ni zgolj vpis v kataster stavb, temveč če je bila stavba zgrajena tudi brez predpisanih dovoljenj - za informacije v zvezi s postopkom legalizacije osebno obrnete neposredno na pristojno upravno enoto.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
tranje napetosti bodo bolj izražene, vendar v pozitivnem smislu.
Sreda, 18. avgust: Dopoldne bo umirjeno, zato lahko naredite veliko. Kakršno koli tveganje odsvetujemo, bodite potrpežljivi, saj se tudi počasi daleč pride. Zaradi bolj napetih položajev planetov svetujemo ukvarjanje z že obstoječimi zadevami. Ne uvajajte novosti in ne izsiljujte ničesar, to velja za vsa področja. Bolj prijazen bo večer, zlasti za vsa ognjena znamenja. Zelo ustvarjalen čas, saj boste polni pozitivne energije.
Četrtek, 19. avgust: Popoldne bo Luna v napetem kvadratu z Uranom, Jupitrom in Saturnom, kar prinaša nekaj negotovih trenutkov, zadeve se lahko obrnejo nepredvidljivo. Luna ob 16.18 vstopi v Kozoroga, kasneje se sreča s Plutonom. Napeti aspekti, zato delujte
dvojno previdno, pazite se nepredvidenega. Razpoloženje lahko niha, spanje bo moteno.
Petek, 20. avgust: Sonce in Neptun bosta dopoldne v opoziciji, kar lahko sproži nenavadne dogodke. Lahko ste pozabljivi in zasanjani, moč presoje ne bo dobra. Ugodno za romantiko in predajanje lepšim stranem življenja. Ne sprejemajte odločitev. Večer bo poln nasprotij, po eni strani boste želeli nekaj več, po drugi se lahko zaveste, da vaše ravnanje ni skladno s pričakovanji. Želeli se boste odklopiti in tako sprostiti velika notranja trenja. Kasneje se Venera sreča z Marsom, kar lahko prinese zelo strastno energijo. Ob 22. uri nastopi Merkur retrogradno pot, na kateri bo do 13. septembra. Čas bo zavrtel nazaj in dal priložnost, da se uredijo vse zadeve, ki so bile potisnjene na stran. Neugodno za nove začetke, energija bo napeta.
Sobota, 21. avgust: Dopoldne bo bolj stresno, saj bo Saturn v kvadratu s Plutonom. Po eni strani boste želeli napredovati, po drugi vas bodo nepričakovani preobra-
ti presenečali. V odnosih bodite previdnejši, hitro lahko gre kaj narobe. Za Ovne, Tehtnice, Rake in Kozoroge to velja še posebej, saj se lahko nekoliko slabše počutijo.
Nedelja, 22. avgust: Zjutraj in dopoldne bo v zraku nejasen nemir, lahko ste notranje razdvojeni in precej živčno obremenjeni. Luna vstopi ob 3.38 v Vodnarja. Dopoldne bo tvorila tri-gon s Saturnom, pa se bodo vsi oblaki razkadili. Zelo prijeten čas, namenite ga družabnemu življenju, prijateljem, ljubezni. Odlično se boste zabavali, zato ne ostajajte doma. Še posebej bodo blesteli zračni in ognjeni znaki.
Ponedeljek, 23. avgust:
Ob 7.28 vstopi Sonce v Devico, kjer bo do 22. septembra. Ugoden vpliv na urejevanje zaostalih zadev. V negativnem smislu bo občutljiv živčni sistem, saj je Merkur, vladar Device, retrograden. Luna tvori dopoldne ugoden trigon z Marsom in Venero. Veliko zadev lahko potisnete naprej, zlasti bodo v ospredju odnosi.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ROŽICE IN CAJCKI
Čistec pri
ri v	■	v ■ v v
težavah s cišco
V	starih zeliščarskih knjigah lahko preberemo, da naj bi zdravilni čistec ženske uporabljale pri mesečnih motnjah s čiščo oz. menstruacijo, pri krvavitvah iz maternice in sploh vseh ženskih tegobah. Izogibajo naj se mu le nosečnice.
Zdravilni oz. navadni či-stec (Betonica officinalis), škrlatni bratranec bele mrtve koprive, ljubi vlažne nerodovitne travnike, pa tudi sončna pobočja, kjer ga pogosto srečujemo. Cvetočo rastlino nabiramo julija in avgusta, liste pa že v juniju. Sušimo jo v zračnem in suhem prostoru. Zdravilni čistec, ki mu ljudski jeziki pravijo tudi betonika, bukvica, zdravilni čiš-ljak, gušar, gušarjevec, peto-nika, srpec je v antiki veljal za eno najbolj znanih zdravilnih rastlin. Če so se tedaj hoteli komu posebej pokloniti, so mu rekli: »Poln si odlik, bolj kakor betonika.«
Če še vedno ne veste, za katero rastlino gre, še dodaten opis: ta trajna zel zraste 3060 centimetrov, ima štiriro-bo, srhkodlakavo in nerazra-slo steblo. Pri nabiranju steblo režemo pedenj nad tlemi, ker je spodnji del olesenel. Listi so pecljati, jajčasti, su-ličasti, na robovih pa narezani. Cvetovi so združeni v klasu podobnem socvetju in so lepe škrlatno rdeče barve. In končno še najvažnejše -zdravilni učinki rastlinice, ki sicer nima prijetnega vonja, niti okusa. Ampak to nas ne bi smelo odvrniti od tega, da si iz nje ne bi pripravili kakšnega zdravilnega čaja - seveda, če se bomo prepoznali med tistimi, ki jim čistec lahko olajša kakšno tegobo.
V	ljudskem zdravilstvu velja betonika za staro domače zdravilo pri ženskih boleznih in tegobah, denimo neredni in boleči menstruaciji, krvavitvah iz maternice. Dobro naj bi čistec del tudi ženskam z razjedami zaradi krčnih žil. Svoj čas so čaj iz cvetoče rastline ali samih listov dajali piti shujšanim otrokom. Spiti so morali 1-
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
www.pirnat.si
Dr.Pirtwtd.ü.ü- Razlagava 29, M
Piše: PAVLA KLINER
2 skodelici čaja na dan, še bolj pa je koristilo, če so starši nekaj čaja dodali tudi kopeli in otroke skopali v njej. Še danes se čistec zaradi čre-slovin, ki jih vsebuje, uporablja kot adstringens pri prebavnih težavah. Z njim uspešno zdravimo driske in lajšamo črevesne krče. V veliko pomoč je tudi pri zaslu-zitvi pljuč in pri astmi, kot grgralo pa zdravi vnetje dlesni in grla. Ugodno vpliva na osrednje živčevje, ga krepi in pomirja. V pomoč je pri živčni izčrpanosti, tesnobi, bojaznih, začetni histeriji. Lajša glavobole in različne ne-vralgije zaradi stisnjenih živcev ali motenega delovanja živčevja. Po njem lahko se-žemo tudi pri slabem krvnem obtoku, pešajočem spominu, pri duševnih stresih, boleznih mehurja in ledvic.
Čaj pripravimo v obliki po-parka: 1 žličko zelišča popa-rimo z 1 skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. Pri težavah, ki smo jih omenili, pijemo 23 skodelice čaja po požirkih čez dan. Ljudsko zdravilstvo uporablja tudi zavretek v vinu, ki zdravi rane. Uporabimo ga za kopeli in obkladke za rane, ki se zaradi okužbe slabo ali nerade celijo. Ker zdravilni čistec spodbuja krčenje maternice, naj se nosečnice izogibajo večjih odmerkov.
m€

V.

s


PLAY
I] IM M.f' iini

Ob zadnjih razstavah je v galeriji Plevnik-Kronkowska prišlo v navado, da gostom priporočijo slog oblačenja. Za razstavo Mie Špindler so izbrali tenis.
Za srečno otroštvo ni nikoli prepozno
Prijazna razstava Mie Špindler v galeriji Plevnik-Kronkowska
V celjski galeriji Plevnik-Kronkowska so v petek odprli razstavo likovnih del Mie Špindler. Prijazna razstava, ki ji vsebino določa slogan Nikoli ni prepozno za srečno otroštvo, je nekakšna nadgradnja podobne razstave, ki jo je lani Mia Špindler, 25-letna študentka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, smer oblikovanje - vizualne komunikacije, postavila v Celjskem mladinskem centru.
Mia Špindler se tudi tokrat sprehaja na širokem likovnem polju, ki sega od ilustracij do grafitov in posega tudi v oblikovanje. O Mii Špindler lastnik galerije in umetnostni zgodovinar Matija Plevnik pravi, da je za njeno delo kljub temu, da je še študentka, značilno, da ima zelo izoblikovano likovno govorico. »Pri njenem delu gre za posrečeno kombinacijo otroškosti, ilustrativno-sti, grafitov in poigravanja z eno njenih največjih obsesij - tipografijo. Gre za zelo posrečeno zlitje vseh treh likovnih zvrsti, ki jih je za to razstavo nadgradila še z nekaterimi prostorskimi postavitvami. Na tej razstavi je očitno tudi prehajanje od dvodimenzionalnih do reliefnih in trodimenzionalnih del,« pravi Plevnik.
Mia Špindler je razstavišče pregradila v nekakšen svoj otroški svet, dvignjen na neko novo kakovostno raven.
Gamma uspešno v Avstriji
Priljubljena celjska zasedba, kvintet Gamma, ki deluje v okviru hiše kulture in Društva ljubiteljev umetnosti Celje se je vrnila s koncertne turneje na avstrijskem Solnograškem. Mednarodnemu občinstvu se je predstavila na koncertih v Bad Ischlu in Bad Goisernu.
Kvintetu Gamma se je kot gost na turneji pridružil tudi celjski klarinetist Miha Žgank. Z uspešnima koncertoma si je zasedba »priigrala« tudi vabilo na Diabellijev festival v avstrijskem Mattseeju, kjer bo nastopila julija 2011. V dobrih dveh letih obstoja se je zasedba uveljavila ne le v Celju, ampak tudi v domovini in tujini, s številnimi koncerti in nastopi. Lansko turnejo po Avstriji je uspešno dopolnila tudi letošnja, na kateri se je zasedba publiki predstavila z novim tangom Astorja Piazzole ter etno programom, ki ga je za kvintet priredil celjski komponist Leon Firšt.
Gamma bo potovala septembra še na Hrvaško, kjer bo koncertirala na Cresu, jeseni pa jo čaka nov projekt s celjsko šansonjerko Jano Kvas, nato pa delo za novo kratko opereto, ki jo v okviru evropskega projekta Jumum, v katerem Slovenijo predstavljata Muzej novejše zgodovine Celje in Hiša kulture Celje.
BS
Prav nadgradnja klasičnih otroških, na trenutke že skoraj kičastih sličic petelinčkov, zajčkov, veveric, kur, otroških likov _ z besedilnimi sporočili je največja značilnost avtoričinega dela. »S tem je hotela povedati, da gre še vedno za kombinacijo otroškosti in nekega krutega spoznanja o odraščanju. A prav te figurice in besedilna sporočila so njen zaščitni znak. Vse to lahko beremo večplastno, posebej očitna pa sta smisel za barve in kompozicijo,« pravi Plevnik.
Ta pride do izraza tako v izvrstnih miniaturah - ilustracijah kot v velikih grafitih in tudi v poskusih oblikovanja, ki so razvidni iz izbora tipografij, vzorcev na rolki in še na nekaterih razstavljenih predmetih in okraskih. »Zanimivo je še njeno poigravanje z grafiti, ki je izrazito samosvoje. Sama sicer izraza grafiti ne uporablja rada, ker grafitov na javnih mestih ne odobrava in jih uporablja le v nekih urbanih prostorih, kjer je to dovoljeno,« pravi Plevnik.
Prijazna očem in duši, bi lahko rekli za to razstavo, zelo primerno za konec poletja.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE
Halid Bešlic tretjič v Celju
Pestro Poletje v Celju, knežjem mestu bo v četrtek popestril še Halid Bešlic. Večer sevdalink in starogradskih pesmi bo ob 20.30 na Starem gradu.
Najpriljubljenejši bosanski pevec in »kralj sevdaha« je imel doslej okoli 500 koncertov v humanitarne namene, na 5. Verokininem večeru bo pel v grajskem ambientu, v primeru slabega vremena pa bo koncert v Celjskem domu. »V Celje prihajam tretjič, enkrat sem pel v diskoteki, kasneje pa sem se udeležil predstavitve filma Pri stricu Idrizu v kinu Metropol. Z mano bo tokrat moj stalni bend, ki šteje osem glasbenikov,« je bilo njegovo sporočilo iz Sarajeva, kamor se je preselil pred koncem osnovne šole. »Zapel bom svoje največje hite, sledil bo niz sevdalink po mojem trenutnem navdihu, dodali bomo nekaj starogradskih pesmi,« napoveduje priznani pevec, ki ga obožujejo tudi tisti, ki sicer ne poslušajo »folk« glasbe. Njegova karizma je po prometni nesreči lani marca še narasla, potem ko so se zdravniki borili za njegovo življenje in je ostal brez očesa. »Ko sem se zbudil iz kome, so trepetali, če bom spregovoril. Ko je mlad zdravnik, ki je bil dežuren in me je >zakrpal<, slišal, da je z mojimi glasilkami vse v najlepšem redu, je takoj zaspal,« pripoveduje Bešlic in z značilnim bosanskim humorjem začini, »kajti njegova kariera je bila na nitki
DEAN ŠUSTER
NE ZAMUDITE ^
^ koncerta Neishe in InQuarteta, ki bo v sredo ob 20. uri na Starem gradu. Neža Buh - Neisha je javnosti bolj znana kot izvajalka pop glasbe, manj pa je znano, da ta vsestranska glasbenica deluje tudi na področjih klasične, filmske glasbe in drugih scenskih umetnosti. Neisha je študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo klavir in kompozicijo, kot študentka je prejela Škerjančevo nagrado, nastopala je tudi s simfoničnim orkestrom. V zadnjih letih je energijo usmerila v avtorsko glasbo, s katero je takoj uspela pri občinstvu. Kot samostojna izvajalka na pop sceni se je širši javnosti leta 2005 predstavila s klasično virtuozno klavirsko igro, odeto v plašč sodobnega popularnega zvoka. Neisha je pred dnevi končala nov album, za katerega pravi, da bo nekoliko bolj hiter in udaren. Za koncert na gradu obljublja sprehod skozi naše in nekatere tuje uspešnice. In ker jo bo spremljal vse prodornejši in vse izvirnejši InQuar-tet, ki je znan tudi po zelo dobrih ter duhovitih priredbah aktualnih pop uspešnic, nas zanesljivo čaka odličen glasbeni večer. V primeru dežja bo koncert v Celjskem domu. Vstopnina 22 EUR _
^ srednjeveškega večera s poezijo Sabine Hvastija in Mateje J. Hočevar danes (torek) ob 20. uri pred Vodnim stolpom. Organizatorji napovedujejo intimen večer poezije, oblečene v srednjeveško opravo in ob soju sveč. Pesnici Mateja/Gabriela in Sabina/Saya se spogledljivo, vendar nežno podajata v samo središče ustvarjalnega vrelca, ki ga je vzpodbudil moški - vitez. Uvodnik v »trubarščini« je pripravila Breda Mulec, nastopa še vitez Zlatko Jesenik. Dogodek je režiral Peter Boštjančič. V primeru dežja bo prireditev v Celjskem domu. Vstop prost ^
Na pohodu Kunigunda
V Velenju se je začel že 13. festival mladih kultur Kunigunda, ki bo do konca avgusta postregel predvsem z glasbenimi poslasticami. Čarovnico Kunigun-do so iz vodnjaka, kjer straši med letom, na urbana prizorišča Velenja spustili na petek, 13.
Ob tej priložnosti so v atriju Velenjskega gradu odprli razstavo Srčne slike Kunigunde. Sicer pa organizator, Mladinski center Velenje, obljublja, da bo tokratni festival nepozaben. Jutri, v sredo, bodo v regionalnem multime-dijskem centru pripravili pogovor na temo nastanka festivala. Nato se bodo vrstili raznoliki dogodki. V petek bodo v podhodu k vili Bianca odprli slikarsko razstavo Repy Repija, ki bo na ogled 24 ur na dan. V letnem kinu ob Škalskem jezeru bo isti dan ob 21.30 koncert Stroj Machine. V soboto, 21. avgusta, bo sledilo še eno, malce drugačno odprtje festivala, vsebina ostaja skrivnost, vse skupaj pa se bo začelo ob 21. uri v atriju Velenjskega gradu. Ob 22. uri bo pred MC Velenje koncert Let 3. Nedelja bo postregla s kabaretom PsychoPATTYa sexualis -vrnitev porno dive, začel se bo ob 20. uri v dvorani Centra Nova. Ob 21.30 bo pred MC Velenje še koncert Lollo-brigida in Zircus.
Do konca meseca se bodo na več lokacijah zvrstili še koncerti zasedb Bambi Molesters, S.A.R.S., Katalena, Demolition Group, EMKEJ, U-KAN, monokomedija Čefur-ji raus, open air party Green land, gledališka predstava z naslovom Coprniška krvava rihta v Loki, vse skupaj pa bodo 28. avgusta zaokrožili z zaključnim koncertom zasedb Šus in Interceptor.
PM
Iskanja v Žički kartuziji
Konjiško Kulturno društvo Svoboda osvobaja je v Žički kartuziji pripravilo tradicionalno, že 8. gledališko-likovno kolonijo Iskanja 2010.
Udeleženci iz Slovenije in tujine bodo med zidovi Žičke kartuzije ustvarjali do nedelje. Med ustvarjanjem bodo pripravili tudi nekaj kulturnih dogodkov. Včeraj, prvi dan gledališko-likovne kolonije, so Kriplčki, podmladek KD Svoboda osvobaja, uprizorili lutkovno predstavo za odrasle Satirikon - rojstvo naroda v režiji Matevža Gregoriča. V četrtek ob 20. uri bo literarno društvo Gnezdo Slovenske Konjice ob muziciranju violončela (Erian Karlovič) in kitare (Simona Kropec) pripravilo pesniški performans. Predstavili se bodo Veronika Dolšak, Jože Vidmar in Fra-njo Funkelj - Frenk.
Zaključek kolonije bo v soboto ob 20. uri z odprtjem likovne razstave Iskanja 2010, s premiero gledališko-lut-kovne predstave in koncertom skupine Slutnja poletja.
MBP
16
STIRINOZCI
NOVI TEDNIK
ISCEMO TOPEL DOM
Zvestoba do groba
Po skoraj polletni študijski izmenjavi na Portugalskem se je fant pred kratkim vrnil v Slovenijo. Pred odhodom je doma pustil tudi svojega triletnega psa Norda, za katerega sta v času njegove odsotnosti skrbela starša. Sama sem bila kar malo skeptična, kako bo Nord sprejel vrnitev svojega lastnika. Ali ga bo po kar dolgi odsotnosti še smatral za »vodjo kardela«?
Če namreč potegnem paralelo z volkovi v divjini, ki so jim naši ljubljenčki še zelo podobni, je pri njih glede odsotnosti vodje krdela takole: če alfa samec za dlje časa odide (govorim o par tednih, kaj šele o pol leta), krdelo za glavnega izbere drugega samca. Nekdanji alfa samec pa, ko se vrne, pristane na dnu hierarhične lestvice, vsem podrejen. Nord je torej smatral fanta za alfa samca, a kaj hi-
Moji sprehajalci pravijo, da sem močan in energičen, navdušen nad tekanjem in nad življenjem, da v moji družbi ni nikoli dolgčas. Hja, bo že držalo, če tako pravijo. (7905)
tro bi se lahko zgodilo, da bi ob vrnitvi fant pristal na dnu krdela, Nord pa bi se imel za vodjo. In kaj se je zgodilo? Sama sem bila skoraj stoodstotno prepričana, da bo kuža godrnjal in renčal, a bilo je prav prelepo gledati, kako je mahal z repom, veselo skakal po fantu, spuščal glasove, ki so bili še najbolj podobni otroškemu radostnemu čebljanju.
Uf, po enournem tekanju v krogih se cel svet vrti, še jaz in fotograf z njim. Pa kaj potem, samo da sem potrošil energijo, vrtenje se bo pa že ustavilo ^ Upam. (8178)
Skratka, Nord je še vedno, tudi po polletni odsotnosti, fanta sprejemal za svojega vodjo.
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/749-06-00; internet-ni naslov www.zonzani.si
Zvestoba do groba, pravijo. In v primeru odnosa človek-pes bo to že držalo.
NINA ŠTARKEL
Pravi pozer, tale Kike. Verjetno misli, da je na tekmovanju za naj slovenskega pasjega manekena. No, morate pa priznati, da je prav simpatičen, a ne? (8098)
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
Po treh mesecih bivanja v zavetišču sem zdaj že skoraj prava dama. Grem stavit, da me na slikah na spletni strani zavetišča ne najdete. Vam pomagam? Sem Lana. (7924)
Trupli večkrat prevoženi
Večdnevni smrad v Cankarjevi ulici -Pokličite higienike, če vidite poginjeno živalico
Zgodba pravzaprav ne bi bila nenavadna, če ni bi smrdela. Dobesedno. Kolikokrat ste že na javni površini opazili poginulo žival, ki so jo vozniki že stokrat prevozili, pri čemer sploh ne bi vedeli, da je žival, če ne bi dobro pogledali ali če vam smrad ne bi udaril v nos? Ali sploh veste, da te poginule (in popolnoma sploščene) živalce tam skorajda ne bi smelo biti? Za odvoz le-teh so namreč zadolženi higieniki, ki so veterinarski delavci.
In zgodba morda ne bi bi- dveh dneh naleteli na dve pola zapisana v teh vrsticah, če ginuli živali, ki sta na javni ne bi tudi sami kar dvakrat v površini samevali že več dni
pred naših prihodom. Čeprav naj bi o obeh primerih nekateri higienike poskušali do-klicati.
Prvi primer je mačji. V Cankarjevi ulici v Celju jo je nekdo povozil, nato so jo prevozili še ostali. To seveda domnevamo, ker od muce po več dneh ni ostalo nič drugega kot sploščen in reliefen madež. In neznosen smrad, ki se je razlegal deset metrov v vsako stran. Naj se vam te besede ne zdijo kot humorno zapisane! Nikakor! Zadeva je še kako resna. Vmes smo izvedeli, da so ljudje veterinarske higie-nike klicali, a jih niso do-klicali. Zasedene telefonske linije in telefonske prevezave so naredile svoje in higieni-
Cankarjeva ulica. Muca. 18 ur? Izjemoma 36?
ka na kraj ni bilo. Drugi primer je - pravzaprav sploh ne vemo, kakšen. Iz živalskih ostankov, ki so se razlegali v nekaj metrih po Kersnikovi ulici, sploh ni bilo razvidno, ali gre za muco ali psa. In tudi v tem primeru naj bi bili higieniki obveščeni. Naš sogovornik, ki nas je o tem obvestil, je namreč klical na regijski center za obveščanje, kjer so mu dejali, da bodo o primeru obvestili higienike. Vendar le-teh isti dan na kraj še ni bilo. Niti v naslednjih dneh.
In smo poslali elektronsko sporočilo na veterinarsko upravo z nekaj ključnimi vprašanji. Med drugim: ali hi-gieniki odstranjujejo tudi manjše živali, na primer muce in tudi potepuške živali? Ter ključno vprašanje: v kolikšnem času morajo trupla živalic odstraniti z javnih površin? In odgovor? »Higienik je dosegljiv od 7. ure zjutraj do 23.ure zvečer, samo v res izjemnih primerih tudi ponoči. Dosegljiv je tudi za odvoz psov ali mačk, ki poginejo na javnih površinah. Praviloma odvozov na domu ne opravljajo. Odvozi se opravljajo tudi za poginule pote-puške živali. Za odvoz trupla mora poskrbeti v 36 urah (izjemoma v 48 urah) od sprejema poziva, v poletnem času v 24 urah (izjemoma v 36 urah), v primeru, ko zunanja dnevna temperatura presega 30 stopinj, pa v 18 urah (izjemoma v 36 urah).«
Kersnikova ulica. Muca ali psiček?
Glede na stanje trupel živalic, ki so bile na tleh že nerazpoznavne, je mogoče domnevati, da so bile na tleh že več dni, ne le 18 (izjemoma 36) ur. Je pa veterinarsko higienska služba dolžna truplo odpeljati do vmesnega obrata, ki se mu reče »zbiralnica« ali do predelovalnega obrata
kategorije 1 ali 2, pojasnjujejo na veterinarski upravi. »Iz vmesnega obrata truplo prevzame izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi in nato gre truplo v neškodljivo uničenje,« še dodajajo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Stebrički za mestni (ne)red
Dvižni stebrički, t. i. da-kote, v mestnem jedru Celja ne služijo namenu, za katerega so bili postavljeni. Pravilo, da dovoljujejo vstop samo dostavnim vozilom in dostop stanovalcem, je postalo izjema. Stebrička pri vstopu v Prešernovo ulico, pri lokalu Zvezda, že lep čas ni, pogosto ga pogrešajo tudi v Stane-tovi in Gubčevi ulici, nekoliko lepše se godi s stebričkoma na Trgu celjskih knezov in v Ipavčevi ulici.
Z Odlokom o ureditvi prometa je na območju mestnega jedra vzpostavljeno območje z omejenim prometom vozil oziroma peš cona. Promet v njej se ureja z dvižnimi stebrički. Ti so spuščeni za dostavo v jutranjem času med 5. uro in 9.30, medtem ko je v preostalem času dostop s klikom na daljinca omogočen samo stanovalcem na tem območju. Že nekaj časa je v okvari dvižni stebriček pri lokalu Zvezda, medtem ko stebrička v Staneto-vi in Gubčevi ulici, ki omogočata izstop iz peš cone, v teh dneh delujeta normal-
Stebrička pri vstopu v Prešernovo ulico spet ni. Uničil ga je nespreten, objesten ali nasilen voznik. V peš coni bo varno hoditi šele, ko bodo tja, predvidoma konec meseca, namestili novega.
no. »Imamo stalne težave z naleti vozil v stebričke, enako tudi s poskusi nasilnega spuščanja. Popravljene je po dnevu ali dveh treba ponovno poslati na servis,« pravi Robert Hostnik iz celjskega ZPO. Nakup novega ste-
brička stane okoli 10 tisoč evrov, cena servisa pa se giblje od 3 do 7 tisoč evrov. Rezervne dele Celjani dobavljajo iz Italije, kar traja tudi po več dni ali tednov, na roko jim ob tem ne gre niti celjski proizvajalec to-
vrstne opreme. Ob tem se poraja tudi dvom o ustrezni kakovosti stebričkov.
»Da bi nam voznik prijavil, da je zaradi naleta povzročil okvaro stebrička, se doslej še ni zgodilo,« podatek, ki govori o bojazni voz-
Zlorabljali delovna in bivalna dovoljenja
27-letni podjetnik iz Maribora, državljan Slovenije in Kosova, je osumljen 15 kaznivih dejanj overitev lažne vsebine, prav toliko dejanj naj bi imel na vesti zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja.
Osumljeni je kot lastnik in direktor dveh slovenskih podjetij od novembra 2008 organiziral nezakonito preseljevanje tujcev. S tujci, predvsem
albanske narodnosti, je sklenil dogovor, da jim bo za plačilo skozi prikazano zaposlitev v svojih podjetjih uredil dokumente za vstop v Slovenijo. Zavodu za zaposlovanje in upravni enoti, tudi na Celjskem, je nato prikazal fiktivno zaposlitev, tujcem pa so bila izdana delovna in bivalna dovoljenja, s katerimi so lahko vstopili v državo. Ne da bi se zaposlili v njegovih podjetjih,
so nato odšli v druge evropske države in se s pomočjo slovenskega dovoljenja za bivanje tam nemoteno gibali. V tujino je na takšen način prišlo najmanj 79 tujcev.
Kriminalisti so v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje in upravnima enotama Celje in Maribor pridobili obsežno dokumentacijo in opravili hišno preiskavo. Osumljenega so privedli k preisko-
Dve osebi poškodovani
V nedeljo zvečer se je na Cesti v Laško, pri križišču na Polulah, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi poškodovani in z reševalnim vozilom prepeljani v celjsko bolnišnico. Zaradi trčenja je bil promet nekaj časa močno oviran. Pri reševanju je moralo pomagati tudi pet gasilcev celjske poklicne enote.
Foto: PGE Celje
valnemu sodniku celjskega okrožnega sodišča, ki ga je po zaslišanju izpustil na prostost.
Slovenske zakone
zlorabljali tudi Kitajci
Celjski kriminalisti so s pomočjo policistov iz Velenja in Kočevja ovadili tudi štiri državljane Kitajske s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Gre za zakonske partnerje, stare med 28 in 40 let. Združba je v dobrem letu ustanovila 14 fiktivnih družb z namenom pridobivanja delovnih dovoljenj za državljane Kitajske. Osumljeni Kitajcev niso zaposlili, z izjemo nekaterih, ki so jih zaposlili samo za nujno potreben čas, da je posamezni tujec v tem času lahko odšel v katero od drugih evropskih držav. Nekatere od fiktivno ustanovljenih družb so spreminjale svoje sedeže na nove naslove, ob spremembi sedeža družbe pa so se menjavali tudi družbeniki, kar pomeni, da je na novo imenovan družbenik v podjetju lahko na povsem legalen način pridobil delovno dovoljenje in dovoljenje za prvo prebivanje v Sloveniji. S slednjim je lahko vstopil na naše ozemlje, kjer se je za njim kasneje izgubila vsaka sled. Na območju Celja so osumljeni storili 39 kaznivih dejanj in v našo državo za plačilo preselili najmanj 41 državljanov Kitajske.
MJ
nikov pred morebitnimi kaznimi, navaja Hostnik. Vsekakor je škoda po naletu previsoka, da bi jih vozniki s svojimi jeklenimi konjički rušili namenoma, še pravi, kar ne velja za tiste, ki se jih lotijo s silo. Da je v strogem mestnem središču vse več prometa, negodujejo pešci, ki so prisiljeni v umikanje pred vozili. Sredi belega dne prihaja tudi do nevarnih situacij, ko objestneži za volanom, pogosto mladi fantje, drvijo mimo pešcev, ne da bi se zavedali prepovedi. Potrpljenje načenjajo tudi parkirani avtomobili pred lokali.
»Red bi zagotavljala le fizična prepreka, kar je nemogoče pričakovati,« pravi Hostnik in doda, da so mestni redarji tisti, ki bi morali bolj poostriti nadzor. Zato bi nekateri redarje raje kot na primer na Muzejskem trgu, kjer pogosto kaznujejo voznike, videli na območju peš cone. Toda višji nadzornik medobčinskega inšpektorata Mestne občine Celje, občin Laško, Štore in Žalec Vinko Andoljšek poudarja, da poostritev nadzora ne prinaša rešitve. »Redar ne more biti na istem mestu prisoten 24 ur in ravno zaradi tega smo se odločili za postavitev stebričkov kot fizične zapore.« Čeprav je nove stebričke mogoče pričakovati prej kot ozaveščenega voznika, je slednje naložba na dolgi rok.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
ALO, 113
Strmoglavil pod
>gl
Donačko goro
Med letom z jadralnim padalom je na pobočju Donač-ke gore strmoglavil 52-let-ni padalec iz Maribora. Na višini približno 25 metrov se mu je delno zaprlo padalo in je strmoglavil. Pri padcu se je padalec, ki je uporabljal ustrezno opremo, hudo poškodoval. S helikopterjem so ga odpeljali v ljubljanski klinični center.
14-letnik padel s traktorja
V četrtek malo pred 21. uro se je na regionalni cesti v Šempetru zgodila prometna nesreča, v kateri je 29-letni voznik traktorja s cisterno s poljske ceste zapeljal na cesto v smeri proti Žalcu. V tistem trenutku je iz smeri Šempetra pripeljal 24-letni voznik osebnega avtomobila in silovito trčil v neosvetljeno priklopno vozilo. V nesreči se je huje poškodoval 14-letni potnik na neregistriranem traktorju, ki ga je ob trčenju vrglo z vozila, lažje pa sta se poškodovala oba voznika.
S steklenico po glavi
Na terasi gostinskega objekta v Ulici mesta Grevenbroich v Celju sta se v četrtek ponoči sporekla 46-let-na Celjanka in neznan moški. Prepir se je končal tako, da je neznanec žensko s steklenico udaril po glavi in jo huje poškodoval.
MJ
Že blizu 900 pijanih za volanom
Minuli konec tedna so policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali 16 voznikov, od tega 14 voznikov in dve voznici. Največ, in sicer 1,22 mili-grama alkohola v litru izdihanega zraka je alkotest pokazal 54-letnemu vozniku iz Rogaške Slatine. Obe vinjeni voznici so ustavili v Velenju. Ena od njiju, 24-letna voznica začetnica in domačinka, je napiha-la 0,54 miligrama, 35-letna voznica iz Velenja pa 0,77 miligrama.
V zadnjem obdobju je že v dopoldanskih urah za volanom vse več opitih voznikov. Šmarski policisti so v petek pred poldnevom v Sedlarjevem ustavili in pridržali 53-letnega voznika iz Šmarja pri Jelšah, ki je vozil krepko pod vplivom alkohola. Alkotest mu je pokazal 0,97 miligrama alkohola. Konjiški policisti so voznika, ki je pijan vozil v dopoldanskih urah, obravnavali prejšnji torek v Ljubnici, na območju Zreč. 43-letnik je napihal 0,91 miligrama alkohola. Policisti iz Rogaške Slatine pa so v ponedeljek sredi dneva ustavili in pridržali 34-letnega voznika iz Šmarja pri Jelšah, ki mu je alkotest pokazal 1,42 miligrama alkohola. Vse tri čaka po 950 evrov globe, 10 kazenskih točk in ukrep prepovedi vožnje.
Na Celjskem so doslej pridržali blizu 900 pijanih voznikov.
MJ
Popravek
V petkovi številki Novega tednika smo na strani 21 v članku Cik-cak po Savinjskem nabrežju pomotoma zapisali naziv Mirana Gaberška. Gaberšek je višji svetovalec oddelka za Okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje in ne vodja oddelka.
Uredništvo
18
RALCI POROCEVALCI
NOVI TEDNIK
Tekmovanja pod streho
No, pa smo spravili skoraj vsa tekmovanja v letu 2010 pod streho.
Člani društev upokojencev celjske regije se zelo radi družimo in treniramo rusko kegljanje. Tako smo izvedli med-društveno tekmovanje ZDUC, nekateri tudi pokrajinsko, in tudi tekmovanja v počastitev krajevnih praznikov. Posnetek je z občinskega tekmovanja Celje, ki je bilo v Škof-ji vasi pod mogočno trepetliko. Tekmovanja smo se udeleževali tako z Ljubečne, Trnovelj, celjske Mč Slavko Šlan-der ter seveda DU Vojnik in Škofja vas. Druženja z željo po največjih uspehih in razvedrilu smo se z veseljem udeležili in povsod smo bili tudi dobro pogoščeni in nagrajeni s pokali in z medaljami. Takšnih druženj si želimo tudi v prihodnje.
FANI KLOKOČOVNIK
Naložb bo več
V Ponikvi pri Žalcu je bila pred dnevi slavnostna seja ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti, 28. juliju, ki ga praznujejo v spomin na NOB, ko je okupator izselil 29 krajanov.
Po besedah predsednika sveta KS Galicija Ivana Jelena je bilo letošnje prvo polletje investicijsko najslabše v zadnjih
dveh desetletjih. Toda že ta mesec bodo začeli urejati dva 500 metrov dolga odseka cest, za kar bo treba zagotoviti okoli 200 tisoč evrov. Poleg tega bodo letos tudi obnovili del vodovoda Studence, kjer predračunska vrednost znaša 36 tisoč evrov. V načrtu imajo še odkup zemljišča pri šoli za igrišče in povečanje parkirnih mest skupaj z Župnijo Ponikva pri Slomškovem domu. V prihodnje jih čaka ureditev kanalizacije in čistilne naprave.
TT
novitednik
www.novitednik.coin
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uelvne itt male ^oipodinj
J' • /
o dime I
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Podpisani-a
naslov:
Informacije: 03/4225-100
-NAROClUNICJUi
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
Žetev po starem
Lipa pri Frankolovem je vas, ki je del KS Frankolo-vo. Pogled skozi vas se ustavi nedaleč pod Lindeškim gradom. Tu je kmetija, na kateri se še intenzivno ukvarjajo z delom na njivah in travnikih. Pridelke skrbna gospodarica Vikica odpelje na celjsko tržnico, kjer jo redne stranke z veseljem pričakujejo in dobrote kar hitro pokupijo.
Domače ime kmetije je pri Marku, kjer gospodarita Ciril in Vikica, ki sta mnogim ljudem znana po prisrčnem smehu, ki ga razdajata, še posebej takrat, ko se pogovarjata z ljudmi na tržnici, ki radi pohvalijo kvalitetne pridelke. Na kmetiji živita in pomagata pri delu sinova s svojima družinama. Domači radi poudarjajo in ohranjajo kulturno dediščino in skrb za etnologijo jim ni tuja. Poletje nas je že dodobra ogrelo in pšenič-ni klasi na njivi so se lesketali v svoji zrelosti. Markovi so se letos odločili, da bodo to zlato zrnje spravili pod stre-
ho na star način, tako kot so ženice s srpi hodile od hiše do hiše in žele tako dolgo, dokler ni bilo delo v vsej vasi opravljeno. Ciril je poskrbel za voz, »lojtrnik« mu pravimo, klepe in nekaj srpov, če bi katera povabljena na to delo ne imela svojega orodja. Moški so pripravili voz, gospodar Ciril nas je prijazno pozdravil in predstavil, kako so to delo opravljali v preteklosti naši dedje in babice.
Markovi so pripravili tudi kviz. Majda je pravilno odgovorila in si pridobila naslov najpametnejša žanjica kmetica in za nagrado prejela spominski srp. Z mislimi smo se preselili v čas otroštva. Marica je žanjice pospremila na njivo z zvokom harmonike. Del moških je odšel na njivo, da je pomagal žanjicam. Ene so delale po-reslje, s katerimi so potem moški žito povezali v snope, druge so pridno žele in polagale snope, moški pa so jih povezali. Otroci so skrbno pobirali klasje, saj je to v času
naši babic veliko pomenilo. Vsak klas, vsako zrno je bilo veliko vredno. Pesmi in smeha ni manjkalo. Hitro se je pridelek na njivi manjšal in »ta mlade« so prinesle malico. Nato so moški s posebnimi lesenimi žrdmi znosili snope domov, kjer so naredili kopice. S konji so pripeljali še voz, na katerega so naložili preostale snope. Sledilo je ubrano petje z zaključkom in dobro malico, ki jo je pripravil Markov Matjaž. Ob petju in obujanju spominov na čas, ki je za nas samo čas ljudskih običajev, se je večer povesil v noč, ko smo se odpravili srečni in veseli domov, da se v takšni vasi, kot je Lipa, spominjajo in obudijo tako lepe in skoraj pozabljene ljudske običaje.
Za tako prijetno popoldne smo hvaležni vsem Markovim, ki so v hitrem tempu življenja še pripravljeni deliti dobro voljo z nami in hkrati obujati spomin na ljudsko izročilo.
DRAGICA MIRNIK
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina)	i
I
Izvodov Kuliarske bukve slovenskih nosnodini po ceni 10 EUR za izvod I + poštnina).	\
Izvodov knjige Kuharske hukve ■ vlananie. shranievanle in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod \
1+ poštnina).;
Izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod I + poštnina).	\

Naročilnico pošljite na naslov: NT&RCd.o.D., Prešernova 19,3000 Celje	--.	.. .
----------------------------------------f-T-O-------------------------J Tudi počitek se je prav priiegei.
BRALCI POROCEVALCI
Tabor mladih celjskih planincev
Čin, čin, čin, Drežnica ^ To pesem vsi dobro poznamo, a marsikdo ne ve, kje so te Drežnice. Mladi planinci PD Celje - Matica so v tednu bivanja, od 17. do 24. julija 2010, v planinskem taboru dobro spoznali ta del Slovenije, kjer je bila pred skoraj sto leti soška fronta.
Taborni prostor so imeli dokaj naporen, saj je bila so-
postavljen nad vasjo Drež-niške Ravne, kar je bilo odlično izhodišče za različne pohode. Prihod v tabor je bil
bota izredno vroča. Po kosilu je sledilo sestavljanje skupin, izbiranje šotorov in pripravljanje ležišč. Popold-
ne jih je že čakal prvi krajši pohod, in sicer do slapa Curk. Prvo noč v spalnih vrečah so planinci preživeli različno, nekateri so celo noč prespali, druge je zbudilo grmenje in pihanje vetra. Prav vsi so bili veseli nedeljskega dežja, saj so vedeli, da bo to prineslo ohladitve. Zara-
di slabšega vremena so lahko sodelovali v delavnicah planinske šole. Najvišji vrh so osvojili v ponedeljek, ko so se podali na 1.772 metrov visok Krasji vrh, od koder je bil čudovit razgled. Naslednji dan so se podali v dolino do zelo zanimivega slapa Kozjak. Če je bila pot
navzdol lažja, je bila vrnitev težja, saj so se morali vrniti v hrib. Nekateri so imeli dovolj poguma in moči, da so se odločili še za plezanje. Potek bojev med 1. svetovno vojno so spoznavali med pohodom po obrambnih rovih na planini Zapri-kraj. Mnogi so se čudili, ka-
ko so pred toliko leti na težkem terenu zgradili tako dolg obrambni jarek. V Drežniških Ravnah so si ogledali še manjši muzej 1. svetovne vojne in s tem nadgradili poznavanje razmer v tistem času. Večina otrok si želi poleti na morje, a kopanje v kristalno čisti Nadi-ži je bilo za vse planince posebno doživetje. Prav tako so bili navdušeni nad Koseškimi koriti, do katerih je bilo s tabornega prostora dobro uro hoje.
Ko niso šli na pohode, so sodelovali v delavnicah planinske šole, ki so jo opravljali otroci od 4. razreda in jo uspešno opravili. Aktualne so bile igre z žogo, z vodnimi baloni, družabne igre in različne igre, ki so se jih ob večerih igrali tudi ob tabornem ognju. Zadnji večer so planinci novinci v taboru doživeli planinski krst in dobili planinsko ime. Vsak večer se je končal s pesmijo ob prižganem ali neprižganem tabornem ognju in v šotorih s pravljico. Po enem tednu je napočil čas, da pospravimo, zaželimo naslednji skupini dobrodošlico in se odpeljemo proti domu.
SONJA KUGLER
.raili(icelje.coiii
Planinsko
morski
izlet
Aktivni člani Planinskega društva Šempeter so se odpravili na Velebitsko pogorje, na Kizo.
»Po prihodu z gore nas je čakalo odlično kosilo in po njem pot na drugo stran Velebita - na morje. Po urici prijetne vožnje do morja smo se ustavili v Starem Gradu, kjer so planinci obujali spomine na lansko potepanje po Paklenici,« je povedal Silvo Črepinšek. Naslednji dan so se z ladjo odpeljali na ogled Kornatov in uživali v morski kulinariki. Obilnemu obroku sta sledila kopanje in rekreacija. Svoje potovanje so obogatili še z ogledom slapov reke Krke, za zaključek pa se sprehodili po dolini reke Gacke.	TT
Osvojimo 7 vrhov Zlatorogove transverzale ponosa!
19. 6. 2010
Planinska koča na Krimu (1.107 m)
26. 6. 2010
Poštarski dom pod Plešivcem (805 m)
3. 7. 2010
Kosijev dom na Vogarju (1.054 m)
17. 7. 2010
Vojkova koča na Nanosu (1.262 m)
14. 8. 2010
Mariborska' koča
(1.068 m)
21. 8. 2010
Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih (828 m)
28. 8. 2010
Šmohor (784 m)
ZLATOROGOVA
Träimsverzälä
PONOSA

ICFliße
■■sr.
m
■ tyOVARi^g,

J825 T
Na vrhu vas čakajo številne družabne nagradne igre in zabava ob dobri glasbi!
Za vsakega udeleženca Zlatorogove transversale ponosa, ki "le bo v. okviru akcije Gremov hribe podpisal v Častno planinsko knjigo, bo Piyovarna'täßko namenila 0,50 eur Jokalnenau , planinskemu društvu za nacl^ljr^e delovanje.
www.gremovhribe.si
ANGELSKA MEDICINA - izboljšajte svoje življenje s pomočjo angelov!
Doreen Virtue PhD je mednarodno priznana pisateljica, avtorica in poznavalka angelov. Napisala je več kot 50 knjig, ki so prevedene v več kot 38 jezikov. Njeno sporočilo, izkušnje ter izkušnje njenih klientov so tako zanimivi, daje bila povabljena tudi kot gostja v Oprah show, na CNN in BBC in v ostale mednarodne medijske oddaje.
Doreen Virtue bo septembra v Sloveniji gostovala z enodnevno delavnico Zdravilni čudeži nadangela Rafaela, kjer bo udeležence seznanila, kako si lahko glede svojega fizičnega počutja in vitalnosti pomagajo prav s pomočjo angelov. Nadangel Rafael je znan kot zdravilec med angeli. Skrbi za naše zdravje, nas očisti nižjih, težjih energij, nas vodi k uravnovešenemu in zdravemu življenjskemu stilu ... Nadangel Rafael nam pomaga tako na fizični kot tudi čustveni ravni. Doreen svetuje, da v primeru najrazličnejših fizičnih ali čustvenih problemov preprosto pokličemo nadangela Rafaela in ga prosimo za vodstvo. Nadangel Rafael nas bo morda s pomočjo navdiha, ki nam kar naenkrat šine v misli, vodil k različnim zdravnikom, terapevtom ... Morda bomo dobili občutek, da moramo zamenj ati način prehranj evanj a, da potrebuj emo več počitka...
Karkoli vas že tare, nadangel Rafael je na voljo vsakomur, kjerkoli, kadarkoli.
»Nadangel Rafael, prosim, da prideš k meni in uravnovesiš vse v mojem telesu, kar potrebuje tvojo nežno zdravilno energijo. Hvala!«
Več informacij:
Doreen Virtue: Zdravilni čudeži nadangela Rafaela Lokacija: Hotel Möns, konferenčni center Organizacija: Studio Intuicija www.Intuicija.si
Dodatne informacije & rezervacija kart: Teja@Intuicija.si ali 041 373 381 Cena: 158 evrov (v predprodaji do 20. 8.), 188 evrov v redni prodaji Termin: 22. september 2010 od 10. do 20. ure
PURE 'N EASY- CISTO PREPROSTO
Življenje je radost, sreča, smeh in veselje, je igra in izkušanje izkušenj. Življenje je tu kaj in zdaj, dogaja sevtenn trenutku.
PURE 'N EASYje nov način življenja, ki nann onnogoča zaživeti v popolnem zavedanju samih sebe, prevzeti niti življenja v svoje roke in ga kreirati po svojih srčnih željah.
Vse to se zgodi na lahkoten način, z aktivacijo po posebnem postopku treh ključnih elementov, ki so čista ljubezen, čista radost in čista zavest. Ko imamo vse tri elemente v sebi aktivirane, postanemo veliko bolj zavestni do sebe, svojega zdravja, počutja in življenja okoli sebe. Lahkotno prepoznamo ter ozavestimo vzrok in namen našega neprijetnega stanja, možne blokade ali pretekle neprijetne travme, ki nam stojijo na poti. S popolnoma novim pogledom na celo situacijo se od tega poslovimo ter stopimo naprej po svoji poti radostno, s polnim zavedanjem samih sebe. Dovolimo si sebe postaviti na prvo mesto, si omogočiti, da postanemo srečni, zdravi ter radostni in to deliti tudi z drugimi. Vedno imamo v življenju možnost izbire in tudi zdravje je naša izbira in odločitev.
Vse, ki želite vzeti življenje v svoje roke, vabimo na vikend delavnico PURE 'N EASY, ki bo od 3. do 5. septembra 2010 v neokrnjeni naravi na Jezerskem.
Prijave (do 20. avgusta 2010) in informacije na: nezakausnik@gmail.com ali 040 506 623. Več o delavnici in PURE 'N EASY si lahko preberete na www.kali.si.
VSTOPNICE: TLIA^lHTUiaJA,SI ifl o+ijr^jSi CE NK: prMprHtajiia I ^ EU R fda ID.JI.IOIO) j EUR ipa lO.B. ISia)
tr
p ure 71 ^ easy
pur. love foy
pure consciousness ivww.kali.si mfo^kAti.si 040 506 623
Marjeta Knez s.p. Ul. Skladateljev Ipavcev 1 3230 Šentjur Tel.: 051 872 078
Telo V ravnovesju je zdravo telo -poskrbeli bomo, da tako tudi ostane.
SHUJSAJTE Z UŽITKOM
www.zelenakava.net
Avim d.o.o., Senovica 28, 3240 Šmarje pri Jelšah gsm: 041 698 386
ElNDOVITALAiitonFabjans.p. Td.:+386(1) - 780 - 72 - 25 E-maU:
Predstruge 63	Fax: +386(1) - 780 -76 - 05 endovital@fabjan-sp.si
1312 Videm-Dobrepolje	Gsm:+386(31) - 677-339 mfo@endovitaI.com
morju
Tudi hrana in vonj vam lahko pričarata sliko dopusta. Morda bo tako dovolj en krožnik in že boste pripravljeni na nove izzive, tudi če je dopust še daleč. Ste za sardelice? Lignje? Osliča? Imamo nekaj receptov, da boste lahko naredili času primeren obrok, vendar pozor. Če boste to pripravili bolje, kot je bilo na dopustu, boste kmalu dežurni kuhar za takšno hrano. In če vam kdo viha nos ob sardelah, ker so le nekakšen ribji drobiž, mu le povejte, da je ta riba močno podcenjena. Omeniti velja, da sardine vsebujejo omega 3 nenasičene maščobne kisline, kalcij, fosfor, magnezij, vitamine A, B, D, £ in K. Res je le, da čiščenje katerihkoli rib ni najbolj prijetna stvar na svetu, lahko pa tu nare^te ovinek in kupite očiščene. Pripravite si sestavine in gremo kuhat!
Sardelice V pivskem testu (poslušalka Anica) Sestavine: 800 g sardelic, sol, poper, olje za cvrtje, limona; za pivsko testo: 2 jajci, 1 dl piva, 200 g moke, ščep soli. Priprava: Sardelice oluskamo in jim odstranimo glave, jih razpremo in izvlečemo hrbtenico. Nato jih posolimo, popramo, pomokamo in pomakamo v pivsko testo. Ocvremo jih v vročem olju. Zraven ponudimo krompirjevo solato z majonezo. Sardelice zložimo na pladenj in jih obložimo z rezinami limone.
Lignji v omaki (poslušalka Vika) Sestavine: 60 dag lignjev, žlica masla, 2 žlici olivnega olja, sol, sesekljan peteršilj, česen, svež paradižnik, 2 žlici drobtin, 1 dl belega vina.
Priprava: Lignje narežemo na rezance ali kose. Razpustimo maslo ali segrejemo olje. Dodamo sesekljan česen, ki naj le zadiši, sesekljan peteršilj in narezane lignje. Pomešamo, popražimo, potresemo z drobtinicami in zalijemo z vinom ali osoljeno vodo. Posebej za prilogo skuhamo krompir v kosih.
Oslič z vinom (poslušalka Milica) Sestavine: 4 fileji osličev, sol, česen, vegeta, 1 dl vina, malo olja. Priprava: Ribje fileje natremo s strtim česnom, jih potresemo z vegeto in zalijemo z vinom. Počakamo pol ure in ribe medtem nekajkrat obrnemo. Nato jih na malo olja popečemo na obeh straneh, lahko pa jih tudi pomokamo ali pani-ramo in ocvremo.
NL
MIRAN
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
Bohorč " ^
OOMČA KUHIMIA, MAUCE, P1X2E, KOSIIA, AlA CARD, CETtMNS; Spi^tmamo naročila xb y<<|c lahljučcnc tfrufbe Bohoff AAaijan i.p,, CnjSana Kvedra 44, 3S30 Senljtir pri Celju Tel.-	(0)3 746 14 30. Mobile; ++366 (0)41 6bt 746
f/(hs/f7/ia _
Trubarjevo nabrežje 31 —A 3270 Laško \ e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391 193
GOSTILNICA
Kuharice, kuharji, ljubitelji dobre hrane, vabljeni, da izpolnite kupon in morda bomo izžrebali prav vas za naše naslednje druženje v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramljah. Se morda bojite, da je vaše kuharsko znanje preskromno? Akcija uredništva Novega tednika in Radia Celje, ki se imenuje Vedno kaj (za)kuham je namenjena vsem, ki uživate pri jedi. Če vas zanima, kako kuhajo drugi, se nam pridružite ob sredah v oddaji Kuhajmo skupaj, lahko pa prelistate Kuharske bukve s preizkušenimi recepti, ki vas čakajo na oglasnem oddelku NT&RC.
i
rsr
„gostilna
Koren
Piistovall,3204Dobina tel: 03/781 81 60, fax: 03/781 81 SI e-mail: gostilna.koren@gmail.com internet: www.gostilnakoren.si
I
italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar
Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.si
aSf-s»«-»«®
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA GRADBENA DELA - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.8.2010; GIOR D.O.O. GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING D.O.O., VIŠNJA VAS 40, 3212 VOJNIK DELAVEC BREZ POKLICA NKV, PKV GRADBENI DELAVEC - POMOČNIK - M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.8.2010; OVTAR TRGOVINA, TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, D.O.O., CELJSKA CESTA 39 A, 3212 VOJNIK NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
MONTAŽER - M/Ž; MONTAŽA KONSTRUKCIJ ZA SONČNE ELEKTRARNE, DOLOČEN ČAS DO 31. 12. 2010, 18.8.2010; LENKS, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 15, 3000 CELJE
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, DELA ZA NIZKE GRADNJE ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.8.2010; PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI
VOZNIK TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČILCEV
-	M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 29.8.2010; PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PRODAJNIH MEST, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.8.2010; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PRODAJNIH MEST, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.8.2010; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE NATAKAR - M/Ž; SAMOSTOJNO TOČENJE PIJAČ, STREŽBA HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2010; ETE, INFORMACIJA REŠUJE ŽIVLJENJE, D.O.O., ERANKOLOVO 9, 3213 ERANKOLOVO SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC VOZIL - M/Ž; PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 5.9.2010; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE
MONTAŽER SUHOMONTAŽNIH ELEMENTOV - M/Ž; DELO NA TERENU: MONTAŽA GIPS-KARTONSKIH PLOŠČ IN OSTALEGA SUHOMONTAŽNEGA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.8.2010; OVTAR TRGOVINA, TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, D.O.O., CELJSKA CESTA 39 A, 3212 VOJNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE
-	M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.9.2010; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA
MIZAR
MIZAR - MONTAŽER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; DELO V MIZARSKI DELAVNICI: IZDELAVA LESENIH IZDELKOV, DELO NA TERENU: MONTIRANJE LESENIH IZDELKOV, MAVČNIH PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.8.2010; OVTAR TRGOVINA, TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, D.O.O., CELJSKA CESTA 39 A, 3212 VOJNIK PRODAJALEC
PRODAJALEC POSPEŠEVALEC PRODAJE V TRGOVINI IN NA TERENU - DELO V CELJU - M/Ž; PRODAJA PROEESIONALNEGA ORODJA MIZARJEM, AVTO-SERVISOM, SLIKOPLESKARJEM. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.9.2010; MAJO SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., IHAN, GORIČICA 2, DOMŽALE, GO-RIČICA PRI IHANU 2, 1230 DOMŽALE KUHAR
SAMOSTOJNI KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE - DELOVNO MESTO JE V RESTAVRACIJI TURŠKA MAČKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.8.2010; ALPE-MAR, GOSTINSTVO IN TURIZEM, D.O.O., GLEDALIŠKA ULICA 7, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR V HOTELU ŠTORMAN CELJE - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, A LA CARTE, ZAKLJUČNE DRUŽBE, CATERING, MALICE IN KOSILA, NEDOLOČEN ČAS, 28.8.2010; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.8.2010; TRGOVINA IN BISTRO ŠKORPIJON STANISLAV KRAJŠEK S.P., ZADOBROVA 68, 3211 ŠKOEJA VAS GOSTINSKI TEHNIK
KUHAR-ICA - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO IN VODENJE KUHINJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2010; ETE, INEORMACIJA REŠUJE ŽIVLJENJE, D.O.O., ERANKOLOVO9,3213 ERANKOLOVO PROMETNI TEHNIK
DISPONENT- M/Ž; DISPONIRANJE VOZIL IN TOVORA, UREJANJE PREVOZOV, SPREMLJANJE TOVORA, NEDOLOČEN ČAS, 26.8.2010; RAMIČ LOGISTIKA, TRANSPORT, TRGOVINA, POSLOVNE STORITVE, D.O.O., CANKARJEVA ULICA 9, 3000 CELJE INŽENIR GRAFIČARSTVA TEHNOLOG - M/Ž; KOORDINACIJA PROIZVODNJEGA DELA, PRIPRAVA PONUDB IN KALKULACIJ, RAZPISI DELOVNIH NALOGOV ... , NEDOLOČEN ČAS, 18.8.2010; ČETISK, GRAEIČNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 5, 3000 CELJE
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS)
EIZIOTERAPEVT II-PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA IZVAJANJE VSEH POSTOPKOV EIZIKALNE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE PRI RESPIRATORNO, LOKOMOTORNO, NEVROLOŠKO OGROŽENIH, HOSPIT. IN AMBUL. ZDRAVLJENIH BOL-NIKIH-SKLADNO S SODOBNO DOKTRINO; DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 28.8.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE
NEPREMIČNINSKI POSREDNIK - M/Ž; POSREDOVANJE PRI PRODAJI IN NAKUPU NEPREMIČNIN, SVETOVANJE STRANKAM, ISKANJE USTREZNIH REŠITEV ZANJE ..., NEDOLOČEN ČAS, 17.8.2010; KA-PITOL NEPREMIČNINE AGENCIJA ZA POSREDNIŠTVO V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIJATU - M/Ž; ZDRAVLJENJE POD NADZOROM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO ~
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 28.8.2010; AVTO-PREVOZNIŠTVO IGOR ROP, S.P, ULICA OE 2, 1433 RADEČE
MIZAR - M/Ž; DELO Z NEOBDELANIM LESOM (BUKEV), NEDOLOČEN ČAS, 28.8.2010; SADEKO TOVARNA OTROŠKEGA POHIŠTVA D.O.O., GRAČNICA 4, 3272 RIMSKE TOPLICE MIZAR
POMOČ V MIZARSKI DELVNICI - M/Ž; POMOČ V MIZARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.8.2010; MIZARSTVO HRASTELJ, PROIZVODNJA, TRGOVINA, SVETOVANJE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 30, 3270 LAŠKO
PRODAJALEC
PRODAJALEC -V LAŠKEM - M/Ž; PRODAJA PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.8.2010; TONI-PEK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠLANDROV TRG 1, 3310 ŽALEC
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONjlCj"
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.8.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE RAZREZ MATERIALA IN TERMIČNA OBDELAVA - M/Ž; RAZREZ JEKLA V PALICAH IN V KOLOBARJIH, ZLAGANJE NAREZKOV, NORMALIZACIJA OD-KOVKOV, KALJENJE PROIZVODOV, IZOTERMALNO ŽARJENJE PROIZVODOV, PESKANJE PROIZVODOV, EEROELUKSANJE PROIZVODOV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.8.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.8.2010; MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE, ŽIČKA CESTA 4 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH, DELO NA VE GENERATORJU IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE, MONTAŽA IN DE-MONTAŽA UTOPNIH ORODIJ IN OBREZILNIH ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC, DELO NA EKSCENTER STISKALNICAH (TOPLO PREBIJANJE IN OBREZOVANJE ODKOVKOV, KONTROLA ODKOVKOV, RAZREZ MATERIALA), NOTRANJI TRANSPORT MATERIALA Z ROČNIM VILIČARJEM ...; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.8.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, POMOŽNA GRADBENA DELA ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE
EKONOMSKI TEHNIK
KNJIGOVODJA - M/Ž; OBRAČUN ŠOLSKE PREHRANE, TISKANJE POLOŽNIC, LIKVIDACIJA RAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.8.2010; OSNOVNA ŠOLA POD GORO, ŠOLSKA ULICA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU"
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA
IZOBRAZBA
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; DIAMANTNO VRTANJE IN REZANJE BETONA, ČIŠČENJE BETONSKIH POVRŠIN Z VISOKIM PRITISKOM, OSTALA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.8.2010; HIDROSA-NIR, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROIZVODNJA, D.O.O., DOLGA GORA 15, 3232 PONIKVA GOZDAR TRAKTORIST GOZDNI DELAVEC, SEKAČ, TRAKTORIST - M/Ž; PODIRANJE DREVJA Z MOTORNO ŽAGO, KROJENJE HLODOVINE, DELO Z GOZDRASKIM TRAKTORJEM IN DRUGA MANJ ZAHTEVNA DELA V GOZDU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.9.2010; GOZDARSKE STORITVE, ODKUP BRANKO MASTNAK S.P., STRAŽA NA GORI 19, 3222 DRAMLJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; SANACIJSKA DELA VLAŽNIH IN STAREJŠIH OBJEKTOV, ODSTRANJEVANJE POŠKODOVANIH OMETOV IN NANAŠANJE NOVIH, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 23.8.2010; HIDROSANIR, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROIZVODNJA, D.O.O., DOLGA GORA 15, 3232 PONIKVA
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
KLJUČAVNIČAR
VZDRŽEVALEC KOVINSKIH MODELOV I. - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO ZAHTEVNIH TER MANJ ZAHTEVNIH KOVINSKIH MODELOV IN ORODIJ ZA OBLIKOVANJE STEKLA Z MEHANIČNIMI IN KEMIČNIMI POSTOPKI, POMOČ PRI DEMONTAŽI IN MONTAŽI MODELOV IN ORODJA TER POMOČ PRI SAMEM ZAGONU PROIZVODNJE, OPRAVLJANJE DRUGIH VZDRŽEVALNIH DEL, IZDELOVANJE, PRIPRAVA TER POPRAVILO PRIPOMOČKOV ZA DELO V AVTOMATSKI PROIZVODNJI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.8.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA
STEKLOPIHAČ
"POMOČNIK STEKLOPIHALEC I. - M/Ž; IZDELOVANJE VSEH VRST STEKLENIH IZDELKOV, OBVEŠČANJE MOJSTRA O TEŽAVAH V SKUPINI, SPREMLJANJE KVALITETE STEKLENE MASE, USTREZNO UKREPANJE IN OBVEŠČANJE, NEPOSREDNO UVAJANJE NOVINCEV V DELO IN USPOSABLJANJE ŽE ZAPOSLENIH DELAVCEV, IZVAJANJE PREDPISOV IZ VARSTVA PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI, SKRB ZA UREJENO DELOVNO OKOLICO IN ČISTOČO DELOVNEGA MESTA, DAJANJE POTREB ZA DOSTAVO ORODJA, PRIPOMOČKOV TER SKRB ZA NJIHOVO VZDRŽEVANJE, PRIPRAVA IN POSPRAVLJANJE STEKLARSKEGA ORODJA," DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.8.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA STEKLARSKI DELAVEC PRIP. IN PRED. STEK. TALINE, "PROIZVODNI DELAVEC I. - M/Ž; OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH DELOVNIH OPERACIJ, NEZAHTEVNO OBLIKOVANJE, RAZREZ IN OBREZOVANJE, PRIPRAVA STROJEV IN ORODIJ ZA DELO, ZBIRANJE MATERIALA IN OBDELAVA MATERIALA, SKLADIŠČENJE MATERIALA (SUROVIN), IZVAJANJE KONTROLE IN AVTOKONTROLE, POPRAVILO REKLAMACIJ, ČIŠČENJE, UMIVANJE IZDELKOV, ŠTETJE, PAKIRANJE, SORTIRANJE IZDELKOV, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE DELOVNIH PROSTOROV, ORODIJ, NAPRAV, PRIPOMOČKOV, DELOVNEGA OKOLJA, OKOLICE, ZBIRANJE IN SORTIRANJE ODPADKOV, POMOČ PRI IZVAJANJU ADAPTACIJ, SELITEV IN POPRAVILO STROJEV." DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.8.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA
BRUSILEC KRISTALNEGA STEKLA
STEKLOBRUSILEC I. - M/Ž; BRUŠENJE VSEH VZORCEV NA STEKLO, POVRŠINSKA OBDELAVA STEKLENIH IZDELKOV PO SISTEMU SUHEGA BRUŠENJA, PRIPRAVA STROJA IN ORODJA ZA BRUŠENJE, ČIŠČENJE BRUSILNEGA STROJA IN DELOVNE OKOLICE. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.8.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVSTVENI TEHNIK TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PRIPAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, NEDOLOČEN ČAS, 18.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
PROJEKTANT RAZVOJA PROIZVODNJE IN TRŽENJA NOVIH IZDELKOV - M/Ž; PRIPRAVA PROJEKTA RAZVOJA, PROIZVODNJE IN TRŽENJA NOVIH IZDELKOV NA OSNOVI PATENTOV 22550 IN 22551, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA JAVNE RAZPISE, NEDOLOČEN ČAS, 28.8.2010; EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.O.O., KUNŠPERK 18, 3256 BISTRICA OB SOTLI LOGOPED
LOGOPED - M/Ž; DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.8.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽIVSKE MEDICINE V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE -ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA, NEDOLOČEN ČAS, 18.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.8.2010; PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI
STROJNI MEHANIK
STROJNI INŠTALATER - M/Ž; MONTAŽA VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, DRUGA DELA S PODROČJA STROJNIH INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.8.2010; DOMSTAN, PODJETJE ZA STROJNO IN GRADBENO VZDRŽEVANJE D.O.O., KOROŠKA CESTA 48, 3320 VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PRODAJNIH MEST, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.8.2010; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVA-
NJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.8.2010; EA DA D.O.O.; EA DA, KIDRIČEVA CESTA 2 B,3320 VELENJE PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA OBLAČIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.8.2010; ROSA MODA D.O.O.; ROSA MODA D.O.O., PE ŠOŠTANJ, TRG SVOBODE 11, 3325 ŠOŠTANJ
PRODAJALEC - M/Ž; DELO V TRGOVINI Z OBUTVIJO, SVETOVANJE STRANKAM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.8.2010; VOEGELE SHOES D.O.O.; VOEGELE SHOES D.O.O., PE VELENJE, CELJSKA CESTA 40, 3320 VELENJE
UE ŽALEC ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V ŠPEDICIJI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.9.2010; AVTOPREVO-ZNIK STOJAKOVIČ BORISLAV S.P, LIBOJE 42, 3301 PETROVČE
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE TER OSTALA GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.9.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVO-ZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHME-DOVIČ S.P, ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC TESAR
TESAR - M/Ž; OPAŽANJE, TESARJENJE TER OSTALA GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.9.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVO-ZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHME-DOVIČ S.P, ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC STROJNI MEHANIK
STROJNI MEHANIK - M/Ž; MONTAŽA, STROJNA OBDELAVA, STRUŽENJE, REZKANJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.8.2010; MINITEC, PROIZVODNJA STROJEV IN TRGOVINA Z ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO PROIZVODNJE, D.O.O., GRIŽE 24 A, 3302 GRIŽE KERAMIK
OBLIKOVALEC I - M/Ž; OBLIKOVANJE TEŽJIH KERAMIČNIH IZDELKOV NA AVTOMATU IN NA LINIJI, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. 31.10.2010, 21.8.2010; KERAMIKA BOJNEC, D.O.O. POSLOVNA ENOTA KILI, KASAZE34,3301 PETROVČE GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC - M/Ž; IZKOPI, ZASIPI, TRANSPORTI, ČIŠČENJE TER OSTALA GRADBENA DELA PPO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.9.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P, ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRIPRAVLJALEC HITRE HRANE - M/Ž; PRIPRAVA HITRE HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2010; PIZZERIJA ZANZIBAR, CATERING, LIDIJA REPAS, S.P, KALE 2, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2010; PIZZERIJA ZANZIBAR, CATERING, LIDIJA REPAS, S.P, KALE 2, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
LIČAR V PROIZVODNJI V SAVINJSKI DOLINI - M/Ž; USPEŠNO SLOVENSKO PODJETJE Z DVAJSET LETNO TRADICIJO VABI K PRIJAVI KANDIDATE ZA PROSTO DELOVNO MESTO LIČAR (M/Ž), KI BO ZAJEMALO LI-ČANJE KOVINSKIH IZDELKOV - PRAŠNO BARVANJE TER ROČNI NANOS LAKA V LAKIRNI KABINI. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.8.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA
VOZNIK KAMIONA ZA PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI - M/Ž; PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.8.2010; ENES DRAGANOVIČ S.P; TRANSPORTI DRAGANOVIČ ENES, CESTA OB ŽELEZNICI 4,3310 ŽALEC
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.8.2010; TRANSPORT IRSA, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., SV. LOVRENC 53, 3312 PREBOLD PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2010; PIZZERIJA ZANZIBAR, CATERING, LIDIJA REPAS, S.P, KALE 2, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PRODAJALEC
POSLOVODJA - M/Ž; VODJA TRGOVINE Z VODOVODNIM MATERIALOM TER OGREVALNO TEHNIKO, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 25.8.2010; TONI-PEK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠLANDROV TRG 1, 3310 ŽALEC STROJNI TEHNIK
KLJUČAVNIČAR VARILEC - M/Ž; VARJENJE TIG TAG, KLJUČAVNIČARSKA DELA IN OSTALA DELA PO POTREBI (MONTAŽNA DELA), DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.8.2010; KOČEVAR IN SINOVI, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 65 D, 3313 POLZELA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK MONTER ELEKTRO SKLOPOV I - M/Ž; MONTIRA ELEKTRIČNE SKLOPE V SKLADU Z DELOVNO-TEHNIČNO DOKUMENTACIJO, IZVAJA MONTAŽO ELEKTRO SKLOPOV IN OSTALE OPREME NA TERENU, ZAMENJUJE ALI POPRAVLJA IZRABLJENE ALI POKVARJENE DELE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.8.2010; DAT - CON DRUŽBA ZA STORITVE, PROIZVODNJO, SERVIS IN TRGOVINO D.O.O., POLZELA 136 A, 3313 POLZELA
LESARSKI TEHNIK
MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 4.11.2010; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR INŽENIR VRTNARSTVA (VSŠ) DELOVODJA (ZA UREJANJE OKOLJA) - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELOVNE SKUPINE, POMOČ PRI PRIPRAVI PREDRAČUNOV, PONUDB IN NAČRTOV ZA HOTRIKULTURNE UREDITVE, SAMOSTOJNA IZVEDBA UREDITEV NA TERENU, VODENJE SKUPIN V BIO PARKU, SESTAVA POROČIL, ANALIZ, SODELOVANJE PRI RAZISKAVI TRGA ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.8.2010; NIVO EKO, DEJAVNOSTI V EKOLOGIJI, D.O.O., ULICA SAVINJSKE ČETE 17, 3310 ŽALEC
Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
i J
rmrr
vozila
ODDAM
PRODAM
RENAULT Laguno, karavan, letnik 2002, prodam. Telefon 041 228-420. 3247 OPEL Meriva, 1,7 cdti opc, letnik 2007, izdelan po naročilu, v tovarni, z mnogo dodatne opreme. Avto je odlično vzdrževan, prvi lastnik. Resni pokličite na telefon 041 651-381.	3420
PRODAM
PLUG, obračalni, 12 col, dvobrazdni in kosilnico bcs, potrebno manjšega popravila, prodam. Telefon 040 579-671. 3450 ELEKTRIČNI pecljalnik, 3-fazni motor in ročni mlin za grozdje, prodam. Telefon 051 241-169.	Š490
VEČNAMENSKI stroj Standard, (za oblanje, luščenje koruze, žaganje^), z elektromotorjem, prodam. Telefon 5778-864.
3417
■ J.I-U4M
PRODAM
PARCELO, na lepi, mirni, sončni legi, prodam. Telefon 051 321-925. š 485
PROSTOR, 20^9 m, primeren za skladišče ali mirno dejavnost, oddam. Telefon 041 222-341.	š 491
nmm^
PRODAM
BARBARIGA - Pula - HR. Prodamo nov pritlični apartma z lastnim vhodom in tlakovanim parkiriščem, v objektu s samo štirimi strankami. Opremljeno. Možna menjava za stanovanje kjerkoli v Sloveniji. Cena 84.990 EUR. Telefon 041 635-319.	p
TRISOBNO stanovanje, v Vrunčevi ulici 1 v Celju, prodam. Cena po dogovoru. Ogled od 16. do 19. ure. Telefon 5441-281 -Kovačič.
3435
ODDAM
STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676.	p NA Lipi, v Štorah oddam v najem 2,5-sobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 041 353-404.
3439
garaže
ODDAM
KUPIM
CELJE, Vrunčeva ulica, oddam garažo v najem. Telefon 051 348-302. p
VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 2972
POSOJILA ZA ZAPOSLENE
IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!
Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki).
I n rO-KRG D IT , d.o.o.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00
PRODAM
ZAMRZOVALNO omaro, pralni stroj, kotno sedežno, kuhinjske elemente, zamrzovalno skrinjo, peč na drva, sušilni stroj in ostalo, prodam. Telefon 040 869-481.
3453
BARVNI TV Evelux 55 in stenski nosilec za TV 55, prodam. Telefon 070 848-207.
Š 487
VIDIM <0
Cfn»r ri idrivljenjs	iMl^inl d.o.o.
VIDIM (i)ptik.a
Obvestilo za javnost
Cenjene stranke obveščamo, da je Vidim optika 16. 8. 2010 ponovno odprla svoja vrata za vas,
na isti lokaciji, Mariborska cesta 88, v poslovni stavbi »EK« v Celju.
Optika deluje pod stalnim nadzorom očesnih zdravnikov specialistov in osebja zasebne očesne ambulante Vidim, ter ob stalni strokovni podpori izkušenih optikov.
Čeprav je naš osnovni cilj, da čim manj ljudi nosi očala, si bomo prizadevali, da boste zadovoljni tako v očesni ambulanti kot tudi v optiki.
Skupaj skrbimo za vaš vid in vaše oči.
Direktor:
Boštjan Drev, dr. med. spec. oftalmolog
Telefonska številka za naročanje na preglede vida je 0592 30 960
DNEVNO sobo, omaro 3,70 m, jedilno mizo, 1,60 m, raztegljiva do 2,40 m, 12 stolov, vse iz masivnega hrasta, kotno sedežno garnituro - bež, z mizo 1,30 m, hrast, spalnico Lipa Bled, naravno, bar garnituro, kotno sedežno - črno usnje, prodam. Telefon (03) 5709-318. 3423
KUPIM
PRALNI stroj, hladilnik, štedilnik in ostalo belo tehniko, kupim. Telefon 070 870084.	3453
i
RADBENI lATERIAL
I
PRVDAM
BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591.
2685
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. (Omejena količina brezovih drv). Telefon 051 359-555; www.drva.info. p
PRVDAM
PRAŠIČE, odojke, domače vzreje, težke od 30 do 80 kg, prodam. Možna dostava. Odojke po možnosti tudi očistimo. Telefon 031 524-147.	bo NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763800. p KRAVO, po izbiri, prodam. Telefon 031 664293. 3348
DVOLETNO žrebico, mirno in vredno ogleda, vajena paše in otrok in ter odojke mesnate pasme, iz domače reje, prodamo. Telefon 041 996-166. 3348 KRAVO, staro 5 let, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-721. 3384 BIKCA ls pasme, starega 10 mesecev, prodam. Okolica Velenja. Telefon (03) 5890-349, 051 638-171. ž 84 VISOKO breje krave, po izbiri, prodam. Telefon 040 579-671.	3445 KRAVO simentalko, brejo, prodam. Telefon 031 723-882. š 489 ZAJCE, nemške lisce, prodam. Telefon 041 232-594. 3406 BIKCA simentalca, težkega 130 kg in kravo simentalko, mlado, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 464-629, (03) 5778-429 3408 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon (03) 5739-356. l 329 PUJSKE, težke približno 50 kg, v okolici Laškega, prodam. Telefon (03) 5730898, 041 504-380. 3426 BIKA simentalca, 420, 300 ali 250 kg, prodam. Telefon 031 225-642. l 332 TELICO simentalko, brejo, v 9. mesecu, menjam za teličko, težko od 150 do 200 kg, ter telico, težko 650 kg za zakol in zajce, prodam. Telefon 031 305 141. Sveti Štefan. 3409
O S M R T N I C A
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu zapustila draga mama, oma, sestra in teta
MARIJA BOLARIČ
rojena DOBOVIČNIK iz Ulice bratov Jančarjev 15 v Vojniku
Od nje se bomo poslovili v torek, 17. avgusta, ob 17. uri, na pokopališču v Vojniku. Do pogreba leži v tamkajšnji poslovilni vežici. Sveta maša bo uro pred pogrebom, v cerkvi svetega Jerneja v Vojniku.
Žalujoči vsi njeni
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima prei(o 2000 ogiasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 eum)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
TELICO, 220 kg, po izbiri, prodam. Telefon 040 581-900.	3451
PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, prodam. Naročila in informacije na telefon (03) 5773-744.	p.
TELICO simentalko, brejo, v 8. mesecu, prodam. Cena 920 EUR. Telefon (03) 5796188.	3400
IZNESENE nesnice, prodam. Telefon 051 397-982.	3431
BIKCE, črno-bele, prodam. Telefon 051 321925.	š 485
KUPIM
KRAVO ali telico, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. š 435
H!TRO NAROČITE
NOVI f EDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petldli, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na CeljsIcem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, g 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 J'V^'I;»	letnik 2010 <2T77Tri
ta jiy------tv-okno!^^ ^^
Vsak petek 48 barvnik strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Uiica:
Nepreiciicno naročam iVovi tedniic za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 459
PRVDAM
RDEČE vino prodam. Cena 1 EUR/l. Telefon 041 735-252.	š 484
OSTALO
PRVDAM
ZELO dobro ohranjeno prešo na sleme prodam in zbiram naročila za grozdje, belo in rdeče. Prodamo tudi vino, belo in rdeče. Cena 1 EUR/l. Telefon 051 321925.	š 485
MNOJAM
NEKAJ ženskih oblačil menjam za otroška oblačila, za fanta, od številke 104 naprej. Telefon (03) 5730-898, 041 504380.
3425
M.
41-LETNI moški iz okolice Šentjurja, urejen, pošten, redno zaposlen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 30 do 45 let, ki bi se preselila k meni. Imam lastno hišo z nekaj zemlje. Telefon 040 558-358.
3434
ZDOMEC, premožen, 54-letni, simpatičen, Celjan, želi spoznati žensko za prijateljevanje, do svojih let. Telefon 041 248647, Agencija Super Alan, Celje. 3436 VITKA, 40-letna, zelo simpatična uslužbenka, želi spoznati urejenega prijatelja. Telefon 041 248-647, Agencija Super Alan, Celje.	3436
OBVEŠČAM vse svoje poslovne stranke in druge zainteresirane osebe, da je podjetje Verhovšek Silvester s.p., M.Š.: 5324936, D.Š.: SI86541269, v mesecu avgustu začelo postopek za preoblikovanje oz. prenos imenovanega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo, ki se bo zaključil predvidoma oktobra 2010 in sicer s sklepom pristojnega sodišča o prenosu podjetja na novo družbo. Ver-hovšekSilvester.	3413
Z A H V A L A
Ob boleči in prezgodnji izgubi
IVANA JEVŠENAKA
iz Šentjurja, Črnoliška ulica 21 (17. 4. 1936 - 6. 8. 2010)
se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za
darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča: Vincencija in Tomaž
š 486
Delo, ljubezen, trpljenje in bolezen bilo je tvoje življenje. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Dom je prazen in otožen ker med nami te več ni.
V S P O M I N
V teh dneh mineva leto dni, kar nas je zapustil naš dragi mož in ate
IGNAC SLADNJAK
iz Celja (13. 8. 2009 - 13. 8. 2010)
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
3218
Bila je dobra, skrbna mati, ki znala je samo dajati. Ko zadnji kos srca je dala za vedno - mirno je zaspala.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage žene, mamice in tete
ZORKE VUJANOVIČ
iz Celja, Podjavorškova 11
se žalujoči svojci iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče Slovenskim železnicam ter vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Vsem zdravnikom in osebju bolnišnice Celje pa posebna zahvala za vso skrb in nego ter prijaznost, do konca njenih dni.
Mož Danilo s hčerko Danijelo in nečakinjo Gogo z družino
3422
KNJIGO avtorja Rajka de Marija, Pot do ozdravitve, lahko naročite po telefonu 031 304-098, email: rajkodemarti-@gmail.com.	3397
KRAVO brejo 6 mesecev, 3. teleta, prodam in kupim trosilec hlevskega gnoja. Telefon (03) 5771-596, Pušnik. 3453
ZA tri mesece potrebujem 600 EUR. Vrnem z lepimi obrestmi (200 EUR) in podarim odojka. Pogodbo overimo. Telefon 070 364-234.	p.
ZA pomoč pri delu iščem mlajše upokojence, (ženska, moški ali par). Telefon 051 321-925.	Š485
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
p


Srčki v
osnovnošolskih zvezkih
Lenart Žnideršič je nekega dne svojo prijateljico Višnjo povabil na kosilo. Nič posebnega, boste rekli. Tudi ona bi se strinjala. Dokler se jima gostitelji na Jelenovem hribu v Olimju niso začeli nasmihati, se muzati ter ju zasipavati s cvetjem in svečkami. Potem je svoje dodal še Lenart. Na kolenih ji je povedal pesem, ki jo je sam spesnil, in jo vprašal, ali bi hotela biti njegova žena. Višnja, takrat še Planinc, je seveda lahko le ganjeno prikimala in naslednji hip že občudovala zaročni prstan na svoji roki.
Prejšnjo soboto sta se dve poti tako dokončno združili. Prepletali sta se že vse življenje. Višnja in Lenart se namreč poznata še iz naj-rosnejših otroških let, saj so
še vedno raznežena. Ženin je bil v vojaški uniformi, kot si je vedno želel, in tudi nevestin štiriletni nečak Timotej, ki je skrbel za prstana, je imel podobno. Z dvema družicama, s Klaro in Kajo, v svojem stilu ni bila prikrajšana niti nevesta. Civilno sta se zavezala na gradu Podsre-da. »Cerkveni obred v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Pod-sredi je bil še posebej lep, saj je najina hčerkica prejela tudi sv. krst.« Ves dan so ju spremljala presenečenja in drobne pozornosti njunih najbližjih. »Začelo se je z gasilskim špalirjem in končalo s prihodom domov, ko naju je pred vrati pričakalo cvetje in napis >dobrodošla doma<. S cvetjem je bila posuta pot vse do spalnice in za piko na i niti šampanjca v rožnih srcih niso pozabili,« smeje pove Višnja. »Ob zlati poroki si želiva samo to, da bi bila takšna, kot je bila ta.«
Mlada zakonca sta trenutno najprej starša. Za konjičke, labradorca, ki si ga tako želi Višnja, in eksotična potovanja bo zagotovo še čas, ko bo Sara malo zrasla. »Nič ni zelo drugače, se pa v svoji novi vlogi počutiva srečna in izpolnjena,« zaključita zakonca Žnideršič.
StO
Ščuka, da te kap
Petek, 13., očitno za Andreja Uplaznika iz Dobriše vasi pri Petrovčah ni bil slab dan. Prej kot nesrečo, je namreč imel Andrej veliko srečo. Vsaj kar se rib tiče, seveda, čeprav je z ribolovom opravil že ob 6. uri.
Čeprav je Andrej načrtoval celodnevni ribolov oziroma namakanje ribiške palice v ribnik Preserje najprej zjutraj, potem pa še popoldne, in je zato tudi karto za lov na ribe roparice kupil že prejšnji dan, se mu je sreča nasmehnila že po 15 minutah. »Kaj podobnega se mi še nikoli ni zgodilo,« je bil zadovoljen Andrej in pojasnjeval, da je bil njegov ulov za ribnik Preserje pri Braslovčah zelo lep primerek ščuke. Merila je namreč kar 80 cm, kazalec na tehtnici pa je poskakoval okrog štirih kilogramov. Andrej, ki sicer ni član nobene ribiške družine, čeprav je ribolovu, večinoma samo na jezerih in ribnikih, zvest že več kot 20 let, je tako z ribičijo za tisti dan opravil že ob 6. uri.
IS
FOTO TEDNA
Foto: Grup A
njuni starši družinski prijatelji. Višnja je živela v Podsredi, Lenart v Brežicah. A to ju ni prav nič motilo, da ne bi že v osnovni šoli vsak v svoje zvezke risala srčkov z ljubim imenom. Z leti so se njune poti razšle. Potem sta se po dolgem času spet videla. Samo en pogovor je bil potreben, da sta spoznala, kako tiha čustva niso nikoli zares odšla in da imata toliko skupnega, kot je za sorodni duši sploh mogoče. Iz te ljubezni se je pred petimi meseci rodila mala pikica, ki sta ji srečna starša dala ime Sara. Višnja je trenutno študentka na višji šoli za gostinstvo in turizem, Lenart pa je zaposlen v Slovenski vojski, kjer se šola za letalskega tehnika.
»Poročni dan je izpadel sanjsko, saj je bilo vse tako, kot sva si predstavljala,« sta
Mlačev po starem na Brecljevem nad Šmarji
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.

Pivovarne Union ter Novega tednika inltadia Celje vsak četrtek