ff- Vf "¿ROLETAREC je delavski list ZI misleče öitatelje. _OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. tnt«r«xi •• Mcoiid-clau matter iWember «. Itof. at tk« post oMc« GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list. NAUK Published WM k I y mt SS3S W. 2«th St. LETO—VOL. XXV. NAJ SI GA DELAVSTVO DOBRO ZAPOMNI V MORJU BOGASTEV NI VZROKOV ZA BEDO MED BREZPOSELNIMI Odpomoč je v socialnem zavarovanju proti brezposelnosti, nadalje za starost in onemoglost Glasovi o prosperiteti so čisto utihnili. Vladni besedniki ter kapitalistični listi že par mesecev ne pišejo o "brezprimern-em blagostanju", nego le še zatrjujejo, da izkazuje zadnje ljudsko štetje mnogo manjše število brezposelnih, kot so ga prej nava< jali radikalci in drugi nasprotniki republikanske administracije. Predsednik Ameriške delavske federacije pravi, da jih je tri in pol milijona. Sodeč po podatkih cenzus biroja, je tudi on v zmoti. Časi so sicer nekam nesigumi, to priznajo vsi kapitalistični listi, toda brezposelnih je I« majhen odstotek. Varanje s "statistiko" Delavci žele, posebno še tisti, ki so vrženi na cesto, da bi bili podatki cenzus biroja ter trditve kapitalističnih listov resnične. A vedo, da niso. Vzlic temu ne store ničesau* v svoj prid. Neki strokovni list finančnikov je nedavno pisal, kako lepo je discipliiMu-no ameriško časopisje. Zatrjuje, da če bi listi pisali o lanskem krahu na borzi takoj po polomu resnico» bi naslada panika, kakršne ta dežela še ni imela. Vsem urednikom kapitalističnih listov je bilo od zgoraj namignjeno, da je na pragu velika ekonomska kriza, da pa se ji ljudstvo polagoma privadi, naj ga tolažijo, da krah na borzi, kar se tiče obrata ameriške industrije, nič ne pomeni, kajti ta bo delala naprej v enaki meri kot doslej, in prosperiteta ni v nevarnosti. Ko pa so delavci videli, da jim časopisi ne poročajo resnice, jih je začel tolažiti Hoover s sklicanjem konference govemerjev in indtistrial©ev,i na kateri je prvim priporočal, da naj podvzamejo v svojih državah velika javna dela, drugim pa, da naj ne izrabijo teh čatsov za znižavatnje plač. Hoover je nato sklical še zastopnike unij, ter jih prosil zaveze, da v tej depresiji ne bodo zahtevali povišanja plač. Obljubili so mu, in unije drže dano besedo. Ničvredne obljube "KAPYFUDER" V ITALIJI SE MNOŽI Prebivalstvo Italije je v teku proslih dveh let naraslo za 850,000 oseb. Koncem decembra 1929 je imela že 42,363,-OOo prebivalcev. Vzlic tej pre-obljudenosti hoče Mussolini od Italijank, da rode kolikor mogoče veliko otrok, ker to znaČi po prebivalstvu večjo Italijo, mogočnejšo armado in pa več POROKE ZELO NAZADUJEJO se Število "junijskih nevest" je letos v 22 velikih ameriških mestih zelo zmanjšalo. . Nič ne pomaga, priznati je treba, da so začele ne samo rojstva, nego tudi poroke nazadovati. V tej deželi je na-volje za — razširjenje dežele, vada, da se največ ljudi, po-— na kratko, il duce hoče sebno mladih, poročj meseca mnogo ljudi za "kanonfuder". junija. Statistika porok v 22 velikih mestih izkazuje v le- Francija za socialno zava- t^njem junij,u v p.rimeri 2 Ian- * s k i m in prejšnjimi znatno na- rovanje Novi čikaški policijski načelnik Alcock, ki po vzgledu prejšnjih obljubuje počutiti mesto zločincev vseh vrst ima težko delo. "Počajiajte,' pravi, "dajte mi časa!" Umori i» ropi se med tem nadaljujejo. Dne 1. julija proti večeru so se spopadli v Chicagu na Mate M. v glavnem delu mesta gangsterji dveh tekmujočih skupin. Nihče njih ni bil za- t JZtl? I* T' Eden *** bU motornik k™> h tu na sliki. Na križišču ! ZST2 1!" tkoii okno> da Vidi' čemu U * ter streljanje tuH? ° '"deU kr°g,ja- UmH * nckai ur P«™** Obstreljen je bil tud, „ek. m os ki, k« je sel po trotoarju. Korumpirana kapitalistična-razbojniška politika v adm^atrac^fi* Vod ^l^^iLiJ'!!!? ^ »prememba v mestnem svetu in -^dm.n strac.j., toda ljudstvo bere edsno zavajali čtkaške dnevnike, kateri so sami v zve- UstK^TilT * p"**?'' ^ ~ r"Uma- da ga Varaj° • ,V°jimi "«-azkrivanji" ter mor«, hsticnimi članki. P.aejo le prot. osebam, ne pa proti .¡.temu in vzrokom tolovaj.tva in Evropska prizadevanja za carinsko unijo S 1. julijem je stopila v veljavo v Franciji zavarovalnin-ska postava ,ki vključuje vse francoske delavce, katerih plača znaša manj kot $720 na leto (teh je ogromna večina ali eltt^šestTmftjoTToT)."Zavaro-vani so proti poškodbam, onemoglosti, boleznim, in za pokoj- njega ministrstva nino, katera nastopi s 65. le- raznih evropskih tom. Penzija znaša od do $150 na leto. skim in zadovanje porok. Za navajajo brezposelnost manjkanje denarja. vzrok in po- Dne 1. julija je bila zaključena v Parizu v palači zuna- konferenca državnikov $100 ter trgovskih in industrialnih Z bolniškimi reprezentantov, na kateri so Drugače je z delodajalci, ki od.lavljajo delavce na debelo, potem pa najaunejo nove za manjšo platčo. Nikogar ni, ki bi jim preprečil izkoriščanje. Delavci »o v ogromni večini neorganizirani, razen tega še tekmujejo za .lužbe. Stotisoee jih sprejema delo za vsako plačo, samo ako ga dobe. Sila jih je primoralau Kapitalistični tisk se ne zavzame zanje, oblast se ne gane, razen z obljubami, stotisoče družin pa gazi bolj in bolj ▼ bedo. Ljudstvo si pritrguje na komfortu, na hrsni, na zabavi in obleki. Kriza je začela posegati z močno roko tudi v jugoslovanske podporne orgauiizacije. Ni denarja za asesment, skrb je obrnila pozornost mnogih članov drugam, in tako odpadajo od jednot in zvez. Važnost socialnega zavarovanja Svobodomiselstvo v Nemčiji in pogrebi Svobodomiselno gibanje v evropskih deželah se ima boriti še bolj kakor ameriško proti o-gromnemu vplivu cerkve na pogrebe. Cerkev je npr. absolutno nasprotna sežiganju mrličev, dasi danes tudi duhovniki vedo — če hočejo rabiti razum — da bo v nekaj desetletjih pokopa arije mrličev posebno v velikih mestih odpravljeno, ker je sežiganje s higie-ničnih razlogov boljše, in pa, ker v obližju velikih mest manjka prostora za pokopali-V Iowa City, Ia., se je vršila koncem junija in v začetku šča> Pa Je treba grobove pre-julija konferenca za javno blaginjo, na kateri so sodelovali Pogosto prekopavati. profesorji z raznih vseučilišč ter drugi veščaki, kateri se peča- Zveza proletarskih svobodo-jo s tem vprašanjem. O problemu brezpoaelnoati so razprav- mislecev za vpepeljevan je mrli-ljali več dni in ugotavljali, da mora biti prej ali slej tudi v tej öev v Nemčiji ima 700.000 deželi uvedeno socialno zavarovanje proti brezposelnosti. Ce-'^P1^11^ ln Pojočih članov, mu bo uvedeno? Zato, ker profesorji vedo, da bodo tako za- V zvfz0 se «Prejmejo samo varovanje delavci zahtevah ko hitro jih bodo razmere prisilile °sebe' kl «o izstopile iz cer-iskati trajnejšo rešitev in večjo ekonomsko sigurnost, ki naj bo kve ln os*ale brezkonfesijonal-že zapopadena v delu, ali pa v zavarovalninah. Sedaj, kadar ne' , Zveza vršl močno proti-jih glad primera, .mejo iti v linijo in č-kati, da pridejo pred versko Propagando proti vsem kako javno kuhinjo na vr.to in dobe nekaj juh« ter kos kruha, religijam s pomočjo ge važnejše utilične naprave v včasi se celo kaj boljšega! Ce so brez stana, «sejo apelirati SV0J?*a .^s°pisja, predavanj,¡Chicagu in okolici S pomočjo ----*-"4J Razpolaga z last- nove ordinance pride kontrola Velika moč denaria v volilnih kampanjah Enostranske koncesije Insullovim interesom Nad 325,000 volilcev v Chi- povišati voznino na karah cest- in drugimi podporami so si razpravljali o potih in sred- francoski delavci priborili ve- stvih, ki naj bi dovedla do ca- lik korak naprej v socialni po sta vod a j i. cagu je glasovalo dne 1. julija na referendumu za takozvano trakcijsko ordinanco, ki določa spojitev kompanij, katere la-stujejo cestne in nadulične železnice, v eno, in ta bi operirala tudi podzemsko železnico, kadar se jo zgradi. Samo nekaj nad 58,000 glasov je bilo oddanih proti. Dan po volitvah je bilo pojasnjeno v listih čisto na kratko: Zagovorniki ordinance so imeli na razpolago ogromna sredstva za financiranje kampanje, med tem ko so nabrali protivniki le malo vsoto. Za prvimi so stali mogočni Insullovi interesi, ki lastujejo nad ulično železnico ter skoro vse dru- nad čikaškim transportacijskim sistemom popolnoma v roke Insullovi kompaniji. Kompaniji daje koncesije, kakršnih se ljudstvo niti ne zaveda, ker je na policijo, da jim dovoli spati v kakem javnem prenočišču za brezposelne, ali pozimi v k letih policijskih poeta j. Rešitev problema je v delavcih čemu to beračenje in miloščina, ko pa je denarja in blaga zadosti, da se brezposelnim lahko da zadostno podporo za dostojno preživljanje? Ako je tolmačenje, da imamo brezposelnost zato, ker je vsega preveč resnično, je vendar logično, da gre od te množine bogastev en del po vsej pravici onim, ki so ob delo. Na ta način bodo zaloge hitreje porsl>ljene in brezposelnost toliko prej zmanjšana. Delavec kupi lahko toliko in i n J i. I i .i»" / «ji ------- nié weé, kolikor mu dovoljuj« njo,o», pl.č., Bre*po~l»i, ker Podpor otrokom V Angliji ^ 'lo V«f delavcev; na- nima jo dohodkov. „. morejo pokupiti n.kupičeneg. bl.g., kij __I " en°, 8e b" ••j « t l • m • u n j t jl n' vek lahko pe jafoodisi g dou č- so ga s svojim delom spravili skupaj« Najnujnejše dohodke, ki « ..... ... 1 J jih potrebuje vsakdo za svoje preživljanje, da brezposelnim razstav itd. nimi domovi, ' z več lastnimi krematoriji, lastnimi pogrebnimi društvi, ki razpolagajo s pogrebnimi avtomobili in izdelujejo krste, vence, mrliško perilo itd. v lastni režiji. Enako nalogo vrši v Avstriji Zveza proletarskih svobodomisle- sev in društvo za vpepeljevanje ljubljali podaljšanja obstoje-mrličev "Ogenj". ¡čih prog ter zgraditev novih v raznih krajih mesta, kar bo za- ne železnice. Mestna občina bo reorganizirani kompaniji zgradila v glavnem delu mesta podzemske proge, vzlic temu bo dobivala v bodoče od nje mnogo manj davka, kot pa sedaj. Ordinanca je advokatsko sestavljena v prilog kompanije oziroma privatnih interesov glavni namen je odstraniti nevarnost javnega lastništva, ka terega se pod sedanjo koruptno čikaško administracijo sploh ni bati, ampak Insull je pretkan politik in računa, da ne bo posebno dolgo, ko se pojavi močna delavska stranka, s katero bo treba računati. Zato so kovali železo sedaj, ko je vroče. V Chicagu je nad milijon volilcev. Samo 383,680 jih je šlo na volišče, kar znaČi, da je bilo nad polovico drugih indiferent-nih. Interesi čikaškega ljudstva zahtevajo, da si zgradi močno socialistično stranko, ali pa se čisto preda gangsterizmu Nova palača sovjetskega poslanika v Londonu Sovjetska vlada je kupila v Londonu za svojega poslanika krasno palačo v najboljšem delu mesta, za katero je plačala $200,000._ "DELAVSKI" KANDIDAT pač požiralo v glavnem samo |ter gospodstvu'velikih korpora-argumente v prilog ordinance.;cij. V agitaciji zanjo so npr. ob-, --- Kralj Karol bo dobil četrt milijona letno rinske unije evropskih držav. Vsi so naglašali, da je za rešitev evropske trgovine in industrije, ako se hoče uspešno braniti ameriški konkurenci ter mogočnemu ameriškemu carinskemu zidu, potreben gospodarski sporazum Evrope, ki bi dovedel do izenačenja denarne enote, transportnega sistema, predvsem železnic, poštnih pristojbin, in v prvi vrsti, carin. Dasi ta konferenca ni imela uradnega značaja, so govorili na nji vodilni francoski ter nekaj drugih državnikov, vsi iz-ražujoč željo, da si razbolele evropske države čimprej pomagajo iz krize s pomočjo carinsko unije ter drugih dogovorov, c katerimi bi pospešile sojelo- VI i je. ft t --i Ekonomska politika Italije Taktika italijanske vlade je hraniti pri javnih delih, upravnih stroških, šolstvu itd., da "ostane čimveč denarja za o-brambne namene", kakor sta pojasnila ob neki priliki vojni -it daviš ter finančni minister. Musso- Delavski tajnik James J. l!"^.p™,i*»ai■«??«• ampak Ko" 'Mussolini se igra z ognjem, U. M. W. John Lewisa. gar Lewis indorsira, pač ne more biti delavski kandidat. Za Davisa, ki je sam milijonar, in za druge mašinske kandidate, je potrošila republikanska stranka v primarnih volitvah nad pol milijona dolarjev. Prispevali so jih kapitalisti, toda ker kapitalisti nič ne zasluži- poro za otroke delavskih družin od rojstva do 15. leta. Načrt je delo posebne delavske lahko zavarovalnina — ne taka, kakršno bi jim pod pritiskom morda bili pripravljeni dati kapitalisti, ampak taka, do kakršne bo upravičeni. Profesorji na omenjeni konferenci niso skrivali, da vedo, kaj lahko pomaga brezposelnim, toda delavci po večini še ne komisije, ki je proučevala £iv-razumejo, četudi trpe pod težo krivičnega sistema. Naloga ljenske razmere in možnosti za socialistov je, da jih pridobe v čitanje delavskih listov in za njegovo praktično izvedbo dve organiziranje ▼ socialistični stranki. Ne čakati, da ti teče voda leti. Podpore otrolcom delav-v grlo! Organiziraj se danes, in pridobi svoje tovariše, da sto- !cem bi znašale sedemdeset mi-■•to1 • ..j^ jlijonov dolarjev na leto. JM . . ------------------ Novi rumunski kralj Karol si jo, so to vsoto dali delavci, če Voditelji socialistov in uniji no ali nadulično železnico, in, je določil v sporazumu z vla- tudi indirektno. V tem siste-v Angliji imajo v načrtu pred- «e potem presedel z ene na do četrt milijona dolarjev let-logo, ki določa državno pod- drugo nt da bi ga stalo dodatno ne plače, poleg tega mu seveda vsoto, oziroma le nekaj male-'držav« vzdržuje tudi palače in ga v slučajih transferiranja s »krbi za pokritje mnogih iz-cestne v nadulično železnico, datkov, ki se nanašajo na kra-ker bodo transferji veljavni za.' Ijevo "službo'', oba sistema, istotako za mnoge Predsednik ameriške repu-avtobuse, ki jih bo kontrolirala blike nima niti polovico toliko nova družba. To je navidezno plače, kakor njegovo veličan-velika koncesija, ali še večjo stvo rumunski kralj in še celo je dobila kompanija, ker sme albanski kralj Zog ga prekaša. kar Italiji ne prinese koristi. mu to ni čudno, čudno pa je, da delavci dajejo takim služabnikom privatnih interesov tudi svoje glasove. Socialistični kandidat za zveznega senatorja v Penni je dr. Van Essen in za governerja James H. Maurer. Kdor noče vreči svojega glasu izkoriščevalcem, naj glasuje za ta dva in vse druge socialistične kandidate. V prihodnji številki Gospodarski razvoj sovjetske Rusije spominjate?! [iaj je vam ljubše, list, ki je prostituirán, ki udarja na strune hinavstva ter lažnjive nepristranosti, ali list, ki se ne straši pisati resnico? Proletarec vas ni nikdar navajal v službovanje kompanijam, niti nobenim drugim izkoriščevalcem. Nikdar vam ni priporočal kandidatov, katere so postavili privatni interesi in jim prispevali milijone v kampanjah. Proletarec ni klečeplazil z argumentom, da ker so tudi naši ljudje različnih verskih in političnih "prepričanj", bi morali vsem enako streči, kajti to morejo delati le prostituirani listi. Proletarec je leta 1928 ponovno dopovedoval delavcem, da ga republikanci in demokratje s svojim "pivom" in "urosperiteto" varajo, in sedanje razmere, sedanja kriza vam je v dokaz, da imo bili socialisti v pravem. Ce hočete čitati resnico, ako hočete videti razmere tako kakor so, ako si hočete razne delavske "prijatelje" in zajedalce ogledati v pravi luči, čitajte Proletarca, ki je vaš list in piše za vas od kar izhaja—torej četrt stoletja. Širite ga, pridobivajte mu novih naročnikov in čitateljev, ter nove člane Ju-Coslovanski socialistični zvezi! Novice iz Eastern Ohio Bridgeport, O. — Dne 15. junija je imelo druš. št. 13 SNPJ. piknik na "Veseli gori". Za- he. bava dobra, neglede, da so imeli spodaj svoj piknik komunisti od National Miners Union. Kot običajno so se hvalili o uspehih in da je že vse organizirano v njihovi uniji. V resnici je narobe. Dne 28. junija sem prejel od F. J. Benderja poročilo, da je pristopilo teden prej v reorganizirano U. M. W. 370 premogarjev pri rovu No. 'Fr. Androine. Sodrugi, le na-1 Med drugimi napadi čitam, prej s takimi aktivnostmi, da da vodi JPZ Slogo diktator bomo imeli na prihodnji konfe- Mussolini. Musso je diktator Musso renči res priliko pokazati uspe- tudi v dejanju, in Sloga če bi JSZ res imela diktatorja ta- Aeropl.n Southern Cro*», katerega vodi Anglei Charlo« Krng.ford-Smith, kot jo bil na tvojem poletu dne 2. julija nad Chicago. Preletel j« Atlantik s Irske, in nadaljeval is New Yorka v Chicago ter dalje proti Pacifiku. Kin««ford-SmUh je • svojim aeroplenom v družbi več drugih letalcev napravil pot okrog sveta, isvriil med drugimi uspeeen polet v Avstralijo in je dloeedaj eden nejuspeinejiih letalcev na velike rasdalje preko oceanov. Southern Croes je drugi aeroplan, ki je uspešno preletel Atlantik is Evrope v Severno Ameriko. Bilo je mnogo drugih poskusov, vsi neuspešni; nekaj letal je isginilo v Atlantiku in s njimi deset oeeb, ki so dale življenje v svojih prizadevanjih preleteti to morje s vzhoda na sapad. riton. Oba imata vsak svojo tehniko, svoje selekcije pesmi, in koncerti obeh so vredni, da jih človek čuje. ' Jaz ne gledam pod čigavo avspicijo se vrši taka priredba, ker grem rad poslušat, kjer imam užitek. Vstopnina je bila samo 50c. Radi slabe udeležbe pri tej vstopnini niso bili pevcu z dulutskim koncertom povrnjeni niti vožnji stroški, zato mu je dala cerkev dvorano brezplačno. Rojaki, premislite nekoliko .In darujte malo manj tam, kjer niste deležni nikakega užitka, pa potrošite rajše včasi kak dolar, če se vam nudi prilika posetiti koncert, kakor je bil Banovčev. Umetniki kot je on in Subelj, ne nastopajo pogosto v naših naselbinah. Kadar nas posetijo, nam pokažejo lepoto pevske umetnosti, in s svojim predvajanjem narodnih pesmi nam osvežita spomine na našo mladost. Seveda, potrebno je tudi, da so tisti, ki koncerte aranžirajo, preudarni, da ne bi prirejali iger in šowov en teden pred koncertom, kakršen je bil Banovčev, pa bo udeležba večja. — J. K. Klubi naj si izvolijo zastop- ke odločnosti, sem prepričan, nike za konferenco čimprej, in da bi tistim nezadovoljnežem, razen delegatov naj se jo ude- katerim so njih osebne koristi [IpUvrpm v IV fKtmnrpfonH 80Pr°Ka Je leži vsakdo, ki more. Imeli več kot interesi članstva JPZ v f"colIllUIciallu bomo tudi slovenske in angle- Sloga, pokazal z roko—do tu, £ke govornike. Podrobnosti sle-|in ne dalje!! Pravijo, da ima JPZ Sloga duhovnega vodjo v Sheboyga- zastopnica^ Mr. Banovec je bil videti ne- V nedeljo na piknik puli-manskega kluba de v eni prihodnjih številk. 6 na Neffsu, ki je na glasu kot trdnjava komunistov. Kaj to pomeni? Tudi na Powhatan Point gre naprej za U. M. W. pod Howatovim vodstvom. Na Blaine in -Lansingu bodo šli vsi v unijo ko hitro se zač z obratom. Na zadnjem shodu reorganizirane U .M. W. meseca maja, katerega so komunisti z lewisovci razbili, so komunisti delili letake, v katerih so naznanili, da proglasijo 1. septembra generalno stavko pre-mogarjev. Jedro letaka je napadanje Howatove administracije, in morda je to napadanje vzrok njenemu lepemu napredovanju med premogarji v eastern Ohio. e Vesela novica je, da je klub št. 189 SNPJ. na Blaine svoje county Herminie, Pa. — Ali Proletarca in marljiva delavka kam žalosten, ko je prišel v za SNPJ. Vsi skupaj smo šli dvorano in videl večinoma pra- potem na banket omenjenega ;Zne stole. Ni čudno! Četudi 224 JSZ.piknikTWUd"woods njegovo dvorano, ne vzamemo v obzir finančne 'preserve na 127th St. in Michi- r\ s «v« m« a J «i! J _ • . Pullman, 111. — Le malokdaj .pridete Cikažani med nas, dasi smo tudi mi "Cikažani" s skrajne južne strani. V nedeljo 13. julija priredi tukajšnji klub št. želite društva zabave? Imeli io boste mno- kjer je bila zbrana že velika strani, moramo vedeti, da je go v nedeljo 20. julija na pik- družba ljudi. Program je'človeku težko nastopiti z do- pred večinoma pra- — Ave V teku je kampanja, katere nu verjamem, kajti "črno- v nedeljo 20. julija na pik-1 družba ljudi. Program je'čloi * cilj je tri tisoč celoletnih na- §0lcev" je že v Milwaukee pre- niku socialistične stranke West-.vključeval petje ter dosti govo- bro voljo ročnin Proletarcu do 31. de- veg ^ko bi glavni odborniki moreland county, v Bowser's rov, da je mladina postajala že znimi stoli." ki jih imajo sloRa upoštevali nasvete Krove, vzhodno od Irwina o»b nestrpna. rl udi mi smo se radi . *yReeno ; Lincoln Highway, nimajo vprašanja, cembra to leto, dobiti agitatorji. Ali ste v nji teh parasit0v, to je, če se bi že aktivni? Ali ste mogoče 'ravnali po vetru kakor ga seje-odnehali? Proletarec ima tem delu države Ohio mnogo prijateljev in somišljenikov, kiigajnj namesto četrt milij'onske tfovore nanje boste čuli na tem še niso naročniki. Četudi so|imovine le še pajčevine. delavske razmere neznosne, se Ali vas za- zavrteli v mlajših letih, kot, čemu mladini ni zameriti, če zato Vseeno je bfl pevec mpžak. Dal je vse, kar ima v sebi, ta-se J1 ko, da je žel dobre ovacije od •v jo njegovi nasprotniki, bi ta ie toliko brezposelnih ? Kdo je zdi škoda časa, ki bi ga rada male gkupine ude]ežencev. Za- organizacija imela v svoji bla- k"v? Kaj je zdravilo? Od- potrošila s plesom. | , je u . * -.......A.ii« «o t**« Kajaki na Midwayju so na- J od nas pričakuje, da smo kolikor največ mogoče aktivni skupno Pri delu za tarča, ki je razen Prosvete najboljši slovenski delavski list. Joteph Snoy. Društvo št. 11 JPZ Sloga je sprejelo iniciativni predlog, ' -¿"V" najbrž po navodilu ljubiteljev "H 7 ' razširjenje Prole- L .;.. . , . . cialk».ični soli Mor J J četrt milijona, naj se glavni od- pikniku. Govorili bodo dr. predni in vljudni. V vsaki hi-\Vm. J. Van Essen, socialistič- ši imajo Proletarca in Prosveto. ni kandidat za zveznega sena- Na banketa sem se sešel z raz-'orja, Darlington gan Ave. Kdor se pripelje s poulično železnico, naj vzame State Street karo, katere vozijo do tega prostora. Zagotavljamo vas, da se boste med nami počutili v prijateljski družbi. Zabavali se bomo "po domače", kot na domači zabavi, in tudi s postrežbo vas bomo zadovoljili.—V. PROLETAREC" JIM UGAJA. Z bojnega polja Milwaukee, Wi». — Kot ste že videli iz poročil in raznih "ultimatov", ki jih pošilja v svet tukajšnji "Obzor", se bije vroč boj med glavnim odborom JPZ. Sloga ter lastnikom biv-aktivnosti obnovil v večji me- šega glasila in nekaterimi njegovimi pristaši. Cuthio in pre-čudno pri tem je, da lete bombe in granate le z ene strani, to je, od bivšega glasila "Obzor" ter njegovih pristašev, medtem ko glavni odbor tako-rekoč spi spanje pravičnega. bor odstavi! Med drugimi razlogi za odpoklic navajajo, "da je glavni odbor dokazal, da ne razum« navodil sedme redne konvencije." moral štiri ponoviti. Ne vem, ali smo Sublja že zabilT ali kaj, kajti splošno Hoopes7so- nimf znanci "in" dobil sem tudi mn*njV£ ^ilo, da je Banovec I Mnogo naročnikov piše: — mesta Read- nekaj novih naročnikov Prole- Prekosil Sublja. Seveda, ka-."Proletarec mi ugaja." Pripo-Mladina tarcu. Okrog polnoči smo- šli dar pnde SubeU, se bodo divili ročamo vsem, da pridobe v či- K temu bi jaz pripomnil le riredba vrfJ y veUkem tole: Ce bi glavni odbor do- na iknižkem vrtu> bro razumel ali vsaj želel ra- Tq ob enem tudi velika šumeti navodila prošle konven- manifestacija za osvoboditev cije ,bi že davno podvzel ko-,M yja in Billing8a, ki trpi. rake, da ustavi škodljive na-ita u do,Ro |et y JM kamQr ju skoke nazadnjaškega elementa ]r k itallstična justicaf fcroti naprednemu članstvu na- ne da bj jjma dokazala z,očiri| n^', in več drugih. -------------- -----m r------------------------. , . ke bo zabavala tudi s športnimi zopet k Naglu, kjer smo se po- "JeK°vemu «Iasu bodo mor- tanje Proletarca tudi druge, igrami. Zmagovalci v tekmah govarjali o tem in onem do 2., da rekh» da Je boljšl- Bano- Ugajal jim bo, kakor ugaja se- dobe nagrade. Prostor je ze- nato smo se odpeljali z L. U- vec Je tenonst, Subelj poje ba-,danjim čitateljem.-_ .'o lep in pripraven za piknike, hernikom nazaj na Ambridge^- n «j|Un.A cTATtmVi A MAtrvai V slučaju slabega vremena se Najrajše bi bil ostal kar na «AIilItlfA 51AU511lVA U jLvVtN' Midwayju čez noč, drugi dan ri. Dne 4. julija je imel piknik. Sedaj se ukvarjajo s predpripravami za konferenco, ki bo v nedeljo 24. avgusta na Blaine. Zborovanje bo dopoldne pri sodrugu A. M. Bradleyju, piknik popoldne pa na farmi s. KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA" še JPZ Sloga ter njenim naprednim idejam, in tako utrdil postojanko, katero so s trdnim delom zgradili naši vrli pionirji, med njimi tudi nekateri sedanji glavni odborniki! pa se odpeljal na Sygan s tistimi, ki so se namenili iti na shod federacije SNPJ., na katerem je govoril Fr. Zaitz. A človrk se mora ravnati po razmerah. Drugi dan sem se sešel na Ambridge z nekaterimi za katerega sta bila obsojena. Rojaki delavci, pridite s svojimi družinami na ta piknik, kajti čimvečja udeležba, boljii zamah bo to dalo naši volilni kampanji, in timjačja bo na- SKIH KULTURNIH DRUŠTVIH Priobči jo Ameriški družinski koledar Koliko je slovenskih pevskih turnih društev. Priporočamo zborov v Ameriki? Koliko jim, da to store. Seznam bo znanci, kot s Habičem, Tekstar-|koncertov &o imeli od svoje u- j sestavljen nepristransko, brez jem in Špecom. Ker sem moral stanovitve ? Koliko imajo pev- tendencioznih komentarjev, kot proti domu, so me povabili, naj c.ev/ Koliko je moških, žen- izjavlja uredništvo, čigar edini Ciljt Tri tisoč celoletnih naročnin, ki ga imajo doeeči agitatorji "Pre-Utarca" v letu 1930 do 31. decembra. To je "Proletarčevo" jubilejno lete. Letos bo dopolnil svoje prvo ¿etrtstoletje svojega dela na polju delavske «zgoje in v borbi sa delavska prava. Vse naročnino t iskasu so polletne. To je, vsaka celoletna naročnina je iakaaana sa dve polletni. Doštevajo se od iskasa do iakasa po tam osnim agitatorjem in skupno. Prve vrsta številk snači naročnine, ki smo jih prejeli od agitatorjev , prešlih dveh tednih, druga vrsta snači naročnine prejšnjega iskasa, in tretje fs skupno število. Sedaj poslanih Kaj naj članstvo stori? Ali ša zahteva za osvoboditev dveh naj brezbrižno gleda ta boj, ki mučenikov, ki sta pustila svo-podira in onemogoča vsak na- 'ja najlepša leta v kalifornijskih daljni napredek naše dične1 zaporih. Tretjo nedeljo v me-JPZ Sloga? Ali naj še nada-jsecu vas ne ovirajo toliko seje lje prenaša sramotenje svojih društev, kdor pa jo ima, naj voditeljev, katerim je poverilo' pride vsaj popoldne. Priporo-krmilo te vrle organizacije, da čam tudi rojakom v sosednih jo vodijo, širijo in branijo? NE! Pove naj bratom gl. odbornikom, da je že čas, da pri- okrajih, da nas obiščejo. Kdor ima karo, naj pripelje s seboj tudi znance. Začnimo se bolj mejo sredstva, katera so jim na zanimati za pokret in obnovi razpolago in narede konec tem mo svoje aktivnosti, kakor smo rrajinj! lik«« Skupa) oba Iskasa Joseph Snoy, Bridgeport O........ Jacob Rožič, Milwaukee, Wis. ... ___28 ..... 5 216 123»¿ 244 128 M Chan. Pogorelec, Chicago, 111........ ____ 22 69 M 81*4 Janko Zomik, Detroit, Mich........ .... 5 55 M 60*4 Martin Judnich, Waukegan, 111. ..... 2 21 23 Frark Zaitz, Chicago, 111............ ..... 2 19 21 Joseph Jereb, Kenmore, O........... ..... 21 * 21 John Kak Jr., Chicago, 111............ ..... r, 13 18 John Teran, Ely, Minn. ............... ..... 4 14 18 Frank Podboy, Park Hill, Pa. ... — 2 13 15 John H. Krxisnik, Sublet, Wyo. ... ..... 2 12 14 John Vitex, Detroit Mich............ ..... 2 11 13 Anton Medved Chicago, 111............ — 6 - 6 12 John Jereb, Rock Springs, Wyo. .... 1 3 4 Mike Krultz, Willard, Wis............. 2 6 Tony Šimenc, Sheboygan, Wis. .... 1 7 8 Jake Rupnick, Sheboygan, Wis. ... ___ 2 6 g P. Banich, LaSalle, III................. ..... 2 5 7 Frank Cesen, Detroit, Mich........ .... 3 SM 6*4 John Koplenik, Mt. Oliver, Pa. ... ..... 2 4 a Frank Gregorln, Little Falls, N. Y .... 2 4 6 Frank Lipar, Soward, N. Y......... «... 6 ^m 6 Anton Zalar, Lloydell, Pa........... .... 2 w 2 Nace Zlembergar, Piney Fork, O. .... 2 — 2 Skupaj ..................................... —133 598 781 Agitatorji ▼ prejšnjih seznamih ____ • ••• 828 Skupaj polletnih naročnin ........... •••e 1559 Skupaj celoletnih __________________ _ 779H Se manjka do kvote ......... 2220 fe razdiralcem "Sloge". Ce se kdo izmed glavnih odbornikov čuti preslabega, da se bi bojeval za čast in dobrobit JPZ Sloga, katero zastopa, je bolje, da odstopi, kajti organizacija, ki ima slabiče na krmilu, navadno razpade. Joe Vidmar, predsednik druš. št. 7 JPZ Sloga. Piknik sosedov pri Sterži-narju Cicero, III. — V nedeljo 13. iulija priredi cicersko društvo "Sosedje" št. 449 SNPJ. piknik pri Steržinarju v Willow Springsu. Prostor je znan vsakemu slovenskemu Cikažanu, zato je ponavljanje kažipota nepotrebno. Pri sosedih boste dobrodošli. Igrala bo izborna godba, članice bodo preprečevale glad, točaji pa bodo dela- jih imeli nekoč! V nedeljo 20. julija na svidenje v Bower's Grove! Anton Zornik. (Drugi dopis bo priobčen v prihodnji številki.—Ured.) jih kmalu obiščem in mi obljubili sodelovanje pri agitaciji. Tudi tu sem dobil par novih naročnikov. Imeli smo se dobro na farmi rojaka Speča. On je somišljenik našega pokreta. Ker sem svoje vrste suhač, sem se zabaval z mlekom, drugi pa že veste s kom. Rojaki v Midwayju in Ambridge, hvaia vam za naklonjenost, in če je kako pripoorčilo na mestu, vam pravim ,le tako naprej po poti, ki jo zastopa Proletarec, ker je to edina prava za delavca. Joteph Snoy. Banovčev koncert v Duluthu skih in mešanih zborov? Koliko imamo dramskih zbo-,rov? Koliko predstav so imeli? ganizacij Koliko je slovenskih orke- so. strov ? Koliko je slovenskih čitalnic in knjižnic? Koliko imajo slovenskih knjig? Koliko drugih? Koliko listov prejemajo? Taka statistika bi nam dala namen je podati javnosti pregled slovenskih knlturnih or-in ustanov kakršne Za podatke so prošeni vsi pevski in dramski zbori, knjižnice in čitalnice, šole kakor je npr. slovenska mladinska šola v Clevelandu in sploh vse organizacije v naselbinah, ki so aktivne na kulturnem polju, in si- točen pregled števila in stanja cer na sledeča vprašanja: 1. Pot na Ambridge in Midway Duluth, Minn. — V nedeljo 22. junija je tipkaj nastopil i Svetozar Banovec, tenorist (ljubljanske opere. Koncert se lje vršil v Community dvorani, Bridgeport, O. - Dne 28. ju- ™ 4je, J?st tukajšnje slovenske nija sem se podal na Ambridge,; \atohške ^fare« nji je pro-Pa., po opravkih, in pa, da ma-.8*0™ za, do Pet, 810 ^ a lo poagitiram za Proletarca.' P™1« ^ le kaklh Oglasil sem se pri Louis Uher-(demdoaet P°*lu*alcev. niku, o katerem so mi domači Kulturna vzgoja naših ljudi povedali, da ga ni doma, ker je Je bl,a v rokah duhovščine in šel v West Aliquippo, da pH-. nekdanJih »alunarjev, zato ni-pelje Geo. Smrekarja, gl. od- mai° Potrebe in ne želje po bomika SNPJ., in Fr. Zajca, priredbah kakor je bila ta. urednika Proletarca, da gredo I Koncert so priredili cerkve-potem skupaj na slavnost 22- ni ljudje. Mislil sem, da bo slovenskih kulturnih organizacij, bodisi delavslto, narodno ali cerkveno orientiranih. Priobčena foo v prihodnjem letniku Ameriškega družinskega koledarja. Tajniki kulturnih društev in drugi, ki imajo Ime. — 2. Leto ustanovitve. — 3. Število koncertov. — 4. Število dramskih predstav. — 5. Koliko ima knjižnica slovenskih knjig? — 6. Koliko angleških in drugih? — 7. Koliko listov prejema? — 8. Ali ima upogled, so prošeni, da pošlje- svoje prostore? jo podatke uredniku Koledarja na naslov Proletarca, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Točna statistika je mogoča edino, ako naklonijo uredniku sodelovanje funkcionarji kul- Glede orkestrov želi uredništvo podatke samo od tistih, ki sodelujejo na stovenskih kulturnih priredbah, kot pri koncertih, operetah in operah, in ako so slovenski. letnice druš. št. 89 SNPJ. na Midway. Prišli so, in po običajnih pozdravih so me pova- luli ,da naj grem z njimi, li enako vztrajno, da postrežejo sem storil. Na Mydwayju smo!koncert umetnika, žejnim.-^Soted. I se ustavili pri rojaku Naglu, j Banovec ! vsled tega udeležba boljša, kajti če napolnijo cerkev in če se gnetejo v nji pri vsakem misijonu, čemu ne bi prišli na kakor je ! PIKNIK ................»»m»................................. DRUŠ. "SOSEDJE" ST. 449 S. N. P. J. V nedeljo 13. julija na STERŽINARJEVEM VRTU _ Wlllow ffflBji, m ■■■■■■■■■■i (Red Gate Stop) Vstopnina 35c. Vožnja t trukom 50c v oba kraja. Vljudno vabimo rojake v Chicagu in okolici, da nas posetijo v obilnem številu. Dobra zabava jamčena vsem. Kdor se hoče peljati s trukom, naj to takoj naznani tajniku društva J. Korenu, 1613 S. 60(h Ct., ali pa Frank Stonichu, 6114 W. 22nd St., Cicero, 111. Pripravljalni odbor. Priredil ANTON SULAR. Pravilno in na meatu je, da se v jubilejnem letu Proletarea »pomnimo tudi društev in organizacij, katerim je služil ta list kot glasilo. Eno teh je bilo tudi Avstrijsko slovensko bolniško podporno društvo v Frontenacu, Kan-sas. (Okrajšano, A. S. B. P. D.) Ker je ta organizacija na zatonu in ker je ona precejšen kos zgodovine naših prvih naseljencev v tem premogovnem okrožju, hočem tukaj na kratko podati obris njenega postanka in razvoja v kolikor se ga da posneti iz knjig in spomina starejših članov. Organizacija je bila na vrhuncu svojega razvoja v letu 1912, ko je štela 23 podrejenih društev, z okrog 1800 (osemnajststo) članov in članic. Meseca februarja tega leta pa je štela le še 9 društev, vsega skupaj 72 članov in 50 članic, skupaj 122. Postanek A. S. B. P. D. Organizacija je stara blizu 40 let. Prvo društvo je bilo u-stanovljeno 16. januarja 1892 v Frontenacu, Kans. Ustanovitelji so bili, kolikor je mogoče dognati iz knjig: John Jartz, Anton Roitz, Franc Mauser, Štefan Gracar, Jakob Rudolf, Franc Povh, Franc Drečnik, Jo-sef Krevs, John Beli, Jo-sef Bučar in Peter Meisnitzer. Razun zadnjega so bili vsi Slovenci; večinoma samci. Prvi predsednik je bil John Jartz, tajnik Fr. Drečnik, blagajnik Ant. Roitz. Izmed teh ustanoviteljev so danes živi še: John Jartz, star 79 let, Josip Krevs, 77 let, Fr. Mauser, 72 let in A. Roitz, 67 let. Bili so izmed prvih naseljencev v kansaškem premogovnem okrožju. Delali so v rudokopih že v Avstriji, in sicer v Trbovljah, Ljubnem, Zagorju ob Savi in Kefljah. Tam so že zapopadli pomen organizacije in da je potrebna medsebojna pomoč. L. 1892 je že obstojalo v Frontenacu nemško podporno društvo, ustanovljeno 1. 1890, h kateremu je spadalo več zgoraj «omenjenih rojakov. Poslovni jezik — nemščina. Dasi so bili ustanovitelji ASBPD skoro izključno Slovenci, so vendar takoj upeljali ZGODOVINE A. Od 1800 članov, katere ]e imelo v 23 društvih v 10 državah, ima seda] samo še 122 članoy v 9 društvih, razen enega vsa v Kansasu P v društvo nemščino kot poslov-'sledečih naselbinah: Fronte-ni jezik. S seboj iz starega nac, Cockerill, Mineral, Weir kraja so prinesli precej av- City, Yale, Fleming, Franklin, strijskega duha, ker je pač v Breezy Hill (vsa v Kansasu) in ondotnih revirjih prevladoval; društvo v Witt, 111., vseh sku-nemški jezik in "avstrijatvo". paj je bilo, ko to pišem, 122 Društvu so dali patrijotično ime članov in članic, kot že ome-in sprejeli v pravila, da se njeno, sprejema kot člane le Avstrij- ce, ne oziraje se na narodnost. In res, ko je bila organizacija na višku, je štela okrog dve tietjini Slovencev in eno tretjino Nemcev iz raznih krajev Avrje (največ seveda rudarjev iz gornjega Štajerskega), ter Italijanov iz Tirolskega. Na društvenih sejah se je takrat, - kadar se je pripetil mnogo let razpravljalo skoro smrtni slučaj. Prvi umrli član izključno v nemščini, četudi se je bil John Selak doma iz Noje pripetilo, da so bili le Slo- tranjskega, ki je marca 1893 Sistem vplačevanja in podpora. Prvo društvo je bilo ustanovljeno na podlagi vplačevanja 50c na mesec od člana za bolniško podporo* ki je znašala $3 na teden ali 50c na dan, razun nedelj. Za posmrtnino je plačal vsak član 50c, in to le poro takoj na sejah plačevala pogrebni zavod. Poslopje je v velikem številu. N pr dru v gotovini. Ako je mesečni a- še danes last organizacije, in štvo št. 15 v Pittsburgu kans sesment presega bolniško pod- dvorano rabijo razna društva obstoječe iz timlskihluiHanov poro, so preostalo svoto poslali za svoje prireditve. • "raaain Italijanov gl. blagajni; v nasprotnem slučaju so pa doplačali iz gl. toliko rain nekaj (ki so vsi kolikor Vprašanje združenja. zumeli nemščino) ... llvnuj blagajne I Ko 8e Je Prib,ižno pred 15 le- Nemcev, je v celoti odstopilo. Organizacija je ves čas po- ^f*1* *ibanJe ™ed ^ven- Od leta 1912 do 1. 1916, to je sojevala denar na posestva svo- * ; ^T"™1 orKanizacija- j v 4 letih je organizacija naza- jih članov. In vkljub krizam, I** je *,anov'Jna 585 ki so se ponavljale od časa do iT T1 Z**™. Na večkrat- Mladinskega oddelka, časa, ni bilo nobene izgube na zd™i»tvenih konferencah ¡kot ^Jo večinoma vse dru- takem investiranju. ,Jre ™**n}Z™io za8t°Pal John fe ^^»^cije ni nikdar upe- tioršek, ki živi sedaj v Spri n g- U*1®« Bilo je tudi premalo agi-Letne konvencije. fieldu, IU. Zaradi povprečne taciJe za pridobivanje novih Vsako leto enkrat se je vrši- visoke starosti članstva in men- č,anov» ko Je bilo polje še u-lo skupno zborovanje po dru- da tudi zaradi nekaterih pred- Sf0C,n0 za to- Največjo kon-štvenih zastopnikih. Na teh sodkov proti drugorodcem, ki kurenc<> so pa delala novousta-zborovanjih se je volil gl. od- jih je imela ta organizacija ve- nov,jena društva SNPJ s svojo bor za eno leto in reševale so liko v s vej i sredi, ni prišlo do mlado agitatorično silo. ve»i'ii navzoči na seji. To je potem prišlo med našimi starejšimi Slovenci tako v navado, da se je večkrat čulo tudi na sejah društev S. N. P. J., k0 je Kak starejši član "naredil an- izvršil samomor. Takoj v začetku so upeljali sistem, da so , soproge Članov, ki so pristopili v društvo, avtomatično postale tudi članice za posmrtnino, brez da bi pla- se druge važne stvari. Tako združitve z ostalimi organiza-zborovanje je trajalo po en cijami. Pozneje se je misel na dan. Prva večja konvencija se združenje popolnoma opustilo, je vršila 1. 1910, ki je trajala več dni. Sedaj se zopet prak- v V"°ki ticira letno zborovanje in voli v.zrokl nazadovanja organi- traht" namesto "stavil pred- čevnle kake prispevke. Kadar log." Priznati se mora, da so je toraj u.'nrla žena člana, se se društva drugih, pozneje u- je ravno tako plačalo smrtni-stanovijenih organizacij, mno-, no kot zu moškim članom, in go naučila iz poslovanja pio- vsrk moški član je moral pin-nirskih društev v ASBPD. !čati 50c brez ozira, Če je ože- n .4 .. , _ . njen ali ne. Seveda ni ta sis- Drustva v deset.h državah tem ugaja, samskim člam)m> Društvu št. 1 v Frontenacu toda kljub temu se je to prak-je leta 1896 sledilo druš. št. 2 ticiralo do leta 1908, ko so v Chicopee, in to leto je bila pravila v toliko spremenili, da organizacija tudi inkorporira- jiuv j člat ice plačujejo po 25c na; tema društvoma je sledilo na .4ies*c za pjsmrlnino, ki je druš. št. 3 v Lichfield, št. 4 v pot'¿m znašala stalno $300 z d Mineral, št. 5 v Weir City, št. vse člane m članice. Bil je po-6 v Yale, št. 7 v Curranville, ilem stalni mesečni asesment v št. 8 v Fleming in poznejša le- smrtninski sklad. Pozneje se ta št. 9 v Radley, št. 10 v Jen- je apjijalo tudi starostno lest-ny Lind, Arkansas (to je bilo vico ¿a ¿.mrtninski sklad. Ko prvo društvo izven Kans.), št. je članstvo pričelo rapidno nail v Breezy Hill, št. 12 v Che- zadovoti, se je J.nrtnina zopet rokee, št. 13 v Adamson, O- znižala na $150, kakor je še klahoma, št. 14 v Maynard, sedaj. Člani plačajo $1 za vsak Ohio, št. 15 v Pittsburg, Kan-ismrtni slučaj; če svota ne do-sas (to društvo je obstojalo iz- seže omenjene smrtnine, po-ključno iz tirolskih Italijanov krijejo primanjkljaj iz blagaj-in Nemcev), št. 16 v Franklin,! ne. Bolniško podporo so leta št. 17 v Carney, Iowa, št. 18 v ¡1908 zvišali na $1 na dan. Winter Quarters, Utah št. 19 v Pred enim letom so jo pa zo-Black Diamond, Washington, pet znižali na 50c. Asesment št. 20 v Ely, Minnesota, št. 21 znaša mesečno $1, s tem so kri-v Witt, 111., št. 22 v Hunting- ti tudi upravni stroški. Bolni-ton, Arkansas, in št. 23 v Plea- ška podpora je bila .do zadnjih sant Valley, Pa. Danes obstoje Še društva v 4 let ves čas centralizirana; toda društva so bolniško pod- Važnost financ. Zastoju in potem nazadovanju Avstrijskega slovenskega bolniškega podpornega društva ticira letno zborovanje in voli vzroK1 nazadovanja organi- J* bilo veliko krivo tudi to, na tem zborovanju gl. odbor za zac^e 30 raz,ični- Eden je pač da se mu ni skušalo ustvariti eno leto. V sedanjem gl. od- ' ker ni znala Prilagoditi močno finančno podlago. Naj-boru so: preds. Martin Ober- ^PreminJajočim se razmeram, večjo blagajno je imelo 1. žan, tajnik Louis Breznikar Do leU 1908 se MP,oh ni sPi*e- 1912» z v»°to $15,000. Ases- blagajnik Fr. Starčič. Nadz. Je™?10 v orsanizacij0 društev.---- odbor: Jakob Cukljati, Anton 1,1 clanov lzven Kansasa. Šele o....................... j Kot z m a n in Vine. Esgoršek. Potem 8e Je 2 "stanav-11 A«,!™«, —i Porot, odbor: Jos. Tramte, 1 Mike Papeš in John Krušič. GU.il. A. S. B. P. D. 8a8a" U8tanovili » M Organizacija se je brigala le za podporo svojih članov, vendar je vea čas v njej prevladoval napredni delavski duh. Prvo društveno glasilo v letih 1910-1911 je bil "Glas Naroda". S 1. jan. 1912 pa je postal društveno glasilo "Prole-tarec", ki je ostal ves čas do konca leta 1916. toraj 5 let. To je bila pač posledica mogočnega razmaha socialistične misli v Crawford okraju omenjena leta. Od leta 1916 dalje pa sploh nimajo glasila. Letni računi in take stvari se pošiljajo direktno društvom. V letu 1910 si je organizacija zgradila svoje poslopje v Frontenacu, ki je stalo okrog $7000. Spodaj je prostor za trgovino in v drugem nadstropju je prostorna dvorana. Prostore za trgovino ima v najemu Italijanska kooperativna zadruga in Slovenski zadružni menti so bili nizki, podpore razmeroma visoke in v takem sistemu je dotok v rezervni sklad onemogočen. Drugi vzrok nazadovanju te pred desetletji mnogo obetajoče organizacije je v hiranju naselbin v premogovniškem o-krožju Kansasa, društva v drugih državah pa ji niso mogla dati vitalnosti. Temeljni razlog seveda je, da v kritičnih časih ni bila v stanju drastično spremeniti svoj zavarovalninski sistem. Naslanjala se je z malimi spremembami vedno na sistem, ki ga je uvedla ob svoji ustanovitvi pred 38. leti. POLOM "NESTRANKARSKE» POLITIKE. Prvič po dolgih letih se je začelo v unijah jačje gibanje proti "nestrankarski politiki", ki jo vodi oficielna A. F. of L. U-nije v Minnesoti se ji bolj in bolj upirajo. Unije v Philadel-Phiji so s sodelovanjem socialistov ustanovile Labor Party, ki bo posegla v lokalne volilne boje s svojimi kandidati. UREDNIK ENAKOPRAVNOSTI, ali vihar, ki ne more ugasniti bakljo razama ljanjem nekaterih društev po različnih državah izven Kan- so jih pač člani, ki so šli za delom drugam. Nekako leta 1911, ko je bil izvoljen za gl. tajnika John Cerne iz Btezy Hill, se je pričelo uvajati slovenščino kot u-radni in poslovni jezik. Člani drugih nar»dr,osli so se s tem čutili urezirane, in odstopili so Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal. Crawford 2893. Tal. na domu Roclcwoll 2816. ¡.V.WAV.V.V.V.V.V.V.VA'iY í OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ZA UDOBNOST V POLETJU. "Winnipeg, Man. — Sedaj uporabljam prvo steklenico, pa sem ie spoznal, da je TR1NERJEVO GRENKO VINO čudovita tonika za želodec. Spim dobro in zabasanosti ni več; upam, da tudi glavobol kmalu izgine. — A. Brezner." Ako želite udobnost poletja in se rediti želodčnih ne rednosti, slabega apetita, zaprtja in drugih neredov, jemljite Trinerjevo grenko vino redno v malih količinah. V vseh lekarnah. Dept. 27. Prva Jugoslovanska restauraclja DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miskovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street S« priporoča Slovancem v potet j ker oglašajo v Proletarcu Pite JOSEPH A. S1SKOVICH Uredniški Članki so najizrazitejši izraz ciljev slehernega lista. Jasne ideje o ciljih so življenskega pomena za list pred začetkom pisanja uredniških člankov. Jako elementarni nauk, vendar v Cleveiandu imamo urednika, ki se tega ne zaveda, aii pa misli, cEa je ljudem vseeno kaj se piše v list ,ki nosi pomembno ime, v list, ki se nemalokrat postavlja s svojo toleranco. V mislih imam urednika "Enakopravnosti", ki je danes oiarjen z zlato gloriolo radi svojih famoznih člankov glede "Dela in ciljev S. N. Doma" v Cleveiandu. Ljudje so od njega pričakovali, — jaz nisem radi bridkih skušenj, — da bo toliko pošten in nepristranski, da bo napisal član« ke, ki bodo temeljito analizirali in pokazali cilje, konferenco in delo S. N. Doma kakršno je, ne pa da bo prišel v javnost z veliko golido gnoja v eni roki, y drugi pa z bakljo, s katero je palil po nepotrebnem jezo in vtrasti rojakov v mirni slovenski metropoli. Se manj so pričakovali od enakopravnega urednika kakih osebnosti in natolcevanj, ki ne delajo Časti niti uredniku sedaj slavne "A. D"., kaj šele uredniku veJezasluine-ga dnevnika "Enakopravnost". Pričakovali so, upravičeno pričakovali, da bodo njegovi argumenti bolj podprti v dejstvih kot pa v malenkostnih in maščevalnih željah napram meni. Ljudje ga danes sodijo po delih in to ie dobro 1 ! j Ako si ogledamo še zadnji in zaključni "članek", ki je iaftel v "E." 6. junija, tedaj bomo lahko spoznali v kakem duhu ga je pisal — še več, spoznali bomo neiskrenost in jezuitski duh, ki preveva v vseh njegovih člankih pod "DHo in cilji S. N. Doma". Pa sami poglejte: "Odprto» j« nastopil kot vodja takozvane 'levice' na »rodni konferenci S. N. Doma Joaeph Sisko-vich, sato mora tudi prevsati mo-rslično odgovornost ta ravnanj« in lajava tistih, ki ao bili na njegovi atrani. On jo sanesel v vrsta pristalo v idojo, da jo S. N. Dom v Ctovalancki v 'novarnosti'. da so v o pas nos t i 'načela', in da j« čas da so s 'nasadnjaki' pomete » S. N. Doma." , O "moralični odgovornosti bi si u-I rednik lahko priklical s spomin odstavek ali pa šel pogledat v zapisnik konference kjer bi ga najdel v originalu. Dobesedno se glasi: Ker se popolnoma zavedam moralne in legalne odgovornoeti vsake besede ,ki jo bom spregovoril na tej konferenci, raditega sem si spisal svoj govor, tako da ne bom imel nobene prilike nazaj jemati besed, saj jih bo tako premalo." Torej sem jaz prevzel vso odgovornost zanje. Da bi vzel "mo-ralično" odgovornost za ravnanje in izjave onih, ki so bili na "njegovi strani" se mi vidi malo preneumno, kajti vsak pošten človek je odgovoren za svoje besede in ravnanje, če pa urednik misili s tem prikazati, da so ljudje, ki so se strinjali z menoj navadni tepci, ki ne vedo kaj govore ali delajo, mu to radevolje prepuščam. Jaz rečem le, da sem v*sel in ponosen sa njihova besede in dejanja. Take trezne nepristranske vzdržnosti se ne more pripisati Grillovi desnici, ako hočemo ie govoriti o teh stvareh in jih pripisati gotovim osebam. Uljudno vprašanje je mogoče tu na mestu. Jaz in nemalo drugih bi radi vedeli kdo je odgovoren za organizirano "anarhijo" od strani desnice? Kdo je odgovoren za osebne napade od strani desnice na levico? Kdo je odgovoren za "nelegalno" izredno konferenco? Ko bo to pošteno in odprto odgovoril, bo nehal z natolcevanjem napram osebam in začel argumentirati na podlagi dejstev in o stvari za katero se je šlo, nehal ho vzdigovati prah, ker bi izginila nada, da ljudje ne bodo spregledali 1 Urednik "E" se očitno laie, ko piše, da sem jaz zanesel v vrsto "pristašev idejo, da je S. N. Dom v Cleveiandu v "nevarnosti". Deloval sem zato, da direktor!j ne razmeče $1220 proč po nepotrebnem, torej za stvar,) ki ima danes odobravanje desničarjev in levičarjev pa če hočete to pri-j znati ali ne. Slabo gospodanrtvo je bilo vzrok aferi, g. urednik, in če priznate to, jo vam ne bo treba zakrivati z laimi. S tem boste tudi dokazali da ste pošten urednik. Načela? Pri domu je vpeljano načelo, da se voli uradnike na seji direktorija ali na delniški seji. Glej pravila. Ako se pa voli tajnika-poslovodjo po privatnih hišah, tedaj mislim, da bo priznal vsak preprost delavec, da se je tu res kršilo fundamentalno načelo. Vaša jezuitska logika pravi da ne. Upam, da niste z njo prepričali nobenega treznomislečega človeka v Cleveiandu. O "nazadnjakih" tu ni govora, kajti tistih dvanajst direktorjev, ki so na špagei enega samega, so bili pač jako podjetni za sistem uprave na katerega so tako lepo pozabili. Ne "nazadnjaki", g. urednik, podjetni so bili za idejo, ki se je morala potepati po privatnih hišah dokler je ni rešil slavni direktor s priveskom dvanajstih drugih. To so tisti la-ii-argumenti, o katerih pisarite, nevedoč, da vas bodlo u-griznili. Ljudje niso šli za menoj čez dm in strn, storili so to kar bi storil vsak pošten človek, kateri presoja dejstva, neglede na prijateljstva I Storili so kar so zahtevali v svojih protestih, katere nisem jaz sproiil, da bi imel eno čast več. Jaz ie nisem srečal človeka, ki bi mu bilo žal za »voj nastop, to je levičarja, prišel sem pa v dotiko z marsikom, ki je spregledal In teh Je čez dalje več ,g. urednik! "Kdor trdi, da je do zadnje "ra-buke" pri S. N. Domu prišlo radi principov, ta potvarja dejstva ali pa laie samemu aobu Dobro!! Princip volitev uradnikov sem označil, torej sam urednik potvarja dejstva ali pa laie sebi, to je neizbeiljiv zaključek. Dalje, tista prokleta "rabuka" kakor jo nazivlje urednik "E"., je prišla zato, da se prihrani domu z opozicijo levičarjev $1220, in zato, da se v bodoče odpravi volitve uradnikov po privatnih hišah. To spodbijte pa pr*vsamsm vso "moralično odgovornost" nase! Gornje prikazuje obsodbo urednika "E." v lastnik besedah, ko piše: ( "Javno se taga sicer ni trdilo", rabuka radi principo*, "toda postrani se je čulo šepetanje, da črna reakcija grosi s okupacijo S. N. Doma. Druge, ki sa tak argument nieo bili dostopni, pa se je vleklo s neosnovakiim natolcevanjem, čač, da direkto-rij ne sna 'gospodariti'." Zadnji stavek je njegova obsodba. Lepa je tudi pripomba, da "se je čulo šepetanje! Ta nas spominja na tisto, Micka je rekla ,da ji je Špela povedala, da ji je Marjana zaupala, itd.!! Še lepše zavijanje je pa naslednje: "Cela stvar je bila čisto is trte isvita in brea vsake dejstvasie podlage. Seveda stvar je drugačna, če kdo misli, da so njegovi osebni interesi ali ambicije istovetne s interesi vsega ljudstva." Čemu torej misli tisti direktor z 12-imi za privesek, da so njegovi osebni interesi ali ambicije istovetne z interesi vsega ljudstva? Čemu se lahko isto reče o istih dvanajstih direktorjih na njegovi špagei, ki so se mogoče res dali "zavesti .... in šli čez dm in strn za njim, naravnost v prepad? Da, ljudje so prepričani, da je večini od teh danes ial, ker so se pustili potegniti, in da bi svojo zmoto radi poravnali, a je prepozno, ljudje so jo vseeno! Jaz in drugi upamo, da je med tistimi, ki so res delali za Dom, precej takih, ki so svojo zmoto zpo-znali četudi, ial, šele potem ,ko je bilo ie prepozno. Vse to citiram iz uredniškega članka, ki hoče prikazati stvari tako kakor niso, ki hoče ugasniti bakljo razuma med nami, pa jo ne more. V enem paragrafu nas opozarja, da bi morali pozabiti medsebojne razlike v prepričanjih in delati roka v roki, kajti "na ta način se je dogradilo (S. N. Dom) in tako se ga Je vse do dane« vodilo." Velika lai. Stvari kot volitev v privatnih hišah in določanje plače prikazujejo, da se tu ni delalo roka v roki, da se ni pozabilo medsebojnih razlik prepričanja, in da se je izrabljalo ljudsko zaupanje v (Dalje na 6. strani.) SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in Proletarea.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. MOŠKE OBLEKE 100% IZ ČISTE VOLNE $16.50 inohou: 3649 West 26th St., blizu Lawndale Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, __ četrtkih in sobotah. m KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in 10c za poiiljalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. Pilite o cenik, ali pazita na onega, ki itid« od časa do časa v Proletarcu. CENIK KNJIG JE PRIOBČEN V TEJ ŠTEVILKI. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane sa celo lato $€.00, pel leta $3.00. Ustanavljajte nova druAtva. Deset ¿'anovfic) jo treba sa novo društvo. Naslov za list In sa tajništvo jo: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. PROLETAREC List m inUr«m d«Uv*kt|t Ijttditva. Izhaja vaak četrtek. Isdeje Jv|čelja tako zelo, da mu je zlo> milo nogo. Zdravniki si prizadevajo, da mu nogo ohranijo. John leži v bolnišnici v Canonsburgu. Dasi ima številne nasprotnike poleg Še bolj številnih prijateljev, mu vsi skupaj žele čimprejšnjo okrevanje, ker ga spoštujejo kot človeka in kot aktivnega delavca. Mi izrekamo enako iskreno željo, in z nami vsii drugi sodrugi po naših naselbinah. L KARL MARX Njegovo življenj« in njegov nauk. V Chicagu je v neki garaži na 2021 S. Racine A ve., razpočila bomba, ali kar je že bilo, ki je napravila v soseščini mnogo konfuzije, pritekla je potem še policija, in "dognala", da to »ploh ni bila garaža, nego mala pivovarna. Pravi lastniki garažne "opreme" so neznani, je izjavila policija kmalu p > eksploziji. Jože Mentons Razvoj slovenske naselbine v Detroitu KONEC. lavci, ki so žrtvovali čas in denar in so ostali zvesti principom znanstvenega socializma ¡zlet Čikažanov v Wauke- • m Chicago, lil. — Cikaški so-Tdrugi in somišljeniki že dolgo niso priredili večjega izleta v VVaukean, zato so se odločili, da pridejo na piknik kluba Št. 45, ki se vrši v nedeljo 27. julija. Vzeli bomo posebno karo North Shore železnice. Prijave sprejemajo John Rak, Anton Garden in Chas. Pogorelec. Kara odpelje iz Chicaga okrog 11. dopoldne. Nekateri so na-svetovali, da bi vzeli avtobu' toda ker so zvečer ceste prena-trpane ,bi bila vožnja z busom počasna. Zato smo se odločili Za Čast božjo je tudi dobro za vlak._P. O. preskrbljeno, za kar se trudi j , _ 218 raznih protestantovskih, 65 Napredna naselbina. Detroit je postal prava Meka f""' ratIUIl Prui«»muv.Mu( oo rVM7IIPlPAN l>iKI ANIU za zaželjenein tudi ne Usta-,ln Soc* 8trankl» n»"iajo dosto- katolških in 3 židovske cerkve. | LIVlLURlIiAnl rUSLAI>ll\ novil se je tamburaški in pevski pa V-R?^ničkj Hrvatska in Kranjska nista zbor; pričeli smo graditi "Rad-j *T*zkoc* ,11 §t' všteti' nički dom". Pri gradnji tega 4 Cud,m 8e, ^"bu štev. 114, doma se je pokazalo, kaj delav- da J* ™>*e[ še to1hko uusPevatl ska sloga lahko doseže. Plačalo se je le zemljišče ter material, a zidarsko, kleparsko (plumbersko) in drugo delo so člani vse sami brezplačno naredili. Ni bilo razlike med Sr- V okolščinah, v katerih se je Municipalno lastništvo. Cestne železnice, auto busi in vodovod so last mestne ob- nahajal. Brez svojega lokala, čine. Plinske in električne na-| v največjem komunističnem vr- prave lastujejo privatne kom-tincu med Jugoslovani v Ame- panije. riki. Charley Novak je prire- Strokovne organizacije so ze-jal shode in privatne sestanke z i0 šibke. Niti delavci stavbene smo vsi za kar je bil kdo sposoben. Poverilo se mi je nadzorstvo gradnje, narediti načrte, bi, Hrvati in Slovenci. Delali zauPniki >n demagogi, katerih industrije niso dobro organizi- na žalost je bilo tudi med Slo- rani/ Avtoindustrija je brez venci precejšnjo število. Imri- strokovne organizacije. Komu-girali so na vse načine, da bijnisti, ki so najjačji med na-, ¡pogajati~s*e za ~materijal~itd! uničili klub in Posamezne ak- seljenci, se zdaj kavsajo med Pomagal mi je Sava Mirosav- t,vne sodruK* diskreditirali ter seboj. Med domačini so komu-!jevi(; otežkočili agitatorjem širjenje nisti zelo redki. Radničkidom! . . .__, . OA- Proletarca. Kljub vsem za- je sedaj last komunistične Uspeh «M^« "a pekarn je bil list precej raz- 8tranke in je v bankrotnem sta-| nju. House of the Masses je| tudi v privatnih rokah. Soc. Labor Party je tu že dalj Časa zelo šibka. Največ čki dom. Delali .smo vse večere, ob soin širjen med detroitskimi Slovenci. "Delavska Slovenija", po- botah popoldne nedeljah, ;„ znejši «DcIavec« se je z vso mnoge delavne dni Tesarji in . zaganjala v našo naselbi. S LetS\tTn J™H no' "delavec" se je preselil iz ima pristašev med Banatčani in pozornico, drug. kopali temelj. Ch- y Detroit Hoteli so Bolgari. Tudi ti so se pocepi- Ko so bile stene dozidane, smo MprAyitl ^ „Dtlavca„ loUalen j. frakdji _ y ^^ P0la" 11 ct o ni ii™ nanoln «Ti»! Quoc" ___o T r» _ naredili streho, strop in gali tla. Cementne stopnice, list, a ni jim uspelo. "Delavec" 8tare S. L. P. okoli Radničke je po kratkem življenju sra- Borbe v Clevelandu in v Indu- barvanje in vse drugo so na- ' 5 ____„ .. , redili člani sami Dom ie stal m°tn° Pr.°rPadel • , »tnjaliste, ki izdajajo svoje redili Člani sami Dom je stal Aktivnoati sodrugov. Kiasi!o "industrialist" v Detroi-8 stavbisčem vred niti polnih 4 • n„u0 TT^ " v tisoč dolariev dočim so hoteli . Člani kluba štev 114 so ze- tu. Kregajo se, kdo je bolj tusoc dolarjev dočim1 so> noteil Jo aktivni tudi v podpornih dru- čist imeti kontraktorji 20.000 do-jštvih y ^^ Clst« larjev za stavbo z istimi načr- Nftr> Dom» ijprajo važnQ y]ogQ ti . . . Razdirajoči vpliv voj Radnički dom je bil do svetovne vojne pravo svetišče jugoslovanskega delavstva v De-troitu. Ta je imela svoj vpliv, kakor povsod, tudi za nas Jugoslovane. Fraza Cvetkova "Mir za vsako ceno, doli z o-rožjem", je dobila strastne pristaše. Sloge med jugoslovanskim delavstvom je bilo konec. Klub št. 114 je nekaj časa oct-bijal napade, končno se je moral izseliti iz Radničkega doma. Razpad Avstro-Ogrske in Soc. stranka. V Soc. stranki so najboljše in upati je, da se ne bodo pustili zastopani judje, za njimi Slo-1 izigrati, kot se je zgodilo pri venci oz. Jugoslovani. Doma-' Na sliki na vrhu je Frederick Radničkem domu in House of činov je zelo malo. V zadnjem M. Sačkett, ameriški poslanik v Masses, kjer so edino socialisti ¿asu se tudi ti bolj gibljejo. Berlinu, ki je nedavno vzbudil žrtvovali svoje energije in tež-1 Polje za coc. seme je tu zelo pozornost javnosti radi spisa-ko prislužen denar, za nagrado dobro. Treba je le dobrih se- nega govora o utiličnih napra-so pa bili vrženi na cesto. Pri- jalcev. Ledino smo razorali vah, katerega je predložil či-poročal bi sodrugom, da naj mj 8tari. Trudni smo, želimo kaškemu magnatu Samuelu bodo oprezni tudi pri S. N. D. miadi generaciji, da dela s ta- Insullu, (spodaj na sliki), ki /in r\ t*n 1 / o «*n «lin « 1 «s 1 a __' <«a iA/lni MnKninl r\n lrAnt Detroit, Highland li?ma v dobi, ko je že naziv ^fiWanja, črta. Ker pa se je o Park in Hamtramck s^ imenuje "socialist" bil zločin v očeh za- tem Insullovem "cenzuriranju" vodnih mas. Veliko jih je, ki ameriškega poslanika izvedelo, so omagali razočarani, a mno- Je bil diplomat vsled svoje ča-j /i so vztrajali do sedaj, v za- sti prisiljen podati govor tako vesti, da je gibanje za sociali- "kakor si ga je prvotno priredil, stično uredbo na zmagovitem Najbolj je bil Insull proti stav-; zrelosti proletarijata za soci- je specializirati samo za mo- pohodu. v katerem poslanik nagla- jalno revolucijo, ki ima nasto- torje, 20 podjetij za auto ogro- Situacija nam v prilog ša, da računajo ameriške uti-piti takoj drugi teden. Vsi ti- dja (auto bodies), tri za pri- ysi znaki kažejo, da je ka- ^ne kompanije v splošnem sti, ki se niso strinjali z evan- klopne vozove (trailers), 86 za pitalistični gospodarski sistem odjemalcem za blago, ki gelijem takratnih voditeljev so avtomobilske .dele in 580 raz-v procru poloma, ker ne more Ka jim prodajajo, štiri na jstk rat bili izključeni, 34 po številu. S nih drugih industrij. Ima 220 kljub ogromnim bogastvom pre- več kot znašajo produkcijski temi izključenci se je organizi- mestnih ljudskih šol, 12 sred- hranjevati ljudskih mas. Na stroški. Mislil je pri tem pred-ral klub štev. 210, kateri je njih šol, 14 višjih šol, 7 kolegi- zavednih delavcih je, da pospe- vsem na električno silo ter zopet po intrigah in po nemar- jev in ¿no"\iniverzo, a ta na ža- §jj0 ¿as do industrialne demo- Poslanik seveda ni šel nosti nekaterih propadel. lost je jezuitska. Ima dve glav- kracije, v kateri ne bo pogojev, toliko daleč, da bi priporočal ni knjižnici z 20 podružnicami. da sj posamezniki nagromadijo javno lastništvo takih naprav, Konzulate imajo tu: Argen- milijarde, ogro,nna večina ljud- kftjti Insull bi ga potem lahko Novo vodstvo. Gospodarji Radničkega do- ma so postali bivši kraljevaši, tina, Belgija, Danska, Francija, stva pa trpi pomanjkanje. obdolžil, da je socialist in frankovci, butlegarji, kgtličkar-| Britanija, Grška, Kolumbija, ji in elementi, za katere • je Guatemala, Honduras, Italija, vedno delavska kriza, če delajo Meksiko, Nizozemska, Poljska, tvornice tudi s polno paro. Panama, Španska in Turčija. V delavci v Detroitu bili že mno-Vsak, kdor se ne strinja z nji- mestu je 102 večjih zboroval- go let na delu, da so omogočili Napisal sem te vrstice, da "^er bi ga moral odpoklicRtl, svedočijo delegatom prošlega V DETROITU SE ODŠLA V-zbora J .S. Z., da so slovenski LJANJE DELAVCEV NADALJUJE. Poročajo, da so iz Fordovih hovim komunizmom, je na- nih dvoran, brez cerkvenih in to sijajno manifestacijo jugo- tovarcn v Detroitu odslovili ne-zvan s kontrarevolucionarjem hotelskih, in 18 javnih bolniš- slovanskih socialistov v našem davno 7,OOo delavcev, in da se in delavskim izdajnikom. De- nic . mestu. z odpuščanjem nadaljuje. j Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ. (Nadaljevanje). Marsikateremu Marxovemu kritiku se godi prav tako kot dlakocepskemu francoskemu umetniku. Njihovi formalno logično popolni gospodarski nauki in zgodovinsko filozofski sistemi s šolskimi podrobnostmi in definicijami ostanejo mrtvi in brez vpliva. Ne kažejo nam časovnih odnošajev, dočim je Marx zaj'ustil izobražencem in neizobražen-cem, svojim čitalcem in nečitalcem množino družabno-znanstvenih pojmov in izrazov, ki krožijo kot besedni zaklad po vsem svetu. V Petrogradu kot v Tokiu, v Berlinu kot v Londonu, v Parizu kot v Pittsburgu govore o kapitalu in kapitalističnem družabnem redu, o produkcijskih sredstvih in razrednem boju, o reformi in revoluciji, o proletarijatu in so-cijalizmu. Kako globok je Marxov vpliv, dokazuje gospodarska razlaga svetovne vojne, katero sprejemajo tudi najodločnejši nasprotniki materialističnega zgodovinskega naziranja. Po eni generaciji od Marxove smrti sem vidno izginja gospodstvo kapitala, delavski sveti in tovarniški delavski zaupniki posegajo v produkcijski proces, socijalisti in delavci polnijo parlamente, proletarci in njihovi zastopniki zavzemajo ali naskakujejo najvišjo politično oblast v državah in deželah. Marsikaterega teh triumfov bi Marx težko odobraval. Njegova teorija, prežeta nebrzdane strasti je zahtevala, da so se dajale ljudem nove tablice zakonov med bliskom in gromom. Toda bistveno je, da 6e prole tari jat oprošča verig, akoravno jih morda ne razbija s hruščem in truščem. Živimo v prvih štadijih nastajanja socijalistične družbe. Naj zavzame ta dijalektični razvoj katerokoli obliko, toliko je gotovo, da ga bo dokončal le misleč razum socijalistov in sebi samemu zvesto delo združenega proletarijata. Mi že uporabljamo Heglove izraze, zato se moramo tu ustaviti, da premotrimo na kratko Heglovo delo. Brez tega je nemogoče dostojno oceniti važna dejstva iz Marxo-vega življenja in delovanja, niti ne moremo razumeti njegovih prvih duševnih pridobitev v dijaški dobi. > 2. Heglovo délo. Do kraja 18. stoletja so bili vsi ljudje, izobraženi in neizobraženi, filozofi in nefilozofi, sledečega naziranja: Svet je ali ustvarjen ali je pa od vekomaj. Nad njim vlada osebni nadzemeljski bog ali pa kak splošen duh ali ga pa vodi in suče narava sama kot nekak fin mehanizem. Obstoji po večnih zakonih; je smotreno urejen, popolen in stalen. Stvari in bitja, ki so na njem, so razdeljena v vrste, skupine in razrede. Vse je fiksirano, stalno in trajno. Stvari in bitja se nahajajo v prostoru drug poleg drugega in sledijo v času drug drugemu kot že od vekomaj. Prav tako dogodljaji in dogodki sveta in človeštva. Popularni izreki kot n. pr.: "Nič novega ni pod solncem", ali: "Svetovna zgodovina se ponavlja," so pečat tega naziranja. Temu svetovnemu naziranju primerna je bila logika ali znanost o zakonih mišljenja (logos pomeni v grščini: razum, beseda). Učila je, kako rabijo ljudje svoj razum, kako se razumno izražajo, kako nastajajo pojmi, kako ustvarja človeški razum pojme (kot n. pr. drevo, kamen, žival, človek, krepkost, greh itd.), dalje, kako se ti pojmi vežejo v sodbe (stavke), končno kako se dela iz teh sodb zaključke, sklepe. Ta logika naj bi kazala način življenja človeške glave. Utemeljil jo je grški filozof Aristoteles (384 do 322 1. pr. Kr.) in do začetka 19. stoletja je ostala bistveno neizpremenjena prav tako, kot je ostalo neizpremenjeno naše celotno svetovno naziranje. Ta znanost o oblikah lloveékega mišljenja je izšla iz treh osnovnih načel, ki jo najbolje označujejo. Prav tako, kot motri preiskovalni sodnik obtoženca iz oči, ga "identificira", da se izogne negotovostim in nasprotstvom, tako je pričela ta logika z ugotovitvijo identitete pojma, s katerim je hotela operirati. Zato je postavila za prvo načelo — načelo o istosti (identiteti), ki se glasi sledeče: A = A, t. j. vsaka stvar, vsako bitje je samemu sebi enako; ima sebi in le sebi lastno individualnost. Jasneje povedano, pravi ta stavek: Zemlja je zemlja; država je država; kapital je kapital; socijalizem je socijalizem. Iz tega sledi drugo načelo, načelo protislovja: A ne more biti A in ne — A. Ali po našem danem primeru: Zemlja ne more biti zemlja in ognjena krogla; država ne more biti država in anarhija; kapital ne more biti kapital in beda; socijalizem ne more biti socijalizem in individualizem. Nasprotstev torej ne sme biti, kajti sebi nasprotujoče je nesmisel; kjer pa le obstoji tako protislovje, bodisi v resnici, bodisi v mišljenju, je le slučajnost, izjema pravila ali mimoidoč bo-len pojav. (Dalje prinodnjič.) SUGESTIJE DOBRODOŠLE Sugestije naročnikov za izboljšanje Pro-letarca so dobrodošle. Nasveti in poštene kritike ne škodujejo. ----. 1 ■ f ■.,■■■ . ^ PAVEL DOROHOV: . Prevedel Ivan Vuk. mm SIBIRSKI PUNT Ruski roman iz dni državljanske vojne mi............. i (Nadaljevanje.) Dimitrij se smehlja značilno in rede mimogrede: "Obveščen sem o tem, ali nimam še poročila o podrobnostih. Tam je vendar tisti . . . kako se že imenuje . . Pop ga gleda spoštljivo. "To mora biti visok uradnik, ako dobiva poročila!" "Mislite gotovo Ivana Bodriha, ki je bil od kmetov poslan, da poišče novo naselbino?" "Zdi se mi, da se tako piše. Ali povejte mi, kako se vam je posrečilo, da ste prišli iz vasi?" Pop se smeji. "O, to sem naredil zvito. Sel sem skozi vas ,kakor na sprehod. Ko sem bil pa iz vasi, sem bežal, kar sem mogel." Dimitrij se smeje. Čuti, da ga drži duhovnik za neke vrste predstojnika. .Potrkal ga je po kolenih in rekel z glasom, v katerem je zvenelo priznanje: "Izborno ste naredili." Popa je to navdušilo. "Pomislite, gospod — druhal si je izmislila celo revolucionarni štab!" "Kaj pravite!" "Da, da. In kolovodje so — on sam, ta Ivan Bodrih, potem Jakov Liskin in Peter Molodih — sami neotesani, neumni kmetje." Dimitrijevo navdušenje je resnično. "Čudovito." "Da, da, kmetom treba pošteno naviti ušesa!" Stražmojster se je približal. "Ali ste že slišali, da ne daleč od tod, kakih sto vrst od vasi, terorizira Petruhin s svojo tolpo ves kraj." "Vem." . Dimitrija je stalo mnogo truda, da je počakal, dokler stražmojster ne začne sam govoriti. "Pasje življenje je to! Sploh se ne ločimo več od sedla. Dan in noč nas podijo okrog. Malone vse vasi se puntajo. In ta Petruhin je kakor živ hudič!" Dimitrij ga pomirjuje. "Bomo tega hudiča že kmalu ukrotili. Vojak ju je zopet pustil sama. Kočijaš je z bičem pokazal pred se. "To je vas." Dimitrij pokliče stražmojstra. "Mislim, da bi tstvar uredili tako-le: ostanite s svojimi ljudmi tukaj ob parobku gozda, jaz pa grem sam v vas. Nič se ne ve, če ni kakšne zasede, če gremo takoj skupaj. Zato je boljše, da grem najprej sam. Predlog ugaja. "Imate prav, ker se ne ve, koliko pušk imajo. Res je, nas je dvajset mož, ali vsekakor — previdnost je vedno dobra. Ali kako boste vi sami z njimi govorili?" "Ah, na to sem pa navajen. Bom že stvar uredil." Stopi iz kočije in izplača kočijaša. "Tudi vam, velečastiti, bi svetoval, da tu počakate. Nepotrebno je »da vidijo kmetje, kako se vračate v vas. Zvečer, ko se stemni, greste lahko domov po ovinkih." Pop je soglašal. Pred vasjo stojita dva brkasta kmeta s puško. "Kdo si? V kakšnih zadevah?" "Z vašim štabom moram govoriti/' "Sta—a—a—bom ? In zakaj hočeš štab ? "To povem vašim ljudem v štabu. Potrebujem Ivana Bodriha." "Ivana Bodriha? To bi takoj povedal. Z Ivanom lahko govoriš. Ali počakaj, morava se posvetovati." o Kmeta stopita na stran in šepetala nekaj časa. "Idi, Štefan te spremlja." Prišla sta pred vojaški urad. Pred vhodom je stala množica oboroženih ljudi. Bili so tu mračni in prijazni obrazi. Gledali so prihajajočega radovedno. "K Ivanu Bodrihu. Nekdo iz Kamenska najbrž." Množica se je razstopila. "Stopi tja, imajo ravno sejo." Dimitrij- spozna takoj velikega, črnega kmeta, ki je na parobrodu pripovedoval, da je vlada dala zopet zemljo veleposestnikom nazaj. "Ivan, nekdo želi govoriti s teboj. Pred vasjo smo ga prijeli.'' Bodrih je pazljivo gledal na Dimitrija. Dimitrij se smehlja. "Ne poznaš me več, sodrug Bodrih?" Bodrih se počasi domišlja. "Zdi se mi, resnica . . . bili smo na paro- ril. Zvečer gre Dimitrij v gozd. Puntarji so zbežali. Nekdo jih je posva- Go- "Da, mnogo ljudi je šlo mimo nas. tovo so jim povedali." Četica se dvigne. Dimitrij in stražmojster jezdita na čelu. V sobi štaba je bil sod takoj zapažen. Obkolijo ga, odprejo pipo. "Hoho, bratci, vodka! In kako diši!" "Tako naglo so pobegnili, da niso utegnili popiti niti samogonke!" Stražmojster je zavzel strogo stališče poveljnika. (Dalje prihodnjič.) Wm. B. PUTZ Cicero's "¡^Si Florist ( OLDEST ) ^ Cvetlice in venci za vie »lucaje. 5134 W. 25TH ST., - CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. «oče je, da bi rekli, "ah, čemu bi govorili o nji," — ne, oni vedno pridejo v vsakem pogovoru brodu! Ti si vendar boljševik, ki je zbežal s parobroda?" "Odkod veš to?" "Po celem parobrodu se je govorilo o tem. Detektiv je skočil za teboj naravnost v vodo . . "Da, tisti sem." "In detektiv te ni dohitel?" "Dohitel me je že, ali vrgel sem ga v vodo." Liskin in Molodih šepetata med seboj. "Navsezadnje laže, kaj meniš, Ivan? Mogoče ga preiščemo." "Ni treba, da me preiščete. Tukaj je izkaznica in revolver, ki sem ga detektivu vzel." Vsi se nagnejo nad papir in ga pregledujejo dolgo. Molodih dvigne glavo, pogleda Dimitrija ostro p nezaupnim pogledom. "Mogoče si ta detektiv ti sam?" Dimitrij je navdušen radi previdnosti kmetov. "Ali Ivan Bodrih me pozna!" "Ali ga res poznaš, Ivan?" Bodrih omahuje. "Zdi se, kakor da je taisti." Dimitrij se raduje in smeji. To je revolucionarni štab. Izborni ljudje! Na takšne ljudi se lahko človek zanese. "Dobro, sodrugi! Pokazal vam bom drugo listino." Ogleda se, stopi za omaro in pride za trenutek nazaj. V rokah drži celoluidni kapsel. "Tukaj je prava izkaznica." Odpre kapsel in vzame iz njega ozki trak. "Citajte!" Kmetje sklonijo glave nad dokument. Ivan Bodrih stopi ven na stopnice. Gosta brada se trese na njegovih širokih prsih. "Ho-ho-ho! Ura, sodrugi,, sedaj imamo pravega boljševikat . . . Prihaja iz Moskve, naravnost od Lenina!" Gosta brada vihra, vesele rujave oči bleste. "Ho-ho-ho! Pravi boljševik!" Dimitrij poroča štabu: "Vaš pop je naznanil, da je tu izbruhnila vstaja. Poslali so dvajset miličnikov-konje-nikov. Dobil sem jih in popa ne daleč pred vasjo. Ko sem jim pokazal dokumente detektiva, so me imeli za svojega. Pregovoril sem jih, naj v gozdu počakajo, dokler se s poročilom ne vrnem. Pogovoriti se imamo, kaj se naj zgodi." Molodih predlaga: "Miličnike moramo ujeti brez prelivanja krvi." "To moramo že. Ali dobrovoljno ne bodo odložili orožja." "Kaj naj naredimo?" Gledajo Dimitrija — on bo že vedel, kaj se naj naredi v takem slučaju. Dimitrij se smehlja. "Imate samogonko?" "Imamo, ako je tako." "In še dobro?" "Ho-ho! Boljše ne najdeš daleč naokrog." "Vse straže odtegnemo, vse oborožene ljudi poskrijemo in postavimo tu v štabu sod vodke. Miličnike bom sam pripeljal sem. Drugo se posvetujemo potem po noči." Dimitrijev obraz se pordeči, oči blestijo. "Soglasni." Ivan Bodrih gleda Dimitrija ljubeče. "Sodrugi, stavim predlog. Ker je sodrug Kiseljov iz stranke in se v teh stvareh pozna — imenujmo ga za svojega štabnega načelnika!" Molodih poskoči. "Prav imaš!" Tudi Jakov Liskin se dvigne, poda Dimi-trijevu roko in jo stisne. "Ker ti, torej . . . tudi mi . . . kratko in jasno — soglasni!" Dimitrij se smehlja. "Zahvaljujem se, sodrugi, za zaupanje." S pota na obisk v domovino * - ' --------------u Pil« ANTON SULAR. skokov in vrteti glavo, kakor v Maxwell St., dasi je ljubljanski ,lanj°' in »e zopet povračajo k iNadalievanie ) ¡^««àkih mestih. trg čisto domača, pristno slo-|*j*' .. (Nadaljevanje.j Avtomobili in velesejm. ,venska stvar, medtem ko jeLLetl,la 12*leda dobro, le sa- liublien^dîîefa'' furistov S l Opoldne sva z Olipom ogle- Maxwell St. republika Židov-!d>* Lani pa je k«r ï^am SÎa dïï^aï dala Uubljaniki velesejm. Ker »kih branjencev in krošnarjevJ ?b^»lo tako dobro, kakor ba- ifant tUočT oosetni" bil to ™*ave, Kar ** tiče "P1*™"' J« v Ljub- e * "Kuhal" ga je tl*°Čt P°8etni nisva hotela zamuditi prilike, U*ni še vse po starem. Iiaču- ahko kar doma, in to dasi sva bila zelo utrujena in naj° ¿e vedno na krone in ma- , e.z kake Pristojbine. Se samice ter kuharice in druge 8e dobi d(>bra slivovka in služkinje ter ljubljanske mi- češnjevc »k(>ro zastonj, lostljive gospe še vedno "gli-' "Slabi ¿asi." di Italija npr. tisoče posetni-kov vsako leto, in ima jih seveda Pariz. Toda turisti priha- VT. . - , , jajo v Švico zgolj radi narav- fa^ana'. pričakoval, da -- krasot - da se navžijejo !b.on^idel toliko različnih stva- n. Name je razstava napravila zelo dober vtis. Vsak "A- nih lepote švicarskih gora, jezer in planin, kar se vse skupaj za-eno s hišami in mesti ter tud: železnicami in cestami zlija v harmonično celoto. Enotnost Švicarjev. V Lucern smo dospeli z"v<* čer ter prenočili v hotelu. Ti prevladuje nemščina, v Genev pa francoščina. Švica, razdeljena v kantone, je dežela treh narodnosti, namreč nemške, francoske in italijanske, ki žive skupaj v slogi, to je, nobena teh ne sili, da se bi pridružila Nemčiji, Franciji ali Italiji. Švicar je za Švico, neglede na jezik, ki ga govori. Lucern je lepo in čisto mesto; v zgodovini srednjega veka je igralo važno vlo- hajo" pri glavi solate za 50 Ljudstvo tarna nad slabimi merikanec" se ustavi najrajše Para »torej za en cent, kot da č^i, kot povsod — menda že pri avtomobilih, ker si želi ime ti svojo karo ter po svoji mili volji drveti po cestah. Na tej razstavi smo videli razne 'modele.. Opazil sem,f^ da so za 100% dražji kof«r Ameriki. Navaden "VVhippett roadster" stane 61 tisoč dinarjev, torej nad tisoč dolarjev. Gasolin je več kot trikrat dražji nego v Ameriki. Visoke cene avtom povzroča carina ter razni davki in trošarine. Vsled teh o-kolščin je avtomobil v teh krajih luksus, ne pa potreba, in se gre za par volov. od pamtiveka. Davki na posestva, kot sem mogel razvideti, so jako nizki. Npr., od sred-njevelikega grunta se plača le Proti rojstnemu kraju. Odpeljal sem se proti Do lenjski. Tu in tam vidiš po- T'.' 'TrT Z "T" pravljena, ali prenovljena Jo- d'TJeV daTvka' a" spodarska poslopja, v o,tal m'f'" "" dolarje Jamrajo. pa je slik« ista kako, je bila. te d"m,rje1,za d?vel?; \e ° Dasi nisem hotel spoAf.i do- *žk° PH t\ Tt l'1*1 mačim ¿a. .vojeg. prihoda na'T S° 'nd'rektni davkl-Mirno, da jim tajprihr.nim Kova'ca"" k0t pot, smo si vendar takoj podali I , V. , . . . . . roke - saj so hodili na kolo-1 . Ze'° ^°b/,ayČe"' dvor k vsakemu vlaku že štiri h V • !"' dnj; i dustnjo to zelo ovira. V seda- w • , , t , , V duhu sem si večkrat pred- ,njfm !ZJ?mn?m1 sta"ju a vsen no kakor nek< tej nespre-(inomosu na iiroisKm se . menjeni vernosti gre mnogo za- nam je pridružil;* rojnkinja iz *™jm »e cuje usu i , , . ^ Krania ki »- nrrtlt v to mo °blizani "klanjam se", "čast da je tudi gospodarsko Kranja, ki f- p šla n to mc- -poljubljam roko" itd ¿»vljenje med deželami v sploš- sto "birmo vezat sestrinim o- ™ Je ' POUUDijam toko no. nesnrempnieno GosnoH Nam se zdi vse to pretirano 111 "em »^spremenjeno, uospod fajmošter je prvi za Bogom. Dokler so imeli še Franc-Jože-fa, je bil tretji. Željo po izboljšavanju gospodarstva opaziš le med mlajšo generacijo. Nekateri mladi trokom in se sedaj vrača v Kranj. Precej dolga in dra-*nekam smešn<> — nlsm<> Pa* na»o ïanï "/\lil/ on/tof i" navajeni "olikanosti". Je pač tako, kot je rekel modri Ribni-čan, da je vsak človek po svoj« neumen. ga pot za tak posel. Na Jesenicah. Vožnja iz Švice skozi Tirolsko, čez Beljak proti Jesenicam je jako slikovita. Zjutraj smo dospeli na Jesenice. Ka- , , . mi sem iuui na irj^u, 7"""" "J ------T'.—. .---- kega posebnega sprejema na- kjer 0dajaJ0 branjevke svojo I je bilo za očeta in deda dobro, ša skupina n. bila deležna kot Lob največ ^ zelenjavo ¡bo tudi zame", so modernizirali tudi ne v Ljubljani kajti ofi- in dr jegtvi„e Kadar M kmetovalstvo, si nabavili lep, eijelno in manifestacijsko je reklj y Ljubljani .. na živino, modernizirali gnojišča b.la pozjlravljena le prva gru- |p,KM| je to značllo to|jko ka. in se sploh trudijo izboljšati kor kadar gre Cikažan na Ljubljana ima precej sporne- - - nikov. Nekatere sem si že o- kmetovalci, ki vedo, da je ne- gledal. Bil sem tudi na trgu, umno sledltl nazor"» da "ako 1 Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, testa*, 1724 S Sheridan Rd.v No. Chicago, III. Tel. 6524. Gocrpodinje, sahtevajta ▼ trgovi- | > , nah kruh te naie pekarne. pa naših potnikov, o katerih sem pisal, da so se podali iz Pariza direktno v Jugoslavijo Mi smo bili pač "last chicken on the dirt dump". Jugoslovanski uradniki na tej meji so prijazni v izvrševanju svojih poslov. Pobrali 50 potne liste in pregledali prtljago. toda hudega ni bilo. Na vožnji z Jesenic proti Ljubljani se vidi precej novih tovaren, znamenje, da se Slovenija, posebno Gorenjska, industrializira. V Ljubljani. V Ljubljano — "dolgo vas"— smo prišli z enourno zamudo. Na kolodvoru smo srečali nekaj naših sopotnikov prve skupine, ki so bili že nekaj dni tu — torej nič več "greenhor-ni". Razgubili smo se po hotelih, da se umijemo, okrtačimo in naspimo, predno se porazgubimo po deželi. Ljubljana se mi je dopadla že na pni pogled. Mesto je čisto. Ima precej modernih stavb, nekaj pa jih sedaj grade. Avtomobilov ne vidiš mnogo. Kadar greš preko ceste, ti ni treba delati akrobatskih Sodrugom v Clevelandu. S mjm kluba it. 27 JSZ. m t rim rtmk prvi p*ttk ob 7:30 iT*č«r in vsako trat jo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih ? Slov. narodnem domu. Sodrugi. rihajajta rodno na •oje in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vzgoje in v borbi sa naša prava. vse kar v danih razmerah morejo. Vojni vtisi. Grozote zadnje vojne so še globoko vtisnjene v ljudskem spominu. V pogovorih ti jo vedno omenjajo. Nemogoče je izbrisati njene posledice, nemo- v Kanado. Tistp, ki mislijo na izselitev, zelo skrbi, če tudi Kanada uvede kvotni sistem u-seljevanja po vzgledu Zedinje-nih držav. (Dalje prihodnjič.) John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. VINKO ARfeANAS 1320 W. 18th St., Chicago, 111. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svsše cvetlice sa plese, svadbe, pogrebe itd. wvwwwwwwvwi/w^wvsa Tbe'MilwaukeeLe t der' Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 sa pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina u mešanim blago« Peči in pralni stroji naia posebnost _ Tel. Herminle 2221. ŽENE! —Aka imate meaeč-. no čiščenje neredno, i in je zvezano z bo-lečinsmi, naročite si moje staro-krajsko zdravilo. Cena zavoju $3. Pišite mi z vašim popolnim zaupanjem! MRS. GRETA LESKOVAR 507 E. 73rd St., New York. N. Y. (Rcffiatcred by Board of Hcslth of N. T.) Frank Mlvšek I Coal, Coke and Wood.—Gravel. * WAUKEGAN. ILL. Phone 272S. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III Tel. Landale 2012 A. H. Skubic, p reds. — J. F. Korecky taj. MLADENIČI - MOŽJE! Obleka po vaii meri. UI vam »delamo obleko ali suknjo, da vam bo pristajala kakor rokavica aa roki. VOLNA SAMO— Naročite si obleko ali suknjo pri nas. Delo jamčeno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V naši tiskarni se tiska "Proletarec". Martin Baretincic & Son I POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:30 — 8:80 — 6:30 — 8:30 Dail) at Hlavaty's Drug Stors 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b> appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 Stari in zanesljivi prijatelji je naša banka vsem svojim odjemalcem, katerim je vedno na razpolago z nasveti in v vsakem drugem oziru. Svoje prihranke si zavarujte pri KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Idand Ave. CHICAGO, ILL. L. BORIS KRISTAN : PARIZ — Parts, c'est une blonde . . . Paris, Paria, la reine du monde . . . (Dalje.) Ogromno površino zavzemajo hodniki, saj pravijo o Parizu, da j« ves preluknjan in pod-vrtan ... Na velikem "Place de la Concorde", ki je menda najlepši trg na svetu, se križa "MetrA" z "Nord-Sudom". Tu se človek lahko izgubi v labirintu samih hodnikov, v katerih se često naleti na mlade ljudi, ki hočejo tesno ob steni pozabiti vsaj za trenutek teži-no proletarskega življenja in sanjajo ter si zidajo zlate gradove . . . dokler ne pride nov vlak, in nov val ljudi, vklenjen v kruto, hladno vsakdanjost, ki zagrne mlade sanje o sreči in razdere iluzijo s trpko resnico velemestnega življenja . . . kajti, niti "Metro", niti "Nord-Sud" niso gradili ljudje-idealisti; on je tvorba potrebe ,ker v podzemlju, v temi in slabem zraku se ne išče iluzij in idealov . . . In tako dan za dnem, vsake štiri minute, v času navala vsaki dve minuti, hitijo vlaki, od šestih do ene po polnoči —. • • • "Place Pigale" je začetek onega dela Mon-matra, kjer na obeh straneh širokega bulvar-ja "Clichy" noč za nočjo vabijo z najrazličnejšo svetlobno reklamo in napisi tujca k uporabi onih malih papirjev, katerih edini založnik je ponosna "Bauque de France" . . . Malo dalje na Place Blanche stoji zgradba Moulin Rouge-a, brez katerega si tujec menda ne bi mogel predstavljati pariškega nočnega prometa. Pa temu le ni tako. Moulin Rouge, Folies Belgere, Casino de Paris in druga žarišča revij so le predigre pariških kro-kov ,kajti pred polnočjo ni življenja v boljših pariških nočnih lokalih. Le oni neobhodni: "cherie, cherie . . ." se čuje pred raznimi malimi in enostavnimi dansigi na Monmatru. Ta "cherie . . ." je klic onih, ki ne znorejo več dostopa in koketiranja v hodnikih in ložah revijskih gledališč. Ali jim telesna lepota tega več ne preskrbi, ali so pa slabih zvez, ali jih je mogoče že neizprosni zakon minljivosti vrgel na ulico, kjer so funti in dolarji redkejši znanci. Na vrhu Monmatrskega griča poleg bazilike Prosvetnega srca in poleg kipa oziroma spomenika viteza de la Greve, ki je bil na tem mestu zažgan, ker baje ni hotel pozdraviti procesije za časa restavracije cesarstva (spomenik so mu postavili francoski prostozidarji), je najzanimivejši del Monmatra. Tu se v kratkih ter ozkih ulicah naleti na male apaske krčme, kjer se toči kot edina pijača črešnjev kompot. V teh čudnih starinskih prostorih pojo pevci stare francoske pesmi, spremljani po sentimentalnih zvokih harfe. Tu je popoln kontrast z oficijelnim Monma-trom na bulvarjih. V vsaki taki krčmi imajo konferensjeja, ki skrbi za zabavo gostov in urejuje mesta kadar je naval; stoli s tremi nogami so fotelji, z dvemi pa naslonjači, pod mizo je pa loža. Z duhovito opazko sprejme novodosleca ,opazka je sicer na njegov račun toda publika se zabava. Nič ne moti, smoking, apaška ruta pomešana s črnimi lasmi monmatrskega dekleta, kajti vse z globoko pobožnostjo posluša staro pesem o času ko cveto črešnje ... o spomladi ... o času ko imajo zaljubljenci solnce v srcu ... in še dolgo, vso pot do bulvarja Clichy, ko zvoki saksofona "zmotijo misli, ostane v ušesih refren... "et les amoureux du soleil au coeur..." Nič banalnosti, nežni spomini v preteklost... mlado ljubezen, t • • • Polnoč — na širokem bulvarju promet kakor opoldne na dunajskem "Grabnu". Prazni taxiji iščejo novih gostov, polni z veselimi družbami drvijo in hupajo po bulvarju. Sem in tja šine zastrta limuzina tja doli proti napol spečemu mestu najbrže proti Bois de Boulogne, mogoče še dalje ... et les amoureux du soleil au coeur .. . Gledališča, revije, kini na velikih bulvarjih so končali s predstavami. V malih ulicah, desni in levo širokega bulvarja se odpirajo mali varijeteji in dansingi, livrirani lakaji — do polnoči bilje-teri in ciceroni — vabijo v vseh mogočih jezikih. To so lokali, kjer je steklenica šampanjca obvezna. Pred nekaterimi zelo lu-ksurjoznimi portali stoje vrataji v kozaških oblekah ; ti ruski varijeteji so med najdražjimi v Parizu. Blizu Place Blanche je bar nekdanje pariške zvezde Jozefine Bakerjeve. Prejšnji naslov "chez Jozefine Baker" sameva bogve na katerem podstrešju, na njegovem mestu pa je nek vsakdanji naslov. Vse mine, tudi Jozefine ni več v Parizu ... Sem in tja naletiš na prodajalko cvetlic. Rože so v neki vezi s Parizom, mogoče simbolistične ; — kakor cvetlice se razcveto dekleta in ovene, toda vedno jih je dovolj, tudi cvetlice vedno z novimi nadomeščajo, za stare nihče ne vpraša kje so ... Se več je raznih vodnikov in ciceronov ,ki vabijo in rotijo, češ, da bodo pokazali raj na zemlji. . . Svoje pretirane cene so pripravljeni znižati za 95%. Razna dekleta postajajo vedno bolj usiljive, ogovarjajo s starim trikom ; prosijo cigaret... V lokalih se pa pleše in pleše, vedno znova se ob zvokih banja, saksofona, argentinske harmonike, dviga masa teles na plešišču, v težki temnorudeči svetlobi opojnega tanga se ne more ločiti posameznih obrisov tesno združenih teles ... Na drugem kraju Pariza. Monpamass, — okraj slikarjev, — tu je živela "Mirni iz Bohema", popoln kontrast Monmatra. Edina vez so mogoče oni razkošni bari in varjeteji na Elizejski poljani. To so zabavališča gotovih družb, lokali oficijelnih milijonarjev. Pravijo, da so ti lokali okoli slavoloka Zmage in Champs-Ely see jske avenije pusti. Kot naj-razkošniji je znana palača Lido; njeni nočni kopalni in plavalni bazeni so baje edini v Evropi. Enako ne zaostajajo večerne prireditve hotela Clearidge. Toda to ni pristno pariško, to je mednarodno. Saj v San Sebast-janu, Ostendi, Palm Beachu v Floridi premorejo tudi take hotele. Toda kaj morejo bogataši bulonjske avenije proti bohemom Monparnassa? Kaj morejo razkošne Rois-Roice limuzine proti avtomobilom monparnaških bohemov, katere gonijo na pedala ali na jadra. Dovtipi plačanih konferensge elizejskih lokalov se ne morejo meriti z dovtipnostjo posameznika v bo-hemskih kavarnah in dansingih Monparnassa. Treba je le enkrat priti v "Rotonde", "Dome", "Cigale", "Jackie" in druge, pa ne gre nikoli več na champs Elysee po zabavo. Na Monparnassu ni prostitutk ; tu kraljujejo modeli bohemskih slikarjev. Kavarne in bari so obenem stalne umetniške razstave in borze modelov. Na kavarniških mizah naletiš na portrete lepih deklet... Slike obešene na steni so vedno in za vsako ceno naprodaj . Tak je Monparnass, prestolnica slikarjev-bohemov. V . Parizu se jih ceni na 30,000. Koliko izmed njih je vsak dan toplo hrano, koliko jih strada, tega nobena kronika ne beleži ... * • • Pariz pa pozna še neko drugo nočno vrvenje — to so tržnice. Vso noč vozijo vlaki po tramvajskih tračnicah zelenjavo in druga živila. Vlak za vlakom, vso noč delajo težaki za najbolj nizke mezde ,kar jih pozna Pariz. Saj izraz "delo v halah", kakor pravijo Francozi tržnicam, znači v Parizu delati zastonj. Okoli vogalov v bližini tržnic pa postopajo prostitutKe, znane v Parizu kot najbolj proste in propadle . . . beda ni nikoli sama . . . Kakor se nerad ozre ponočnjak iz središča mesta proti vrhu Monmatra, kjer v zgodnjih jutranjih urah že žari kupola bazilike Svetega srca, tako nerad zaide v bližino tržnic, kjer vso noč šumi od dela najbednejših pariškega proletarijata ... in okoli katerih prestopajo one, ki so svojo dobo na Monmatru že odslužile ... Ovenele rože. • • • Tak je Pariz. Treba ga je videti, treba ga je doživeti. Mnogo tisoč francoskih kmetov je radi njega zapustilo polje ter odšlo v mesto, kjer so večinoma propadli v njegovem demonskem objemu. Lep je — a nevaren! PROHIBICIJA JIH NIČ NE STANE Republikanski in demokratski politiki, ki kandidirajo v senat, za governerje, v legi-slaturo ter druge urade, se marljivo kregajo radi — prohibicije. To je zelo ceneno sredstvo, ki nič ne stane, ne zahteva nobenega programa, nego je treba le, da so eni za "suho" in drugi za "mokro" Listi citirajo njihove suhaške in mokraške govore, priob-čujejo članke za in proti, in tako pridejo volitve. V naslednji in sploh v vsaki volilni kampanji v splošnem se ta igra ponovi. Ljudje so pač naivni, pa res mislijo, da hočejo "mokri" prohibicijo odpraviti in "suhi" ohra--niti. Oboji jo rabijo, in oboji hočejo, da ostane. Ljudstvo je sicer v mnogih krajih v veliki večini proti nji, toda si ne zna najti pota v odločitev. Socialistična stranka predlaga referendum z vprašanji: AK ste za odpravo prohibicije? Za modifikacijo prohibicije? Ali naj vprašanj« alkoholnih pi>ač apada pod juriadikcijo vsake posamezne države? Kapitalistični politiki nočejo dosti slišati o referendumu. To bi bilo nevarno, ker bi se C5 New Buffalo.......«... 3.20 Union Pier................ 3.55 Lakeside .............«... 3.60 Herbert ...»............... 3.75 Sawyer ................... 3 85 Bridgman................. 4.05 Stevensville .............. 4.30 St. Joseph.................. 4.75 Benton Harbor.......... 4.75 Otroci od 5 do 12 let polovična voinja. Tikati se prodajajo dnevno tie postajah ter v downtown informacijski in postajni pisarni, Outing and Re-croetion Bureau, 72 W. Adam« St., tel. Randolph 8200. Brsovlaki South Shore proge odhajajo s čikaike downtown postaje, Illinois Suburban station, Randolph St. and Michigan Ave., in ustavljajo na Van Buren St., Roosevelt Road, 53rd St. (Hyde Park), 63rd St. (Woodlawn), in Kensington« (115th St.). Benton Harbor St. Joseph Union Pier-Lakeside -New Buffalo — Grand Beach — Sawyer— Bridgman — Stevensville — Harbert Prvič v zgodovini odhajajo is Chicaga električni vlaki "vaako uro ob uri" v jugozapadni Michigan! Udobni avtobuai imajo zvezo z vsemi vlaki Short Shore Line, ki odhajajo iz Chicaga med 6. uro dop. in 7. pop. tekom tedna, in od 6. zjutraj do 9. pop. ob aobotah. Razgled-na vožnja ob obrežju jezera Michigan do St. Joeeph in Benton Harbor gr« po novo tlakovani U. S. Highway No. 12, razen na Union Pier in Lakeaide. Obojestranska vožnja iz Chicaga v Benton Harbor in St. Joseph **mo $4.75. Znižane voznine v razne posredne kraje Michigana. RAILROAD Poučne in inanitvwM knjige. Romani, povttti, črtic« in opisi* KNJIGARNA 36)9 West 26th u PROLETARCA Street, Chicago, m. Pesmi, poezije, igro. Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine. Album ilovamkili knjiitvnikov, (uredil dr. J. Š1 ebinger), vsebuje opise in slike slov. književnikov od Trubsrjs dalje. Fins vesba ................... AM Karenina, (L. N. Tolstoj), roman v dveh delih, fina vesba ____________________________ Bacili in bacilke, (Damir Fei- gel), humoreske, broi.______ Bedakova izpoved, (Strind- berg), broi. $1, ves.......... Beg is tama, (Ruski pisatelji), broi. 75c vesana.................. Boy, (L. Coloma) roman, ve- san __________________________;________ Božična pasa m v prosi, (Charles Dickens), broi................. Ba«i, (F. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 768 strani ves.................................. Bala noči—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi..... Bilka, (Marija Kmet), povesti in črtice, broi.................... Bros sarjo, (Milan Pugelj), broi. _________________________________ Cerkvene m iii (L. Calco), povest iz sedaj nosti, broi......... Cankarjev sbornik spomin Ivana Cankarja, ves................. Četrtek, (G. K. Chersterton), fantastičen roman, ves......... Člov®k mrtvaških lobanj, kronika raztrganih dui, roman (Bratko Kreft), broi. $1.35, ves_______________________________________ Cvetke, (Majar H.), iopek pravljic za stare in mlade, broi. Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice broi. ------- Daj nam danes nas vsakdanji kruh (A. Cerkvenik), povest, broi. _______________________________ Decameron, (Giovanni Boccaccio), I. del broi. $1.50, ves. II. del. broi. $1.50, ves _______ III. del broi. $1.60, ves-------- Deteljica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janes Cigler), broi. .._____________________________- Dekle Elisa, (Ed. de Concourt), roman, ves. ...................... Domače živali, (Damir Feigel Deveti janwar, (M. Gorki), črtica is ruske revolucije, broi. Don Corea, (G. Keller), roman, Dvo slike, (Ks. Meiko) broi. Drobii, (Fr. Milčinski), ves..... Dvonoiec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, ves. —....... .. —------ Elisabeta, hči sibirskega jetnika, broi. ...--------------— Filozofska sfodba, (Alojz Jira- sek), vez---------------------—------ Francka in drugo, (E. Kristan), broš ------------------------------- Glad, (Knut Hamsun) roman, broi. ________________________________-- Gad je gnesdo, (VI. Levstik), broi. 75c, vez......................... Gladi jator ji, (G. J. Melville Whyte), zgodovinski roman v dveh delih, broi. ---------— Golem, (G. Meyring), roman broi. 50c, ves. -------------- Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčin- ski, ves. ___________________ Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi... Hadii Murat (L. N. Tolstoj), roman, broi. ------------------ Heptameron, (Marg. Valoiska), povesti, broi. ------------------ Hči papeža, (H. Sheff), sgodo- vinski roman, broi............. Humoresko, groteske in satiro, (VL Asov in Teffi), broi— Idi jo«, (F. M. Dostojevski), I., II., III. in IV. sv. broi. (g) 80c, ves. (® ------------------- Vsi itirje broiirani $3.00, ves. $4.0«. Igralec, (F. M. Dostojevski), is spominov mladeniča, roman, broi. --------------------------- Izgubljeni svet, (Conan Doyle), roman, broi.....—-------------- Is modernega sveta, (F. S. Fin- igar), roman, ves. ------------ Is naših krajev, (Zofka Kve- der), povesti ,ves................ Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, ves. ...........................—- Jeromkin krog, (A. Koževni-kov), povest sa mladino 8 slika, broi. ------------------------ Jug, (P. Chocholouiek), sgo-dovinski roman, broi. 75c, ves....................................v— Jubilejni sbornik Onta Zupančiča, ves................................. Junak našega lasa, (M. J. Ler- montov), povest broi......... Jari junaki, (Rado Murnik), humoreske, ves................... Jurica Agičeva, (Ks. Šandor- Gjalski), broi. 60c, ves------ Kmečki punt, (A. Šenoa), sgo-dovinska povest is upora slov. kmetov ve«......-......... Kraljica mučenica, (Coloma-Poljanee) sgodovinski roman, broi......................————....... Kuhinja pri kraljici gosji notici,, (Anstole Frsnce), broi. 76c ,ves...................-........... Konfesije literata, (J. S. Machar), zbirka spisov, ves..... Kasaki, (L. N. Tolstoj), kavka- ika povest broi................—. Kraljevi vites, (Michael Zeva-co), sgodovinski roman v dveh delih, broi................. Knes Serebernjani, (A. K. Tolstoj), roman is časov Ivana G rosnega, broi........— Kreutzer jeva sonata, (L. N. Tolstoj, romsn broi........— Ljudske povesti, (Franc Jak-iič), l roi. .........................— $5.00 5.00 .45 1.50 1.25 .40 .40 2.50 .60 .45 .65 .75 1.10 .60 $1.85 .20 .66 .50 2.00 2.00 2.00 .45 .65 .45 .25 .25 .50 .65 .90 .25 .60 .35 .85 1.00 .75 .75 .35 .75 .50 .40 .75 .60 1.10 .75 .85 1.60 .85 .75 .45 1.00 1.60 .75 .80 .75 1.00 .76 1.00 .65 .75 1.60 1.50 .60 .76 Ljudske pripovedke, (L. N. Tolstoj), broi. --------------------- La Bohotne, (Henry Murger), roman, broi. ___________________ Letečo sonce, (S. H. Vajenski), roman, broi................ LovsKi spomin, (Vladimir Ka- pus, broi. ___________________________ Milan in Milena. (Ivan Cankar), ljubesenska pravljica, broi............................ Marjetica, (Anton Koder), idila, broi.................................... Moderna knjižnica, I. SV. vsebuje črtice in novele (Milan Pugelj), broi. __________________ Moje iivfjenje, (Ivan Cankar), ves. »....................................... Momenti, is SpisOy A. P, če-hova, (Ivan Prijatelj), broi. 85c, ves. .................... Morski vrag. (Jack London), vsa .......................... Moi s brasgotino in druge novele, (Jack London), broi. .... Muhoborci, (Fr. Milčinski), črtice, ves. ............................. Mlada ljubesen, (Alojs Kraigher), roman, ves. Miljonar bres denarja, (C. P. Oppenheim) ves................. Medvladje, (Jože Pahor), socialen roman, broi................... Mali klateš Tom Sawyer, (Mark Twain), ves......................... Na Bledu, (Rado Murnik), povest ves................................ Na krvavih poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote s bojnih pohodov bivieea slovenskega planinskega polka, ves............ Naša vas, (Anton Novačan), broi. 75c, Ves. ...____________ Na,/ krivih potih, (Žaljeki), broi............................. Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik desetnije, ves. __________________ Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Isidor Cankar, ve® ................................ Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broi_______________________ Občinsko dete, (Branislay Nu-iič), roman dojenčka, broi. Ob 50-letnici dr. Janesa Ev. Kreka, broi......-................ Oglenica, (Fr. Zakrajiek), povest, broi.........................— Papež in ja Fausta, (M. Zevaco), roman broi. $1.50, ves.___ Patria, (H. Federer), povest is irske junaike dobe, broi..... Pertinčarjevo pomlajen je (E. Kristan), sanjska povest. broi. 75c, vez.................... Plat svona, (Leonid Andrejev), novele, vez. _______________________ Povest o sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L. N. Tolstoju, vez. __________... Povesti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (Damir Fei- gel), humoreske, broi......... Pol litra vipavca, (Damir Fei- gel), vez....................-....... Pingvinski otok, (Anatole France), vez____________________ Prelepa Vasiljica iS druge ruske pravljice, (Cvetko Golar), broi. ..................................... Povesti, (Maksim Gorki), broi. Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni, (J. Haiek), I. in II. del. vez. _ Paati in sanke, (L. S. Orel), kriminalen roman, broi..... Pikov a dama, (A. S. Puikin), povest, broi....................... Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del $3.25, II. del $8.00, oba dela skupaj, 1093 strani Poveetice, ( Rabindranath Tago- re), broi------------------------------ Polom, (Emile Zola), roman is francosko nemike vojne 1870-71, 549 strani, broi. $1.50, ves.................................. Podobe is sanj, (Ivan Cankar), ves..............................—.— Posigalec, (K. S.), broi. ------ Povesti, (Lovro Kuhar), broi... Prodor, (B. Kellermann), socialen roman, broi............. Roman treh src, (Jack London), ves........»--------------------------- Rasne povesti, broi................. Rim, (J. S. Machar), broi. $1.00, ves........................... Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, broi........—. Samosilnik, (Anton Novačan), deset povesti, broi............. Sanin, (H. Arcibaiev), ves..... Salo Stepančikovo in njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman broi............................. Spomini Krištofovega Pepčka, (Joseph Suchy), lično ves. Srce, (Ivan Albrecht) novele, ves....................-................... Slika Doriana Grays (Oscar Wilde), roman, broi. _______ Svetobor, (P. Bohinjec), povest is konca /11. stoletja, broi...........J....................... S poti, (Izidor/Cankar),' potopisne črtice, proi................. Sosedje in drugs novele (A. P. Čehov), broi....................... Sisto e Šesto, (Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, broi. Srce, (Amicis-Miklavčičeva), k vzgoji mladine, ve«....... Spomini na Prešerna, (Eme-stina Jeloviek), broi........... Srečolovec (H. M ajar), povest, broi. ......--------------------—«... Samosilnik, (Anton Novačsn), 10 povesti, broi................... Staroindijske pripovedke, (JOS. Suchy), • slikami, broi-------- Spoved, (L. N. Tolstoj), broi. .75 1.00 .60 .76 .80 .65 .15 .85 1.25 .80 .40 .75 .75 .50 .76 .50 .75 1.50 1.26 .40 1.00 1.25 .76 .50 .25 .40 2.00 .40 1.25 .45 .50 .50 .75 .50 1.00 .40 .75 2.75 .40 .40 6.00 .40 2.00 .75 .25 .50 .75 1.30 .60 1.60 .76 .85 1.60 1.25 .80 .60 .90 .50 .76 .60 .35 1.50 .75 .35 .75 .85 .40 Stepni kralj Lear in hiša oh Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), ooo»e»e»»soeo«»e»ooo»»ooo»oee»ao»ooooo Tarzan sin opice (Edgar R. Burrough), broi. 76c, ves. Tarsan in svet, (Edgar R. Bur- rough), ves. _____________.._____ Tarsanove iivali, (Edgsr R. Burrough), broi. 76c, ves. Tarsanov sin, (Edgar R. Burrough), ves. .........-_____— Tarsanova mladost v džungli, (Edgar R. Burrough), ves. (Vseh 6 knjig $4.50.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 76c, ves.................................... Tri povesti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkasu, Starca, Koliko semlje potrebuje človek), broi............................. Tri povesti, (G. Flaubert), broi........................... Tik sa fronto, (Damir Feigel), ves. ..................................— Udovica, (I. E. Tomic), povest, broi. 50c, ves..................... - Umirajoče duše, (lika Vašte-Burgerjeva), sgodovinski roman is baročne Ljubljane, broi. $1.25, ves..... Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, ves......... V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), broi..................... Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh delih, broi. $2.00, ves......... Vites is rdeče hiše, (A. Du-mas), roman is časov francoske revolucije, broi. 75c, ves. Vladka*ln Mitka, (Zofka Kve-der), ves. ________________________ V noči in ledu, (F. Nansen), potopis ekspedicije na severni tečaj, s slikami, broi. V oklopnjaku okoli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broi. robstvu, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, ves..... V zablodah, (France Bevk), roman, broi......................... Zadnja pot kapitana Scotta. (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na severni tečaj, broi............. Zadnja kmečka vojska (A. Še-noa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez............................. Zadnji val. (Ivo Šorli), roman, broi................................— Zločin in kasen, (F. M. Dostojevski), roman v dveh delih, vez. ______________________________ Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez...................-............. Za miljoni, (A. K. Green) roman, broi........................... Želesna peta, (Jack London), socialen roman, v dveh delih, broi............................... Zmote in konec gospodične Pavle, (Ivan Zoreč), broi. Za srečo, (Fr. Malograjski), povest, broi......................... Zvonar jeva hči, ( Miller-Ster- žaj) povest, broi. --------------- Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez. .................... Ženini naše Koprnele, (Rado Murnik), sstiričen roman, broi.................................. Z ognjem in mečem,. (H. Sien-kiewics), povest iz davnih let, 681 strani, ves.................... Zlatarjevo slato, (Avgust Šenoa), sgodovinska povest is 16. stoletjs, broi........«... Zgodba o nevidnem človeku, (H. G. WeUs), broi. .......— Zgodbe is doline šentflorjanske, (Ivsn Csnkar, broi.--------- Zabavna knjiinica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih sanikamežev lastni životopis, ves............. Zeleni kader, (I. Zoreč), povest, broi. ......................... Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broi......................... Zbrani spisi. Val. Vodnika, broi....................................... .60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .40 .65 .75 .75 1.60 .75 .40 2.60 1.00 .50 1.00 1.50 1.25 1.25 1.00 1.25 1.00 2.25 2.25 .65 1.00 .40 .40 .60 .85 .35 3.25 .75 .35 1.00 .86 .45 .50 .35 SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. sv., vsebina: Erotika, is-daja 1902; Erotika ,isdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vesana ................ 2.00 II. svesek: Črtice in povesti ter Kritični in polemični spisi, vezana ...................... 2.00 III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor, črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ........................ 2.00 IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci vez. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ................................ 2.00 VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novl.iana in Hiia Marije pomočnice, vezana .................................... 2.00 VII. zvezek. Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vesana................2.00 VIII. zvezek: Gospa Judit, Križ na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjai, vesana 2.00 IX. svesek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; Is Otta-kringa v Oberhollabrunn, vezana .............................. 2.00 Ftoigar F. S. Zbrani spisi: IV. zvezek: Dekla Ančka in Srečala sta se, vezana__1.00 V. zvezek: Boji. Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, vezana __________________ 1.26 VI. svesek: Sama. Kakor Pelikan. Boltežar. Nai vsakdanji kruh in Tri črne Žene, vesai.a ........................ 1.60 (Vse tri knjige skupaj $3.50.) Levstik Frant Zbrani spisi sa mladino, ves. 1.25 Maselj Fran-Podlim barski: Zbrani spisi, fina vesba. I. svesek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovarii Damian broi. $1.50 ves..... 2.00 II. svesek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice, broi. $1.60, ves. .................. 2.00 Oba skupaj, broi. $2.75, ves 3.76 Pregelj Ivan, sbrani spisi: I. svesek. Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele, broi. $1.35, fina vesba .... 1.75 II. svesek: Bogovec Jernej. Balade v prosi, broi. $1.85, fina vesba .......................... 1.75 IV. zvezek. Zgodbe zdrsvnika — Muznika, Tolminske matere sveta noč ves....................... 1.76 Tavčar Ivan: Zbrani spisi. III. svesek: Otok in struga, Tiberius Pannocius». Kusov-ci„ Vita vitae meaae, Janez Solnce, broi. $2.10, vezana ............................. 2.50 IV. svesek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, ves......... 2.50 V. svesek. Izza kongresa________ 2.50 VI. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika ...............* 2.60 Trdina Janes: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: I. sv.: Bahovi husarji in Iliri ter verske bajke stare in nove _______________________________2.00 II. sv.: Bajke in povesti o Gorjancih ............................ 2.00 III. sv.. Bajke in povesti ...____2.00 IV. sv.: Bajke in povesti_____2.00 V. sv. Isprehod v Belo Krajino ___________________________________ 2.00 Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova isdaja, fina veaba): I. svesek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda, Prašna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. poJ-harji, Juri Kosjak in Domen ..................................... 1.50 II. svesek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ženite v in Grad Roj in je ..................... HI. svesek: Kloitrski žolnir i in Deseti brat ................... IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori Črta is življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ....................... 2.00 V. svezek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu. v roj ni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, .....___________________ 2.50 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broiirani I. zvezek: Agitator _____________ II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament III. zvezek: Roilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh ................................... IV. zvezek: Gospod Janes, Kmetske slike, Humorske, Povesti sa ljudstvo ........... V. svesek: Pesmi, Berite no-ivce Kritike, Komentar ... VI. svesek: Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja, U. in III. seiitek: Novelist in Politik 2.50 Peemice is prirode, (VI. Kapus), Uvod v .......................................46 | Suchy) Sto let slovenske lirike, od Vod- ^ nika do moderne, (Cvetko Golar), broi. 90c, ves. _______ 1.25 Strup is Judeje, (J. S. Machar), ves---------------------------------------- Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliikar), broi. 60c, ves. ...................................... Svojemu narodu (Val. Vodnik), hrti. ........................................ V sarje Vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broi................. 1.10 .75 .25 Buddhisem (Jos. Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ........................ Vladar, (Niccolo Machievelli), broi........................................' V novo deželo (E. K.), broi..... Zadružna prodajalna ali kon-sum ............................... 1.50 1.50 .75 .................... .85 1.25 1.25 1.60 .60 .60 1.00 1.25 PESMI IN POEZIJE. Akropolis in piramido, (Ant A-ikerc), poetični sprehodi po Orientu, fina vezba............... 1.25 Atila v Emoni in Romanca, (Ant. Aikerc), broi. ............ Balade in romance in Stara pravda, broi........................... Basni, (.Jean de la Fountaine), iz francoičine prevel I. Hribar vez................................... Jadranski biseri, (Ant Aikerc), fina vezba ........................... Job in Psalm 118, (S. Gregorčič), vez................................. Junaki, epske pesnitve, (Ant Aikerc), fina vezba .............. 1.26 Moderna francoska lirika, (Ante Debeljak), vez....................... Mučeniki. slika iz naie protire-formacije, (Ant Aikerc), fina ve«ba ................................ 1.25 Mlada pota, (Oton Zupančič), broi. ......................................; Poesije, (S. Gregorčič), I. zve sek„ ves................................ Poesije (S. Gregorčič), II. svesek, ves................................. 1.26 Poezije, (S. Gregorčič), ilustrirana isdaja, velik format, ves........................................ 1.60 Poesije, (Dragotin Kette), ves. 1.10 Poesije, (Fr. Levstik), ves........80 Pesmi iivljenja, (Fr. Albrecht), ves. ----------------------------------- Pesmi, (Srečko Kosovel), broi. Pohorske poti, (Janko Glaser), broi________________________________ Primož Trubar, (Ant Aikerc), sgodovinska ep*ka pesnitev, ves. ........................................ .65 Solnce in sence, (Ante Debeljak, broi.............................. Slutnje, (Ivan Albrecht), broi. ¿leske pesmi, (P. Besruč), ves. Plamteči okovi, (Mile Klopčič), broi. 86c, ves.____________ IGRE. Anfisa, (Leonid Andrejev), broširana .—_______ Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vesana ................... Čarlijeva ženitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve ialo- igri enodejank«, broi......... Golgota (M. Krlež), drama v treh dajanjih ...................... Gospa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi ... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom ............................... Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana........................... Mac bet h (Wm. Shakespeare), vezana ................................ Othello. (Wm. Shakespeare), vezana .................................. Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih scenah ____ Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ............................ Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana _______________ Umetnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota zase. Broi. 76c., vezana ........................ .40 .60 .75 .26 .50 .60 .25 .75 .75 .75 .50 .85 .75 ... 1.00 .25 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata _____________ Angleško-alovensko berilo (Dr. F. J. Kern), vez.................. 2.00 Čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno živ- Ijenjeslovje ....................... Čitanka o higijeni, (dr. Ivo Pire), z 236 sliakmi vez......... Domači sdravnik, (pr. Kneipp), broš. ..................................... Elementi moderne isobrasbe (I. Molek), broš. 60c, vez......... Idejni predhodniki današnjega aocialtzma in komunizma (Abditus), broš_______________ Ilustrirana lepa maska, navodila za šminkanje vez. _________ Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrozič) s 30 slikami Jugoslavija (Ant MeUk) I. in II. del. broi. $2.50, vez..... Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibanje (dr. D. Lončar), broi............... Kari Mars, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer)___ Kletarstvo, (Bohuslav Skali- cky), broi. $1.75, vezana ____ Koledar Cankarjeve « družbe 1930, broi.......................... Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) ................ Kratka sgodovina . Slovencev, Hrvatov in Srbov (Mstija Pire) _________________________________ Mesdno delo in kapital, (Kari Marx), broi. ......................... Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana ............. Naš jezik, (dr. Joža Glonar), ves. __________________ Naš sadašnji ustavni položaj (Dr. Štefan Sagadin) _______ Narodnogospodarski eseji ________ O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broi. $1.00 vezana _________ O konsumnih društvih ........... Oimutek slov. nar. gospodarstva ----------------......------........ Politika in sgodovina (Dr. Drag Lončar), broi..................... Praktični socialisem, broi..... Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi. 60c, vezana ........................ " Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broi............. Prva pomoč, (dr. M. Rus), 8 40 slikami, broi.___ Psihične motnje na alkoholski podlagi, broi. $1, vez......... Rastlinstvo naših Alp (F. SeMl) .................................... Razvoj Socializma od utopije do snanoiti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ............... Roparska trojica (Claessens- Molek), ................................ Slovenski pravopis, (dr. A. Breznik), broš............................. Socialni ideali in Kako si je človek vstvaril boga. (Molek- Keracher) broi..................... Slovenska kuharica (S. Felicita Kaliniek), ve«., 666 strani, ilustrirana ............................ .85 2.00 1.00 .76 .60 1.50 .40 3.50 .45 .60 2.25 .50 .26 .40 .25 ____________ 1.26 __________ .25 .75 .35 .40 .60 1.25 .10 .60 .50 .10 .75 .10 1.50 .35 .35 .40 Zadružni koledar 1929, izdala Zadruina založba v Ljubljeni .................................... Zadružni koledar 1930, izdala Zadruina založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec ....................................... Zbirka domačih zdravil, S poljudnim opisom človeikega telesa, broi....................... Zbirka rudarskih in fužinskih israsov (J. Bezlaj) ............ Zdravje in bolezen v domači hiši Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana ............ človešk«*ga telesa; II. del: Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani .ilustrirana ................ Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) .................... Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant Melik), dva zvezka broiirana, I. zv. 85c; II. zv. 75c; oba zvezka aku- P«j ....................................... Živčevja človeka (Dr. Alfred Šerko), ilustrirana, vez. .... .25 .60 .26 .10 .60 .50 .60 .65 .30 1.25 ALBUMI S SLIKAMI. Tratnik Franc: Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ............ .40 .50 .66 .75 .60 .75 .75 RAZNO. Ameriški Družinski Koledar, letnik 1916, vezan ______________ letnik 1919, vezan _______________ - letnik 1920 vezan .............. letnik 1922, vezan ............... letnik 1922, broi................. letnik 1925, vezan____________ letnik 1926, vezan ............... letnik 1927, vesan ............... 1.00 letnik 1928, vezan _______________ 1.00 letnik 1929 vezan ______________ 1.00 letnik 1930 vezan ............... 1.00 Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za..................................... (Imamo jih dvojne vrete.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva itevilka z njegovo sliko...................................... Kres, vezan, letnik 1921-22 ____ Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav ........ O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet Blei- weis-Trstenüki) .................... Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak .............................. ANGLEŠKE KNJIGE. All Quiet on the Western Front, (Erich Maria Remarque, naj-boljii opis svetovne vojne .... 2.50 American Communism (James Oneal) vezana .................... 1.50 Anarchism and Socialism (Geo. Plechamoff ), vez..................60 Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strani, vezane ........................... 6.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana ........................ 1.50 Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smiti Sacro in Vansettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi ............................ 3.50 Brass Check (Upton Sinclair) Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, . vez. 1.20 "Debs, His Authorized Life and Letters" (David Kalsner), vezana v platno ____________________ 1.00 j Debs and tke War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodiiču .......................... .25 Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje bres sdravil, broiirana ________________ 1.00 End of tke World (Dr. M. Wil- helm Bolsche), ves. __________ God and My Neighbor (Robert Blatchford), ves............... GooseStep (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokoioi-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, ves. 1.40 Goslings (Upton Sinclair), ves. Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patri jota .... Jungla (Upton Sinclair), povest is čikaikih klavnic ............... Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno............ Karl Mars, biographical memoirs ( Wilhelm Liebknecht) vezana.................................. King Ceal (Upton Sinclair), povest iz itrajka coloradskih premogarjev 1. 1913-14. Vez. Law of Biogenesis (J. Howard Moo re ),f vezana ................... Life and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana .................... Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wail Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finunčne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana .... Mountain City, (Upton Sin- I clair),, novela, vezana ........ j Oil (Upton Sinclair), novela, j vezana ........................ 4.00 of History (H. G. I Wells), vez., 1171 strani .... .26 Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana ........................... Republic of Plato vez............. Right to be Lasy (Paul Lafar- gue), vezana ....................... Roberts Rules of Order, vez..... s*»«*o Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... Science and Revolution (Ernest Unterman), vez................ Ses Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez......... Social Revolution (Karl Kaut- sky), vezana ____________________ Spies in Steel (F. L. Palmer), ekapoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minnesota, broš____________________-,„ Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana .................................... They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An- gelesa, broiirana ________________ 1.00 The Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana......................... The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ....................... The Social Revolution (Karl Kauteky), vezana............... Universal Kinship (J. Howard Moore) izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez......... Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez..... Yerney's Justice (Ivan Cankar: I Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič vezana v platno .....................60 Walls and Bars (Eujfene V. Debs. — Njegova poslednja knjiga, vezana .................... 1.50 NaroČilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Zà manjša naročila lahko poilje-te poštne znamke. Vse knjige pošiljamo proitnine prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih naročilih popust PROLETAREC, 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. 1.60 3.50 .50 .05 .10 1.50 .40 .10 3.50 .60 1.25 2.00 2.00 1.20 2.00 8.00 .60 1.56 .60 .60 1.50 2.50 2.50 6.09 2.00 2.00 .60 1.50 1.25 i .60 1.00 .60 .60 .60 2.00 .50 .60 1.26 .60 I "New Leader" angleški socialistični tednik. Izhaja v New Yorkn. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta Najboljie urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delsvcev gs čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino sanj sprejems "Proletarec". »mw»»»»»»»»»»»»«»»-M NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tisksmo * Slovenskem, Hrvsškem, Slovaškem, češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeslku. Naša posebnost so tiskovine sa društva in trgovce. .50 .75 .35 6.00 Smernice novega ^vljenja (Dr. os................. K. Ozvald), broi. .. Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba ^ Spretna kuharica, vezana ........ Strokovne organisacije v Sloveniji, broi......................... Svetovna vojna in odgovornost eocialisma (E. K.) broi. — .60 .50 .25 Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HlSl, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt 1.) sprejema denar sa hranilne vloge ali sa tekoči račun proti najboljšemu obrekovanju, posreduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk Is Amerike v domovino in obratno^ posreduje v vseh gospodarskih sadevab hitro In po eenl. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-18 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči Izplačilo. Nai upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Mentcn, 16824 Normandy Avs , Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadružno banko v Ljubljani. 2) 3) .60 A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. ÎJCHli'tiurr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1191. Publiih»d W««kly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL. JULY 10th, 1930. T*l«f>kon«i Rockwell 2864. VOL. XXV. POISONED FRUIT The aftermath of modern wars is. disillusionment. Masses fight for what they do not get and they get what they do not fight for. This is even true of the Civil War. Probably not one worker who fought in the. northern armies knew that a clever ^and cynical group of politicians representing the bankers, manufacturers,1 railroad, investors and mining speculators of the North planned to control the government when the slave system was conquered. We wonder what these dead workers would think today if they awoke to observe the mastery enjoyed by these economic groups. What would they think of the politics and the leading parties of today? Would they enjoy the spectacle of the two parties, led like twin pups tied by the same string and fed by the same owners? Would they rejoice that their lives had been given that city regimes like that in New York and Chicago might flourish as poison upas trees? Here is Chicago, ripe fruit of capitalist politics. If some one seventy years ago had predicted that the city which nominated Lincoln in 1860 would in another generation reproduce some of the work and activities of the old Italian Mafia he would have been jeered. But here is the city a scene of gang wars and murders, the deadly gat an instrument of sovereignty, and gang leaders enjoying influence with high public officials. It is a "state of armed anarchy", confesses one Chicago daily. This is the revolting thing nourished by the politics of capitalism, and other large cities are more or less affected by it. Will the Congressional committee now investigating the red herring please take this into account when making its report? (The New Leader.) AN EX-SERVICE MAN TESTIFIES "I am through with war. In the World war I was a victim of propaganda, but if I were to go to war again I would know that I was a common butcher going forth to kill my fellow men. I would know that there is no such thing as a war to end war. I would know that there is no such thing as a war to make the world safe for democracy." So said Howard Y. Williams, speaking to a church audience in Milwaukee, Sunday June 22nd. That's the way we like to hear an ex-soldier talk. Too many ex-soldiers, for some inscrutable reason, are boosters for military training in the schools and are opponents of progress in general. If there is anyone in the wide world who should be utterly opposed to war, and ready to announce that he will never fight again, it is a man who fought the futile fight in the World war. Mr. Williams' speech indicates that there are some like that. We imagine that there are a great many others, most of whom do not have much opportunity to express themselves. It is necessary to approach permanent peace through a number of avenues, but it is a certainty that if the proposed cannon-fodder should refuse to fight, there would be no more war. Statesmen and generals do not fight; they order other men to fight. If there had been a rider attached to the declaration of war in April, 1917—a rider to the effect that all senators and representatives who voted for the declaration were to be stationed in the front line trench—we feel sure that the declaration of war would have been buried under a storm of noes. Milwaukee Leader. THE ROAD TO PEACE Why cannot we have peace in the realm of public utilities, electric and otherwise, as we have in the postal industry, and get our electric juice and other utility service as cheaply and as efficiently as we get our mail. The answer is that peace, efficiency and low rates do prevail in places where the utilities are owned by the public. Strife and high rates are confined t\ the places where they are privately owned. Longing for the strife to cease will not bring the desired result unless that longing is transformed into action. Ceaseless activity in behalf of public ownership of public utilities is a necessity and a duty. There's no other way except to succumb and be the docile slaves of utility trusts. A selfrespecting people cannot do that. Peace in the whole industrial world lies on the same route: public ownership. .....A^tiä Obscure Mexican Town Wins Wide Recognition for Its Beautiful Girls SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich Independence Day was here. It prevent an increase in fare«? We are passed gloomily. It wasn't the jolly going to watch the whole situation "Fourth of July" of old. Yes, fire with interest, crackers and firework did go off, but not as in the year« past. People with Mr. and Mrs. Anton Yersin of leaving their home. • * The Tehuana Costume with Puffins I cars drove into the country. Othere WeBt Allill( Wijl entertained a del-hpent the warm day at the beaches.'Uon of pioneerg on ihe occasion Those that stayed at home were not of the WeJlt Allis-Pioneer ball games noisy. That revolutionary spirit was laat Sunday. Our crew was treated too hungry to attract attention. Yet M0 royany that they didn.t care about it must not be forgotten that our heroes of, '76 fought the battle to free themselves from the yoke of Incidentally while we speak of England, just as we socialists are West Allis we can tell you that it battling to overthrow the rule of ¡8 a nice ch>an town and that a capitalism. Each succeeding Fourth branch of our federation functions of July that will stare the hungry, well up th(.re> Mr Yersin evidently unemployed workers will help create I hili 8hare to keep the boyg in that revolutionary spirit that was so KQod spirits and on the go. outstanding in the "76's". : » » • Illinois is sixth in the standing of John Tercelj ,one of our faithful „^.g for membership in the Socialist comrades, has been seriously injured. Party. That ¡a a fair ranking if the John has been a hustler and until he membership was at least 6000. To recovers will be greatly missed. We bring the membership to 5000 how-hope that he will have the "pluck" t,Ver will require a lot of work since to pull through very quickly. on]y a iit«*. over 500 is the present • • • j roll call. Club No. 1 J. S. F. is We didn't go home until the early especially anxious to increase its From many lands of Europe and wa> forced to give his beautiful WM America uu.nters come to a small daughter, Tuft-of-Cotton, in marriage hours of the morning at last years membership inasmuch as its members A y " s to their own great emperor, Cosiju- moonlight picnic of Sava. On Satur- desire to regain its hold of 1st place ^ -- . • • a % . • A-▲ _ I (iiltf A iiivltot lit V« Mw« ur/t r» rr«t kniMA I in ♦ Vw. I^a/1 <\ maidens of Tehuan trooical village of Mexico to paint Che to their own great emperor, Cosiju- moonlight picnic of Sava. On Satur- desire to regain its h "Uughin« waidem^ of Tehuan- esa. Small wonder that laughter «lay August 9th."we won't go home in the Federation. tepee", famous for their beauty and rings so clserly and so faily in this until morning , because Sava will iepet , i« _______ of ^ ^ picture8que tropical region. I have another moonlight picnic. It The latest report shows that 130 wear colorful will be held at Kegel's Grove in organizations are affiliated with the for the picturesqueness ZTtL Tm».t"be.hu"?ur^woirln bill. ^¡ZTltowI* .kirt. «ftkl Willow Spring 111 and Johnny Kdueational Bureau of J. S. F. That iu wide ruffle or with lace. Their | Kochevar promises to have a very is at least a dozen more than at any good orchestra to entertain. • • • makes every foreigner who happens to wander to that region wonder, the world. . . . . The traveler who happens to pass blouse, or "huípil is of original through Tehuan tepee is impressed by design, usually of the hand-embroider- the continuous laughter, gakty to- ed type. Adornments such as earrings, Mooney and Billings were due gether with the melody of the women necklaces and rings are profusely 'or a pardon according to newspaper of Tehuantepec. This gayet. to- won». but seldom is jewerly of gold joporta But governor Young of gether with the melody of the nstfre i-en. On their heads they wear California asked the Judges of that fongue spoken there, "Zapotecan", fluffy, white bonnets. *tate for their opinion and they said * F In strange contrast to the popu-| no , So Mooney and Billings are larity of the 'tehuanas", the "tehu- due to -remain behind prison walls "Can this be Mexico?" Th¡ÍT"u anos", or Tehuantepec men, are Ihtle Clarence Senior the Executive Se- plenty of color tucked away between ¡known and are left in the back- cretary o the Socialist party gets the hüls of the "tierras calientes", or «round. The well dressed "tehu.no"| cred. for the steps to be taken by the hot land», of the region, away from wears a plain whits pajama-hke Socialist groups between July 15 and direct contact with modem civilisst- costume, a native, peaked type straw ^ to bring about their pardon. Mass sombrero, and no shoes. meetings and mass demonstrations P ud of We.try Scmnic Grandeur. have been ordered. It is hoped that "Tehuantepec" is derived from <>" a trip to the laughing little in this way enough interest can be the Aztec InTan words "tehuani", town of Tehuantepec from northern moused to bring Mooney and Billings meaning "wild beasts", and "tepetl", Mexlco * *radual droP from an altH n°arer t0 ^ WOrld 0Uts,de of tiu',r meanin "hill". According to legend tude of 7,500 feet above sea level is P™on. the people of Tehuantepec are the fe,t- Th* high mountains on the t . , descendants of the old "binigulashsa", route to Tehuantepec are scintillating We are going to have an honest people from the clouds. They are with maguey plants, like so many to goodness unified transit system proud of this, and also of the fact ,mmense emeralds hiding the myste-1 now that the voters of Chicago have that Quetzalcoatl the Plumed Ser- ries ot the day® t**0™' ^e Spanish approved the traction franchise. That pent revered by 'the ancient Toltec Conquest, when "thousands of pagan was one of the promise« of Samuel Indians, according to legend, came ™a™d the Valleys of Anahuac Insull s group Cheap fares and good from among them. And that their and Puebla'. Then the mountains service But if you ask me, the fact Zapotecan forefathers were the mas- *lve wa* to wooded hills rich that jobs were promised to 10,000 tera of the old cultured Toltecs. And ,rI atranfe wUd fruiU- ^ cold that the great Axtec emperor himself Plat*aus disappear and in their place appear warm valleys of Mexican plums and alligator pears. And then — Tehuantepec, the tropical town with its beautiful barefoot laughing little women. — Ted Edigers, Central Press. Excuse Me Conundrums have the very important faculty of keeping you "on your toes" mentally. And here are a few special ones that will serve to clean the cobwebs from the idle corners of your brain: What are the best four known races of men? Foot race, horse race, automobile race, and boat race. What is the single English word of five letters that is never pronouc-ed right? Wrong. How can you make a slow horse fast? Don't feed him? What kind of stones are found in the Gulf of Mexico? Wet stones. Why is snow diffferent from Sunday? Because it can fall on any day of the week. Where was Solomon's temple? On the side of his head. If you raise wheat in dry weather, what do you raise in rainy weather? An umbrella What is it every summer that goes most against a farmer's grain? The reaper. When does a dog weight least? When he is within the pound. If a bee could stand on its hind legs, what blessing would it invoke? A bee-attitude. unemployed is probably the main reason why so many were in favor of the indeterminate franchise. At least Chicsgo is to spent $100,000,-000 to build a subway and the traction interests will operate their trains, and the strap hangers will still hang previous year. It is especially grati fying to learn that so many English speaking Clubs and lodges have sent in their membership. • • • It has been definitely decided to go to Waukegan, 111. on Sunday, July 27, to the picnic, sponsored by club No. 45 J. S. F. A special car on the North Shore Line has been chartered. • « • Yes, and the week before July 20, we are all going to the Pioneer Picnic at Bergmann's Grove at North Riverside, 111. It costs you very little to "take in" the out of doors, so be there with us. • • • A number of our Comrades are planning to attend.the picnic of Club No. 224 J. S. F. of Pullman, 111. on Sunday, July 13. It is to be held in the Wild Wood Preserves, at 127th St. and Michigan Ave. And it is hoped that the weather will permit a big attendance. A Civil Question Diner (to waiter)—What's the name of that selection the orchestra is playing? Waiter—"Go Feather Your Nest.' Diner—Go jump in the lake. I asked you a civil question.—Louisville onto the straps. What is there toi Satyr. THE MARCH OF CIVILIZATION Stranded A man waiting for his train on a platform was struck by the wretched appearance of a dog tied to a post. He called a porter and said: . "That dog looks very miserable. Where is it going to?" "That's the trouble," replied the porter. "I don't know ,and you don't know, and the dog don't know. He'» chewed up his blessed label!" Temperance Advocate—Look at the homes whisky has wrecked! Ancient Mariner—That's nothin't look at the ships water has wrecked! MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 6. THE SOCIALIST PARTY AT WORK Socialists Get Nine More Offices Laureldale, Pa. — The office of burgess, three councilmanic positions, and five other offices were captured by the Socialists after a bitter fight here June 24th. This borough was only kept from following the lead of Reading and returning a full Socialist •council by a Republican-Democratic coalition, which holds four of the seven seats. Charles W. Lutx Edwin Drayer, and Warren L. Marvin are the new Socialist councilmen. Martin Enoch was elected high constable, Michael Tallinoe is constable, Roy Bankea, tax collector; Anna Bankes, inspector of elections; and Daniel Hageman, auditor. Chatties R. Yerger is the burgess, or mayor. ' • • • The news of the victory of the rural Berks county Socialists was received with enthusiasm by the members of the National Executive committee of the Socialist party, meeting at New Haven, Conn., at the time of the election, as "another indication of the probability of state and congressional Socialist successes this fall." The reports from all over the country presented to the members indicate a steady increase in membership and activity, and more candidates in the field this fall than on any year since 1920. • * « Unemployment and the Negro in politics were the main topics in the speech of Clarence Senior at the St. James Forum, Cleveland, O., before an audiencer of two hundred, last Sunday. Yipsels passing out literature at the door were besieged for copies of leaflets on unemployment insurance, Negroes and Socialism, and old age pensions. While in this city, Senior also spoke at a youth rally, under the auspices of the Jjnior Yipsels. • « • Yipsels working or vacationing at Unity House, Forest Park, Pa., of the L L. G. W. U. and Camp Tamiment, owned by the Rand School are doing organizing work and forming a temporary propaganda circle for the summer season. Hy Fish, Cleveland organizer, Jack Kauffman, of the Youth Publishing Assn., and David George, former Southern District organizer are the promoters. Mooney-Billings Meetings So that all may have material, fact and information, in connection with the Mooney-Billings meetings, arranged by the Socialist Party, during the week of July 15—22, the Tom Mooney Molders Defense Committee of San Francisco, has mailed to each local facts regarding the case, and issues involved. Comrade* everywhere are urged to arrange meetings diuring this period and make good use of the material supplied. * Indiana Local Marion County has authorized Edward Henry, county and district chairman, to call a district convention on July 11th, 8 P. M., at 49 % So. Delaware St., Indianapolis, for the purpose of nominating a congressional candidate for the seventh district A Mooney-Billings meeting is being arranged for Friday, July 18th, 8. P. M., at the same address. Michigan At a recent meeting of the State Executive Committee plans were made for routing a speaker through the state during the months of September and October. New Jersey The Socialists of New Jersey will have candidates in seven out of the twelve congressional districts. This is an increasse of three over the last congressional election. Henry Jager, state organiser, is the candidate for United States Senator. He will make a vigorous campaign. Six counties are to have local candidates. New York State Secretary Merrill reports that the state executive committee has approved the action of local Buffalo in refusing to support the candidacy of Frank C. Perkins for congressman from the 40th District, if he runs on an old party ticket or seeks endorsement of one of the old parties. Arrangements have been made with W. G. Y. for the broadcasting on the first day of the state convention of the Socialist Party of New York, July 19th (2 to 2:30 P. M.) of a discussion on electric power by Norman Thomas and Chas. M. Ripley. The Central Labor Trades Assembly of Schenectady will hold a Mooney-Billings demonstration on July 12th. Robert T. McCoy, editor of the Molders' Journal, will be the principal speaker. THE COWARDLY HYPOCRITE The man who knows what is right, what the thing is that he should do, who fails to do it—refuses to take part in the fight and do his share—is much more guilty of betraying the cause that he is interested in, than is the man who ignorantly fights against that cause. He is even worse than the man who fights consciously, who is paid a price for fighting against his own convictions. He at least can say he is getting something for it. The coward who sits on the side, however, and refuses to do his duty; who is waiting until some other man pays his share of the price for progress, and does his share of the fiVhting for that progress; and who, once it is achieved, will step in and take his share of that progress, is an unspeakably cowardly traitor to the cause of human progress and human betterment.—The Illinois Miner. TURN IT AROUND Machinery was made for men, not men for machinery, and until we win the war for the mastery of the machine, there will be no abolition of the new slavery which the machines have brought to us.