23. 5tev.
V Novem mestu 1. decembra.
1885.
t
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. TBacega meseca. Cena jim }e za celo Kdor želi kako oznanilo y „Dolenjske Novice" nalete 1 gld., zft pol leta 50 kr. — -Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami eprejema J. Krajec v Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Našim naročnikom!
Leto se bliža h koncu. — Je pa vendar še mnogo naroinikov, ki nam niso plaSali vae naročnine. Te vljudno prosimo, naj to storé kmalu, ako jim je mogoče. Delavec je planila vreden; zato npamo, da tudi ,Dolenjskim Novicam** ne bode nibiSe zameril, ako prosijo, naj se jim dá malo plačilo za — velik trud,
Vredništvo.
Vojska na jngu,
Ziidijjič smo pihali ; Med Srbi in Bulgari je □e^a napetost. Skoraj gotovo bode prišlo do vojske. Dfipes pa v^m moramo povedati, da se je zgodilo, pmoje bali, ravno takrat, ko smo to pisali. Groîiû ^oji 30 bili v zadpjjh 14 dneh. Gotovo bo^ liřikaJo naše bralce o tem kaj več zvedeti. ' žalostno! Pred malo časom sta zdihovala kruto turško pestjo še oba dva — Srb in Bulgar. Skupaj sta ae bila zoper krvoločnega trinoga, ki jih je stiekal čez 400 let; ali komaj sta si nekoliko otresja njegov težki jarem — pa že qapade aosed soseda. Slovanska kri teče, io prelila jo Slovan. To je naše staro prokletstvo. — Pa kdo je temu kriv? Nevošljivost. Srbi se bojé, da bi jim sosedna Bulgarija ne bila premočna — zato so jo hoteli popihati. Še več pa je zakrivil srbski kralj Milan, Njemu se je jel tresti tron, ker ima veliko sovražnikov. Ta si je mislil: če srečno končam vojsko, pa se mi ne bode bati — lj\iđstTo ipe bode imelo zopet rado. Bil je pa pre-prjčap, da bod« on zmagal, ker je imel mogočno T<us^o, dobro oboroženo — Bulgari pa skorej no-beçç pri^ve, Ali Človek obrača, Bog pa obrne. T»ko je, twii kralj Milan obračal, da bi zmagal, pwtíčuí ^ í^a je obrnil tsko, da je grozno tepen. Ki^ se je t9 zgodilo, Tam povemo qb kratkem : 15. d&P novembra sq Srbi napeli Bulgare ter kïpiUu yzçli ^a^eto Qirilurod. Hiteli so od tod dalje proti So^i, glayneípn mestu Bulgurske. — ÏÎTBg oddeJílí srbsli;e vpíslte pak j& prodiral mTBa tje od mestji Tn» v jugp, ^mbiU ao mesto Slir-ki j» p^av bli^ S^je i&, qavembra cd dTeh 8tr«M v ialto velic^ St^viln, ^i bulgari,
ktere je vodit knez sam, so se bili kakor levi. Odpodili so Srbe, ter jih gnali 5 kilometrov daleč, veliko ao jih pobili, še veČ pa vjeli. — 19. nov. je bil nov boj. Dasi je bilo Srbov skoraj še enkrat toliko, zmagali so vendar zopet Bulgari ter vjeli 300 Srbov, Srbi so se jeli povsod umikati. Bulgari 80 dobili poprej od Srbov zasedena kraja Breznik in Diagoman ter hiteli skozi mesto Ca-ribrod proti srbskej meji. To je bilo 22. nov,
Dné 24. nov. je bil zopet krvav boj. Bulgari 80 zmagali t»r vsied tega pridrli do srbske meje. Sedaj je jelo vpadati ljubemu Milanu arcé. On, ki je tako krivično napal Bulgare, — v svesti si, da .jih premaga, je prosil primirja. Toda zastonj : knez Aleksander je odgovoril, o miru ni govorenja, dokler bode le še eden Srb oa Bul-garskih tleh. — In res je bil 26. nov. že ljut boj le 5 kilometrov od Pirota, ki je srbsko mesto. Tudi tu so zmagal: Bulgari po tri ure tnyajočem budem boju. Noč je bojevanje končala in Bulgari so zaseli levi kraj ob Pirotu. Drugi dan so bili Srbi vnuvl^ tcpeni. Bulgari bu jih pudili proti Nišu. Sedaj Še le se je baje sklenilo primirje.
Tako, smemo reči, je vsegamogočni pekazal, kje je pravica. Slabo oboroženi, toda srčni Bulgari so slavno zmagali močno oborožene, bolj Številne ali ošabne Srbe. Hvala Bogu, da je tako. Vsak pošten Človek je v tej reči s srčnimi Bulgari,
O vstanovitvi zaroda za gluho-neme na Kranjskem.
Ki večje sreče za novorojeno dete, kakor ako pride na svet pravilno razvito in z vsemi čuti popolnoma obdarovano. Veselé se njegovega vstopa v dolino solza in trpljenja stariši, sestrice in bratci. Vse drugače pak je, če mu je pustila uarava ta ali uni ud nerazvit, pohabljen ali pa ako kakov Čut ni popolen. Pravijo, da je oi^tu tesno pri srcu pri prvem pogjedu novorojenčka, dokler se ne prepriča, je-li popolnoma zdravik udov. Še le, ko je spoznal, da je vae v red», zamore qe ga po očetovsko veseliti. Med obile-nmožica onih, ki jih je narava po mačehovsko obdarila, so zel^ osmiljeiúa vredni oni, katerisL a IQ h Iti popolnoma ra^vit^ kajti ti oatuiejo vsled

tega ne le globi ampak tuđi nemi. Nikdaj se ne morejo veseliti avojega življenja — naj si bodo z zemeljskimi darovi Še tako bogato previđeni. Pomilovanja vredni revčki ostanejo, dokler jih Bog ne pokliče iz tega sveta. Koliko večji revčki ostanejo še le tisti, ki nimajo premoženja, čuti pač vsak zdravo misleči človek, vé vsak iz svojega življenja; kajti gotovo je imel že priložnost opazovati tacega reveža in videti^njegovo trpljenje!
Da bi se tem revČetom pomagalo, je treba posebnega zavoda, v katerem se ti zastonj sprejemajo in ízučé.
Akoravno je bilo teh nesreČnežev v vseh dobah veliko, vendar se svet dolgo časa nij zmenil zanje. Prvi, ki se je pečal z vprašanjem, kako bi se gluhonemim pomagalo, da bi si zamogli v življenji sami česa prislužiti in da ne bi bili drugim v nadlego, je bU neki Pedro de Ponce, menib na Spanjskem v 16. stoletji. Vendar njegovo prizadevanje ni imelo posebnega pomena in baska. Bolj so se jeli za te reveže zanimati še le v 18, stoletji. Tu sta jela podučevati gluho-neine na posebno umno izmišljen način: Abbé de 1' Epée v Parizu in Samuel Heinike v lipsiji na Nemškem. Posamezni ljudje, kakor velika mesta in cele dežele so sedaj jeli snovati zavode za gluho-neme. Tukaj so ti dobivali bodisi zastonj ali pa za plačilo najprej hrano, stanovanje, postrežbo — pozneje pa se tudi uČili krščanskega nauka, branja, pisanja, računanja, in tisti, ki so bili spretni in zmožni tudi kacega rokodelstva, ali pa kake umetnosti. Razume se, da so postali tako koristni udje človeške družbe, ter zamogli sebe pošteno preživiti. Dandanes nahajamo po vseh večih deželah take zavode, ki so v pravem pomenu besede — božji blagoslov za glnho-neme same, a tudi za njih sorodnike in druge, kteri bi morali sicer zanje skrbeti.
Da so se ustanovili zavodi za gluho-neme, je bilo treba velicih stroškov. Toda vsak čas ima svoje dobrotnike. Kolikor niso mogli storiti posamezniki, to so pomagali izpeljati dobrodejni milodari tisočerih ljudi— in da je bilo delo popolnoma, so pristopile Še dežele ter tako osnovale Telike hiše za gluho-neme.
Tudi Kranjskej se ne manjka gluho-nemih ; posebno veliko jih je ia kmečkega stanu. Ti ostanejo navadno brez vsakega poduka in pripomoči dobrih ljudi. Ali hvala Bogu, Kranjska pa tudi ni brez milosrčnih mož, ki so veliko zapustili, da se vstanovi zavod za gluho-neme na Kranjskem. Omeniti mi je posebno treh tacih dobrotnikov. Prvi in največi je ranjki ribniŠld dekan Holzapfel, ki je zapustil za ta namen leta 1868 vse svoje premoženje. Bilo je takrat čez 80.000 goldinarjev. Razon njega sta Še dva draga moža volila r ta namen, in sicer eden nekoliko
tisoč goldinarjev. Od tedaj, ko so se vse tri ustanove za gluho-neme naložile, da nesà obresti, je preteklo ali pa hode v kratkem preteklo nekako dvajset let. Glavnica se je gotovo podvojila in bode sedaj znašala skupaj od vseh treh ustanov okoli 200.000 gld.
Lep denar je to, — toda vendar še zel<S premajhen, da bi se ustanovil tak zavod.
Ali na Kranjskem imamo društvo, kî je Že nekolikokrat poseglo globoko v svoje kaae, ko je bilo treba podpirati blagodejne namêre — to je kranjska hranilnica v Ljubljani, Pri druzih prilikah je mnogo, mnogo izdala; zato bi se smelo upati, da bi tudi v ta dobrodelen namen radk vrgla eden stotisočak.
Tudi vis. kranjski deželni zbor ne bi mogel odreči enake svote.
Tako bi se pridobila glavnica za zidanje zavoda za gluho-neme, pridobljena bi bila pa tudi glavnica, s katere obresti bi se plačevali učitelji in drugi, pa se zastonj bi se sprejemali nekateri veči reveži. Toda ni dvomiti, da bi se dal ta denar še pomnožiti s pobiranjem prostovoljnih darov, in s poznejšimi oporokami čioveko-Ijubûih ljudi. To bi nam pripomagalo, da bi mogli brezplačno sprejeti veČ gluho-nemih ubožcev. Tu se ponuja najlepša prilika, da pokažejo svojo ljubezen v prid kranjskih gluho-nemih blagi ljudje, ktere je Bog poslal med nas, da lajšajo in manjšajo revo in nadloge svojih trpečih bratov. Vzlasti naj bi izpeljala po moči to uaša preč. duhovščina, vsaj je k temu položil prvi kamen eden najboljih izmed nje, ko je podaril toliko premoženja.
Ako se bodo zbrali v ta namen pravi domoljubi, ako bode si. kranjska hranilnica hotela pokazati svojo milosrčnost do teh revčekov, tedaj se nam je nadjati najlepšega vspeha!
Kako se spremeni premokra zemlja Y rodovitno?
(Dalje in konac.)
Ako se pa voda ni dovolj odpeljala, naj se zasaja na takem zemljišču le vrbovo in jelŠevo drevje. Iz njega se delajo jerbasi, vezniki i. t. d. za rigolanje vinogradov; tudi daje Še precej dobra drva za kuijavo. — Če se pa na močviiji ne reže Šota, mora se najpopred iz njega odpeljati preobilna voda in potem zemlja prekopati. Ko se je v suhem letnem časa posušila, se mora sežgati, da pogori s koreninami močvirnih rastlin v pepel. Vendar pa tega ne smemo storiti predaleč in pre-^ globoko; zatorej se mora zažgati zemlja prav n» rahlem, gobastem in z rastlinskimi tvarinami napolnjenem močvirju, ko je Še nekoliko vlažna. Ko je vse dobro pogorelo se pepel podorje ali'
Us. šteT.
doi:enjske kovice.
stran 183.
bi


zakoplje in z agonijo plastjo zemlje pomeša, z »jđo, krompiijem, repo, ržjo ali slednjič še z oTBem poseje. Vse to v tako napraTljenem zemljišču dobro stori; vendar pa ne bode napačno, če ga včasih podpiramo tndi z dobrim gnojem ali pa požiganje ponavljamo, sicer opeSa tako — da ga moramo spremeniti t pašnike.
Rastline pod vplivom vode in solnca rastoč dobivajo nekaj svojih prvin iz zraka, nekaj pa iz zemlje. Koliko je vredno kakovo zemljišče, največ določi to, kako se da obdelati.
Kako veliki so vendar razločki med rodovitnostjo razne zemlje: polje, kjer raste banana, redi 25krat več ljudi kakor pšenifno polje. Na vznožju me-hikacskib gora zamore pridelati hišni oče v dveh dneh za celi teden avoji družini ves potrebni živež! Ali ta zemeljski raj „kjer se tako rekoč že gotov živež kot sad utrga" ravno tako oslabi človeško moč z ene strani, kakor jo odrvené z inige premrzle pustinje. Človeški vpliv na naravo ni nič manj važen kot vpliv narave na človeka: on zamore rekam in potokom drugi tok odkazati, goré in bregove prekopati in predreti in z prekopi dežele in svetove zvezati, nove ceste in pota narediti, gozde posekati, ali pa gole gore vnovič pogozditi, močviije izsušiti in v rodoviten svet spreobrniti i. t. d. v obče na naravo in ozrai^e nenavadno vplivati. Zato je s srečo in blagostanjem celega naroda in z obstankom države najtesnejše zvezan posestniški stan. Kako labko se irselijo delavci, kako bitro zgine kapital iz dežele — samo zemljišče je nepremično, ne zamore le umakniti ne štibri, ne vojski, ne v tujino po-l)egniti! „Kjer je vaŠ zaklad, tam je vaše srce" tedaj je za državo najboljše, če se vsi deli : zemlja (narava), delo in kapital zadrže v zlogi, vendar je pa gotovo najvažnejša reč nepremična zemlja, na kteri si more pridobiti vsak gospodar, zlasti pa kmet pomoči, časti in slave ter svetu pokazati, daje njegov stan zares imeniten, važen in častitljiv.	Anbm Kupljen.
Nanki y vinarBki âoli na SJapn.
SpÎBi^e Janei S«jé, naduiitelj t Še&t Jerneji.
(Dalja.)
Kako napravimo potaknence ali ključe? Na jesen ali zgodaj spomladi vzamemo enoletno nda-diko, ki je It dvoletnemu lesu priraščena, ali pa tudi na triletnem. Dvoletni les nima gladkega lu-bada, ampak razpokan je in se lupi. Pri obrezo-Tinji trt, pusté 8e mladike, ki 80 namenjene za sad. Z vejnim prstanom pasti se mladika. Dolgost k^ačev je 24 palcev ali 66 centm, (ključ, Blind-rebe, Schnittrebe),
Ključu puščati stari les je nepotrebno. Take ključe sadimo naravnost v vinograd, ali pa postimo, da se prej rkoreničijo, in potem jih damo t vinograd.
Prostor, kamor denemo potaknence za dve leti, da se vkoreničijo, imenujemo »trtnico" (Reb-schule). Mislimo si pravilno napravljen ključ v trtnico vsajen, kateri se prime. Dobi novih delov, ki 30 se po umetnosti napravili — spremeni se v korenino deblo (Wurzelstamm).
Na korenimnem deblu ločimo sledeče korenine: iz vejnega prstana zraste srčna korenika (Foss-wurzel); na prvotnem ključu naredi trta močne korenike, katere vodoravno rastó, te so stranske korenike. Tikoma pod zemljo imamo rosne kore-nince, pri potaknencih imamo več srčnih korenin.
Poglavitna reČ pri trtah, ki jih s pomočjo potaknencev pomnoževati. Znano mi je le, da je v Krškem ris. č. gosp. Knavs vikanj, duhoven, otrokom naroČil za ključe, in dal jih je v trtnico, ter potem prodajal po 35 gold. 1000 trt. Tudi jaz sem jih bil od tega gospoda do 200 ključev kupil, in v svoj vinograd posadil, kjer že par let rodijo. — V Št. Rupertu ni nikjer najti, nobenega novega vinograda, samo v Kostanjevici je eden. PaČ bi bile potrebne posebne šole, kakor jih imajo na Nemškem.
Dolenjci doslej mislijo, da drugače ni mogoče vinogradov ohraniti, kakor z grubanjem. — Ako hočemo, da bo trta dolgo časa dobra in rodovitna, moramo gledati na srčno koreniko, ker ta gre do 6 sežnjev v zemljo. Z grubanjem pa ne dobimo nič srčnih korenin.
Zato pač smemo reči: neizogibno potrebno je, da Dolenjec pomnožuje trto s potaknjenci. Trta, bolj ko je stara, manj ko je gnojena, manj ko raste, tem finejša, plemenitejša je. Dolenjce je treba učiti, da znajo Idjnče napraviti in zasaditi tako, da dobijo kronine korenike. Za dobitev vkoreni-njenih trt, vsadimo ali „bilfamo" v trtnice. Peščeni svet je najbolje, ker trta v njem dela ložje korenike, ima pravo gorkoto, vlažnost in dotiko z zrakom. Kedar so pa vkoreoinene, jih hitro presadimo, ker pesek nuna dovolj hrane.
Dalje prihodnjič.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Po vseh deželah so se pričeli deželni zbori 25. novembra. Le tržaški je odložen na poznejši čas, ker tam še niso volitve končane. Tržaški mestni zbor je hotel uamreČ 32S tržačanom vzeti volilno pravico, ker ne trobijo v njih zoperavstrijski rog. Pritožili so se in res pravico dobili. To je volitev in zborovanje zakasnelo.
Kranjski deželni zbor se je pričel po slo-vesnej sveti maái. Prišli so vsi gg. poslanci, med i^jimi tudi naš mil. g. knezoškof, ki so storili obljubo. VolUi so posamezne odseke ter obravnavali
184. atrac.
M
id k'

p; ! ifel

nektere nevažne reči. Vež o njem bodemo pač poročali prihodnjič,
V Češkem dežetnem zboru pravijo, bodo libe-ralm Nema zahtevali, da se nemški del dežele loči od češkega. Kako so smešni!
Obrtnijske zbornico po Avstriji zahtevajo, da naj bi po kazDÍinicsh zaprti več ne am«li opravljati del, ktere sicer obrtniki izvršujejo, d. pr. delati obleke, obutala i. dr. Prav jim moramo dati. Obrtnik, krojač, Črevljar pohajkova brez dela, ako-ravno davek plačuje: — kaznenec pa ima dela dovolj, ki druzih davek jé — po prestanej kazni pa že nekaj plačila odnese ! Država naj jim dá taka dela, da ne boďe škodovala poštenim ljudem.
Madžari Hrovate jako zatirajo. Kdor se pogne za pravico svojega naroda — kmalo je v ječi. Tako ne bode moglo dolgo ostati.
Zarad vojske med Srbi in Bulgari blizo meje našega cesarstva mora biti tadi Avstrija pripravljena na vse. Pravijo, da je ob srbskih mejah odločenih 40.000 mož, da bodo Srbijo zadeli, ako bode treba.
Kaj je novega po iirokem svatu?
O boju med Srbi in Butgari govorimo spredaj. — Bulgarski dijaki so tako navdušeni za svojo domovino, da so zapustili visoke šole po različnih evropskih mestih ter hiteli v hoj zoper srbskega sovražnika. — Kn«z bliigarski Aleksander seje odpovedal Vzhodnjej Rumelii, ki ae je bila združila s severno Bolgarijo. Zarad vojske s Srbi pač ni mogel drugače. Da bi pa Bulgari vedno ostali razdeljeni — tega ne verjame noben pameten človek.
Skorej gotovo j«, da se bodo Turki in firki kmalu udarili. Turki imajo iako veliko vojsko ob grskej meji ; Grki pa tudi neprenehoma pošiljajo vojake v Tesalijo, severno svojo deželo, ki meji na Turčijo. Narod grški hoČe vojsko ~ ali bati se je, da se bode zgodila Grkom taka, kakor se je Srhom: s krvavimi glavami uteguejo teči domu.
Spanjski kralj Alfonz II. je 25. novem. m»rl star Še le 23 let. Bil je moder, blag mož, ki je 10 let varoval Španijo upora in prekucije v hudem Času, ko je vbogo deželo rušil potres io razdevala grozna kolera. Bati se je, da bodo nastali po smrti grozni upori, kajti Španjska ima mnogo različno mislečih strank. Kralj je zapustil le hčerko 5 let staro — sina pa nobenega. Ože njen je bil kralj Alfonz z avstrijsko nadvojvodinjo Kristino, ki bode sedaj vladala mesto mladoletne hčerke.
Na Francoskem zboruje novo voljena zbornica. Liberalci imajo áe večino, vendar jih je veliko manj, kakor jih je imela poprejSha zbiornica.
Nu Angležkom imajo'pa ravno sedaj nove volitve, kaže se, da bode zmagala vlada's sTOjimi možmi.
Italiji se zdeba po novih deželah, ako bod«' nastal boji s Turki, bi Lahi tudi i-ádi dóbili kak«*. ! kdšČek — samo se vejo, kako bi začeli.
Gospodarske stvari.
Poduk naiemu kmetu.
Bodi prijazen in uljaden! — Letoa meseca avgusta sem bil na Notranjskem v rovtar-skih hribih- Tu sem dobil moža, ki me je jako ljubeznjivo pozdravil. Ko sva govorila o tem in unem,. mu pravim tudi, da se mi Čudno zdi, da se vede proti vsacemu človeku tako prijazno. — Gospod, je djal, moj oče so me učili : Fante, vselej bodi prijazen, pozdravi vsacega,. to niČ ne Škoduje, pa lahko pomaga. Jaz jim tega nisem prav verjeK — Pa priâel je v naše hribe sveten gospod, ko sem bil star kacili deset let. Srečam ga^ ter se mu spoštljivo odkrijem. Gospod me pokliče k sebi rekoč: Deček, kdo te je navadil, da znaš tako pozdravljati? Oče, sem djal, — gospod pa odgovori; Bodi vedno tak, in nikoli ti ne hode žal. Seže v žep ter mi stisne tolar v roko. Jaz sem tekel domu k očetu, ter djal kazaje jim bii-ščeči tolar; OČe, sedaj Še-le verjamem, da prijaznost res ne škoduje, pa lahko pomaga — glejte, kako velik tolar imam! — Od tistega časa pozdravim vsaeega človeka !
Živinoreja.
„Brez živine je kmetijstvo piškav oreh". — Živina je kmetovalcu ne le koristna, ampak neizogibno potrebna; živina more hiti brez kmetije, kmetija brez živine pa oikdar ne. — Od domačih živali redijo pri nas: Govedo, konje, ovce, koze, svinje in mnogovratno perutnino.
Govedjereja, ovčoreja, svinoreja in perotinstvo je nekoliko bolj razvito, kakor konjereja (razen Št. Jerneja), vendar se ne more nikakor pohvaliti; Zadržki so: 1.) Preveliko razkosavanje zemljišč; 2.) tukajšnja živina je slabega plemena ; 3.) majhni posestniki si ne morejo dragih plemen kupovati ; 4.) lepih bikov in mtjascev tukaj ni; 5.) premalo košnje. — Lepa živina je veliko veselje pri hiži je ponos in Čast kmetu, in po pravici ni le priSa njegove umetnosti, delavnosti, skrbnosti in dobrega pametnega gospodarstva, ampak tudi njegovega premoženja in bogastva. Najbolj se mora gledati pri živinii na snažnost, da ima snažno jed, pijačo, stajo in kožo. Snažnost je pol krme. — Pa ravM v tem moramo očitati našim kmetom veliko napačnosti, in žďěti, da bi sploh bolje spoznavali, koliko koristi snažnost pri živini. Navaduo je, d» premožngši kmetovalci vole in krave manjšim po-eesttiikom v riijo kupujejo: vole na polovico bička, kt»ve pa n« pol teléta; ker manjši posest-
nari nimajo s žim preskrbeti potrebne živine. — Večidel m dajego voli v rejo z doloSeno ceno, za fctero jilr sme redilec prodati. Kar se dobi čez to ceno, se razdeli med redilca/ posestnika ali lastnika. Napake te navade so:- Čas se ûe določuje, do kterega naj reja trpi. Zato se mnogokrat pťavdajo, češ, da je lastnik prezgi^daj vzel svojo živino iazaj, ali jo prodal, ali zopet, da jo hoče redilec predi^go obdržati. Tudi se malokdaj določi za stran zgube, Ôe se mora namreč ^vina prodati pod odločeno ceno. Navadno je, da trpita vsak polovico zgube, Če ni redivec kriv Pogodbi reje pa lastiiiku živine zmirom Veči in gotovejši dobiček dajejo, kakor pa redivcu. Toraj bi se morala ta navadi sploh odpraviti, in skrbeti za boljšo klajo-, da bi mogel tudi revniSi preživeti lastůo knivo celo leto, ne pa le do zime. Ťe raz-niere so znamenje velike revičine pri ljudstvu ; zato tudi le veČi posestniki redijo vole, manjši pa imajo le juúce, ali si pomagajo celó s kravami. Volov, kteri bi to ime zaslužili, je ponekod prav malo. — Ko bi naši kmetje vsaj za krave bolj sfcřbeli, da bi jih od mladega krmili, snažili in privadili, bi več mleka dobili, veČ masla pripravili — in več denaija skupili ; — vsaj vemo, da se Živinski pridelki, postbno mleko, prav lehko in dragt) prodajajo. Dobra krava je zaklad v hisi. Kravo' pa odstavi tele, ko ima še največ mleka. Navadno po' trikrat na dan pomolzejo, 4 mesece pozneje pa le po dvakrat, zjutraj in zvečer. Zjut-ranja mblža dá več iň boljšega mleka, posebno ondi; kjer se krave čez dan na pfeši izstradajo. Gospodinje, ktere mleko ne prodajajo, delajo maslo za-domačo rabtj in za prodaj'. V hribih pa delajo tudi' eir iž pregretega mleka v majhnih hlebcih.
(Dalje'prihođnjič.)
Piše nam se:
Iz Novomeške okúlice. — Mi kmetje imamo mnogo posla v Novem mestu. Posebno smo tuđi velikokrat primorani iskati v mestu z^edeue^a rokodèlcB, ter jih imamo po kmetih le malo. Taka je; če se komu ura pokaži : r Novomestb jo mara' zanesti. Tu pa najde samo enega urarja. Zato mora óákiati ^ in čakati, predenj dobi zopet T roke tako-potrebno reč. Pa kaj, vSaaih se ne posreči, da bi bila dobro popravljena — in nazaj jft) moraš' tíesti — pa zopet čakati. A najhujše priftéffi jia, . da moras ubogi kmet plačati od p(JÎ>rdviIa skořfej toliko, kakor je ura vredna! Težko, težko nam gre za denar — sedaj pa še ta giozen dávek. Naj nam povedó; Dolenjske Norice; bit liLne'bilo-res dobro z^ nas, ako bi priâël se: edetï urar?
Pa se nekai >imatn na areu. VíĚkrat sa razpise kakovo delo, n. pr. tu ali tam sebode^kaj
zkialo, ta in ta dan delo oddalo po dražbi ! kako radi bi zvedeli to tudi mi, ki beremo samo Dol. Novice pa nrč drugih časopisov. Bi nam 11 ne mogli pomagati hidř v tej reči?
Na to odgovorimo': Kár ae tiČe urarja, m v mestu samo eden; mi poznamodva: g. Ooleôa in pa kapiteljskega cerkovnika ali meřnaijá, ki tudi dobro popravlja; pokažene ure. Će ste doslg dajali uro v popravo le enemu, idite sedaj k drugemu, in kjer vam bode bolj po volji, tam pà ostanite. Bi li se drug urar ta dobro shajal, ne venjo. Mogoče. Pristavimo pa le Še to, da 30 urarji sploh dragi rokodelci. Vsaj vam je pač znano, kako je bilo s kmetom, ki je moral od popravljene žepne ure ,veliko plačati* Oče, je djal urar, bila je notri cela drobtina kruha Î O tako, odgovori mti kmet, sedaj sem plačal goldinar, kaj bi bilo, ako bi bil v njej cel hleb.
Na drugo pa rečemo, da bademo taka oznanila jako radi sprejeli brez plačila, samo pošljejo naj se vredništvu. Vsaj nam je namen podučevati in ponlâgati dolenjskemu kmetu.
Iz Šentvida pri Zatlčinl dnč 26. nov. — Predrage „Dolenjske Njvice" I Od nas niste dobili 86 nobenega dopisa' ns drugih poročil. Tudi danes nimam nič kaj veselega poročati, toraj vam naznanjam, da je na večer dné 21. nov. povozil se A.nt. Line, šentviški voznik in trgovec z domačimi pridelki, na potu iz Ljubljane med Šmarjem in Grosupljim, ter bil takoj na mestu mrtev. Imel je težak voz, konji mu za-vozijo vstran, voz se je vdrl iu voznik ga je menda mislil obvarovati, da bi se ne zTrnû. Šel je voz opirati in akoravno močan, vendar ga ni mogel vdržati, in tako se je menda voz prekucnil poleg ceste in voznika na tla pritisaÚ za glavo, in tako je našel smrt. Dné 23. so ga prepeljali v Šentvid in drugi dan so ga pokopali. Bil je ranjki pošten, priden in varčen mož, še le 29 let star. Zapustil je mlado vdovo z petimi otroci. Najmlajši 3 mesece star, najstareji pa 7 let. — Bog bodi milostljiv njegovej dusi Î
Napčno je „Slov." dopis, poročal, ker pravi, da jîi bilo tamno, — bilo je pa še prav svitlo, akoravno je luna za oblakom svetila. Tudi so ne more misliti, da bi bil on spal na vozu, ker so se Še precej na dolgo poznale njegove stopinje in zraVëii Še globoko viïrte, ko je' voz opiral, in ko ga ni zmogel, se je na nj-iga zvrnil. Toraj to v pojasnilo „Slovenčevim" bralcem.
Kostanjevica 2l. nov. — Od več strani sem že Čul izraziti- željo, da' bi' Dol. Novice prinaŠalef'tuli sporočila, kakšno ceno imajo razni sitori' kmetiSki pridelki; ne samo Žito. Kmetom së zdi, da m mogoče, da^ bi bili nekteri pridelki tako brez vse cede, kakor so v naših krajitf, zato želijo zvedèti, kako se to ali ono prodaja


i
p: II
drugod. SlÍTe, posušene brez dima, se tukaj plačujejo po 3 gold, stari cent. To res ni ni-kakorâna ceoa za tako izvrstni sad, kakor so bile sliye letos. Kmet se trudi in trudi v nadi, da bo z izkupljeuim deDarjem saj najsilnejSe stroške poravnal, nazadnje pa ee mu ge delo ne plača. Jaz mislim, da bi se moánički naših domačih prekupceT še ne posulili, Če bi tudi kmetiàke siroTe pridelke po malo bolj polteni ceni plačevali. K slabi ceni pride pa Še po na-Tadi gcljuřna yaga; nazadnje se pa Še kaj pri iaplaČeTanji odtrga ; tako da kmet za SToje pošteno in dobro blago skoraj nič ne dobi. To silno opovira posebno napredek t sadjoreji.
Napaka je tudi, da se ne gleda na bi se odpravila stara, dostikrat silno sleparska Tedra. Zakaj bi kmet ne prodajal Tino na hektolitre? zakaj bi ravno zanj moralo veljati Se vedro? Županstva bi gotovo prav storila, ko bi za vsako večjo vas preskrbela saj pol hektolitra cementiranoga, ter bî stare vedra pobrala. Enako bi se moglo tudi na to paziti, da bi vinski trgovci imeli cementirane sode. Kmet se navadno ne zna škode varovati proti premetenemu trgovcu, zato je treba, da ga varujejo zato poklicana ob-lastva. S setvijo ozimine imajo tukttj pravi kriŽ, Dokler je bilo lejjo \reniG, so bili jesenski sadeži na poti J komaj je bilo moc te spraviti, je pričelo deževati, da se ni moglo orati. Še přetečeni teden so nekteri plenico sejali, da si se navadno misli, da je po Martinovi nedelji zato setev îe prekasno. Bomo videli, kaj bo iz tako pozne setve. Ako bo zima zopet brez snega, bo težko kaj prida. Ob Krki je pa rana setev trpela po povodni ; tako da za prihodu« zopet ne kaŽe kaj dobrega.
Iz Mirnopeči. — Pri nas kakor tudi v farah StopiČe in DobemiČe razsaja med otroci huda bolezen ,ošpice' (Riesel-Ausschlag). Jako Teliko jih je vže zapustilo v našej fari dolino sclzá zarad te neusmiljene morivke. Zapovedano je od vise oblasti, da je v teh treh farah prenehalo šolsko podnčevanje, ker je bolezen nalezljiva. — Svetovali bi pri tej priliki našim Dolenjcem zlasti to-le : Skrbite po hišah za snažnost. Ta Čednost ni dras^a ali ljuba je Bogu in ljudem — pa zdravju koristna. Drugič pazite posebno, da ee vam otroci ne prebladé.
Doma^ resti.
govor". Gosp. prof. L. KoprivSek. 3. „Strunam"! Fetien Fr. PreŠirna. Osmospev, zložil K. MaSel 3. „Nazaj v planinski raj". Pepen S. Gregorčič Mešani zbor, zložil A. Nedved. 4. „Planinar*^ Moèki zbor. zložil K. Mašek. &,,Neiztrohnelo grce!4 Balada F. Preěirna. Deklam^'e gospodična Pavlina Martinakova. 6. „Sanja". Cveterospev, zložil KJ Mašek. 7. „Slovo od domovine". Pesen J. Lebana.l Mešani zbor, zložil A. Leban. 8. „Domočutetvo"! Pesen Nožaijeva. Moški zbor, zložil D. Jenkovi (Dolenjsko pevsko društvo)na-| pravilo je zvečer 29. notembra svojemu uatano-S vitelju in neutrudnemu predsedniku gospodu dr^j ji. J Afidreju Feijančiču bakljado a petjem, to,	(Gospod dr. Martin Kocbek) c. kr:3
notar Je v Kostanjevici svojo pisarno odprl.
(V Toplicah) pri Novem mestu pricneç] se 1. decembra nova doba zimbke kopeli zá; bolnike, ki imajo putiko, ali jih sploh trga po] udih. Cene za sobo so na polovico znižane.
(Zvezdni otrinjk i), ki bo se videli v petek 27. nov. zvečer, bili so ree krasni in ne-' številni. Ljudje pa, vznemiijeni, so urno jelii prerokovati eni vojsko, drugi bolezen, in sei drugi začetek pogina sveta. Da Vas, dragi bralci, pomirimo, povemo Vam, da so to učeni , možje z\ez(logleđi že nekaj tednov poprej napo-; vedali. — 3z to vednostjo, kako se imenovani otrinjki naredë, se zvezdogledi želet pečajo.j Zvezdni otrinjki prikazujejo se v gotovih časih,! največjih je videti vsako leto od 10, do 13. avg.' in od 13. do 15. nov., za letos pa so bili v posebno obilni meri napovedani na 27. novembra.
(Umrl) je 16. nov. po dolgem bolehanji fajmošter iz Bele cerkve, gosp. Mihael Sos. Podal 86 je v pokoj na Studenec na Dolenjsko, ker je poprej 12 let služboval, a tam kmalu v Bogu zaspal. Bog mu daj večni mir.
(Umrl) je goep. Alojzij Koblar, po domsoe Šegač, za mrtvoudom v železničnem vozu v nedeljo 15. novembra v jutro ob 4. uri, star 64 let. Prepeljali so ga iz Ljubljane v Litijo 16. nov. ob 2. nri, in pokopali torek ob 9. uri dopoludne. Pokojni bil je blagi mož, rodoljub in velik dobrotnik celi okolici in teško ga bodo pogrešali. Žapanoval je 24 let vestno in modro, in nameravali so mu slovesnost za njegovo 25 letnico napraviti. Bog mu daj večni miri
(Občinske volitve). V Žužemberku so bili izvoljeni pri občinskih volitvah : za župana
(Dolenjsko pevsko društvo) pri-	g. Jakob D e r e a n i, prejšni župan g. Karol
redi 6. dec, 1885. 1. „Pevski večer" v alavni	Zavodnik je prvi svetovalec, vzpomin Franceta Preiirna, ternajuljudnejse vabi (Premembe pri duhovnikih). C. g-
vse svoje člane in one Nár. čitalnice novomeške	župnik Ivan Vesel pri iv. Duhu pri Krškem
k svečanosti, katera se bode vršila v prostorih	pride za dekana v Trnovo pri Diraki Bistrici,
îïàrodnega doma v Rudolfovem. Začetek točno	V Trebnje pride za dekana č. g. Frelih,
ob 8. uri zvečer. Vzpored: 1. gSveSanostm	župnik v Velikih Lašičah.
23. Ster.
DOLENJSKE NOVICE,
stran 187

(Porotne sodbe) priSnejo se zopet 14. decembra in bodo trajale OBem ali deret dni. Za glame porotnike ao izžrebani naslednji gospodje : Franc Šleipah, usnjar ic Zuženperka. Alojz Dermeij, posestnik iz BoŠtajna; Franc Perko, posestnik iz Ambrusa; Marko Pezdirc, posestnik iz Motlike; Anton Kupljen, o. k. notar iz Črnomlja ; Anton Terček, podestuik iz Metlike ; Anton Zaplatar, posestaik iz Volfije njive ; Franc Stupar, posestnik iz Vinkorega vrha -, Franc Gn-atin, posestnik in trgorec iz Metlike ; Franc Moravč, posestnik iz Velike loke; Andrej Lukan, posestaik iz Brezja; Avguštin Mam, posestnik iz Dul; Anton Uhan, posestnik iz Rodenj ; Anton Prosenik, posestnik in trgovec iz Metlike ; Anton Rupert, posestnik iz Krškega; Jakob Skala, posestnik iz Mladice; Ive Režek, posestnik iz KraSniga vrha ; Martia Matko, posestaik iz Mač-kovca; Franc Vardjan, gostilničar iz Črnomlja; Anton MikliS, posestaik in župan iz Statenberga; Matija Vertin, posestnik in župan iz DobliS; Moric Schoyer, gozdarski nadzornik iz RadeiS; Peter Balkovec, posestaik iz Preloke; Janez Smuk, posestaik iz Ribnika; Jernej Gnidovc, posestnik iz Ajdorice: Janez Jutraš, posestnik iz Pristave; Janez Lazar, posestaik iz Artmane vasi; Janez Korea, posestnik iz Metlike ; Anton Kraucer, posestnik iz Griča; Karol Miiller, trgovec iz Črnomlja; Ignacij Premer, posestnik iz Primosteka; Valentin Pogorelec, gostilničar iz SoderšČe; Janez Rus, mliaar iz Lazov; Ma-
v ■ /	I	I
tija Zugel,. posestoik iz Otoka ; Matija Mausser, posestnik iz Toplerebri: Janez Šetina, posestnik iz Mokroaoga. Za namestnike naslednji gospodje: Leodold Koprivsek, c. k. gim. prof. T ŇoTomestu; Franc Goles, urar iz Novomesta ; Janez Penca, posestnik iz Črmosnic; dr. Albin Pozaik, 0, k. notar iz Novomesta; Frane Gorse, posestnik iz Krške vast; Janez PavĚek, posestnik iz Cegelnice; Gustav Stan;jer, c. k. gim. prof. iz Novomesta; Janez KlemenĚiČ, posestaik iz Hrušice ; Janez Erbežnik, posestaik iz Podgore.
(V i n o) se letos dobro prodaja okoli Novega mesta ia drugod. Zlasti vidimo, da se ga mnogo »pelje Črez visoke Gorjance. Je pa tudi res dobra kapljica — naj porekó in zabavljajo nekteri kolikor hožejo. Mi Dolenjci bomo pa poskrbeli s pametnim obdelovanjem, da bode vedno boljâe, ako le ljubi Bog da dobre letine!
(Starine). G. Peônik v Krškem je odposlal v ljubljanski muzej veliko lepih starin nabranih na Droovem pri Krskem, kjer je stalo pred UOO leti nekako še reliko mesto Novio-dunum. Poslal je piskre (urne), Čaša (šale), le5-fierbe (lampice), igle, prstane, opeko in druge reći. To je kaj hvalevredno in za zuaastvo tsr za slavo naSe dežele imenitna reć.
(Volkovi). V radeSkem okraji sta bo biU okoli 80. nov. priklatila dva volkova, pred katerima je bil šolar na drevo splezal. Okrajna glavarstvo v Krškem je bilo zankazalo veliko gonjo na divje zveri.
(Nesreča.) Dolenjci, ki imate v»čkr«t opra?ek s prekladanjem aodoT, povemo vam naslednjo nesrečo, da se bodete vedeli bolj varovati. — Ljubljanski gostilničar g. P. Strel ima v Šiški vinsko zalogo, kamor mu je pripeljal dné 23. nov. posestnik Vojda iz Šiške voz vina, kterega ao potem v klet spravljali po stopnicah. Opiral in uravnaval je sod spredaj, dva poatrei-ćeka sta ga pa zadej zadrževala. V klet dospevài, reče Vojda: „Zdaj pa le spustita". V tiatem trenutku mu spodleti ia na obraz pred sod pade. Sod zřsli se čezenj, in mu je glavo v pravem pomenu besede zmečkal, da je nesrečnež n» mestu mrtev obležal.
(Število umrlih in vrsta amrti na Kranjskem v letu 1884.) Število umrlih t letu 1884 zuaša vkup 13.199, in sicer 6638 moških in 6561 zenakih. Umrljivost je bila po posamiČaih okrajih v sledečem redu: Najmanj mrličav bilo je v Kamniku 941, potem slsđi Novomeato 1150, Radovljica 664, órnomeli 813, Kranj 1427, Krško 1390, Logatec 1056, Litija 990, Ljubljaaaka okolica 1515, Kočevje 1230, Postojna 1241 ia mesto Ljubljana 1062. — Iz tega je razvidno, da po primeri števila prebivalcev v Ljubljani največ ljudi umrje, v Kamniku pa najmanj. Po Kamniku je pa prvi Novomeški okraj, v kterem ljudje najmanj mrjó. Leta 1884 je na rsem Kraajskem bilo 346 otrok mrtvorojenih, od teh največ v Novomeškem okraji (48). Od gori uavedenih 13.199 umrlih jih je umrlo posilne amrti 280, in sicer 215 moških in 65 ženskih. Oi teh umrlo jih je 189 vsled poškodbe po naključji, 37 vsled satnoumora in 54 vsled umora in poboja, in sicer največ v okraji Ljubljanska okolica. Med vsemi boleznimi je najznatnejše Število umrlih na tuberkulozi (jetiki). NavLiiao pomrja pa za to boleznijo največ ljudi od 20. do 30 leta, v obče pa zahteva ta bolezen med ubo^ioii največ îrtev; mrtvoad ali (božjižlag) pa največ po bogatinih sega.
V letu 1884 bilo je na Kranjskem 367 slepcev, in sicer 193 molkih in 174 ženskih, ua 10,000 prebivalcev pride jih okoli oaem. Slepih poritje'nh bilo je 54, in sicer 34 moških in 20 ženskih; vsled b)lezni oslepelo je 282 oseb, 130 moških in 152 ženskih — in po poškodbi 29—27 moških in 2 žíiaski. — Velita večina oslepela je se le ka^aeje, kar je tudi v razmeri s starostjo alepcev, kajti vseh slepcev pod 20. letim j« le 47, in 292 ja starih nad
6
m


20 let. — Y Ljubljeni bilo je 28 slepceT, t političnem okraji Postojna 39, t KojScvji 30^ y Krěkem 31, v Kranji 38, t okraji Ljubljanska okolica 41, T Litiji 25, v Logatci 39, y Ea-doTljici 14, t Kovem mestu 23, t Kaiaoiku 36 in otiomlji 23.	(Po „SIot.")
(Za nadu&itelja)? Krškem je ime-noTan g. Fran Gabrsek, učitelj y Radečah.
(Nesreča). Iz Mokronoga ee piše: Dné 7. noT. napravljala eta 501etni poseetnik Janez Glušee iz Gabrijel in njegov 15letni sin Janez t lomu župana Janeza Okorna iz Tržič fiuto za okrajno cesto, in sicer je delal prvi pod Teliko, okolu dva metra nad njim visečo gručo. Kar se ta odtrga in na Janeza Glušeca starega tako nesrečno pade, da je na mestu mrtev oetal. Ponesrečenec zapusti vdovo in âest nepreskrbljenih otrok.
Darovi za prenovljenje frančiškanske cerkve v Rudolfovem:
čast. gospodje: gl. kr,
J. Podboj.....1.—
J. Gerřsr.....7.—
A. niOTBky.....2.—
M. 8«jé......2,—
J. BoiitcaT ....	5.—
Ju OolobiS.....5 —
(Dalje.)
5.— 2.—
J. Joao......12.—
M. Bertel.....i.—
Blttg. gospa £. Varaun 10.— , gospodični Ad, in Gftb. Jombftrt . SpoitoTase B, Petan Dv« neimenoTBni . . 2.— (Dalje Bledi.)
Sejmi na Uolertjsktm.
v pondelek pred sv. Miki. v Martinji vasi (Trebn,kant.); sv.Mikl. dsnv Žužemberku; pond, po sv. Miki. T Litiji; torek po sv. Miki. v Metliki; pivi pocd. v adveutiiv Bostanji (zaživiuo Id blago); prvi torek v Koveminestu; 9. dec. v Mokronogu,
LoUrijsk» sriHe.
Tnt 2Q. Dovcmbra 42 66 69 19 48 firadac 14. novembra 72 44 11 40 27 „ 28. „	30 11 22 24 26
Živaltii stroji.
-S
B
ca.
Najboljši Howe-, Singer in Cirkular Šivalni stroji z 5 letnim poroštvom (garancijo) prodaja od 40 jl naprej. Da sg a«Jt iiulii itroji ^tebne Mri, inajo ti«ti čutit) tgpd Kt^ati, kslert jih ie
wm- ic <a IS ift tinjo. -m
SS" ; <"
V
•V3
ýivalnirsiroji.
J. OGORETJTZ,
T NoTcm mestu.
[6^-8]
»
«
£
Federn Matrazen
Tndi prodaja od 7 do 8 gld. lesene Faderti Matraze od glv. e. k. priv. tovarne iz Dnnaj», katere dnge ^Drat Uatratzenf popolnoma nadomestujejo.
i-
TěďěnTŠatrazěn

KovaCnico
daje Martin Vutšinič iz Boiakovega pn
Metliki stalno v sajem, proti prav ugodnim po. gojen). — Kovač, kateri hoče to kovačnico v najem vzeti, mora biti v tem ohrtu in tudi y „podkovst-vTi" dobro iznČen, da bode zamogel samostalno delati ; kajti dela imel bede sila veliko íq dober zaslužek.
Najemniki se znajo pismeno ali uatmeuo oglasiti pri gori omenjenemu.	(75]
P. n. slav. občinstvu naznanjam, da sem svojo
áá
„notarsko pisarno
v Kostanjevici 25. novembra 1885.
Martin Kocbek, <•■ tr. nonr.
otvoril. J
[7 6
(Rohwaseline) je
Ig
uMA 1É Ř i
p Ui
To Btalno, nespremeDljivo, tekoî'.e mazilo je temne barve in se ne n^aja v njem nobena rastlinska ali živalska m&šćbba ter tudi ne postane nikdar žaltovo.
Sirova vazelina
□Bnja, ker najtrdeje nanje takoj mehko in volno stori ter ee po vsemn nsnji enako razleze in ga obvamje, da ne strohni in se ne uanši.
Rabi pa se to mazilo za obuvala, da postanejo mehka in da jih vođa ne premoči; posebno za lovskt íevlje ; za mazanje Jermenov, komatav, usnji pri vozflh in kqiijah.
Opomniti je treba, da ee nahaja na starem nsnji mnogo ostankov živalske ali rastlinske maščobe, treba je toraj nsnjc že od začetka dobro mazati ; ko se pa te masti napije, zadostuje potem, da se le nekoliko namaže.
Neobhodno posebno je to maidlo za vsakega, kteri ima konje, ker je najboljše za tna^nje
^^ Iconjjskiii kopu, ^^
Vpe^ano je to m^lo že za konjska kopita tndi t C. k. vojski po naročiln vis. c. k. ministerstva avstr. z ak. st. 2030. Da je to mazilo za konjska kopita T resnici izvrstno, to pričajo tudi mnoga pohvalna pisma prvih živinoulravnikov. Ta sirova vazelina namreč v konjsko in sploh v vsako ^valsko kopito ali rog hitro vleze, ter ga obvamje, da se ne cepi is se ga nobena bolezen ne prime.
Rabi pa se tudi za mazanje leiaja prt govsjl Živini, maéin in brlzgalnlc, ter tudi za mazanj« 2*leza, lia ne zarujavl.
Sirovo vazelíno
pa prodaja v Novem mesta eanto podpisani ter velja T močnih, plebnatih škatljicah 10 kr. (80 gr. težka), 35 kr. {četrt Kg.), 50 kr. {pol Kg.) m SO kr. (1 Kg.) Brez skatelj pa ae dobiva po 65 kr. Eg.
Vaim tistim pa, kteri želé to maet prodajati, dajen^ jo veliko cenejše.	«o-»]
FRANC «US, trgovec
T Kovem mestq y Bviaijevi hiíí it. 84-
"BSg»«!« mréiuk, ímUíaUIj ia laloinik S. KriýM.
KoTOHMt«. — ITktlnil i. KrtýM.