PoHnino plačana v QotovinL
Leto XXI., št. 48
Ljubljana, sreda 18
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Vtelles odpotoval v Švico
Med nevtralci
Sedanja vojna se pogosto označuje kot »totalitarna vojna«. Ta njena označba pa se po poteku dosedanjih vojnih operacij ne nanaša toliko na istočasno uporabo vseh vojnih sredstev z namenom naglega uničenja nasprotnika v tako zvani »bliskoviti vojni«, ki se je od več strani napovedovala, kolikor na istočasno vojevanje na več frontah, ki niso samo vojaškega značaja. Tako imamo »vojno živcev«, diplomatsko, gospodarsko in pravo frontno vojno. Po soglasni sodbi zaradi vseh navedenih načinov vojevanja vsaj doslej še največ trpe — nevtralci, medtem ko se oba vojna tabora z različnimi svojimi vojnimi taktikami predvsem »študirata« za končni udar.
Tako nam je iz polemik, o katerih smo pisali tudi že na tem mestu, dobro znano, kako se skuša s sredstvi, ki se jih poslužuje »vojna živcev«, vplivati na razpoloženje v nevtralnih državah. Prav tako je znano, kako so za kulisami sedanje vojne angažirane vse diplomatske sile za pridobivanje nevtralnih držav. Končno nam številke o gospodarski vojni nadvse zgovorno kažejo, da so izgube nevtralnih držav sorazmerno največje. Pa tudi vojna na bojišču ne ostaja brez vpliva na položaj nekaterih nevtralnih držav, ki se morajo prav zaradi nje zavarovati pred vsemi presenečenji nenadnih napadov na njihovo ozemlje, kakor se napovedujejo na primer glede Nizozemske. Belgije ali Švice. Rusko-fin-ska vojna in vojna na zapadu sta prav te dni postavili vse severne evropske države pred usodne odločitve. Govorice o možnosti razširjenja sedanje vojne stalno polnijo ozračje z novimi napetostmi.
Problem nevtralnosti, kakor se nam prikazuje v luči trenutnega mednarodnega položaja, ni v tem, za kakšne smernice naj se nevtralne države odločijo v svoji zunanji politiki, temveč samo v tem, s kakšnimi sredstvi naj si zagotove spoštovanje svoje nevtralnosti. Prav s tega najpomembnejšega vidika pa lahko govorimo samo o velikih in malih nevtralcih, o takih, ki imajo sami vsa sredstva na razpolago, da ž njimi lahko vzbude spoštovanje svoie nevtralnosti, pa o takih, ki sami teh sredstev nimajo in jim zato ostaja le skromna izbira njihovega dejanskega zadržanja. V takem kočljivem položaju so se znašle v zadnjem času na primer vse severne države, ki jih na eni strani rusko-finska vojna, na drugi pa razne kršitve nevtralnosti v razpletu pomorske vojne silijo k temu, da bi zavzele odločno stališče v svojo obrambo. Rusko-finska vojna pomeni stalno ogražanje njihovega obstoja, njih državne samostojnosti in neodvisnosti, medtem ko krije pomorska vojna v sebi stalne možnosti ogražanja njihove nevtralnosti. Kakšna naj bo v tem kočljivem položaju njihova taktika?
V	dilemi med popustljivostjo in odločnostjo, katerih prva bi zanje pomenila prostovoljno izgubo nevtralnosti zaradi podreditve močnejši zunanji sili, druga pa izgubo nevtralnosti zaradi nujnega zapleta v vojno, so skandinavske države doslej skušale ubirati zlato srednjo pot med obema. To pa njihovega kočljivega položaja ni izbol jšalo. Njihova dilema je v vprašanju, ali naj se zavarujejo proti nevarnostim od vzhoda s tem, da se že sedaj — še preden bi bile same na vrsti — odločijo za soudeležbo v rusko-finski vojni na strani Finske. Njihova konferenca v Kodanju, ki je bila sklicana, da odgovori na to vprašanje, ni dala jasnih odgovorov. Vtis, da je bil blok nordijskih držav, kakor se je v mirovnem razvoju predstavljal, premalo na znotraj povezan, zlasti pa brez obveznosti medsebojne podpore in pomoči v primeru groženj od zunaj, se po tej konferenci ni zmanjšal. Nasprotno, zdi se, da so prav sedaj prišle do vidnega izraza velike razlike, ki izhajajo iz različnega zemljepisnega položaja in različnih potreb Danske, Norveške in Švedske.
Danski odreja slej ko prej njeno zadržanje zemljepisna povezanost z nemško sosedo. Norveška sicer meji na Finsko, toda njeno težišče sega že na drugo področje. Pred Švedsko pa se ves čas postavlja vprašanje, ali je bolj zava- . rovana proti nevarnosti od vzhoda s po- j sred ni m ali neposrednim podpiranjem Finske. Spričo nezadostne povezanosti z ostalima dvema državama je razumljivo, ako se ji zdi bolj umestno, da se upira proti nevarnostim, ki ji prete, raje na svojih mejah kakor na oddaljenejših položajih, dasi se znabiti sama zaveda, da se boj zanjo vrši prav za prav izven nje.
V	takem položaju je končno jasno, I zakaj se komunike o konferenci v Kodanju omejuje le na nekaj načelnih ugotovitev, ki niso nikogar zadovoljile. V tem pogledu pomenijo sklepi kodanj-ske konference pravo nasprotje sklepov nedavne konference Balkanske zveze v i
Včeraj se ie v Rimu sestal še z veleposlaniki Anglijef Francije in Nemci ie, ponoči pa ie odpotoval v Švico. kier se bo posvetoval s predsednikom
švicarske zvezne države
Taylor v avdienci pri papežu
Rim, 27. febr. br. Osebni Rooseveltov zastopnik pri Vatikanu, Miron Taylor, je bil danes dopoldne ob 11. sprejet v svečani avdienci pri papežu. Ob prihodu ga je pozdravil tajnik kongregacije za ceremonije. Pozdravila ga je tudi častna četa papeževe garde. Avdienca pri papežu je trajala tričetrt ure. Taylor je izročil papežu svoje poverilnice. obenem pa osebno pismo Roosevelta, v katerem sporoča papežu, da je Taylor njegov dolgoletni prijatelj in mož popolnega zaupanja. V pismu opozarja Rooseveit na delo Taylora kot predsednika mednarodnega odbora za preskrbo beguncev ter izraža upanje, da bo njegov osebni zastopnik pri Vatikanu deležen vse podpore, zlasti pri proučevanju vprašanj, glede katerih se želi Rocse-velt posvetovati s papežem v interesu mednarodnega pomirjenja in sodelovanja.
Papež Pij XII. je ameriškemu državniku sporočil posebna voščila za predsednika Roosevelta, v katerih želi njemu srečo ter napredek vsemu ameriškemu narodu. Popoldne je Mrona Taylorja posetil vatikanski državni tajnik kardinal Luigi Ma-glione, da vrne včerajšnji Taylorov obiak.
dilnimi osebnostmi Nemčije — ne bo imel prav nobenih težav, da si ustvari jasno sodbo o položaju.
Predigra v veliko mirovno kampanjo
Pariz, 27. febr j. (RSV). Tuji politični opazovalci in zastopniki tujega tiska so prej ko slej prepričani, da pomeni Sumner Wellesov obisk v Evropi samo predigro v veliko mirovno kampanjo. Nekatere nevtralne države se povsem strinjajo z VVelle-sovo misijo, kar se je n. pr očitno pokazalo v komunikeju kodanisKe konference, ki je za posredovalne akcije in za nagel mir. V nasprotju s tem sta zapadni državi za mir. zgrajen na solidni, trajni podlagi po smernicah, k' sta jih ponovno izrazila Da-ladier in Chamberlain. Milijoni francoskih vojakov niso bili mobilizirani zaradi tega. da se doseže nekakšno premirje, marveč trdno fundiran trajen mir ker se je sicer bati, da bi bile po premirju razmere v Evropi še slabše, kakoi so bille v povojnem razdobju 1918 do 1939 Najprvo je treba zagotoviti politično varnost. Nova gospodarska ureditev bo možna šele potem, ko bc osrednja Evropa očiščena režima, ki grozi zanetiti kaos po vsem svetu.
se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Sledila bo konferenca z vodjo rajha Hitlerjem, ki ji bo prisostvoval tudi zunanji minister Ribbentrop. Po tem sestanku bo Welles sprejet pri Goringu. V zvezi z Wellesovim bivanjem v Berlinu bo ameriški poslanik priredil svečani galadine v novi kancelarski palači.
Nemški tisk in nemška propaganda si prizadevata ustvariti ugodno psihološko atmosfero za berlinske razgovore. Kakor poroča berlinski dopisnik lista »Basler Nachrichten«, si merodajni nemški krogi prizadevajo zatreti v nemškem javnem mnenju kake pretirane iluzije glede uspehov, ki bi si jih nemški narod takoj želel od razgovorov z Rooseveltovim odposlancem Na drugi strani nemški tisk poudarja važnost tega obiska za nadaljnji razvoj položaja v Evropi in predvsem tud; čast ki so jo Zedinjene države s tem obiskom izkazale Nemčiji
Hkrati s pisanjem o bližnjem VVelleso-vem obisku se nemški tisk še nadalje bavi s komentarjem Hitlerjevega in Chamberlai-novega govora ter ostro obsoja nespravlji-ve zahteve zaveznikov, ki stavi jata za pogoj vsakršnih razgovorov o mini v prvi vrsti obnovitev češkoslovaške in poljske državne samostojnosti. Dopisnik švicarskega lista pripominja, da je položai pač tako jasen, da Sumner VVelles — po stiku z vo-
Rim, 27. febr. br. (SDA) Rooseveltov odposlanec državni p od tajnik Sumner VVelles je z razgovori v Rimu dokončal prvo etapo svoje misije. O razgovorih, ki jih je imel z Mussolinijem in grofom Cianom, je izjavil, da so ga zelo zadovoljili in da je njegovo bivanje v Rimu zelo mnogo pripomoglo k izpolnitvi naloge, ki mu jo je poveril prezident Koosevelt. Dodal je, da se bo po obiskih v Berlinu, Londonu in Parizu ponovno sestal z italijanskim ministrskim predsednikom. O razgovorih, ki jih je imel v Rimu, ni bilo izdano nikako uradno poročilo ln čuvajo vse podrobnosti v najstrožji tajnosti. Zvedelo se je le toliko, da sta Mussolini in grof Ciano informirala Wellesa o stališču italijanske vlade do vseh perečih mednarodnih vprašanj in o njenem naziranju glede bodoče ureditve Evrope.
Welles se je danes sestal z veleposlaniki Francije, Anglije in Nemčije, nakar je pozno zvečer odpotoval iz Rima. Jutri dopoldne prispe v Bern, kjer bo prekinil potovanje in bo obiskal švicarskega zveznega predsednika. \ Švici bo ostal najbrže do četrtka zjutraj, nakar bo nadaljeval pot v Berlin, če ne pride do kakih sprememb v programu njegovega potovanja, namerava ostati VVelles v Berlinu tri dni. Najprvo bo imel razgovore z zunanjim ministrom Ribbentropom, nato pa ga bo skupno z njim sprejel kancelar Hitler. VVelles se bo sestal tudi z maršalom Goringom.
Iz Berlina bo verjetno v soboto zvečer ali v nedeljo dopoldne odpotoval VVelles v London, kjer namerava prav tako ostati tri do štiri dni, nakar se bo enako dolgo zadržal v Parizu.
Razgovor z Mussolinijem
Rim, 27. februarja. AA. (Havas) Sestanek med Mussolinijem in Sumner VVelle-som v prisotnosti grofa Ciana in ameriškega veleposlanika Philippsa je bil zelo prisrčen. O vsebini razgovorov varujejo veliko diskrecijo. Zapaženo je bilo, da je grof Ciano odšel takoj po prvem srečanju z Wellesom k Mussollniju. Sumner VVelles je že včeraj zjutraj obrazložil grofu Cianu glavne črte svoje misije, ki je popolnoma informativnega značaja in brez konkretnih predlogov, tako da Zedinjene države niso z ničemer vezane. Ko je bil Mussolini o tem obveščen, je lahko izmenjal z VVelle-som takoj misli o evropskem položaju. Mussolini je zelo jasno obrazložil Roose-veltovemu odposlancu svoje poglede na glavne evropske probleme. Italijanski di-plomatični krogi so smatrali potovanje Sumnerja VVellesa za taktično potezo Roosevelta v zvezi s predsedniškimi volitvami, danes, po prvih sestankih, pa se že z mnogo več simpatije gleda na to poslanstvo.
Rim, 27. febr. j. (Havas). Danes je Sumner VVelles dovolil zastopnikom ameriškega tiska intervju, v katerem je v prvi vrsti zanikal domnevo, da so se njegovi razgovori z italijanskimi državniki vršili v smeri: kako ustaviti vojne sovražnosti v Evropi. Nadalje je VVelles izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad razgovorom z Italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in z zunanjim ministrom grofom Cianom. Posebej je še naglasil prisrčni sprejem, ki mu ga je bil pripravil italijanski narod. VVelles je svoj intervju zaključil z izjavo, da so bili njegovi razgovori v Rimu zelo uspešni za nadaljnji potek njegove misije. Welles namerava po svojem obisku v Berlinu, Parizu in Londonu še enkrat posetiti Mussolinija, preden se vrne v Zedinjene države.
Na poti v Švico
Bern, 27. febr. j. (Havas). Jutri popoldne se bo ameriški državni podtajnik Sumner VVelles na svoji poti iz Rima v Berlin za nekaj časa ustavil v švicarski prestolnici. Kak poseben program za sprejem ameriškega državnika ni bil sestavljen. Kakor se doznava, bo Rooseveltov odposlanec sprejet v palači švicarskega zveznega sveta, kjer bo imel razgovor s predsednikom švicarske zvezne države Piillet Golazom.
Helsinki, 27. febr. j (Reuter). V merodajnih finskih krogih zatrjuj z jo, da obramba mesta Viborga. ki ga že nekaj dn silno obstreljuje sovjetska artilcrija. ne bi bila vredna žrtev, ki bi j h zahtevala. Mesto, ki leži sredi finskih obrambn h črt. je že skoraj popolnoma razrušeno. Finci sicer razumejo, da iz strateških vid kov Viborg ni več vreden obrambe, pripominjajo pa. da prepustitev mesta sovražniku ne sme vplivati na moralo finske vojske. V minulih dneh so bili evakuirani še poslednji prebivalci in je župan mesta izročil mestne ključe finskim vojaškim oblast-vom, od katerih sedaj zavisi nadaljnja usoda mesta.
Helsinki, 27 febr s. (Ass. Press). Finske oblasti so odredile evakuacijo vsega civilnega prebivalstva zapadno od Viborga do mesta Sakkijarvi 30 km zapadno od Viborga. Ozemlje je bilo označeno kot vojni pas.
Stockholm, 27 febr. s. (Havas). K padcu trdnjave Kojvisto pripominjajo švedski vojaški krogi, da bo ostala trdni a va na častnem mestu zapisana v analih soviet-sko-finske vojne. Doslei so težk- baterije v Kojvistu uspešno branile finale postojanke pred Viborgom in zadrževale vsako akcijo sovjetskega vojnega brodovja Zaradi strateške važnosti Kojvista so Rusi vse poizkusili, da trdnjavo zavzamejo in si s tem olajšajo pohod proti Viborgu. Niti letalski napadi niti napadi pehote oa niso uspeli. Šele. ko so se Finci umaknili na Karelski zemeljski ožini na zapadu Kojvista. so morali Finci izorazniti tudi trdnjavo samo. Ce bi bili namreč ostali v Kojvistu, bi imeli velike težave z vzdrževanjem zveze s celino, zato je bilo treba trdnjavo žrtvovati.
Umik finske vojske preko zamrznjene površine Finskega zaliva ie bil zelo dramatičen. Finski vojaki so šli na smučeh preko ledu. pri čemer se je led ponovno vdrl. N^ci oddelek je ostal nekaj časa izoliran na ledeni plošči.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 27. febr. s. (Ass. Press) Današnje finsko vojno poročilo poroča o srditih sovjetskih napadih vse od obal Severnega ledenega morja do Karelske zemeljske ožine. Pri Pečengi so bili Finci prisiljeni, da so se pred napadi umaknili na nove utrjene postojanke pri Nautsiju.
Na Karelski zemeljski ožini so sovjetske čete zlasti v zapadnem delu ves dau napadale, tako pri Snmmi kakor tudi ob jezeru Airapaa in pri Tarmenkaita. Vsi sovjetski napadi so bili odbiti, vendar pa se borbe nadaljujejo. Sovjetske čete so imele velike izgube, uničenih je bilo 18 sovjetskih tankov. Sovjeti so izvedli tudi napad preko ledene površine Finskega za-
Moskovski komunike
Moskva 27. febr. AA. (DNB) Poročilo vrhovnega poveljništva leningrajskega vojnega okrožja pravi:
Sovjetske čete so na Karelski ožini 26. februarja nacjsljevale z uničevanjem sovražnikovih utrdb. Sovražnik je včeraj izvršil protinapad na naše čete, ki pa je bil odbit z velikimi izgubami. V teku enega samega napada je bilo uničenih pet sovražnih tankov. Med drugim so naše čete dosegle otok Kojvisto s 26 utrdbami, od katerih je 15 betonskih artilerijskih oporišč. Dalje so naše čete na otoku dobile štiri municijska skladišča in zaplenile 10.000 granat ter čez pet milijonov nabojev mu-nicije za puške. Na ostalih odsekih ni bilo pomembnejših dogodkov.
Naše letalstvo je bombardiralo sovražne vojne objekte. V zračnih borbah je bilo sestreljenih 19 zračnih letal.
Letalski napad na Helsinke
Helsinki, 27. febr. j. (Reuter). 100 sovjetskih letal je včeraj metalo bombe v mestni okolici. Več jih je bilo od finske protiletalske obrambe sestreljenih.
Zaupnica Daladieru 450:1
Pariz, 27. febr. s. (Reuter) Ministrski Dredsednik Daladier ie danes podal v parlamentu kratko izjavo, da bo vlada čim bo mogoče ustanovila propagandno ministrstvo. ki bo združilo vse različne vire informiranja. Vladi je bila nato s 450 proti enemu glasu izražena zaupnica.
Danes seja francoske vlade
Pariz, 27. febr. j. (Havas). Jutri se bo sestal francoski ministrski svet k važni seji pod predsedstvom prezidenta republike Lebruna.
Program obiska v Berlinu
Bern, 27. febr. j. (Havas). Iz zanesljivih virov so se zvedele osnovne točke programa bivanja Rooseveltovega odposlanca Sumnerja VVellesa v Berlinu. Ameriški državnik bo ostal v Berlinu tri dni. Najprej
ni pretila resna nevarnost, premalo izkoristile za izpopolnitev svoje obrambe, predvsem pa so premalo storile za svojo medsebojno povezanost. Nasprotno je na Balkanu novejši razvoj le še bolj utrdil Balkansko zvezo kot prvi zarodek balkanske solidarnosti in se sedanje zatišje na vse strani izkorišča za čim večjo poglobitev balkanske vzajemnosti nasproti vsem zunanjim presenečenjem. Zgodovinski pomen nekaterih novejših pobud na Balkanu je prav v tem notranjem procesu medsebojnega zbliževanja in strnjevanja v mirnem razvoju, ki naj prehiti vse kasnejše intrige.
Beogradu. Seveda je treba pripomniti, da so se državniki treh severnih držav sestali na svoje posvetovanje v izredno napetem ozračju, medtem ko se je sestanek balkanskih državnikov vršil v izredno pomirljivi atmosferi. Na severu so vedno bolj na delu sile za pritegnitev nevtralnih držav v sedanjo vojno, medtem ko si na Balkanu vsi interesi-rani činitelji prizadevajo, da bi to področje vsaj za sedaj še ostalo izven konflikta. Odločujočega pomena je pri tem zlasti stališče Italije kot nevojskuioče se države. Razlika pa je končno tudi v tem, da so severne države svoj odmor v mir^p™ razvoju, ko jim od nikoder
Horthy — zaslužen za domovino

Petrolejska pogodba
med Nemčijo in Rusijo
Nemci bodo skušali dvigniti produkcijo petroleja v sovjetski Baškiriji, za odškodnino pa bodo dobili odgovarjajočo količino petroleja iz Bakuja
Basel, 27. febr. j. (SDA). Iz zaupnega nemškega vira poročajo, da je bila podpisana med Nemčijo in Sovjetsko unijo začasna pogodba o eksploataciji sovjetskih petrolejskih virov v sovjetskem petrolej-skem okrožju Išimbajevo v baškirski republiki.
Išimbajevo velja po izdatnosti svojih petrolejskih virov za drugi sovjetski Baku. Dosedanja proizvodnja tamkajšnjih petro-vrelcev znaša letno 3.5 do 4 milijone ton. Nemški inženjerji in tehniki, ki so pravkar odpotovali v Išimbajevo, nameravajo to produkcijo dvigniti na 7 do 8 milijonov ton letno.
Ves presežek, ki ga bodo Nemci dosegli napram sedanji produkciji, bo prišel v prid Nemčiji in sicer na ta način, da bo lahko izvozila za enakovredno količino več petroleja iz Bakuja. Za poizkušnjo se sedaj gradi iz Išimbajeva tudi petrolejski vod v glavno mesto baškirske republike Ufa kjer je sedež nemške komisije za nabijanje sovjetskega Detroleja. Ker pa po se že sedaj pokazale prevelike težave, d-i bi se baškirski petrolej izvažal v Nemčijo ie bilo odločeno, da bo Nemčija prejemala odgovarjajoče količine petroleja raV «7 Baku.ia. ki je v prometnem pogledu Nemčiji dosti blizu.
Pariz 27 febr i (RSV) V merodsinih francoskih krogih je vzbudila vest da sta
Nemčija in Sovjetska unija podpisali dogovor o dobavah sovjetskega petroleja, veliko pozornost.
Baškiriia leži med južnimi obronki Urala in Volgo. Ta petrolejski bazen obeta igrati v bodočnosti še veliko vlogo. Zlasti mnogo si od njega obetajo Nemci, ker so tako petroleiski izviri kakor tudi razne J rude v njem komaj v prvem stadiju eks-! ploatacije. Petrolej so tudi pričeli črpati j šele 1938 in ie že to leto znašal pridelek I približno 3 milijone ton.
Za Nemčijo ie dogovor s Sovjetsko unijo izrednega pomena. V merodajnih krogih imajo o oskrbi Nemčije s petrolejem po prvih šestih mesecih sedanje vojne naslednjo sliko. Pred začetkom voine ie imela Nemčiia v zalogi tri miliione ton oe-troleia V tem času ga je uvozila iz Galicije 50.000 toa Rumunija in Sovietska unija pa sta ii ga dobavili okoli 300.000 ton Lastna nemška proizvodnja ie dala v tem času 1.975.000 ton. V teh 6 mesecih ie torei pridobila Nemčija, oziroma ie imela v zalogi v celoti 5,325.000 ton petroleja. Njena potrošnja se ceni v teh 6 mesecih na 2.630.000 ton. od česar ga ie porabila približno milijon ton za pohod na Poljsko. Nemške zaloge petroleia so se torej v teh 6 mesecih občutno zmanišale napram stanju v začetku septembra lanskega leta.
Churchillov ekspoze
o dosedanjih uspehih in izgubah angleške vojne in
trgovinske mornarice
London, 27. febr. s. (Reuter) Ob priliki predložitve proračuna mornariškega ministrstva parlamenta je podal danes ekspoze mornariški minister Winston Churchill. Izvajal je med drugim:
Do konca leta 1939 je izgubila Nemčija najmanj polovico svojega podmorniškega fcrodovja, s katerim je začela vojno. Ce računamo, da je razpolagala ob začetku vojne s 70 podmornicami, bi ji sedaj ostalo torej še 35 podmornic. Dvomim, če je bilo v tem času poslanih v akcijo 10 novih nemških podmornic. Od novega leta daije pa se je podmorniška vojna z obeh strani poostrila. Samo v zadnjih dveh dneh smo z vso gotovostjo potopili eno nemško podmornico, eno pa tudi skoro gotovo. Ko pride poletje, bodo gotovo nove nemške podmornice hitreje grajene, toda postavili se jim bomo po robu z novimi obrambnimi silami, ki jih bomo do tedaj pripravili. Gradili bomo v to svrho nove edinice s skrajno hitrostjo. Način, kako bomo obvladali magnetične in podobne mine. je prava detektivska povest. Vsekakor v znanosti v tem oziru ne bomo zaostali za Nemčijo. Pričakovati je. da se bo nevarnost zaradi min v neposredni bodočnosti močno povečala, toda mislim, da se je bomo uspešno branili.
Zaradi krutih nemških metod smo začeli oboroževati vse trgovinske in ribiške ladje. Nad 1.000 topov vseh vrst je bilo že za obrambne svrhe montiranih na naše trgovinske in ribiške ladje. Nacionalni socialisti na ta naš ukrep odgovarjajo, da jih to oboroževanje upravičuje. da rušijo mednarodne obveznosti, ki pa so jih itak že preje vedno kršili.
Angleško vojno brodovje brezprimerno prekaša nemško. Ce ne bi imeli premoči v naših oklopnih ladjah, bi nemške oklop-nice prišle iz svojih luk in lahko ovirale našo trgovino. Tako pa razpolaga Nemčija samo z dvema oklopnicama. med tem ko imamo mi tri ali štir skupine takih ladij in se z nobeno od njih nemške ne morejo kosati. Za sedaj so v akciji samo naše stare oklopne ladje iz časa svetovne voj-
ne, čim pa bi bil izvršen kakršenkoli napad, bi bile tudi novejše takoj posiane na morje m v večjem številu.
Naša oklopnica »Nelson« (35.000 t, zgrajena 1925.) je bila res v septembru poškodovana od nemške magnetske mine. Vrnila se je tedaj v luko iz lastne moči, bila je popravljena in bo v kratkem zopet lahko stopila v aktivno službo vojne mornarice. Mnogo tisoč ljudi je vedelo za to tajnost, pa je vendarle šele nedavno prišla na uho Nemcem, ko novica že ni bila vec važna. V decembru je bila s torpedom poškodovana oklopnica »Barham«.
Pet naših novih bojnih ladij, ki so v gradnji, je mnogo bolje zavarovanih proti letalskim in tudi podvodnim eksplozijam.
Po potopitvi oklopnice »Royal Oak« ne uporabljamo več oporišča Scapa Flow. Od začetka vojne dalje sta bili potopljeni samo dve večji naši vojni ladji in sicer »Royal Oak« in »Courageous«. Skupno smo izgubili od začetka vojne dalje 63.000 ton vojnih ladij, samo polovico tonaže. ki je bila izgubljena v prvih šestih mescih svetovne vojne. Izguba trgovinskih ladij v istem času iznaša samo čistih 200.000 ton napram 21 milijonom ton ladij, s katerimi razpolaga naša trgovinska mornarica. Ta izguba je za polovico manjša nego so znašale naše izgube v enem samem mescu v letu 1917.
Pomorska kontrola proti vojnemu tihotapstvu deluje uspešno. Mdiska pot pri Dovru je popolnoma zaprta. Severna pa-trola med Šetlandskim otočjem in Gron-landijo težje opravlja svojo nalogo, ker znaša njeno področje tukaj nad 1000 milj razdalje Zato se je gotovemu številu nemških trgovinskih ladij posrečilo po tej poti prodreti našo blokado.
Churchill je zaključil: Ne bom zadovoljen, če ne bomo dosegli, da vzdržujemo kontrolo nad morji s svojo vojno mornarico na isti višini kakor v svetovni vojni in s tem pripomoremo. da odigra naša vojna mornarica odločilno vlogo pri zmagi zaveznikov v vojni.
zom
Dva nemška bombnika sestreljena v	— Obsežni
angleški in nemški iMidniški £ol£ti
London, 27 febr. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je danes popoldne objavilo, da ie bilo malo po 13. uri ob ustju Firth of Fortha sestreljeno od angleških lovcih letal nemško letalo tipa Heinckel. Nekaj 'časa pozneje je bilo drugo nemško letalo tipa Heinckel sestreljeno ob obali Nort-humberlanda. Trije člani posadke nemškega letala so bili opaženi, ko so se iz letala rešili v zložljiv gumijast čoln na morju.
Ponoči ie. kakor poroča drugi komunike letalskega ministrstva, angleško Irtalstvo izvedlo menda najobsežnejše izvidniške polete nad Nemčijo. Poleg običajnih nočnih patrol nad Friziškimi otokj so angleška letala preletela tudi Helgoland. nemš a pomorska oporišča ob Baltiškem morju kakor tudi srednjo Nemčijo in Berlin. V akciji je bilo več skupin angl-šk h letal. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Posebno važen je polet nad obalo Baltiškega moria. ker smatrajo, da so Nemci oporišča za svoia vodna letala. *ci po^gaio mine ob angleški obali, premestili zaradi aktivnosti angleških letal iz Helgolandskega zaliva ravno ob Baltiško morje. Nad Berlinom so angleška letala metala letake. Domnevajo, da ie moralo nekai letakov pasti tudi na ulice v središču mesta, več tisoč letakov pa vsekakor na predmestja in na dalinio okolico Berlina Angleški letalci z začudenjem pripovedujejo, da niso naleteli snoči kakor tudi pri svoiih prejšnjih poletih na noben odoor s strani nemške protiletalske obrambe Niti protiletalsko topništvo ni stopilo v akciio niti se niso pokazala nemška lovska letala Mes^erschmidt Angleški letalci se niso izogibali nemškim žarometom namenoma da bi videli, kai se bo zgodilo in da bi tako zbrali važneiše informacije Žarometi so sicer stopili v akciio sioer oa se nI zgodilo ničesar
Več eskadrfl nemšk;h letfj j" b'lo ponoči opaženih nad Francijo. Prisluškovalni protiletalski aparati so zabeležili, da se bliža
večje število letal tudi Par'"z'i Same dve nemški letali sta Pariz res d egli, vsa druga so bila od francoskih lovs ih letal takoj pognana pr ko meje. Letalsk alarmi so bili dani ta^o v Parizu kakor tudi v obsežnem ozemlju na vzhodu, severu in : severovzhodu Nemčiie V Parizu je bil dan i zjutraj ob 3.30 še drugi alarm, ki je trajal j nad eno uro.
Holandsko obrambno ministrstvo so ro-ča. da so se pojavila v minuli noči nad holandskim ozemljem letala neznane narodnosti Letala 90 preletela provinco Ut-recht in letela v neposredni b'iž ni Amsterdama. Letala so bila obstre ievana od holanskih protiletalskih baterii.
Berlin, 27. februarja. AA. (DNB) Danes ob 14.56 so nemška lovska letala nad Nemškim zalivom 7hila eno britansko ogledni-ško letalo tipa Bristol Blenheim.
Francosko In nemško vojno poročilo
Pariz, 27. febr. j. (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da je minula noč na vsej zapadni fronti potekla v popolnem miru. Danes zjutraj med 5. in 6. uro je bil dan v osrčju Francije letalski alarm.
Včeraj in v noči od ponedeljka na torek sta tako francosko kakor tudi nemško letalstvo izvršila vrsto izvidniških poletov, v katerih pa ni prišlo niti do medsebojnih spopadov, niti ni imelo letalstvo enega in drugega tabora kakih izgub. Avtorizirani francoski vojaški krogi formalno dermanti-rajo nemške vesti, da je bilo v nedeljo v pogorju Eiffel sestreljeno neko francosko letalo tipa Potez.
Berlin, . 27. febr. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča: Nobenih posebnih dogodkov.
Novi vpoklici v Angliji
London, 27. februarja, b. (BNA). Ministrstvo za informacije* obvešča, da so že določeni krediti za regrutiranje nove partije obveznikov, okoli 275.000 po številu, ki bodo vpoklicani še pred zaključkom letošnjega proračunskega leta, torej še pred 31. marcem V javnosti je najnovejši vladni ukrep naletel na splošno odobravanje
Nemški premog za Belgijo
Bruselj, 27. febr. AA. (Havas). Po vesteh. ki krožijo v Bruslju, bo Nemčija ponovno dobavljala premog Belgiji. Te dobave so bile ustavljene v decembru minulega leta.
Dozdaj je bilo vpisanih čez milijardo frankov za »posojilo neodvisnosti«, ki je bilo razpisano 11. februarja. Skoro polovico posojila predstavljajo boni z enoletnim rokom.
Roosevelt v Panami
Panama, 27. febr. j. (United Press). Danes ob 2. popoldne je prispel semkaj predsednik Zedinjenih držav Roosevelt, ki bo izvršil pregled obrambnih naprav v paci-fičnem delu panamskega prekopa.
Albany, 27. febr. (USA), j. (United Press). Senat države Nevv York je sprejel resolucijo, ki zahteva od kongresa Izglasovanje zakona, s katerim hi bilo eni in isti osebi orepovedano trikrat zaporedoma kandidirati na prezidentsko mesto Zedinjenih držav.
Amerika ne bo prekinila z Moskvo
VVashington, 27. febr. AA. (Havas). Senat je z dviganjem rok odklonil predlog, da bi se ukinil kredit 17.500 dolarjev za ameriško veleposlaništvo v Moskvi. S tem glasovanjem je storjen k.nec naporom republikancev, ki so skušali povzročiti odpoklic veleposlanika iz Moskve.
!
Balkanska turneja angleškega politika
Beograd, 27. febr. p. Član angleške spod nje zbornice in bivši minister za kolonije Wedgewood Ben je odpotoval danes v Sofijo. Snoči je v Kolarčevi univerzi predaval o poslovanju angleških ustanov med vojno. Občinstvu ga je predstavil vodja zemljoradniške stranke dr. Milan Gavri-lcvič. Angleško-jugoslovenski klub je gostu priredil banket, ki se ga je udeležilo okoli 100 povabljencev. Na banketu je Wedgewood Ben govoril o angleških simpatijah za Jugoslavijo. V Sofiji bo ostal par dni, nato pa bo odpotoval v Bukarešto
Anketa o državnih bolnišnicah
Beograd 27 febr p V mini t stvu za ^cialno politiko in narodno zdravie se ie oričela danes konferenca vseh upravnikov državnih bolnišnic Konferenco ie sklical minister dr Budi=avlievič ki ii ie tudi sam ored^edoval Po ministrovem nozdra-vu ie načelnik sanitetnega odde' a Dodal ekspoze o stan i u in potrebah zdravstvenih ustanov nakar po po'-er?ali svoi«1 mnonip •lpravniki bolnišnic. Posvetovanja se na laliujejo.
Zahvala ministra Bottai a
Beograd, 27. febr. a. Italijanski pioavet-.ii minister Bottai je poslal predsedniku .•lade Dragiši Cvetkoviču brzojavko, v kateri po vinitvi v Rim ponovno izraža zahvalo za sprejem v Beogradu.
Zagreb, 27. febr. o. Ban dr. šuba^č je p.ejel oa italijanskega ministra za ljudsko prosveto Bottaia brzojavko iz Rima v kateri se mu ponovno zahvaljuje za prisrčen spi e jem, ki ga je doživel v Zagiebu
Sprejemi pri finančnem ministru
Beograd, 27. febr. A A. Finančni mini-
ler obvešča senatorje, bivše narodne poslance ter zastopnike raznih zdiuženj in druge privatnike, da dc nadaljnjega ne bo nikogar sprejemal, razen službenih oseb.
Are£!rait zagrsb^ki vlomilec
Zagreb, 27. febr. o. Davi ob 4. je policija
aretirala Martina Kovača, zvanega Buga-ra. Stal je pred trgovino Aboza na straži tovarišu, ki je vlamljal v trgovino. Ko je videl, da se približuje stražnik, je Kovač opozoril svojega tovariša s kašljanjem. Tovariš je pobegnil, pa tudi Kovač je skušal zbežati, ko pa je stražnik za njim dvakrat ustrelil iz revolverja, se je ustavil in predal. Na policiji je priznal, da je izvršil v Zagrebu 7 vlomov, da je umoril svojega vlomilskega tovariša Milana Cerjaka pred kinom v Trnju in da je izvršil razbojstvo v pošti v Zvonimirovi ulici.
Iz šolske službe
Beograd. 27. febr. p. Upokojeni so učitelji in učiteljice Ivan Lovše v Mariboru, ki mu je priznana 5. pol. skupina, Mi'ena Sušnik v črmo: njiceh. Elvira Dolinar v Veliki Dolini in Božena Serajn:k v Slov. Konjicah. — V 6. pol. skupino so napredovali učitelji in učiteljice: Vinko Moderndoifer v Ljubljani, Roža Kriie v škocjanu. Franja Lubej v Ljubljani, Miioslava Logar v Logatcu, Mara Pec v Dobrni. Marija Pristav v Rakitni. Ol7a Cermel.i v Ljubljani. Janko Vanič v Krškem. Marija Sedlaček v Prečni. Terezija Turk v štalcarjih. Frančiška Jagodic v Trbovljah, Angela Jarc v St. Janžu. Vanda Hercog v škof ji Lola, Amalija Malenšek na Raki Angela Praprotnik v Senovem. Viktorija Rebolj na Trati. Marija čobar v Toplicah. Marta Jurko v Celju. Julija Kancler v Ptuju, Berta Kovič v PoManah, Gabrijela Muhič v Slov. Bistrici. Ivo Fakin v BoStanju. Josip Kotnik v Celju, Franja Gertner v Dol. Logatcu. Josip Lešnik v Podovi. Bernarda Zupančič v ! Ljubljani, Avgusta Lobe v Polomu Srečko j Vitori v Sie.dšču, Fran Jarc v št. Janžu pri Ptuju, Terezija Lešnik v Podovi. Fr. Logar v Laporju. Rihard Burja v Gornji Radgoni. Marija Oražem v Ribnici. Anton Sel i? k ar v Ljubljani, Fran Tiran v Lju-bečni, Amalija Fugina v šmartnem pri Kranju.
Profesor verona"ka na 3 drž realni gimnaziji v Ljubljani dr. Vinko Fajdiga je napredoval iz 8. v 6 oo! skur^no profesor ve^onauka na 2. drž realni gimnazli" v Ljubljani Filip Terčelj pa iz 8. v 5. pol. I skupino.	I
Nov pritisk na Rumunijo
Pospešeni obrambni
i v južnem delu Sovjetske unije
Basel, 28. febr. z. Berlinski dopisnik »Basler Nachrlchten« opozarja na vesti o pospešenih obrambnih ukrepih v južnem delu Sovjetske Rusije. Prav tako naglo utrjujejo vse važnejše luke ob Črnem morju, predvsem Odeso, Baku in Marin pol. Graditelj nemških utrdb dr. Tot, ki je zgradil Siegfriedovo obrambno črto, se mudi že delj časa v Rusiji. Te dni je prišel v Baku, kjer proučuje možnost raznih utrdb.
Pomen te defenzivne obrambne priprave v Sovjetski Rusiji je v zvezi z novo nemško diplomatsko akcijo v Rumuniji. Nemčija znova pritiska na Rumunijo, da bi si zagotovila čim večje dobave petroleja in drugih surovin. Nemci so posebno ogorčeni zaradi tega, ker je rumunska vlada sedaj prepovedala izvoz bencina za letala. Dr. Clodius, ki bo te dni prispel ponovno v Bukarešto, ima sedaj nalogo doseči preklic te prepovedi, o kateri so Nemci prepričani, da je bila izdana na pritisk Angležev.
Na drugi strani se zatrjuje, da Rumunija ni zadovoljna s političnimi koncesijami, ki jih je ponudila Nemčija. Pod pogojem, da Rumunija dobavi Nemčiji čim več petroleja ter da prilagodi vso svojo težko industrijo nemškim vojnim potrebam, je Nemčija pripravljena jamčiti za rumunske meje napram Sovjetski Rusiji za 12, napram ostalim rumunskim sosedom pa za dobo 10 let. Rumunija zahteva najmanje 201etno jamstvo. Razen tega zahteva Nemčija, da Rumunija takoj sklene dvostranske nenapadalne pogodbe z vsemi svojimi sosedi. V tem pogledu je Nemčija pripravljena prisiliti Madžarsko, da sklene z Rumunijo nenapadalni pakt za daljšo dobo, da se tako za dogledno dobo likvidira ru-munsko-madžarski spor.
Bukarešta, 27. febr. s. (Ass Press). V zvezi z vestmi o angleških in francoskih
vojaških dobavah poročajo Se, da obstoje med Rumunijo ter Anglijo in Francijo tajne pogodbe o pošiljanju vojnega materiala Rumuniji. Pravkar se je vrnila iz Pariza rumunska finančna komisija in so ob tej priliki prodrli v javnosti nekateri podatki o teh tajnih pogodbah. Zlasti Francija bo baje poslala Rumuniji večje množine vojnega materiala, predvsem Letal in strojnic.
Na drugi strani poročajo zanimive, toda še nepotrjene podrobnosti tudi o tajnem sporazumu, ki ga baje vsebuje nova rumunsko-italijanska trgovinska pogodba. Namesto Nemčiji bo baje prodajala Rumunija svoje blago odslej Italiji, ki ga bo dalje prodajala na svetovnem trgu za plačilo v zlatu.
BuKarešta, 27. febr. s. (Ass. Press). Rumunska vlada pričakuje protesta Nemčije. ker so bile tarife za ves železniški promet, razen i; pšenico, na rumunskih železnicah povišane za 12 do 40«/». Nemški gospodarski strokovnjak dr. Clodius prispe še tekom tega tedna v Bukarešto. Povišanje tarif na rumunskih železnicah je tem večjega pomena, ker je Donava mestoma še vedno zamrznjena in gre trenutno ves blagovni promet iz Rumunije v Nemčijo po železnicah.
Kralj Karol
bo posetil Rim
Bukarešta, 27. febr. AA. (DNB). Poučeni rumunski krogi pravijo, da bo v okviru zbližanja med Rumunijo in Italijo tudi kralj Karol v spremstvu zunanjega ministra Gafenca obiskal Rim. V istih krogih trdijo, da je Rim že izrazil svoje soglasje za ta obisk. Računajo, da bo kralj KaroJ obiskal Rim v prvi polovici aprila.
Uporaba ameriških Ink in pomožne vojne ladje
Osnovna načela ameriškfih držav za postopanje napram pomožnim vojnim ladjam vojskujočih se držav
Rlo de Janelro, 27. febr. AA. (Reuter). Stalni odbor vseameriškega kongresa za zaščito nevtralnosti ameriških držav je postavil sledeča osnovna načela za postopanje napram pomožnim vojnim Ladjam vojskujočih se držav v ameriških vodah:
1)	Nevtralne ameriške države morajo za vsako ceno preprečiti zlorabe svojih iuk in svojih teritorialnih voda za vojne operacije odnosno za preskrbo z vojnim materialom, četudi bi se to vršilo s posre-lovanjem nevtralnih ladij.
2)	Ladja, ki bo nudila kakršnokoli pomoč ladji vojskujoče se države — izvzeti so primeri, ki jih narekujejo razlogi humanosti — se bo smatrala že samo zaradi tega za pomožno vojno ladjo.
3)	Take trgovinske ladje se bodo smatrale kot vojne ladje ter bodo internirane ves čas trajanja vojne.
4)	Za vsako zlorabo zastave katerekoli nevtralne države bodo odgovorni poveljujoči častniki in posn ka lad,1e, tei se bodo napram lastnikom ladje izvajale lahko sankcije.
5)	Piepoveduje se nevtralnim ladjam vkrcavati v ameriških lukah vojni material ali osebe, ki nameravajo oditi na bojišče, ako na odprtem morju material pretovorijo in osebe prestopijo na ladje vojskujočih se dižav. Oblasti ameriških nevtralnih držav imajo pravico pregledati vsako ladjo, oziroma od poveljnika zahtevati obvezne izjave glede tovora.
Potopitev podmornice
Pariz. 27. febr s. (Reuter) Francoski ru-šilec »Simon« je ob španski obali potopil nemško podmornico.
Ladja za ladjo • • •
Groningen, 27. febr. AA. Lastniki motorne ladje »Ida« 550 ton so bili obveščeni, da se je ladja potopila v bližini zapadne angleške obale. Posadka je bila rešena. Vzrok potopitve še ni znan.
London. 27. febr. s. (Reuter). 5000 tonsko dansko trgovinsko ladjo »Maryland«, že dalje časa pogrešajo in se je najbrže potopila. — V Severnem morju se je potopil 2500 tonski švedski parnik »Santos«. 30 članov posadke pogrešajo. — Nemške vojne ladje so zaplenile 5600 tonski švedski parnik »Buenos Aires«, ki je bil na poti iz Južne Amerike na švedsko. Ladja je bila odvedena v Bremerhaven.
Dosedanje izgube trgovinskih mornaric
Pariz, 27. febr. s. (Reuter). Po uradnih francoskih podatkih je bilo doslej v pomorski vojni potopljenih 14 francoskih trgovinskih ladij, 141 nevtralnih ln 157 angleških. Tonaža vseh potopljenih ladij znaša skupno nekaj nad milijon ton.
Zaplenjene nemške ladje
London, 27. febr. s. (Reuter). Angleške vojne ladje so zaplenile nemško trgovinsko ladjo »Wabehe« (4.700 ton), ki je ena-
ko kakor »Orizaba« skušala iz Viga v Španiji dospeti v Nemčijo. Posadka nemške ladje je poskusila Ladjo potopiti, ko so se angleške vojne ladje približale, vendar se namera ni posrečila. »Wahehe« je bila varno privedena v angleško luko.
S tem se je povišalo število nemških trgovinskih ladij, ki jih je angleška mornarica doslej zajela v teku vojne, na 25 s skupno tonažo skoro 100.000 ton. 28 nemških trgovinskih ladij s skupno 153.000 tonami so potopile lastne posadke.
Na preži pred Montevidecm
Montevideo, 27. febr. j. (Havas). Nemški tovorni parnik »Lahn«, ki velja za spremljevalno ladjo ene izmed nemških žepnih križark »Admiral Sheer« ali pa »Deutschland«. ter se je zasidrala v tukajšnji luki, da obnovi svoje zaloge goriva in živeža, doslej še ni zapustila uru-gva,jskih voda. Računajo, da bo ladja od-plula na odprto morje 1. marca. Zelo verjetno je. da bo ladja takoj zasledovana od angleških vojnih ladij.
Važni gospodarski ukrepi na češkem
Praga, 27. febr. j. (Havas). V minulem tednu je bilo v češko-moravskem pro-tektoratu uveljavljenih več gospodarskih ukrepov, katerih namen je podrediti gospodarstvo protektorata nemškemu gospodarskemu sistemu V državnem proračunu za leto 1940 so bila v svrho štednje izvršena čitanja raznih postavk. Tako n. pr. so bile popolnoma črtane postavke za naro.no obrambo ter izdatki za reprezentativne svrhe v inozemstvu. Z novim proračunskim letom bo v protektoratu uveljavljena enotna obligatorična organizacija vseh" trgovinskih podjetij. Organizacija bo vsebovala štiri skupine. V prvi skupini bo zastopana trgovina na debelo, v drugi detajlna trgovina, v tretji posredovalništvo, v četrti pa bodo zastopani posamezni trgovci. S temi in že s poprej uveljavljenimi gospodarskimi ukrepi v češko-moravskem protektoratu je bilo doseženo, da bodo s 1. aprilom prenehale obstojati vse carinske meje med protektoratom in Nemčijo.
Zaklonišča v Kodanju za 90.000 oseb
Kodanj, 27. febr. s. (Reuter), Danske oblasti so odredile, da se z vso naglico prične v Kodanju graditev zaklonišč proti letalskim napadom za 90.000 oseb. Predvsem bodo v vseh javnih parkih izkopani jarki, ki bodo služili kot zaklonišča.
Vremenska napoved
Zemunska: Porast temperature, večja oblačnost, v južnih krajih dež. v sever-novzhodnih krajih ponoči lahen mraz, v dolinah in kotlinah megla.
t
Brez posebnega obvestila.
Po neizmernem trpljenju je danes boguvdano preminul naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
ANTE INGLIČ
REZERVNI INŽENJERSKI PORUCNIK
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 29. februarja ob 16. uri lz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico. LJUBLJANA, 27. februarja 1940.
Žalujoči ostali
Naši kraji in ljudje
Lutkarji na Taboru
Ljubljana, 27. februarja.
že lepo vrsto let deluje v okviru Sokola I na Taboru lutkovno gledališče. Več kakor sedemdeset lutkovnih iger je šlo preko njegovih desk. Iz skromnih začetkov se je z neumornim prizadevanjem tistih, ki so se z ljubeznijo oprijeli dela, razvilo že pravo gledališče. Ima svojo dvorano, smiselno urejeni oder, posebno kulisarno in pestro zbirk lutk, ki šteje že nad 150 figur. Oder je opremljen kar se da moderno, četudi je treba upoštevati naše skromne prilike in razne neprilike. Prav za prav je lutkarsko delo pri nas še vedno pionirsko, če ga primerjamo z lutkarstvom med Čehi Toda počasi si ustvarja svojo tradicijo, razširja kader sodelavcev in si pi idobiva ne Ie mlado, marveč celo tudi
rejše občinstvo. Zaslugo za širjenje lut-karstva ima sokolstvo, ki je pravilno spoznalo v njem važno sredstvo za mladinsko vzgojo. Lutke so za deco svet, ki jo s svojo pravljičnostjo mika in se zato tudi vživlja vanj. Ta doživetja ustvarjajo trdno podlago za gledališko umetnost, obenem pa razširjajo fantazijsko sposobnosti dece in pomagajo utrjevati njene moralne pojme o življenju.
Lutkarji na Taboru delujejo po čeških vzorih. Njihovo delo je v javnosti malo opaženo, ker se največkrat zadovoljujejo samo s hvalo in priznanjem svojega malega. srečnega »občinstva«. Ce se napolni dvorana in če mlade ročice navdušeno ploskajo, ko se nad svetom lutk spusti za-stor. so najbolj zadovoljni oni, ki posvečajo temu delu svoj prosti čas, zvesti staremu sokolskemu načelu: »Ne dobiček, ne slavo!« Primer požrtvovalne rodbine Svet-Iičev kaže, da ima lutkarsko delo tudi pri nas že svoje generacije. Udeleženi so pri svojem gledališču od babice do najmlajše vnukinje, ki je lahko samo še vneta gledalka. Tako se izvršuje tiho kulturno delo, ki pa zapušča globlje korenine, kakor bi se zdelo nepoučenemu.
Sedaj igrajo na Taboru petdejansko lutkovno igro Dara Svetliča »Jurček gre na Triglav«. Pisec je združil v nji »realizem« j planinarstva s fantastiko triglavskega du- j ha. ki bedi nad naravnimi zakladi. Tej snov:': je dodal še zdravo primes humorja, j Jurček osvaja mladino s svojim pogumom j in dobroto, pri tem pa se deca tudi nauči, | da se slaba dejanja kaznujejo, saj je Jur- i ček za svojo zvijačo s požrešnim Trebu- j hočem kaznovan s strahom, ki mu ga vzbuja nevihta in za utrgane cvetlice pade v prepad, odkoder ga reši triglavski duh, ker vidi, da je sicer dober deček. Igra nudi mnogo sprememb. Dobro ma-skirane lutke, ustvarjajo obenem s kulisami učinkovite prizore, izmed katerih je posebno poetično četrto dejanje. Dušan Svetlič je preskrbel lepo inscenacijo, Mirko Premelč pa je komponiral pevske točke. V -ežiji P. Stančiča se igra gladko razpleta n sodelujoči si uspešno prizadevajo, da je govorjenje v fonetičnem in intonacij-skem pogledu na znatni višini. Med pavza-mi nastopajo mladi godbeniki. Tako je lepo poskrbljeno za hvaležno občinstvo, med katerimi mnogi odrasli iščejo v vzrado-ščenih licih in bleščečih očeh svojih malčkov podobe izgubljene mladosti.
Lutkarsko delo na Taboru bi bilo vredno mnogo večje pozornosti. Malo znano je tudi, da izdajajo Taborjani »Sokolskega lutkarja«, list za povzdigo lutkarstva med sokolstvom, ki žal še ne more izhajati v tiskani obliki. O tem zanimivem poizkusu pa kaj več ob drugi priliki.
Odpravite krivico!
Iz krogov zasebnih nameščencev smo
prejeli:
Zakon o zavarovanju delavcev odreja, da mora delodajalec vsakega delavca in nameščenca v roku 8. dni prijaviti v zavarovanje. Opustitev te prijave ali napačna prijava ima za posledico povračilo vseh izdatkov za zavarovanca, ki ni bil pravočasno ali ki je bil z napačnimi podatki prijavljen v zavarovanje in je zbolel. Razumemo, da mora zakon vsebovati primerne sankcije za one, ki ne spoštujejo predpisov o prijavljanju v zavarovanje. Na pravilni prijavi zavarovancev sloni vsa finančna moč zavarovanja in je prijava osnovni temelj za pravilno poslovanje urada. Splošno vlada mnenje, da regresna dolžnost delodajalca ne bi smela nastopiti takrat, kadar on dokaže, da je prijavo opustil iz važnih opravičljivih razlogov. Osrednji urad zagovarja drugo stališče in trdi, da so tozadevni predpisi absolutnega , značaja in da je kršitev sama na sebi kaz- j niva v obliki povračila nastalih stroškov, i
S pravkar izišlim 1—2 zvezkom je revija Ljubljanski Zvon nastopila šestdeseti letnik. V znamenju jubileja je dobil ovojni list na naslovni strani opremo prvega letnika. S svojim dekorativnim okvirom in črkovnim materialom nas ta, danes že starinsko slikovita stran spominja dobe pred šestimi desetletji, ko so namesto sedanjega izdajatelja Tiskovne zadruge stala imena J. Jurčič, J. Kersnik, Fr. Leveč, dr. I. Tavčar, in ko je bil namesto urednika Ju-ša Kozaka podpisan kot »odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar«. Spremenile so se letnice, narasli so letniki, čas se je pomaknil za. šestdeset let. Nespremenjeno je ostalo samo eno: »Tiska Narodna tiskarna«.
V majhnem kulturnem krogu, kakor je slovenski, pomeni šestdesetletnica literarne in kulturne revije večji datum, kakor pri velikih narodih, čeprav tudi tam ne minejo taki jubileji neopaženo. živimo v preveč ciramatičnem času, da bi imeli kaj časa in razpoloženja za vnanjo proslavo Zvonove šestdesetletnice. Menda tudi novi letnik ne bo imel historičnega značaja, kakor koli bi bilo želeti, da bd se s te višinske točke pregledala Zvonova obilna in pomenljiva tradicija, čas nam ne daje mnogo prilike, da bi se oziirali nazaj, vendar je na poti skozi naše težke dni treba kdaj pa kdai zaustaviti korak in s pogledom nazaj premeriti, kam smo prikli od nekdanjih j izhocišč in v čem so naši vzponi. Tudi ; presojanje narodne preteklosti in nje pri-
Ta praksa SUZOR-a je za nas privatne nameščence večkrat naravnost katastrofalna. Znano je, da so posli, ki so v zvezi z zavarovanjem delavcev, v podjetjih poverjeni privatnim nameščencem. Privatni nameščenci odgovarjajo podjetniku za pravilno izvrševanje teh dolžnosti v prvi vrsti materijelno. To pomeni, da podjetnik vse regresne stroške, ki nastajajo radi zakasnelih prijav, prevali na nameščenca. Nameščenec mora od svojih skromnih dohodkov večkrat plačati po težke tisoče dinarjev. To prakso občutimo nameščenci za i veliko krivico. Tudi smo mnenj i, da je ta , praksa protizakonita. Po našem mnenju I SUZOR ni upravičen izdati regresnih pla-j čilnih nalogov v slučajih, ko more deloda-i jalec opustitev prijave opravičiti z važni-I mi razlogi. Za nas je posebno važno dej-| stvo, da smo z delom preobremenjeni, da j radi tega ni izključeno, da ena ali druga ' prijava zaleži in je odposlana prepozno, | smola pa hoče, da baš tak delavec zboli, j Ni nobenega dvoma, da taka prijava ni bila namenoma opuščena, ker nima smisla, da je v redu prijavljeno n. pr. 850 delavcev, opuščena pa bi bila prijava samo za ene-
Beograd, 27. februarja.
Kakor smo kratko poročali, je beograjski policiji uspelo razkrinkati in uloviti morilca starega oderuha Tanasija Popo-viča, in to v osebi mladega krojaškega pomočnika Gjorgja Maneviča-Draskačeviča. Ko so ga aretirali, so našli pri njem nekatere zlate stvari, prstane, uhane, zapestnice in verižice, ki jih je pobral staremu bogatašu. Predvsem se je fant nadejal ogromnega plena v denarju, a se je razočaran polastil le sedmih stotakov.
Odkar je beograjski policiji uspelo najti zaboj, v katerem je bil razmesarjeni Ta-nasije Popovič, je bilo mnogo laže poiskati tudi sledove za morilcem. Preprost delavec, pečalbar, ki zimo za zimo prihaja v Beograd žagat in cepit drva, je pripomogel detektivom, da so morilca tudi prijeli. Policija je bila na delu noč in dan. Preiskovala je vse beznice, krčme in kavarnice. Naposled pa je drvar izpovedal policiji, da ga je nedavnega večera najel neki mladenič za 10 din, da mu ponese iz Jug-Bogda-nove ulice do Kamničke ulice precejšen kovčeg, pievezan z vrvjo. V Kamnički ulici je mladenič spet prevzel kovčeg in namesto 10 din plačal kar dva kovača. Drvar je točno opisal zločinca in policija je lahko po načrtu napravila zasedo. V osrednjem prijavnem uradu so natančno pregledali, kdo vse stanuje v Jug-Bogdanovi ulici. Med drugimi je bil vpisan Djordje Manevič-Draskačevič, samski prebivalec majhne sobice. Policiji je to zadostovalo. Detektivi so pohiteli na stanovanje, toda fanta niso našli. Na hodniku so napravili zasedo. Okrog pol 2. popoldne je prišel morilec domov. Se malo ni slutil, da ga v pol-mračnem hodniku čaka policija, čisto mirno je hotel stopiti v sobo, ali tisti trenutek ga je že popadla detektivska roka. Za trenutek je na hodniku zavladala tišina. Mladi morilec je ostrmel kakor okamenel. Ne da bi trenil z očesom je strmel v detektive. Drvar, ki je nekaj večerov prej nosil njegov kovčeg, je stopil iz polmraka in potrdil: »To je on!« Mladi morilec se je spo-gledal s preprostim drvarjem in se takisto spomnil njegovega obraza. A četudi je bil poparjen, se je vendar skušal izmotavati: »Nimam pojma, zakaj ste me prijeli... Ničesar nisem zagrešil!« Toda čez čas je odkrito priznal: »Res je, ubil sem ga. Tam-le v sobi.« Policija ga je vprašala, kje je pregrinjalo s postelje, pa je povedal, da ga je prodal tisti dan, ko mu je uspelo odstraniti truplo. Ne da bi ga detektivi kaj dosti navijali, je mladi morilec začel sam kazati, kje ima nakit in razno drugo zlato drobnjav. Naposled se je na policiji popolnoma pomiril in je takole izpovedal:
— Pred dvema letoma sem delal v krojaški delavnici v Balkanski ulici. Tu je stanoval stari Grk. Prišel je večkrat v delavnico, da si zašije raztrgano obleko. Tovariši so mi pravili, da ima mnogo denarja in zlatnine, da pa je silen skopuh, ki niti Bogu ne privošči kadila. Nekdo mi je celo omenil, da bi ga bilo treba ubiti, saj se tudi njemu nihče ne smili, ima pa toliko denarja. Počasi me je začela mučiti ta misel in sem se odločil, da ga spravim s sveta. Vedel sem, da je sam na svetu, da nikogar ne vzdržuje in nikomur ne koristi. Videl sem v njem človeka brez čustva in duše. S starim Grkom sva se večkrat sre-
merjanra s sedanjostjo sodi med potrebe tistega življenjskega realizma, ki ga na-glašamo v tem krutem času, ko se neizprosno trgajo vse iluzije in naglo izpuh te-vajo najmočnejše miselne omame, če hočemo spoznati naš narodni položaj, ga moramo pogledati tudi v zrcalu preteklosti.
Sedanji urednik LZ Juš Kozak je začel šestdeseti letnik z uvodnikom »Naši urbarji«. Tu pravilno kaže, v čem je smisel takih revialnih jubilejev: v razmišljanju o pomenu revialnega tiska, o funkciji reivije v kulturnem življenju. »Revija, predvsem leposlovna, je živ odraz gibanja v narodnem življenju«, piše Juš Kozak. »S kakšnim užiitkom stika človek po oru-menelih listih zaprašenih letnikov in odkriva napore, ki so z njimi predniki iskali življenju izraza. Med »drobižem« zanimajo poročila o vplivih iz sveta, o domačih brigah za prirodne pravice, literarna prerekanja, tožbe nad krivicami, naenkrat se zagledaš v zrcalu dobe. V romanih, novelah in pesmih 9e zrcalijo minulo življenje, veselje in žalost tedanjega človeka, gibanja v družbi, bolj živo popisana, kakor so nam jih mogle debele knjige prikazati. Revije so naši kulturni urbarji, v njih je zajeto duhovno življenje našega človeka prav tako verno, kakor je bila slovenska zemlja v srednjeveških urbarjih popisana.«
Zares: dolga vrsta Zvonov letnikov, ki v marsikateri slovenski knjižnici polni več 1
ga, in to morda namenoma. Znano je, da podjetniki s personalom štedijo. Osebje je dostikrat nevpeljano v svoje posle. Opustitve prijav so zato razumljive. Posebno se to dogaja, ako posle prevzame mlada moč, ki nadomešča starejšega uradnika za čas bolezni ali orožnih vaj. Opazili smo tudi, da so regresni plačilni nalogi v protislovju z osnovnimi načeli občega državljanskega zakona. SUZOR namreč regresira tudi svoje fiktivne izdatke za zdravnika in zdravila v pavšalnem znesku din 12.— za vsak dan. Ugotavljamo, da SUZOR za zdravnika, ki zdravi neprijavljenega člana, sploh nima posebnih izdatkov. Zdravniki so plačani pavšalno. Da bi pa zavarovanec zaužil dnevno za din 12.— zdravil je pa smešno. Tako SUZOR prav za prav obogatuje na račun nas nameščencev. On terja od nas zneske brez pravnega naslova.
Obračamo se na delavsko zbornico in na naše nameščenske strokovne organizacije ter tudi na gospodarsko zbornico, da na pristojnem mestu dosežejo nemudoma reformo regresiranja izdatkov za slučaj nepravilnih prijav delavcev v zavarovanje.
čala, v njegovi družbi pa nisem bil nikoli. Dva ali tri dni pred umorom sem ga spet srečal, še tisti >.an sem pri »Tati« kupil nož. Razmišljal sem, kaj naj storim s truplom, če ga umorim v svoji sobi, kamor sem ga hotel primamiti s pretvezo, da mu prodam nekaj zlatih verižic. Spomnil sem se svojega kovčega, ki sem ga bil kupil pred petimi mesci. Dalje nisem razmišljal. Prilika za umor se mi je ponudila prejšnjo nedeljo. Okrog 10. dopoldne sem stopil v kavarno »Velika domovina«. Vedel sem, da bom našel starca, ker je tu bila nekakšna tržnica s starimi stvarmi. Starec je res že sedel za mizo. Takoj sem pristopil k njemu, mu ponudil roko in prisedel Popila sva vsak svoje šilce žganja. Rekel sem, da bi rad prodal nekaj zlatnine, ki mi jo je poslal oče iz Amerike. Stanujem čisto blizu, sem rekel, čeprav je bil stari Grk nezaupljiv in plašen, je bil vendar takoj voljan oditi, ker me ja pač imel za uobrega dečka. Ob pol 11. sva prišla v mojo sobico. Nihče naju ni videl. Nož sem imel v notranjem žepu zimske suknje, čim je starec stopil v mojo sobo. jaz pa za njim. sem mu za hrbtom zasadil nož v vrat. Kriltnil ! je, toda v soseščini so veselo prepevali in igrali, da pač nihče ni čul njegovega krika
Maribor, 27. februarja.
V avgustu 1936 je bil na skrivnosten način umorjen v Rošpohu pri Mariboru po sestnik Ivan Krebs. Tedaj smo izčrpno po ročali o tej zadevi, ki pa ni bila razjas njena, ker se je osumljencem posrečilo dokazati alibi. Sedaj pa so zbrala oblastva na podlagi temeljitih poizvedb novo gradivo, ki vsebuje precej novih momentov. Gradivo obremenjuje predvsem Franca P. in njegovo ženo Amalijo, rejenko pok Krebsa. V zbranem gradivu je dana osnova za sum, da gre za umor zaradi Krebso-vega posestva.
Naknadne poizvedbe so namreč pokazale, da je prišla k hiši nekaj mescev pred umorom Alojzija C. iz Kamnice. Med njo in pokojnim Krebsom se je opazilo prijateljsko razpoloženje. Zaradi tega se je čutila zelo prizadeto pokojnikova hčerka Alojzija Majneničeva pa tudi Franc P., ki se je izrazil nasproti sodarju Mihi Vo-lavšku. češ, »kaj bi človek z njim (Krebsom) naredil, ali bi ga po glavi udaril«. Miha Volavšek je izpovedal, kako je pokojni Krebs dejal, da ne bo njegovega posestva nikdar dobil Franc P., ampak njegova hčerka Alojzija. Tudi drugim je pripovedoval Volavšek, da on dobro ve. kako je s Krebsovim umorom da pa je raje tih. Neki Rudolf Kores je izpovedal, da je omenjenega dne postal pozoren na Franca P., ki je bil v Kamnici pri procesiji in ki se je med procesijo večkrat tako obračal okoli sebe, ko da se boji. Neka druga priča je pripovedovala, da bo podedoval Krebsovo posestvo Franc P. Krebsovo hčerko Alojzijo naj bi odstranili od doma, dočim bi posestvo podedovala rejenka pokojnega Ivana Krebsa, žena Franca P., Amalija,
Zbrano gradivo kaže, da so nastala zaradi dotične ženske, s katero se je pokojni
Dr. IVAN TAVČAR, prvi odgovorni urednik LZ.
\
polic, je velik urbar slovenskega kulturnega življenja. Vse, kar se je v teh šestih desetletjih zgodilo pomembnejšega v naši kulturi, se je v tej ali oni obliki vpisalo v strani Zvona. Njegov prvi letnik se je pojavil v času, ko je bilo že vsepovsod videti znamenja nove razvojne stopnje. Doba narodnega prebujenja je bila za nami, sta-roslovensko gibanje je skoraj že c?o kraja zapustilo svoje postojanke, preko »slovenskih logov in trat« je vel osvežujoči veter liberalizma in rušil trhle idejne zgradbe, sloneče na starokopitm zaostalosti. Mla-doslovens-ka generactfa so jc povsod uveljavljala z gesli svobodo!jnbja. in napredka. Doba »novinarstva« s tesnimi »no-
še je starec vzdržal na nogah, se prijel za
daril sem še nekajkrat. Nekaj trenutkov posteljo in padel. Po nekaj minutah je izdihnil. Nekoliko sem se odpočil, potem pa sem hitro izpraznil kovčeg in košaro ...
Tu se pričenja morilčeva grozovita izpoved, kako je spravil svojo žrtev v kovčeg, še prej pa, kako ga je oplenil in pre-iskal vse njegove žepe, prerezal prstane na prstih in kako se je razočaral. Nadejal se je vsaj kakih 10 ali 15 tisočakov, našel pa je 7 stotakov in nekaj drobiža. Res je bila med listinami tudi obveznica Vojne škode, glaseča se na 50.000 din, bila pa je tako okrvavljena, da jo je rajši takoj zavrgel z drugimi papiri vred. Sredi popoldneva je opravit svoje grozovito delo, opral krvave madeže, kolikor se je dalo, poizkusil je tudi z bencinom, toda brez uspeha. V mraku je zaklenil sobo in šel na ulico. Taval je po kavarnicah. čez kaki dve uri pa se je spet vrnil v svoj strašni brlog. Prebedel je vso noč poleg svoje žrtve. Trudil se je, da bi zaspal, toda stresala ga je groza in ke-sanje in je venomer vstajal pa spet legal. Najbolj ga je skrbelo, kako bo skril truplo. Drugi večer se je vendar odločil, da odnese kovčeg nekam v samoto. Zaupal je prenos preprostemu, a poštenemu muslimanu iz Južne Srbije, in to ga je naposled izdalo.
Ko so mladega morilca zaslišali na policiji, je odločno tajil, da bi mu bil kdo pri umoru pomagal. Njegove najodločnejše besede po prvem zaslišanju so bile: »Sovražil sem skopuhe. Nikoli v življenju še nisem bil kaznovan. Zdaj pa sem zaslužil vrv.. .« Ko so ga po zaslišanju nasitili, j so mu tudi privoščili, da si odpočije. Po . osmih dneh in nočeh brez sna se je mladi morilec uklenjenih rok priklonil policijskim J uradnikom in odšel v zapor, kjer je legel in zasoal kskor ubit.
Krets izvrstno razumel nasprotstva med pokojnim Krebsom na eni strani ter med njegovo hčerko Alojzijo Majhenič in Francem P na drugi strani. Končno se je Kreba odločil, da je dotično žensko odslovil od hiše.
Pokojnikova hčerka Alojzija Majheniče-va izpoveduje, da ni pokojni Krebs nikdar maral Franca P. .n da ni imel z rvjim nikdar lepe besede. Zanimive so izpovedbe 65 letnega Iv^na Peršina iz Rošpoha. Usodnega dne je šel mimo Krebsove hiše v Kfmnico točno ob 9.15. Ko je prišel v Kamnico, se je procesija že razvila iz cerkve. Franc in žena Amalija pa sta prispela v Kamnico, ko je že bil končan prvi evangelij. Če se upošteva Peršinova starost in nagla hoja Franca in njegove žene, je verjetno da sta Franc in njegova žena odšla od doma najmanj 15 do 20 minut potem, ko je Peršin šel mimo hiše.
Prič' Mesarica zatrjujeta, da sta slišala, ko sla šla mimo Krebsove hiše, kako je vpila neka ženska v hiši: »Jezus, Marija, kaj si napravil!« Ta klic sta slišala trikrat ali štirikrat. Obenem pa sta tudi točno razločila udarce, tako da sta pred hišo poslušala. kaj se v hiši dogaja. Ker pa je bilo nato vse tiho, sta šla naprej. Mislila sta, da je pri Krebsu kakšen porod. Priči zatijujeta. da sta šla mimo Krebsove hiše tečno ob 9.30.
Te izpovedbe vzbujajo verjetnost, da sta Franc in njegova žena takoj po izvršenem dejanju zapustila domačijo skozi hlev in za živo mejo, tako da jih s ceste ni bilo mogoče opaziti. Mesariča namreč, ki sU. srečala Peršina, nista srečala niti Franca niti njegove žene. kar bi se pa moralo zgoditi, če bi bila Franc in žena med 9.15 do 9.30 zapustila domačijo.
Važna priča je tudi Paskval Grizil, fri se točno spominja, da je prehitel Franca
tranjeavstrijskimi« obzorji, s kulturnim diletantizmom in okorelo obzirnostjo do vsega, kar je zastavljalo pot novim smerem in radikalnejšemu narodnemu in kulturnemu izživljanju, ta doba je bila razvojno že v preteklosti. V slovenski književnosti je bil že Stritarjev »Dunajski Zvon« znanilec novega duha. Toda Stritarjev novoromantični idealizem je zaostajal za tempom časa, prav kakor se je Stritar s svojim življenjem v tujini očitno odtujeval neposrednemu in živemu toku novega časa na slovenskih tleh. Iz tesne celovške sredine, kjer je Janežič s svojim »Glasnikom« rahljal tla novi slovenski literaturi, iz kosmopolitskega dunajskega kroga, v katerem je Stritar sprejemal literarni sijaj še od prve polovice 19. stoletja ali iz še starejših časov, se je slovensko duhovno središče dokončno preneslo v Ljubljano. In tako je v začetku osemdesetih let zazvonil čez »slovenske loge in trate« Ljubljanski Zvon. Njegovo ime rr» deva še vpliv domače romantične miselnosti, vendar se estetski okus njegovih izdajateljev čedalje bolj sprošča in prehaja k določnejšemu literarnemu programu. Z Zvonom se vedno bolj uveljavlja naš realizem, ki se je prvi umetniško spoprijel s stvarnostjo slovenskega narodnega življenja, kakor je bilo že v načrtu Frana Levstika. Realizem generacije Jurčiča, Kersnika in Tavčarja je bil v tedanjih slovenskih razmerah tveganejši poizkus, kakor se zdi z današnjega zrelišča. Zanj je bilo treba bojne odločnosti in jasnah načel. Ne moremo reči. da bi naše tedanje izobraženstvo, ki je tvorilo najaktivnejšo p1ast v slovenski družbi — takrat še skoraj brez pravega meščanstva — Imelo dovoli borbenosti in izkristalizirana načela. Poznejši prelom, ki je nastopil s tako zvano »ločitvijo duhov«, je jasno raz-
in ženo med Poševo šupo in mostom ob križišču poti Rošpoh - Kamnica - Maribor - Sv. Urban. To izpoved potrjuje tudi priča Jožef Turšič. Zanimivo je bilo obnašanje Amalije naslednje dni. Prihitela je k Paskvalu Grizilu in mu dejala: »Saj vi veste, da ste nas dohiteli pri Ulblu. Oče so v mrtvašnici, mož pa v arestu.« Priči Ivanu Peršinu pa je dejala: »Vi Peršin, midva sva bila prej v Kamnici kakor pa vi. Midva sva bila pred občino, ko ste vi šli mimo.« Tako je Amalija hotela vplivati na obe priči.
Zaslišane so bile tudi druge priče, n. pr. Anton Krajnc, Ivan Dajčman, Antonija Krajnc in Dajčmanova žena, ki je dejala, da bo »vse izdala, če bo imel njen mož zaradi te stvari kakršnekoli sitnosti«. Nekatere priče potrjujejo, da ni prišel Franc, ko se je vrnil domov, nič k umirajočemu Krebsu. Ves čas je bil v prvi sobi in je vsakemu pripovedoval, da je nekdo izvršil vlom v omaro. Ko sta prispela Jožef Ker-mavc in Jožef Turšič h Krebsu, sta našla v veži krvavo brisačo, ki je pa pozneje izginila. Jeseni 1938 pa so našli pod Krebsovo hišo krampič bivše avstroogrske vojske, na katerem se poznajo sledovi krvi. Zdravnik dr. Zorjan. ki je raztelesil truplo pokojnega Ivana Krebsa, je izrazil mnenje, da bi mogel biti ta krampič tisti predmet, s katerim je bil pokojni Krebs umorjen. Jožef Krmavc je izpovedal, da je pokojni Krebs s tem krampičem kopal tropine pri njem. Alojzija Mesaric pa zatrjuje, da je ob prihodu h Krebsovim videla na štedilniku veliko skledo, ki je bila na zunanji strani vsa okrvavljena, ter da si je umazala obleko.
Spričo teh in še drugih momentov je bilo zbrano gradivo izročeno državnemu tožilstvu, ki bo proti Francu in Amaliji uvedlo postopanje za obnovo preiskave.
Smrt v gozdu
Šmartno pri Litiji, 26. februarja
Noč in dan so odprta groba vrata. V našem okraju je lani umrlo 500 prebivalcev. Precejšcn jc pa tudi odstotek onih, ki so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico in so všteti med tamkajšnjimi mrliči. Zaradi nesreč je umrlo 34 prebivalcev V srezu se jih je obesilo 6. 2 sta utonila samovoljno, po nesreči pa jih je utonilo 6 1 se je ustrelil. Nesreče v zagorskem rudniku so zahtevale 3 smrti. Več nesreč je zahtevalo tudi gozdno delo. Nobeden menda, ki išče ta čas kurjave, ne pomisli, da je pridobivanje premoga in drv zvezano s smrtnim1 žrtvami.
Med poslednjimi ponesrečenci, ki jih je zahteval naš gozd. je 34-letni Primožev France z Vrat nad Bogenšperkom. Primože-vi so v hosti podirali visoko smreko, Ko so drevo podžagali, so ga vlekli k tlom. Pa se jc drevo prehitro nagnilo. Vsi so odsko-čili, Ie France je imel smolo, da je padlo drevo prav na njegovo stran. Pri odskoku jc padel in v tistem ga je že udarilo drevo. Udarec je bil silen. Veje so mu strle prsni koš in rebra so se mu zarinila v pljuča. France je bil takoj nezavesten Prenesli so ga na dom in poklicali zdravnika. Prizadevanje domačih je žal bilo zaman. Smrt ga je rešiia trpljenja, izguba vzornega sina pa je močno prizadela ugledno in narodno družino. Vsi Primoževi.so znani kot vneti borci za kmečke pravice in so med soustanovitelji Društva kmečkih fantov in deklet v Šmartnem.
VALČKOV VEČER
SOKOLA I TABOR
2. MARCA 1940 OB 20. URI Veliki orkester in harmonikarji.
kril njegova šibka mesta. Vzlic temu pa je bilo treba izvrševati delo, ki so ga bo-dro prevzeli prvi Zvonarji in čigar kulturno poslanstvo so si potlej izročale generacije »Ljubljanskega Zvona« vse do danes. To poslanstvo ni imelo vedno čisto določenega idejnega in estetskega programa, bilo pa je svetovnonazorsko opredeljeno vsaj v tistem smislu, ki ga določajo nasprotja med miselno svobodo in zaukazano avtoriteto, med idealom stalnega napredka in konservativne zvestobe dogma-tičnim resnicam, starim, hierarhično utemeljenim vrednotam, oblikam in institucijam.
Tudi današnja revija ne more biti nič drugega nego kulturni urbar svojega časa; v njem ostajajo verni zapiski o vsebini tega prelomnega razdobja, ki nam vsem biča duše do bolečine. Valovanja časa, padanje in dviganje njegove vročične temperature, obtok in prelivanje njegovih idej. iskanje ravnovesja na razmajanih, potresnih tleh socialne, politične, gospodarske in kulturne stvarnosti, vse to se neugnano zaznamuje v leposlovni, esejistični in kritični tvorbi tega časa. Kje drugje bi bili dokumenti o njem tako mnogostranski in vendar za razliko od žurnalistike tako prečiščeni, kakor so v literarni reviji?
Šestdesetletnica najstarejše slovenske le-poslovno-kritične revije »Ljubljanski Zvon« je eden najvidnejših dokazov kulturno plodne tradicije, ki jo ima slovenska progresivna miselnost. Ta tradicija obstoji z ene strani v kritiki vsega, kar se je upiralo novim idejam in branilo s privilegiji starih avtoritet, z druge strani pa v izgrajevanju ne samo nove pvobodoumne kulture, mar/eč tudi nove discipline, ld bree nje ni resnično pozitivne svobode. V tej drugi nalogi zaostajajo uspehi dale* aa željama, in potrebami; individualna w
Morilec bogatega skopuha izpoveduje
Izdal ga je drvar, ki Je nosil kovčeg s truplom
iCnitisrni pregled
Ob šestdesetletnici Ljubljanskega Zvona
Kdo ima na vesti posestnika Krebsa?
Po treh letih se obnavlja preiskava
Domače vestij
1.	—	X- 1____________:	■
Pošta In meja
Vojna je vojna in meja je meja — ta se lahko prigodi marsikaj, česar v normalnih časih nismo vajeni. Ne mislimo tihotapstva ali kakih sitnosti s potnim listom ali s p rop u stni cami. Pač pa se lahko zgodijo tudi nevšečnosti s poštnimi pošiljkami. O tem vas bo najbolje poučila zgodb:ca, ki nam jo Je sporočil ugleden mož z naše severne meje. Takole nam piše:
—	Pred kakimi štirinajstimi dnevi sem prejel dopisnico iz Slovenske Bistrice. Dopisnica je bila določno in razločno naslovljena k Sv. Lenartu v Slov. goricah. Prejel pa sem Jo šele po 13 dneh, odkar je b"la oddana na pošto. Na njej je bilo z rdeč m svinčnikom napisano: St. Leonhard. Opazka mi je bila nerazumljiva. Naposled sem moral prepričati samega sebe, da je pošti šele po tej nemški opazki vedela, kje leži kraj Sv. Lenart v Slov. gorcah.
—	Dne 23. februarja pa sem prejel dopis nekega svojega tovariša. Dopis je bil razločno naslovljen name, oddan pa na kolodvorski pošti v Mariboru. Na pismu sem našel prilepljeno: »Geoffnet — Ober-kommando der VVehrmachU. Kako je zabredlo pismo v rajh ko je vendar Sv. Lenart tako rekoč Mariboru pri roki? In ali sme vsakdo v rajhu odpirati mojo pošto? Kakorkoli, vojna je vojna, meja je me'a — to je bil že drugi primer, da je pošta zame. ki bivam tostran meje, romala čez mejo, v rajh.
—	Da pa to nista edina primera, naj navedem, da je prav tako bilo v raihu odprto pismo, katero je poslala Sokolska župa Maribor, zopet preko mariborske kolodvorske pošte, sokolski četi v Puc^ncih. V rajhu so pismo prebrali, potem pa poučno napisali na kuverto, da So Puconci »in Jugoslavvien«.
Vojna je vojna, meja je meja — toda jaz vseeno sodim, da bi tako ne smelo biti z našim dopisovanjem in to še celo ne v tako ozkem krogu, kakršen ie od M~ribrra do St. Lenarta. Zato sem vi žil pr tožbo na poštno direkcijo v Ljubljani, zah eval preiskavo in zaprosil, da me o uspehu preiskave obvestijo.
učilišča. Tudi te je zanimal nenavadni primer in so lani odvedli Božiča s seboj na zdravniški kongres v Parizu, kjer Sa ie pregledal eden izmed najslavnejših sodobnih francoskih kirurgov. Ugotovil je,, da je krogla obtičala v prsih, ni Da mogel ugotoviti, ali tik srca ali pod njim. Šele skupna komisija slovečih zdravnikov je ugotovila, da je krogla v srčni vrečici in da ni potrebna operacija, dokler se ne pokažejo kaki nevšečni znaki. Zato ie treba Božiča stalno nadzorovati Zanimivo ie, kako je strel, ki je prodrl ood brado, prišel v srce. Zdravniki sodijo, da ie Dri levi vi-lici izpremenil smer in se izgubil do najvažnejšega organa. Miloš Božič je izredno krepak mož in ne čuti nobene nevšečnosti zaradi strela. Samo težkih del ne sme opravljati. Veliki senat je Lojanico obsodil na 5 mesecev zapora.
PREMIERA!	^ , ^
Mlsterioznl film — v vrtincu senzacij m pustolovskih podvigov. — DOLORES DEL BIO — George Sanders. KINO MATICA. teL 21-24 — Ob 16., 19. in 2L uri.
KINA DORIVA OROŽJE
BOMBE NAD 6ANGHAJEM.
1
Sacha Guitry
NA ELIZEJSKIH POLJANAH
najnovejši duhoviti film	Bemontons les Champs Elysčes
Izredno napeta in zanimiva vsebina: Učitelj, potomec kralja Ludovika XV., sorodnik Napoleona ln Marata pripoveduje učencem zgodovino elizijskih poljan, najzanimivejši del pariške in francoske zgodovine! Film bleska, razkošja! Izvrstna igralci Jacquellne Delubac in Lucien Baroux. DANES PREMIERA!	Ob 16., 19. In 21. uri.	KINO UNION, teL 22-21
varno zaradi žametov in zaradi Dlazov. ki se zlasti zdaj na pomlad neorestano trgajo. Posebno huda nesreča se je primerila v planini Treskovlju Dri Savniku Zarana sta se podala v planino po drva kmet Marko Aleksič in njegova snaha Kosana Pre-borila sta se skozi ogromne snežne žamete. Ko Da sta se približala gozdu, se je tik
mv?*rc!f|«*w klf ACT A MVT vseh različnih vrst, za obleke ln perilo lILIVdllLPIl A APlItl se dobijo po starih cenah
v Goričarjevi trgovini za Ljubljanco, sv. Petra nasip 29
LJUBLJANA
Najboljši rožasti krepdešini v ostankih mt din 15. — Pohitite dokler traja zaloga!
* Zajci so uničili na stotisoče sadnih dreves. V »Jutru« smo nedavno beležili, da so zaici povzročili letos v hudi stiski prav vel leo škedo sadjarjem. »Politika« zdaj objavlja poseben članek, v katerem navaja: Zaradi debelega snega, ki se drži skoraj od Božiča, si zajci ne morejo najti druge hrane pa napadajo sadovnjake. Iz vseh krajev države prihajajo poročila o veliki škodi. Ogoljenih in ogrizenih je na stotisoče mladih sadnih dreves in nai man j polovica se ne bo dala več rešiti. Poljedelsko ministrstvo in razne druge ustanove prejemajo poročila siromašnih sadiariev naj se jim na kak način pomaga Obenem v predstavkah in pismih sadjarji ponovno opozarjaio na anomalijo, da Dri nas smatramo zajca za koristno, namesto za škodljivo žival. »Politika« pravi, da v ministrstvu izdelujejo zakon o sadjarstvu. Vanj bi bilo treba vstaviti določbo, da se
VENCI
LEPI tn POCENI Frančiškanska 3, nasproti Uniona, tel. 31-74
»R 0 Ž A«
* U-tanovitev invalidsk ga odreka pr-banski upravi v Ljuoijani. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok o ustanovitvi posebnega invalidskega odseka pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje banske uprave dravske banovine. Ban je odredil, da začne invalidski odsek poslovati s 1. marcem. V področje tega odseka spadajo posli, ki jih našteva § 85 uredbe o vojnih invalidih in vsi drugi posli, nanašajoči se na vojne invalide in druge vojne žrtve. Vsi ti posli preidejo s 1. marcem iz odseka za socialno politiko v pristojnost novoustanovljenega odseka.
*	Novi grobovi. V Velikih Laščah je umrl v 63. letu starosti g Anton P i r k o -v i č . posestnik in orožniški stražmojster v pokoju. Zapustil je vdovo, hčerko in sina Sokol Velike Lašče je z njim izgubil dolgoletnega člana uprave. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 9. dopoldne. — V ljubljanski bolnišnici je umrla po kratki bolezni gdč. Albina S a r k o v a učiteljica v pokoju. Pogreb blage vzgojiteljice bo iutri ob pol 14. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Žalosten predvolitveni obračun pred sodiščem. V Sremski Mitrovici je veliki kazensiki senat sodil v zadevi, ki je svoj čas zainteresirala ne samo naše. temveč tudi tuje zdravnike Na obtožno klop je prišel 351etni ekonom Simo Lojanica iz Sremskih Karlovcev ker ie na dan pred zadnjimi skupščinskimi volitvami skušal v Sremskih Karlovcih s samokresom ustreliti uglednega kmetovalca Milana Božiča. kandidata zemljoradniške straže Vse do volilne agitacije sta bila dobra prijatelja. Zaradi volitev pa sta se sprla in ie Lojanica ustrelil proti Božiču. Zadel ga je v levo stran brade, toda krogla ie smuknila proti srcu. Strelca so takoj prijeli, ranjencu pa se zdravniki v bolnišnici niso upali kai dosti pomagati, preden niso v tej zadevi povprašali za svet profesorje vse-
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkašeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefo-va« voda mile učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. reg. S. bf 30474-32.
zajec ne smatra za koristno žival, vsaj ne tedaj če jo zasačimo v sadovnjaku Toda krogom ki so doslei jemali zajca v zaščito. je menda uspelo preprečiti vstavek teh določb v zakon o sadjarstvu.
Za novo pomlad: Modni salon za damo in gospoda S 0 U V A N_ - C _0
Mestni trg 24. Površniki, plašči, elegantni kostumi, promenadne in športne obleke- brezhiben kroj, kvalitetna izdelava,
nove i d e j e I
•	Veliko zlo po vaseh. Da je po deželi toliko pretepov, so marsikod krivi tudi številni vinotoči, tihotapljenje vina in nedopustno točenje alkoholnih pijač. Zagrebški »Jutarnji list« posvet . temu zlu posebno poglavje in pravi, da na deželi ne samo vinogradniki, marveč tudi ljudje, ki nimajo niti enega lastnega trsa javno prodajajo vino in žganje in to po dva deci, po pol litra to več, kakor pač kdo želi. Take točilnice so skoraj v vsaki vasi na Hrvatskem, vino pa dobivajo od tihotapcev. Večinoma so take točilnice v umazanih bajtah, pijejo pa vsi iz umazanih čaš do onemoglosti, čim cenejša je pač pijača, po večini strupena šmarnica. Posledice se kažejo v prepirih to pretepih, v bolnišnicah in zaporih. Fantje od 14. do 17. leta zahajajo v take krčme in ker nimajo denarja, kradejo doma sir, jajca in perutnino izkupiček pa zapijejo. Oblastva so začela nastopati proti nezakonitim krčmarjem. Zaplenijo jim pijačo to posodo. Točilci plačajo globo ali odsedijo zapor. Potem pa nadaljujejo svojo nedopustno obrt. Potrebni bodo torej strožji ukrepi.
*	Plaz je odnesel kmeta in njegovo snaho. V črnogorskih gorah so morali letos kmetje prestati mnogo tegob. V samoti i:m je zmanjkovalo živeža, na pot pa ni bilo
nad njima utrgal ogromen plaz. ki je oba zajel in ju treščil v precej globok prepad. Priče grozovitega prizora so bili nekateri pastirji, ki so hiteli klicat vaščane na pomoč. Reševalci so se spravili v prepad in pridno odkopavali, toda žele do enem dnevu kopanja so našli oba ponesrečenca. Bila sta že mrtva.
*	Dve smrtni žrtvi v kamnolomu. Kratko srno v »Jutru« že poročali med brzojavkami. da je ogromna skala, težka kakih 10.000 kg. ubila v kamnolomu knežev-ske občine blizu gozda samostana Rakovi-ce dva delavca. Nesrečna pokojnika sta I91etni Milan Milovanovič. sin zakupnika 'camnoloma. in 401etni delavec Peter Ca-čič. Nesreča zlasti opozarja k previdnosti po letošnji zimi. ko se led in sneg po razpokah tali in ie kamenje do kamnolomih močno Dlazljivo. V omenjenem kamnolomu je delo vso zimo Dočivalo. zdaj pa ie hotel zakuonik očistiti ostanke snega in pripraviti kamnolom za novo delovno sezono. Med tem ko so delavci čistili sneg v kamnolomu, se je z vrha odtrgala ogromna skala in treščila v jamo Delavci so se razbežali. dva oa sta zaječala in izdihnila. Globoko je bil pretresen zakupnik kamnoloma, ki ie izgubil draeega sina Komisija ie ugotovila, da ie nesreče krivo taljenje snega in ledu do razpokah kamnoloma.
*	Popravljam! V ponedeljskem »Jutru« se mi je v spominskem članku o Prešernovem sonetnem vencu primeril lapsus, da je bil čop naveden z Imenom MIha namesto Matija. Ne bom se izgovarjal na tiskarskega škrata, marveč pomoto s tem popravljam. — E. Justin, slikar-grafik.
*	Tudi parnik »Vardar« se je vrnil. V nedeljo zvečer je priplul v splitsko luko parnik »Vardar«. Vrnil se je iz Grčije 6 dni pozneje kakor običajno. Ze so menili, da so ga Angleži odvedli na Malto, v resnici pa je parnik zašel v albanskih vodah v silno neurje in se je moral zadržati cel dan v Draču, potem pa še 4 dni v Valoni. Ko je burja ponehala, je lahko nadaljeval pot. Posadka pripoveduj , da je v albanskih lukah veliko število italijanskih paznikov.
*	Cetvorčki. V srbski va<ri Cukovinl ie kmetica Leposava Gavrilovičeva rodila če-tvorčke. Vsa vas se ie veselila tega nenavadnega dogodka Toda veselje ni trajalo dolgo Novorojenčki so bili trije fantki in punčka Bili pa so tako slabotni da so do nekaj urah izdihnili drug za drugim Prej je Leoosava rodila dva otroka, ki sta zelo lepo razvita in zdrava.
*	Zaradi glavobola v smrt Nedavno noč se ie v vasi Bogdancih na skrajnem jugu Jugoslavije utopila v vodnjaku kmetska žena Nevena Filipovičeva Izprva so sodili, da gre za umor toda sodna komisiia ie ugotovila samomor Nevena ie obuDala zaradi hudega glavobola, ki io ie zadnji čas neorestano mučil Ko ji Donoči ni b'lo več Drestati je šla iz hiše.- Mož in brat sta sicer ooazila njen odhod t>a sta mislila, da se bo kmalu vrnila Čez čas sta io šla iskat, našla oa sta io šele ob 5 zjutraj v sosedovem vodnjaku Nevena ie zaousti-
la 4 otrobe.
*	Velik uspeh je doživela najnovejša knjiga pisatelja Adama Mllkovlča: »Trinajst najlepših pripovedk«. Kot velikonočno darilo mladini, to lepo in ceneno knjigo toplo priporočamo. (—)
*	Deset let je posloval brez kontrole. V
občini Lebanah ra. Vrivajo veliko afero s Doneverbami dolgoletnega občin-kega računovodje Voje Trajkoviča. Kakor 1e do-1 kazala dosedanja preiskava, je Voja Traj-
skupinska naziranja se še niso mogla izoblikovati okrog enotnega kulturnega programa, kakor ga je zastopal »Ljubljanski Zvon« v času realizma in delno tudi v razdobju Moderne. Ostal pa je nestrankarska tribuna vseh, ki izpovedujejo vero v svobodnega duha to v ideale neomejenega človeškega razvoja; ostal je tak tudi v burji sedanjega časa, ki vedno bolj zaostruje svoja dramatična nasprotja, šestdesetletnica te revije je v letošnji kulturni kroniki pojav, h kateremu se bo treba še večkrat vrniti; slovensko občinstvo pa naj bi izkazalo mladostnemu jubilantu čim večjo pozornost.	■—
Knjige Goriške matice
Tudi letos je Goriška matica poslala svojim naročnikom vrsto zanimivih knjig pestre, deloma poučne, deloma zabavne -vsebine. Kot redne knjige so Izšle: Koledar za leto 1940, Damir Feigel, »Super-vitalin«, Andrej Budal, »Osemnajst velikih«, Jakob Trnovec, »žarki to življenje«, France Bevk, »Pestema« to »Dvajset let«. Knjige stanejo za naročnike 6 lir (v prosti prodaji 8 lir).
Kot neobvezne knjige za doplačilo se dobijo še: France Bevk, »Huda ura«, Karel čapek, »Hordubal« in France Bevk
»Stražnji ognji«.	.
Lično opremljen Koledar prinaša tudi letos pestro gradivo pred vsem izpod peresa domačih primorskih pisateljev to pesnikov pa tudi nekaj dobrih prevodov. Posebne pozornosti je deležen prezgodaj umrli češki pisatelj Karel Capek.
Sourednik Goriške matice humorist Damir Feigel je v 150 strani obsegajoči knjižici poslal med svoje Čitatelje novo zbirko pripovedk pod naslovom »Supervi-talin«. Feigel ima za sabo 60 let življenja jii tri4eget let plodnega pisateljskega
udejstvovanja. »V Feiglu človek brž zasluti velikega pritrjevalca življenja, ki se življenjske igre ne bo tako zlepa naveličal, čeprav se zaveda, da je v njej zmerom kaj navzkriž. Prav te male to velike neskladnosti so Feiglu podlaga za njegovo razma-hovanje in prešerno prekopicavanje po prostih ogradah najbujnejše šaljivosti . . .c pravi o pisatelju A. Budal, ki je v predgovoru knjige posvetil jubilantu obširen prikaz njegovega dela.
V »Osemnajst velikih« je Andrej Budal
prikazal duhovne like osemnajstih slovenskih pisateljev to pesnikov, od Primoža Trubarja pa do Otona Župančiča. Osemnajst kratkih življenjepisov, opremljenih s slikami pesnikov in pisateljev, bo nudilo v književnosti slabo izobraženim širšim plastem čitateljev nekaj prepotrebnega pouka. Knjiga obsega 150 strani in so v njej zastopani Primož Trubar, Valentin Vodnik, Fr. Prešeren, Janez Trdina. Fran Levstik, Fran Erjavec, Simon Jenko, J. Stritar, Janez Mencinger, J. Jurčič, Simon Gregorčič, Ivan Tavčar, Janko Kersnik, Anton Aškerc, Dragotin Kette. Ivan Cankar, Josip Murn in Oton Župančič.
Jakob Trnovec vodi v »žarkih tn življenju« čitatelja v neizmerno in čudovito prostranstvo, v carstvo tišine, ga seznanja s skrito Igro večnega valovanja, nihanja in kolebanja, ki mu je izpostavljeno življenje slehernega bitja. Knjiga je pisana prijetro kramljajoče in opremljena s slikami, ki po-nazorujejo razlago.
»Huda ura« Franceta Bevka je izšla kot neobvezna knjiga Goriške matice. Znani primorski pisatelj France Bevk je v tej 115 atrani obsegajoči povesti porogei v žaljen je kmečkih ljudi	< ! trajajoča svetovna vojna jc u šteto žrtev. A ni bilo najhujt
padli na bojnih poljanah. Tisoče in tisoče se jih je vrnilo — brez nog, brez rok. slepi in gluhi ... In šele tu se Je začela prava tragika njihovega življenja ... V »Hudi uri« je hotel pisatelj pokazati prav to tragiko človeka, ki se je mlad in zdrav, a slep, vrnil iz evropske vojne v svojo majhno, skrito vas . . .
Da bi se oddolžila spominu velikega češkega pisatelja Karla Capka, je izdala Goriška matica prevod njegovega romana »Horbudal«, ki smo ga pred kratkim videli tudi na filmskem platnu. Knjiga je pretresljiva, mojstrsko pisana povest človeka. — Amerikanca, ki je dolga leta garal v Ameriki, ko pa se je vrnil na svoj stari, borni dom, je našel tam svojo mlado ženo s tujim človekom. V resničnem življenju se pogosto dogajajo drame, kakršno je doživel prevarani Hordiibal, človek, ki mu do mača gruda ni dajala dovolj kruha in ga je moral iskati daleč preko morja ... žal da je v prevodu, ki ni preveč skrbno prirejen, roman izgubil na svoji umetniški vrednosti. Prevod je oskrbel pisatelj France Bevk.	K. S.
DVA FILMA za gledalce željne senzacij in napetosti: Pojoči kowboy ln njegov belec v senza- Detektiv z železnimi živci to z aparatom cionalnih napetostih, kjer se bije borba
za pravico in srce!
ŽELEZNA PEST
Danes ob 16., 19. ln 21. uri.
za odkrivanje laži!
NOBENE MILOSTI!
KINO SLOGA, tel. 27-30
Zapiski
Prežihov Volane, »SamorastniKl«. »Naša založba« v Ljubljani je pravkar Izdala 226 strani obsegajočo novelistično zbirko znanega pisatelja Prežihovega Voranca »Samorastniki«. Zbirka obsega osem koroških povesti, med njimi novele »Boj na požiralniku«. »Samorastniki«, in nekatere druge, Id eo že prej vzbudile pozornost. Knjigi je spisal uvod kritik ln dramaturg Josip Vidmar. V nJem karakterizlra delo tega najiz''zitejšega prir-v«''- " > iz koroškega d	"	"tni in - .»meniji-i
yiiobClH pco.t I.—.
kovič tako gospodaril, da je Državna hipotekama banka zasegla vse občinsko imetje za dolg. ki znaša pri njej 1.140.000 din. Tudi vse občinske doklade gredo zdaj , v račun Državne hipotekarne banke. Preiskava ie še v teku in bodo podrobnosti kmalu objavljene.
*	Nesreča potniškega vlaka. Na progi Vinkov ci—Brčko se je v nedeljo primerila prometna nesreča, ki le po srečnem naključju ni zahtevala človeških žrtev. Pri nekem vagonu je odpadla os in posledica je bila, da se ie vagon prevrnil čez progo. Vlak je iztiriL K sreči je bilo na vlaku le malo potnikov in se nesreča ni zgodila v naglici, marveč ta*.o. da so bili le nekateri potniki lahno poškodovani.
•	Mlinar je prišel pod mlinska Kolesa.
V Št. Rupertu na Dolenjskem se je v soboto pripetila huda nesreča. Eden izmed mlinarjev je v jutrnih urah pri mlinskih kolesih sekal led. ki je oviral delo v mlinu. Na spolzkih tleh mu je spodrsnilo in nesrečnež je podel pod vrteče se mi nsko kolo, ki mu je prizadejalo hude poškodbe. Hitro so poklicali iz Mokronoga zdravnika, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč.
I? LffiMiane
u— Angleško društvo v LJubljani sporoča, da se je nov začetniki tečaj že pričel, a da je še vedno mogoč sprejem novih tečajnikov. Enako je tudi megoč še vpis v številne druge tečaje. Odslej bo v tečajih angleščine uvedena nova metoda poučevanja, ker bosta v vsakem tečaju poučevala Izmenoma angleški in domači učitelj, zaradi česar bo pouk pridobi na zan;mivosti ter bo tako že začetniku mogoče privaditi uho na pravilno izgovarjava Interesenti se opozarjajo osobito na to, da bo otvorjen tečaj za trgovsko-ko-mercialno angleščino, kar bo posebno primemo za one, ki so v trgovskih stikih z Anglijo. Vse informacije daje tajnik učnega odseka v torkih in četrtkih od 5. do 7. v društvenem lokalu v Tavčarjevi ul. 12.
OFICIRSKE, LOVSKE,TEArMSKE
ČIZME,G03ZERICE IH ŠPCRTMA OBUTEV .....-•--■pomeri--'	-
ČIZMARSKA ZADRUG A* o*
ž i r i — (nad šk0f30 loko ) itat zahtevajte prospekte;
u— Akademski pevski zbor za zimsko pomoč. Kakor že objavljeno, bo imel Akademski pevski zbor 11. marca v veliki dvorani hotela Union spet velik koncert, ko bo izvajal skladbe skladateljev, ki so delovali po čitalniški dobi do »Novih akordov«, Volariča, Kocijančiča, Lebana, Ger-biča Pirnata, Michla, Sachsa in Svetka. Kdo hi mogel bolj olepšati in razvedriti sta re dni onemoglih ženic in starčkov v mestnem zavetišču v Japljevi ulici to kdo bi jim mogel dati lepše velikonočno darilo kakor Akademski pevski zbor, ki v mestnem zavetišču za onemogle ponovi ves svoj veliki koncert. Akademski pevski zbor je to najplemenitejše darilo mestnim revežem ponudil akcijskemu odboru za zimsko pomoč. Ker akademski pevci ne morejo prispeva« materialnih dobrin, so sklenili prirediti v mestnem zavetišču za onemogle koncert slovenske pesmi, posvečen siromakom, ki sicer nimajo prilike obiskovati podobnih kulturnih prireditev. Po tem zgledu na&ih akademskih pevcev bodo gotovo denarni prispevki iz gospodarskih krogov še večji in bolj pogosti a našim delavcem na kulturnem polju je Akademski pevski zbor s svojo velikodušno iniciativo pokazal pot za podobne prireditve v prid zimski pomoči
nas kakor v zunanjem glasbenem svetu kot eden najvidnejših predstavnikov mlajše generacije klavirskih virtuozov. Njegovi koncerti v Jugoslaviji (Ljubljana, Beograd), kakor tudi v inozemstvu (Italija, Nemčija, Bolgarija) so prinesli pianistu izredno mnogo uspeha in ga uvrstili med prve obvladovalce klavirske tehnike. Koncert Rahmaninova nudi dovolj prilike, da se v njem izkaže tako tenkočuten inter-pret kakor virtuoz velikega kova, zate opozarjamo na ponedeljkov koncert Orkestralnega društva, ki so zanj na razpolago vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. (—)
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
smo izpopolnili z 1 šivalnim priborom z ogledalom in poleg dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode, vse to za Din 30.— ako želite, da Vam pošljemo po pošti, vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourlst — Lojze Šmuc,
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8
u—- Krajevna Organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke v Mostah bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 3. marca, ob pol 10. dopoldne v gostilni g. Roka L a s a n a, Pokopališka ulica (poleg kemične tovarne). Vljudno vabimo vse somišljenike, da se občnega zbora zanesljivo to polnoštevilno udeleže, ker bodo na njem podana najnovejša politična poročila.
VALČKOV VEČER
SOKOLA I TABOR
2. MARCA 1940 OB 20. URI Veliki orkester in harmonikarju
u— APZ, ki bo imel svoj koncert 11. marca ob 20. v Unionu, je njegovo načrtno delo privedlo v tisto stvariteljsko dobo, ki ji je utisnilo svoj pečet čitalniško življenje. V tem vzdušju so delovali predvsem Volarič, Kocijančič, Avgust Leban. V drugem delu sporeda so zastopani avtorji, ki že kažejo stremljenje po novi izraznosti; razvoj se je stopnjeval tja do praga »Novih akordov«, s katerimi se pričenja nova doba pod mentorstvom dr. Gojmira Kreka. Koncert bo zanimiv. — Vstopnice dobite na univerzi v vratarjevi loži vsak dan od 8.—13. ter 16.—19. ure. Cena od 40 do 10, stojišče 7 to 5 din. (—)
DAMlTlN^ GOSPODJE!
Predno si daste za pomlad urediti vašo frizuro — posetite novo otvorjeni frizerski salon za dame in gospode
FRANK" v Kresiji.
Trajna ondulacija — barvanje las. Zmerne cene — dobro delo.
n
_-om o Se
Krasne eksemplare SREBRNIH LISIC
in vse druge posebnosti kožuhovine — dobite najceneje pri KRZNARSTVU
JOŽE DOLENC,
Sv. Petra cesta 19._
u— Ker je odredila oblast izpraznitev podstrešij in ima marsikdo tam spravljeno staro pohištvo, slike, les, dele oprave in drugo, se obrača uprava Narodnega gledališča v Ljubljani na lastnike takih predmetov s prošnjo, naj J% ponudijo gledališču ter z dopisnico ali telefonično obvestijo upravo, kdaj. kje in pri kom si jih njen zastopnik lahko ogleda.
u— Rezervne oficirje člane pododbora opozarjamo, da zbiramo naročnike za kov-čege in torbice nepreklicno samo do 1. marca 1940. Kdor hoče Izkoristiti ugoden nakup obveznih dveh predmetov, naj se nemudno javi v sredo ali petek med uradnimi urami v društveni pisarni. Pododbor Ljubljana.
u— Po povratku s svoje turneje po Nemčiji, bo koncertiral prof. Ivan Noč na ponedeljkovem koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice kot solist v H. klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova. Orkestralno društvo Glasbene Matice proslavi svojo 20 letnico enako, kakor je slavilo svojo 10 letnico s sodelovanjem piani-i sta Ivana Noča, ki velja danes tako j>ri
u— Izredno zanimiv koncert, poln najlepšega umetniškega užitka nam bodo nudili člani Ljubljanskega kvarteta (Pfeifer, Stanič, šušteršič, Miiller) na svojem koncertu v petek 1. marca ob 20. uri. Z njim lastno dovršenostjo bodo izvajali ta večer tri godalne kvartete to sicer: Mozartov, Zikov in Debussyjev kvartet. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice. (—)
□DmDaDumunmmDnnnLPJLiiJuiJLia
MARTIN KO JC
avtor »Učbenika življenja« in drugih življenjskih knjig — sprejema dnevno od 8. do 6. ure popoldne v hotelu Metropolu, Ljubljana. — PRAKTIČNI ŽIVLJENJSKI POUK — vsestranski preporod in podvig, posveti v vseh kočljivih življenjskih položajih.
i i i ■ ■ » » ■ i ■ « ii » ■ « » ■ n n n « « ■ ■ ■ m ii ■ i
u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. uri bo v posvetovalnici žalna seja za pokojnim g. Ivanom Vrančičem, predsednikom akademskega, starešinskega društva »Jadrana«. članstvo vabmo, da se seje polnoštevilno udeleži. Odbor.
Kavarna »CENTRAL«
Danes v sredo, četrtek in petek odprta vso noč. — Prvovrstna d a m s k a kapela.
u— Ljudska univerza v Ljubljani. Ker
je g. dr. Marij Rebek službeno zadržan, izostane njegovo za danes napovedano predavanje in se bo vršilo meseca marca. Na Ljudski univerzi danes ne bo predavanja.
u— Ljubljanski Sokol priredi drevi ob 20. uri v Narcdnem domu za svoje članstvo in naraščaj obeh spolov predavanje z barvastimi diapozitivi o zletu v Sofiji in potovanju okoli balkanskega Dolotoka. Vabljeni tudi visi prijatelji društva!
«— Premiera zabavne veseloigre s petjem in godbo »Pekovska« bo v šentjakobskemu gledališču v soboto 2. marca ob 20..1O. Prihodnji teden pa se bo uprizorila spet izvrstna Nušičeva veseloigra »Ujež«. Ker sta bili tudi zadnji predstavi popolnoma razprodani in spet mnogo ljudi ni dobilo vstopnic, se je upiava odra odločila še za dve predstavi te zabavne igre.
u— Pri Sadjarski in vrtnarski podružnica v Ljubijani-mesto bo danes ob 19. v kemijski dvorani na 1. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici (realk.) predaval g. univerzitetni asistent Tomažič Gabrijel o »Spremenljivih in dednih lastnost h rastlin ter njihovem pomenu pri gojenju in izbiranju kulturnih rastlin«. Člani in gostje vabljeni. Vstop prost.
u— Glasbena šola »Sloge«. Danes 28. februarja ob 18 uri bo v glasbeni dvorani glasbene šole »Sloge« interni nastop gojencev 1. in 2. razreda Nastopijo gojenci solo Detia in raznih glasbil. (—)
u— Občni zbor društva zaščitnih sester bo 10. marca ob 9. uri v šoli za zaščitne sestre.
u— Za CMD. Družina g. Metoda Pater-nosta je darovala v počastitev spomina g. dr. Emila Stareta 150 din za CMD.
u— Namesto venca na krsto pokojnega podpredsednika kasačijskega sodišča Ivana Vrančiča ie g. Vladimir Vrančič daroval za dijaški podporni sklad starešinstva akademskega društva »Jadrana« 100 d.n. Darovalcu iskrena hvala.
u— Za mestne reveže je nakazala tvrdka J. Olun na Starem trgu 500 din, neimenovan dobrotnik tudi 500 din in neimenovana gospa iz Ljubljane 100 din. Knezovi iz Igriške ulice 4. so v počaščenje spomina pok. g. Alojzija Pollaka podarili 100 din; direktor g. dr. Valentin Koran s soprogo je podaril 100 din namesto cvetja na grob g. dr. Emila Stareta, v Gremij apelacij-skega sodišča v Ljubljani pa je v počastitev spomina pok. podpredsednika kasacij-skega sodišča in bivšega predsednika ljubljanskega apelacijskega sodišča g-Ivana Vrančiča zbral 810 din. Mestna vrtnarija je v znamenje teh odkupnin od razkošja pri pogrebih položila na krst. pr .p: os' a -»enev Mestno poglavarstvo izreka dobre trikom mestnih rtvežev najtoplejšo zahvalo.
Iz Celja
e— Gostovanje ljubljanskega gledališča »Mladih« v Celju. Gledališče »Mladih« iz Ljubljane bo v soboto uprizorilo ob 20.15 v celjskem gledališču Reinaldijevo učinkovito komedijo v 4 dejanjih »Mala ženka brez logike«. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji v Slomškovi knjigarni.
e— Simfonični koncert v gledališču.
Združeni orkester Glasbene Matice v Celju in godbe 39. pp. priredi v torek 12. marca ob 20. v celjskem gledališču svoj I. simfonični koncert, na katerem bodo izvajana izbrana simfonična dela. Opozarjamo na to prireditev, za katero vlada v Celju že sedaj zelo veliko zanimanje. Podrobnosti bomo še objavili.
is— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 5. marca od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici.
a— Ribiče opozarjam0, da dvignejo ribo! ovnice za leto 1940. pri mestnem poglavarstvu odnosno sreskem načelstvu.
e— Dijaški kuhinji v Celju so darovali namesto venca na grob vladnega svetnika g. Emilijana Lileka pokojnikovi bivši učenci: odvetnik dr. Ervin Mejak v Gornjem gradu 100 din, odvetnika dr. Ivan Belle in dr. Jože Juhart v Celju pa 200 din.
e— Sprememba posesti. Vilo inž. Iva Krnica v Zavodni pri Celju je kupil notar dr. Ivan Stojan v Celju.
e— Napad v gostilni. V neki gostilni na Ložnici pri Celju je v ponedeljek zjutraj neznanec napadel 211etnega sina posestni-ce Maksa šaleja iz Drešinje vasi pri Pe-trovčah in ga z nožem močno poškodoval po glavi, šaleja so oddali v celjsko bolnišnic«.
Glavna kolektura drž. razr,
loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK,
LJ l BIJ A NA. BEETHOVNOVA 14. javlja izid žrebanja z dne 27. februarja, V razreda, 39. kola: DIN 100.000 — št 5S412 DIN 80.000.— št. 32404 DIN 60.000.— št. 25745 DIN 24.000,— Št. 37124 DIN 16.000— Št. 91000 DIN 12.000.— št. 13513 52010 75281
PO DIN 10.000.— 13763 20130 31813 34795 44442 54223 75149 PO DIN 8.000,— 186 201 545 29407 33170 42776 48860 50539 51763 51764 54730 62043 62730 66589 69156 70723 75545 82141 93982 PO DIN 6.000 — 7819 10876 12589 25216 29733 47428 52696 55616 56022 58290 77856 78437 79737 96348 PO DIN 5.000,— 7322 9259 13776 15298 15398 22748 39183 79124 80777 89113 91736 92078 92901 PO DIN 4.000.— 4631 5012 13763 14367 18567 22112 27441 30127 32778 33530 35205 35723 40207 61243 62559 63181 65084 68173 70671 72007 74528 80541 80634 91800
S:i:!:iM> le l»ii< 77rph«nib Še Veliko Šte-vilo dobitkov po din 1.000.—.
nei »in tiointKi javi jeni relefonično. evpntuHnn nnmnfn nI ^klju^ena.
Prihodnje žrebanje bo v sredo 28. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v kolektnri »Vrelec sreče«, lahko denar takoj dvignejo.
e— Prometna neteča. Na oesti v Debru I pri Laškem je v ponedeljek osebni avtomobil povozil 351etnega dninarja Avgusta Beuca iz Debra in mu zlomil levo nogo pod kolenom. Beuca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Obleka se jI je vnela. Ko je 491etna žena vojnega invalida Ana Reberškova iz Osredka pri Vranskem stala v ponedeljek pri zakurjenem štedilniku, se ji je vnela obleka. Reberškova je dobila hude opekline na glavi in rokah. Zdravi ae v celjski bolnišnici.
e— Umrl je včeraj na Ložnici 18 pri Celju 581etni upokojeni železničar Ivan Mir-nlk. Pogreb bo v četrtek ob 15. na okoliškem pokopališču. V celjski bolnišnici je umrla v nedeljo 681etna delavčeva žena Frančiška Lančičeva iz Zagrada pri Celju. Pokojnima blag spomin, svojcem naše sožalje!
e— Občni zbor Kola jugoslovanskih sester v Celju bo 14. marca ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. V primeru nezadostne udeležbe bo zbor pol ure kasneje pri vsakem številu. (—)
e— Iščem garažo za štirisedežnl avto »Opel«, katerega bom zadel v nedeljo 3. marca ob 3. uri popoldne v Narodnem domu pri efektni loteriji poštnih nameščencev v Celju. (—)
Iz M^ri^ra
a— Spominski večer mariborskih rotar-
cev. Kakor znano, ss ie pričel pred 35 leti ookret rotarcev. ki imaio tudi v Mariboru svoio močno postojanko. sai ie mariborski klub rotarcev. ki ie bil ustanovljen pred 10 leti glede števila članstva med 34 iugoslov. klubi na četrtem mestu. Ob nolnoštevilni udeležbi rotarcev in povabljenih gostov ie bil v kazinski dvorani prisrčno uspel večer v proslavo 351etnice rotarskega ookreta. Ob tei priliki so sore-^'-orili o programu in cUiih rot^skega Vreta klubov predsednik inž. Šli j mer ter bivša ored?edn:ka ravnateli Zupane in mestni svetnik g. H. Sabotv. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju.
a— Bencinske karte. Predstoiništvo mestne policije v Mariboru poriva one lastnike motornih vozil, ki so svoi čas zaprosili za bencinske karte, da iih dvigneio do 1. marca 1940 dnevno od 16 do 18 ure v sobi št. 4. Prometno kni'žico ie treba prinesti s seboj. Bencinske karte dobijo le oni. ki so že prijavili svoja vozila za 1940 Rok poteče 29 t. m Cena za mnt cikle 20 din. za avtomobile od 20 do 40 din.
a— Mariborsko vreme. Včerajšnia iutr-nja minimalna temperatura ie bila —97 st. C Višina snega v ravnini je še samo 30 cm. Za mariborski okoliš nar>oveduie tezenska postaja po večini oblačno in tiho vreme.
a— Skorai not nvlijona d'n za preureditev srradu. Tud v novem mestnem proračunu je posta\*ca za pre'irej°va1na dela v gradu. Postavka izkazuje 450 000 din.
a— Razburljiv prizor v šoli. Med odmorom je v šoli v Račah navalil llletni B V. z nožem na svojega sošrlca llietne^a Rudolfa Damiana in mu ga zasadil v hrbet. Ranjenega učenca so pripeljali v bolnišnico.
a— Smrt v gostilni. V neki ?o~tilni na Vodnikovem trgu se ie nedavno zrušil na tla 691etni upokojeni poštni zvaničnik Fr Bezovnik Bil ie pri priči mrtev Z-dela ga ie kap. Žalujočim svojcem iskreno sočutje.
Iz Kranfa
r— Koncert pevskega zb°ra »Liubljan-skega ZvOua«. 21. t. m. je pevski zbor »Ljubljanski Zvon« prredil v Kranju koncert Prelovčevih skladb. Spored je obsegal: mešane, moške, ženske zbore in samospeve. Koncert je otvoril mešani zbor, ki je dovršeno zapel šest pesmi, med katerimi je posebno lepo zvenela »Ave Mana«, h kateri je mnogo prispevala solistka gdč. Draga Stainerjeva. V drugem delu nam je zapel bariton!st g. Tone Pe-trovčič samospeve: »Ti si urce zamudila«, »So že rožce v hartelnu žavovale« in »Spon^ad prav luštno je«. Za njegov simpatični glas in dobro interpretacijo ga je občnstvo obilno nagradilo. Pri klavirju ga je dovršeno spremljal g. Rado Simo-niti. V tretjem delu smo slišali ženska zbora: »Tako mi je dragi« in »Očka moj je delavec«. V zadnjem delu koncerta je zapel moški zbor šest pesmi: »Jaz bi rad rdečih rož«, »Sedem si rož porezala mi«, »N?ge'jni rdeč-'« »Nad mojim grobom«, »Hišca pri cest stoji« in »Doberdob«. V moškem zboru sc se zlasti odlikovali drugi basi. Glede izvedbe celotnega sporeda naj omenim tole: Zbor ima nekatere naravnost odlične poteze. Krepak ton bo lahko s časom dal možnost, da bo svoj izraz še bolj razprezal v vse imenzije (od pp — ff). V celoti kaže lepo zlitost vseh glasov in spretno sledi dirigentu. Ko govorim o zboru, ne smem pozairti njegove duše dirgenta g. Doreta Mat.ula, ki je temperamenten, poln volje do dela. S svojo delavnostjo in svojim znanjem nam bo prav gotovo nud:l še marsikak lep večer. Njemu in zboru smo hvaJežni, da je prišel med nas s sk^tiami tistega, ki je zbor dolgo vrsto let odlično vodil, ga dvignil in mu dal vse možnosti do popolne razvitosti. Nepozabni Zorko Prelcvec nam je dal toliko lepih pesmi, zlasti za moški zbor, v katerih je znal zadeti tiste strune, ki so našemu ljudstvu najbolj všeč. »Ljubljanski Zvon« je s tem koncertom dostojno počastil njegov spomin. Polna dvorana in aplavzi občinstva pričajo, da nam je bil koncert »Ljubljanskega Zvona« zaže'en.	—ar.
Iz Ptuja
j— Gasilska župa ie priredila v nedeljo dopoldne v Mladiki poučni tečaj o napadih iz zraka in obrar^bi civilnega prebivalstva proti njim. na '.aterem je st rokovnjaško predaval prof. Modic iz Maribora. Predavanja se je udeležilo mnogo občinstva, zlasti pa je bilo dobro zastopano podeželje. Vsi so z velikim zanimanjem sledili predavatelju.
j— Zvočni kino bo predvajal v sredo in četrtek obakrat ob 20. uri film »Uiti-m a t u m «. ki prikazuje himno borbe, junaštva in požrtovalnosti predvojne Srbije. Kot dodatek filmski žurnal.
j— Občni zbor Sre kega odbora Rdečega križa. Na redni letni skupščini Sre-skega odbora Rdečega križa, ki se je vršil v nedeljo so bili poleg staresa cdbora izvoljeni še sledeči v upravni odbor: dr. Fran Farčnik. sreski načelnik, prof. Nada Maleričeva. učiteljica Henrika Voršičeva in komandant mesta inž. major Lazo Zlat-kovič. V tednu Rdečega križa je bila uspešno izvedena propagandna akcija in je v društvo pristopilo večie število meščanov. Akcija 9e bo nadaljevala in vabimo vse prijatelle Rdečega križa, da vstopijo v človekoljubno organizacijo.
Gospodarstvo
Lanski izvoz topilniških produktov
Po količini je padel za Mfjm 17» a po vrednosti je napredoval za sfooro 9 odstotkov
Kakor nam kažejo podatki, je v preteklem letu izvoz topilniških produktov nazadoval po količini, medtem ko je po vrednosti zaradi podražitve nekaterih to-pihriških produktov narasel. Izvozili smo skupno 42.314 ton v vrednosti 533.8 milijona dčn nasproti 50.738 tonam v vrednosti 495.3 milijona din v letu 1938. To predstavlja nazadovanje po količini za 8444 ton (16.64%) in povečanje po vrednosti za 43.3 milijona din (8.77%).
Povečal se je izvoz svinca, aluminija in ferokroma, a zmanjšal izvoz feroenanga-na, ferosilicija in cinka. Izvoz bakra se je sicer zmanjšal po količini, a po vrednosti se je povečal.
Izvoz bakra je dosegel 27.300 ton v vrednosti 440.6 milijona din, kar pomeni zmanjšanje po količini za 8223 ton (2X14%) a dvig po vrednosti za 34.6 mil'joma din (8.51%). Svinec zavzema po vrednosti drugo mesto med topilnižkimi produkti. Izvozili smo iz naše države 6981 ton svinca v vrednosti 36.3 milijona ddn, kar pomeni dvig za 1342 ton (23.79«,0) po količina in za 9.5 milijona din (35.55%) po vrednosti. Vzrok povečanja je izvoz v Anglijo in češko-moravski protektorat, kamor v letu 1938. sploh n>'smo izvažali tega produkta. Izvoz aluminija se je nadalje ugodno razvijal pod vplivom močnega povpraševanja v tujini. Izvozili smo ga 1642 ton v vrednosti 27 milijonov din nasproti 1210 tonam v vrednosti 20.8 milijona din v letu 1938. Povečanje znaša 432 ton (35.7lo/o) po količini in 6.2 milijona din (29.78%) po vrednosti. Občutljiv padec je zabeležil izvoz cinka. Zmanjšal se je namreč za 66.93°/<> po količini, odnosno za 58.450/0 po vre inosti; znašal je skupno 530 ton v vrednosti 2.2 milijona din. Zmanjšanje gre na račun izgube nemškega tržišča, ki se zdaj v glavnem oskrbuje s cinkom iz Poljske. Značilno pa je. da smo lani manjše količine cinka prodali celo v Južnoafriško unijo.
Izmed ferolegur pokazuje povečanje samo izvoz ferokroma, ki je znašal 1618 ton v vrednosti 18.9 milijona din. Povečanje znaša 89 ton (5.830/») po količini in 1.8 milijona din (10.59%) po vrednosti. Izvoz ferosilicija se je občutno zmanjšal.
Izvozili smo ga 2025 ton v vrednosti 71 milijona din, kar pomeni padec za 600 ton (22.86®/o), odnosno za 5.7 miTjomadin (44.43o/o). Izvoz feromangana se je zmanjšal za 511 ton (15.63°/o) po količini 5n za 150.000 din (2.3°/o) po vre nesti; znašal je 2218 ton v vrednosti 6.7 milijona odn. Nazadovanje izvoza feremrngena je zakrivilo pomanjkanje sirov!n, a fero6il'c;ja vse večje povpraševanje na domačem trgu.
Belgija je bila tudi lani glavni trg za naše topilniške produkte. Uvozila je 11.064 ton v vrednosti 172.7 mil:jcna din nasproti 11.948 tonam v vrednosti 156.6 m lijo-na din. Njena udeležba v Izvozu našega topilniškega blaga se je povečala od 31.06 na 33.10%. Belgija je glavna odjemalka našega bakra s količino 10.342 ton. Razen tega je uvozila 500 ton feromangana in manjšo kolčlno aluminija. Na drugem mestu so Zednjene države, ki so hkratu drugi važni trg za naš baker. Izvoz našega bakra na to tržišče je nazadoval cd 12.180 ton v letu 1938. na 6090 ten v lanskem letu. Udeležba Zedlnjenih držav na celotnem našem izvozu topilniških produktov je padla od 31.5% v letu 1938. na 18°/o. Tudi prodaja v Nemčijo se je znnt-no zmanjšala; znašala je 7063 ton v vrednosti 83 mil:jonov din ali 15.4% celotnega izvoza nasproti 12.528 tonam v vrednosti	milijona din ali 22.57«'0 v letu 1938 Nemčija je važno tržišče za ferole-gure. Francija je lani močno kupovala baker, s čimer je njena udeležba v našem izvozu top;lniških produktov dosegi 13.23o/o. Izvoz v Rumunijo se je povečal od 1300 ton v vrednosti 12.6 milijona din na 2509 ton v vrednosti okoli 27 milijonov din. Udeležba Rumunije na našem izvozu je znašala okoli 5°V Angleški nakupi so dosegli 1740 ton v vrednosti 16 milijonov din. kar ustreza udeležbi v višini 30/0 v prejšnjem letu (1938). Anglija sploh ni kupovala naših topilniških produktov. Japonska je tudi lani bila na prvem mestu med kupovalkama našega aluminija z nabavo 995 ton v vrednosti 16.1 milijona din ali 2 9°/„ nasproti 442 tonam v vrednosti 7.8 milijona din v letu 1938.
Ljubljanski trg
Toplejše vreme je privabilo v soboto na trg večje število prodajalcev in kupcev. V petek je bil skromen ribji trg. 2abji kraki so bili še zmrzli in po 1 do 1.50 din. Seveda ni bilo kupcev, žabji kraki so Ljubljančanom priljubljena postna jed. Ko bo sonce odtalilo mlake, bo te dobrote dovolj na trgu. Izmed morskih rib so bile sarde-lice po 16, girice po 20 din vse ostale pa dražje. Domače sladkovodne ribe so našle še največ odjemalcev Gospodinje so spoznale, da so cenene belice, večje po 6 din kos, in kleni prav dobre ribe, ako se pravilno pripravijo. Na vročem olju z li-monovim sokom pokapane se prepečejo tudi brezštevilne drobne koščice, da jih ne čutimo. Tudi mrzle v marinadi so okusne; kis zmehča še ostale koščice. Domačemu ribjemu trgu moramo posvetiti večjo pa-žnjo. Tujih prekajenih, mariniranih in posušenih rib ni, zlasti običajne polenovke ni. Kar jih je prispelo, so se znatno podražile. Hvaležne bomo prodajalcem, ako bodo nudiii gospodinjam v večjih množinah žive ribe. Z vse drugačnim veseljem gospodinja pripravlja ribo, ki je bila pred njenimi očmi ubita. Za prodajalca je taka prodaja zvezana s stroški in neprilikami. žive ribe pripeljejo v za to pripravljenih sodih, brentah ali škafih z vodo vred. Kako vse lepši je ribji trg v Beogradu, kjer je mesto postavilo veliko steklene bazene s tekočo vodo. Savske in dunavske ribe plavajo v njih in si vsakdo izbere po svoji volji in svoji mošnji primerno velikost in kvaliteto. Na trg prihaja dnevno na stotine rib, ki se prodajajo samo žive. Pri nas je ribji trg tako primitiven, da bolj ne more biti. Kar zanj store, store samo prodajalci. Vendar pa bi bila možnost razmaha ribje trgovine z lepo urejenim ribjim trgom večja. V pretekli svetovni vojni se je pričelo pri nas tudi prekajevanje rib, ki je pa pozneje spet zamrlo. So še druge možnosti konserviranja rib.
Na zelenjadnem trgu vladajo merice za merjenje drobne zelenjave, večja zelenjava pa se prodaja po kosih. Vendar smo spoznale gospodinje, da najbolje kupimo zelenjavo na težo. Dve merici radiča staneta štiri dinarje, kar bi bilo po teži 10 do 15 dkg, torej kg po 30 do 40 din. V trgovini dobimo četrt kilograma radiča za 6 din, torej kg za 24 Din. Ista je s špinačo in drugo zelenjavo. Merice seveda niso vse enake. Najbolj vidna je razlika pri nakupu česna. Ako ga kupujemo po glavicah, nas stane tudi 18 din, a na težo kupljen stane 8 din kg. Veliko glavo ohrovta lahko dobimo za 3 din; druga prodajalka ceni svoje blago draže. Za gospodinje je bolj gospodarski nakup zelenjave po teži. Tržno nadzorstvo bi mnogo pripomoglo k1 modernizaciji trga, če bi uvedlo vso prodajo zelenjave in sadja na težo in odpravilo litre in merice. Gospodinje naj se še same prepričajo, ko nakupujejo, katera pot je boljša. Zelo drag je hren, ki se prodaja korenina od 2 din dalje. Jajca se iz dneva v dan cenijo. V soboto jih je bilo dovolj na razpolago po 8 do 9 kosov za 10 din. Meso in slanina sta stalno na visoki ceni.
Gosoogarske vesti
— Trgovinska posvetovanja z Nemčlj® odložena. Kakor poročajo iz Beograda, sestanek jnigoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora ne bo 5. marca. Posvetovanja so odložena na nemško željo. Ali se bo odbor sestal v marcu ali šele v aprilu, še ni določeno. Glavna točka dnevnega reda naj bi bilo vprašanje vključitve čaškomoravskega protektorata v carinski sistem Nemčije, odnosno podaljšanja obstoječe pogodbe med Jugoslavijo in protektoratom, Z dobro poučene strani se zatrjuje, da se bosta trgovinska pogodba in hkratu pogodba o plačilnem prometu s protektoratom skoro gotovo podaljšala, in sicer do 30. jun ja letos.
» Naša stalna trgOv»nska deleg*cija v Londonu. Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je podpisal odlok o stalni trgovinski delegaciji v Londonu. Po-
stavljen je za delegata dr. Jurak, dozdajš-ni delegat zavoda za pospeševanje trgovine s tujino v Pragi. Dr. Jurak bo v nekaj dneh odpotoval v London.
= Naš predlog Italiji za uKinjenje kll-ringa. Listi so o tem že pisali, da se preučuje vprašanje ukinjenja kliringa v blagovnem plačevanju z Italijo in prehoda na plačevanje blaga s svobodnimi devizami. Ta predlog je bil preko trgovinskega atašeja italijanskega poslaništva v Beogradu nedavno izročen Italiji. Italijanski strokovnjaki ga zdaj preučujejo in je verjetno da se bo obravnaval na pri-hodnem sestanku jugoslovensko-italijan-skega stalnega gospodarskega odbora. Ta sestanek se bo kmalu vršil. Kakor pa se zatrjuje, še ni tako kmalu pričakovati prehoda na plačevanje blaga s svobodnimi devizami, pač pa bo skoro gotovo prišlo do revizije obstoječega klirnškega sporazuma, odnosno do odprave vseh tistih težkoč v trgovini, ki so se pojavl;ale v zvezi s plačilnim prometom v zadnjih mescih.
= Sestanek zastopnikov . gospodarskih zbornic in ministrstva za finance. Nedavno so poi očali listi, da bo 28. t m. posvet zastopnikov gospodarskih zbornic in strokovnjakov ministrstva za finance o vprašanju novega davčnega zakona. »Jugoslovenski kurir« je o tej zadevi dobil z odločujočega mesta tole sporočalo: Gospodarske zbornice so izdelale svoj končen predlog na osnovi spomenice, izdelane na posvetu gospodarskih zbornic v Ljubljani 17. januarja. Ta predlog vsebuje minmalne zahteve našega gospodarstva glede sprememb novega davčnega zakona in je bil izročen ministrstvu za finance šele v soboto 24. t. m. Pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič je dal predlog takoj v delo dav&vm strokovnjakom. Kdaj bodo ti preučli predlog, še ni znano. Zato se torej tudi ne more vedeti, kdaj bo mogoč gori omenjeni sestanek. Datum sestanka bo ooločen v sporazumu s Trgovinsko zbornico v Beogradu.
== 2e1eznlšKe tarife »e ne bodo povišale. Trgovinska zbornica v Zagrebu je objav la: »Neki zagrebški dnevn ki so priobčili pred dnevi vest, da se nam obeta povišanje železniških tarif. Medtem smo izvedeli, da je komercialni odielek generalne direke je državnih železnic v Beogradu izjavil da o nameravanem povišanju železniških tarif ne ve ničesar.
= Grčija potrebuje kovine. Iz Aten poročajo, da je gršlki minister za gospodarstvo odobril dolgo vrsto dovoljenj za uvoz. Med drugim je dovoljen uvoz s:rovega železa, valjanega železa in pločevine za vrec"nost 65 mil jonov drahem Dalje je odobren uvoz 450 ton cinka in drugega blaga za vrednost 30 milijonov drahem. To blago naj bi se naibavilo v Zedlnjenih drža vali.
= Pridelovalci pese pri dr. Mačku. AA.
Delegacija pridelovalcev sladkorne pese je obiskala podpredsednika vlade dr. Mačka v zvezi z resolucijo kongresa v Novem Sadu. Predsednik Zadružne zveze dr. Martič je razložil stanje pridelovalcev sladkorne pese ln poudaril, da je bilo storjeno že mnogo poskusov, da bi prišlo do sodelovanja med 40.000 pridelovalci sladkorne pese in osmimi sladkornimi tvornicami, toda vsi ti poskusi so doslej ostali brez uspeha. Kot razlog navajajo, da so bili mnogi predstavniki vlade in ministri člani uprav sladkornih tvornic in so bolj ščitili koristi tvornic kakor pa koristi pridelovalcev. V resoluciji, ki je bila izročena dr. Mačku, zahtevajo pridelovalci, da se poviša cena sladkorni pesi, ker bi bila saditev po cenah, ki jih je nedavno odredila vlada, nerentabilna. Podpredsednik vlade dr. Maček je izjavil, da se ne more spuščati v kalkulacijo cen sladkorne pese, ker nI strokovnjak, vendar pa smatra za upravičeno, da pridelovalci ne smejo biti Cisto izključeni s tržišča, kakor je bilo to doslej. Prav tako pa da tudi ne smejo biti popolni gospodarji tržišča. »Ml smo proti vsem trustom, pa tudi proti takim trustom«, je rekel dr.
Zapeka, lenivost črevesja so vzrok mnogoterim boleznim. 1—2 ARTIN-dražeje dr. Wandera, vzete zvečer, omogočajo drugo jutro lahko izpraznjenje. — 2 kom din 1.50; 12 kom din 8.—; 60 kom din 27.—.	Reg. S. br. 7724/34
Maček, »kajti sladkor uživa vse ljudstvo in se je zato treba ozirati tudi na rabnike«.
— Lombardiranje prostovoljskih obveznic. Po sporočilu kmetijskega ministrstva je zdaj vprašanje lombardiranja prostovoljskih obveznic končno rešeno na ta način, da bosta Državna hipotekama banka ln Poštna hranilnica lombardlrali te obveznice s 40% in da bosta vsakemu prostovoljcu preko njegove zveze dajali posojila na podlagi imenovanih obveznic. Ker nosijo prostovoljske obveznice rento 30%, se bo ta renta uporabila brez kakih drugih obveznosti za prostovoljca za glavnico in obresti posojila. Tisti prostovoljci, ki bi se radi poslužili teh posojil, naj se takoj prijavijo po svojih organizacijah svoji zvezi.
ŠIVALNI STROJI
IGN.VOK.TAVČARJEVA 7
Borze
2 7. februarja
Na naštih borzah notirajo nemški klirinški čeki neizpremenjeno 14.70 — 14.90. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu iskali po 94.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je iskala Vojna škoda po 427, a blaga ni bilo (v Beogradu se je zaključila po 430, enako kakor včeraj). Zaključki so bili na zagrebškem* efektnem tržiču v 7% stabiliz. po 97. v 6% begluških po 77.50 in v Trbovljah po 245.
Devize
Ljubljana. Oficielni teča,ji: London 174.77
—	177.97, Pariz 98.80 — 101.10. New York 4425 _ 4485, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2353.25 — 2391.25, Bruselj 747.75 — 759.75. Tečaji na svobofnem trgu: London 215.90 — 219.19, Pariz 122.10 — 124.40, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2906.41 — 2944.41, Bruselj 923.50 — 935.50.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.9850, London 17.6175, New York 446. Bruselj 75.35, Milan 22.52, Amsterdam 237.20, Berlin 178.80, Stockholm 106.20, Oslo 101.35. Ko-benhavn 86.1250. Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.35.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 427 den. 4% severne agrarne 50 — 52 4% agrarne 50 — 52, 6% dalm. agrarne 70 — 71, 6% begluške 77 — 78, stabiliz. 97 — 98, 7% invest. 98 den., 7% Selig-man 100 den., 7«/0 Blair 89.50 den., S«/8 Blair 97.50 den., delnice: PAB 200 den., Narodna banka 7600 den., Gutmann 60 bi., šečerana Osijek 165 den., Isis 25 den. Trbovlje 243 — 245.
Beograd. Voina škoda 430 — 431 (430) 6% šumske 69.50 — 70.50, 4o/0 agrarne 53.50 — 54, 6% dalm. agrarne 71.50 — 72 (71), 6o/o begluške 77 — 77.75 (77), 7o/0 stabiliz. 97.50 den., 7% invest. 98.50
—	99.50, 7o/o Sel?man 100.50 den.. 7% Bl^r 90 den. 8% Blair 98 den., PAB 209
_212 (200 — 212), Narodna banka 7800
den.
Rlagovpa tržišča
2ito
-f Chlcago, (27. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za maj 102, za julij 100.50, za sept. 100.125; turščica: za maj 56.25, za julij 56.625.
-f Winnipeg, (27. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 89, za julij 89.75, za okt. 90.875.
-f- Novosadska blagovna bo^za (27. t-m.) Tendenca nesprem. Promet srednji. Pgenfca: baška. okolica Novi Sad 204 — 206; sremska 201 — 203; slavonska 202 — 204; gornjebanatska in gornjebaška 204 — 206; baška, ladja Tisa 208 — 210, Rž: baška 157.50 — 160, Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 162. Ječmen: baSki ln sremski 64/65 kg 172.50 — 175. Turščica: baška, pariteta Ind:ja 135 — 136; baška nova 132 — 133; baška, pariteta Vršac 133 — 134. Moka: baška in banatska »og« in »ogg« 310 — 320; »2« 290 — 300; »5« 270 — 280; »6« 250 — 260; »7« 220 — 230, »8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški in sremski 132.50 — 135; bamatski 130 — 132.50.
H
I 0
Sreda, 28. februarja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, pomočila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Uverture (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: šramel »štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid Dolenjske (prof. Fr. Vodnik); b) Malo telesne vzgoje (g. M. Zor). — 18.40: Lepota in bogastvo naše zemlje (dr. V. Bohinec). — 19: Napovedi, panočila. — 19.20: Nac. ura: Komasacija kmečke posesti pri nas. — 19.40: Objave. — 19.50: Od rastlin — toplota (dr. Maks Vraber). — 20: Ruske ciganske romance. — 21: Godba na pihala (plošče). — 21.15: Violinski koncert prof. Jana šlaisa (pri klavirju prof. P. šivic). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Dame volijo! (plesna muzika s plošč).
Beograd 19.40: Ruske romance. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. _ 22.20: Lahka in plesna muzika. —
Praga 19.25: Pester spored. — 21: Češka glasba. — 23: Nočni koncert. — Sofija 19.45: Lahka glasba. — 19.50: Operni prenos. — 22.30: Bolgai-ska glasba. — Dunaj 16: Lahka glasba. — 19.25: Komorna glasba. — 20.15: Plošče. — 21.15: Bach: Velika maša. — 23: Nočni koncert. — Berlin 19.15: Plošča. — 20.15: Zvočna igra.
Z Maganotove črte
• Zakon proti korupciji v Mehiki
Mehiška vlada je izdala odredbo, do kateri bodo morali vsi višji uradnici odslej ob nastopu službe, kakor tudi ob upokojitvi izkazati svoje imetje. Ta izkaz naj bi preprečil prekomerno obogatitev med službeno dobo.
Med uradnike, ki jih zadeva nova uredba. spadajo vsi sodniki, državna pravdniki. šefi avtonomnih zveznih uradov, guvernerji poedinih mehiških držav, kakor tudi vsi senatorji in poslanci
Ločitveni proces v Rooseveltovi rodbini
Vofni poročevalec pred I25imi leti
Spor za šaljapinovo zapuščino
Nemški vojak straži na utrdbi Siegfriedove črte
Rast žSvcev
Društvo ameriških človekoljubov je v Chlkagu ustanovilo šolo za dolgo življenje. V tej šoli se lahko vsak uči najboljših metod. da si življenje ohrani čim daljše. Vsi učitelji te šole so stoletniki.
Med učitelji je ženska, ki je postala vdova v svojem tridesetem letu in si nikoli ni privoščila počitka, namreč podnevi. V svojih predavanjih pa poudarja, da za žensko, ki hoče učakati sto let, nikakor ni neobhodno potrebno, da bi postala vdova v svojem tridesetem letu. Eden njenih tovarišev, ki uči v drugi sobi, je ostal nasprotno vse življenje samec in v svojih predavanjih tu-
Priča bitke narodov pri Lipskem
Ce danes beremo vojna poročila s front in si ogledujemo slike vojnih dogodkov, vemo, da gre za neposredna doživetja mož, ki znajo s kamero in peresom prav tako ravnati, kakor vojaki s strojnico. V prejšnjih časih pa je bilo drugače. Le v zelo redkih primerih je bilo slikovnemu repor-terju mogoče doživljati bitke iz najbližje bližine.
Ena izmed izjem je bil pred več nego 125 leti lipski bakrorezec in risar Geissler, ki je doživel bitko narodov pri tem mestu
Kralj Jurij pri boksa škem matchu
Angleški kralj Jurij VI. je prisostvoval boksaškemu matchu angleških in francoskih vojakov. V kraljevi loži so bih razni visoki angleški vojaški dostojanstveniki in diplomati. S posebnim zanimanjem je kralj zasledoval borbo francoskega boksaškega mojstra Roberta Charrona in angleškega mojstra Kempa, ki sta ta čas oba na fronti.
in je baš njene zadnje faze ovekovečil z zanimivimi slikami.
Dne 19. oktobra 1813. je bil Geissler priča velikega spopada ob Mesarskem trgu. Fran cozi so v umiku bežali skozi Richterjev vrt, Prusi in Avstrijci so streljali nanje, Geissler pa je tičal ob nekem podstrešnem oknu. Obdal se je z žimnicami, da bi bil pred kroglami kolikor toliko varen.
Zbiral je vtise in delal skice, ki so po njih potem nastale slike zadnjih bojev. Te slike so se ohranile do današnjega dne.
Z rešilnim čolnom v domovino
Pet nemških mornarjev, članov nekega parnika nemške afriške proge, ki se je po nastanku vojne zatekel v neko nevtralno luko Zapadne Afrike, se je prebilo po vožnji, ki je trajala 74 dni, do Las Palmasa in se je od tam vrnilo v Nemčijo. Možje so v teh 74 dneh opravili okrog 4500 morskih milj dolgo pot, in sicer z rešilnim čolnom, ki je bil devet metrov dolg in dva metra širok.
Mine za obrambo
Angleške pomorske mine, določene za obrambo angleške obale od Dovera do
Shetlandskih otokov
Križ z nepremičninami v Franciji, Italiji in Zedinjenih
državah
Ustanova ameriških človekoljubov - Stoletni učitelji
Angleži pri strojnici
di poudarja, da se mora za svoje dolgo življenje zahvaliti samo dejstvu, da se ni dal nikoli vpreči v zakonski jarem.
Predavanja obstoje večinoma iz avtobio-grafij, iz katerih si učenec potem lahko izbere sebi najprimernejši način življenja, ki ga bo povedel v metuzalemska leta. Težava pa je v tem, da si poedini učitelji v i svojih naziranjih hudo ugovarjajo, kakor j je bilo tudi njih življenje zelo različno. Pr- ! vi preklinja alkohol in tobak, drugi je stra- i sten kadilec, najmlajši med učenimi starci je vegetarijanec, najstarejši pa ti pri- < poroča čim več krvavih biftekov. Kako naj si človek med tem poišče pravo pot?
Živčna stanica se sunkovito giblje naprej
Ali ima živec razum? To bl skoraj verjeli, če beremo o raziskavah nekega učenjaka, ki je zasledoval rast živca v repu žabjega paglavca.
Raziskovalec je s svojim opazovanjem ugotovil, da se stožčasta živčna stanica med rastjo sukovito giblje naprej, pri čemer »prede« za seboj tenko nitko. Zdi se, da ima živec nekakšen orientacijski čut, kajti če zadene pri rasti na oviro, si išče okrog nje poti, dokler je ne najde. Nitka-sti rep prve stanice spremljajo druge Staniče, ki spredejo svoje niti okrog prve sta-
nice. Na ta način se gradi živec kakor vrv iz mnogih vlaken.
Ko se »vrv« tako sprede, se stvori živčni plašč. Stanice v plašču delujejo prav tako samostojno in so vedno pripravljene, da skupno strukturo popravijo, če se je kakšen del živca okvaril. Dolgo časa so menili, da vodi živce kakšna oblika električne privlačnosti, a kakor kažejo ta opazovanja, je videti, da jim je lastna neka sicer nizka, vendar pa izdelana oblika razumnega nastopanja.
Posnetek z zapadnega bojišča
Če še ne veš, zda) izveš:
da znašajo človeške izgube sovjetske vojske na Karelski ožini doslei naimani 80 tisoč mož:
da je bil bivši španski zunanji minister del Vayo. ki se zdai nahaja v Metvki od nekega francoskega sodišča cbsoien in con-! tumaciam na tri mesece ieče zaradi nedo-! voljeneea Drestopa francoske državne ' meje;
da proslavijo v Italiji te dni 2001ein;co rojstva tiskarja Bodonia ki je bil svoi čas eden najbolj slovečih tiskarjev v Italiji:
da je izšla Hitlerjeva knjiga »Mein Kampf« v ruskem prevodu:
da kanijo nemške oblasti v češko-mo-ravskem protektoratu pozvati vse češke učitelje v inozemstvu (v Rumuniji Jugoslaviji. Franciji in Beig ji ter Amerik ) domov. na njih mesto na bodo odšli režimu vdani Nemci, ki znajo nekai češčine"
da bodo letovišče bivšesa ooliskeea državnega prezidenta Mcšcickega v Beskid h spremenili v sanatorij:
da je v budimp?štanski karmeUčanski cerkvi neka 501etna ženska zmrznila v spovednici;
da ie bil Drošli torek naiboli mrzli dan zadnjih 135 let na Šved kem ToD'omer je kazal 40 stopini ood ničlo:
da ie imela Anglija letos v ianuariu poldrug milijon brezposelnih.
da namerava uvesii italrnn * vlada enotna oblačila za moške in žen-ke-
da ie general Vuillemin vrhov n noveli-nik francoskih letal, dosege', starostno m>-jo za aktivno službo. Ob tei nrilik; so podaljašali dcbo njegovega aktivnega službovanja s posebnim dekretom še za leto dni;
da so začele ameriške tvornice čev'j?v izdelovati svetlikajoče se net? ra žensko obuvalo;
da bo imela Rumuniia v marcu dva milijona mož pod orožjem:
da je v Wallingtonu. grofiji Surrey letalo Dadlo na neko hišo Pilot in niesovi spremljevalci so se ubili, eksnloziia oa ie povzročila požar v treh hišah.
Sloviti pevec šaljapin, ki je umrl v aprilu 1938., je v Evropi in Ameriki zapustil znatno imetje, zavoljo katerega imajo sodišča sedaj še težke preglavice. Med ša-ljapinovimi nepremičninami sta med drugim neka hiša in neka vila v Parizu, dalje še ena hiša v Bolgariji, zemljišča v Kaliforniji, grad v neki drugi ameriški državi i. t. d. Posebno vrednost ima za dediče še
Potresi v Turčiji
Rimski listi priobčujejo pretresljive podrobnosti o novih potresnih sunkih, ki so obiskali Turčijo. Razne vasi, med njimi Soysalle. je popolnoma razdejalo. Sunke so občutili tudi v Ankari, Koniji. Smirni in Adani. Po vesteh iz Carigrada, je potres posebno hudo razsajal po provinci Ce-zareji.Njegovo središče je bilo pri kraju Develiju.
V zemlji je nastalo mnogo razpok in vode so povzročile poplave ter težko škodo na poljih. Utonilo je baje tudi nad 10.000 glav goveje živine. Vzrok tega potresa je bil menda ognjenik Erdžize, o katerem so menili, da ie že ugasnil, pa se iz njega dvigajo sedaj debeli stebri dima. Po neki vesti iz Ankare je potres uničil 120 človeških življenj.
Klpllngov dom, last bratskega naroda
Dom velikega angleškega pisatelja Ru-dyarda Kiplinga v grofiji Susseški. bo pripadal odslej hritskemu narodu. Kiplingova vdova ki je pred kratkim umrla, mu jo je zapustila obenem s 5000 funti šterlingov za vzdrževanje te hiše.
Vasica Burvash sredi zelenih gričev Južne Anglije, kier stoji dom. ki izvira še iz časa kralja Jakoba, je še danes nedotaknjena od napredka. Samo radovednim po-tcvalcem in kakšnemu avtoinobilistu, ki se tj-i izgubi, je znana. Po želji Kiplingove vdove se bo Kiplingova delovna soba ohranila takšna, kakršna je bila tedaj, ko je umrl. Dostopna bo, kakor drugi prostori, obiskovalcem. V Burvvashu so nastala najlepša Kiplingova dela.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
pomembna zbirka slik in avtorska pravica za reprodukcijo gramofonskih plošč s Ša-ljapinovim petjem.
Do dediščine so v prvi vrsti upravičeni dva sinova in hči iz šaljapinovega zakona z Italijanko Jolo, dalje druga njegova žena s tremi otroki. A tudi Jola sama, ki živi s svojo hčerjo v Sovjetski uniji, zahteva svoj delež, šaljapin je pač zapustil oporoko in njene določbe so jasne, težava pa je v tem, da so za razdelitev pristojna sodišča tistih dežel, v katerih se nahajajo poedine lastnine. Za vsako sodišče velja drugo pravo.
Do zdaj se dediči niso mogli zediniti in spor za dediščino se nadaljuje. Edino korist imajo od tega odvetniki, ki zastopajo poedine dediče v Italiji, Franciji in v Zedinjenih državah.
A N E K D O T A
Pesnik in dramatik Ferdinand Raimund je zbolel. Zdravnik ie Drihaial vsak dan k njemu, pa mu ni mogel oomagati. Nenadno ie zdravnik sam zbolel in ie Raimunda obiskal šele 14 dni pozneje ter ga našel še vedno v postelji.
»Še vedno bolan?« ga ie vprašal. »2e dva tedna vas nisem zdravil«
»Da. in navzlic temu nisem ozdravel.« je odvrnil Raimund porogljivo.
VSAK DAN ENA
»Veste, pri nas doma je bilo sedemnajst otrok, in jaz sem vedno sedel na koncu mize...«
(»Vart Hem«)
Francoska utrdba na Maglnotovi liniji
šola za dolgo življenje
O Jamesu Rooseveltu. sinu ameriškega državnega predsednika, so ored časom poročali, da se bo dal ločiti, čim bo to lahko storil, ne da bi soravil svojega očeta politično v zadrego Sedai poročajo, da ie vložil tožbo za ločitev in sicer zato. ker ga je žena samovoljno zaDUstila. Niegova žena pa bo vložila protivno tožbo in ločitev bodo verjetno izrekli v njeno korist.
Tožba mladega Roosevelta navaia da ie njegova žena. bivša Betty Cushingova. živela proti njegovi volji ločeno od njega, ko je pred več nego letom dni odšel v Hol-Iywood T5oročila sta se 1. 1930. in imata dva otroka v starosti 7 in 4 let
M1CHEL ZfcVACO:
49
Don Juan
ttOMAN.
Hladen in trezen kakor po navadi, je upiral pest v bok, dižol glavo pokonci in blodil z očmi v daljavo V duhu je pregledoval vrtoglavo poi svoje sreče Mislil je na to, kako se je še nedavno hotel ubiti zaradi klavrnega kockarskega dolga. Mislil je na Turquanda, na Beranžerko. Spominjal se je dvoboja s Klotarjem Ponthuškim. In ko mu je vstal pred notranjimi očmi surovi obraz Zana Potema, se je strahotno nasmehnil in rekel, ne vedoč. da govori na glas:
»Ta Klotar mi ne bo nikoli več pod nogami!...«
»O kom govorite, prijatelj?« ga je z nasmehom vprašal Sancho de Ulloa.
In komaj je tako vprašal, se je zdrznil...
»Za Boga.« je s skrbjo zamrmral, »ali vam ni dobro. Amauri? Kaj se godi z vami? .. .«
Loraydan je bil zadržal konja, pusteč, da je plala truma plemičev mimo njega.
Bled je bil. ustnice so mu drhtele. Z izbuljenimi očmi je v grozi strmel nekam med množico, k1, se ie gnetla ob robu ceste
In namestnik ga je slišal, kako je zajecljal:
»On!.. 2iv! .. Tamle! To je on!...«
Videl je Klotarja Ponthuškega!...
Tamle je stal, na odru, v prvi vrsti, živ in več .. . : . . ->
ko živ, ter hladno gledal Loraydana. kakor bi mu govoril:
»Da, jaz sem! Kadar vam bo drago, lahko nadaljujeva pomenek, ki sva ga imela za kapelico Arronškega dvorca!...«
Loraydanu se je zazdelo, da se njegove sanje o bogastvu, sreči in ljubezni podirajo k:.kor šotor iz kvart. Hudobna roka usode ga je pehala nazaj v brezdno siromaštva, od koder ga je bil vzdignil Turquand.
»Gorje mi!« je zajecljal.
Nato je stresel glavo in hotel kreniti dalje. Namestnik de Ulloa pa je očetovsko zg. abil njegovega konja za uzdo ga izvlekel z reke plemičev in ga potegnil h kraju ceste, rekoč:
»Ni vam dobro. Amauri! . . Kam hočete takšni .. Počakaj va trenutek . ..«
Loraydan se je zdrznil .a prepozno! Namestnik ga je vlekel proti odru. na katerem je stal Klotar de Ponthus!
In tako je Klotar zagledal namestnika de Ulloa! Tako sta se našla Leonorin oče in njen oboževalec!
Ponthus je dona Sancha takoj spoznal Tisti ! mah se je tudi Amauri de Loravdan šilom:, ob -dal Ošinil je nEsprotnka s pogledom polrrm žrtve m izzivanja Klotai tega pogleda n.: opaz;l Ničesar ni videl razen Leonorinega očeta
Odkril se je in rekel:
»Če se ne motim, gospod, ste senor Sancho de Ulloa, namestnik seviljski?«
»Da. mladi plemič,« je presenečeno dejal Ulloa. »In vi?«
»Klotar de Ponthus.. Vidim, da vam ime ne pove ničesar. Naj to.ej še dodam, da sem tisti plemič ki ste ga dne 30. novembra zvečer v neki samotni h;ši ob cesti iz Perigueuxa v Angouleme rešili iz iok dveh razbojn.kov . ..«
»Hej!« je veselo vzkl knil španski gospod. »Zdaj vas spoznem!«
»O, usoda ktko zavratni so tvoji udarci!« je sam pri sebi zaLkrtal Loraydan. »Sancho de Ulloa je rešil Ponlhusu življenje!«
»Drag; Amauri,« je Ulloa nadaljeval, »evo vam mlade,t; {/r. miča. ki sem mu po srečnem naključju priskočil v stisk; na pomoč Všeč mi je, tako mi sveti' Device! In veselilo bi me, če bi tudi vidva .krenila prijateljstvo . .«
Klotar sc ni gan;l.
Loraydan se je zaničljivo nasmehnil.
>Gospod de Ulloa.« je nato rekel Klotar, »bojim se. da med grofom de Loravdanom in menoj ne more biti govora o prijateljstvu. Izvolite ga pogledati.«
Mar recite, da sva smrtna sovražnika,« je za-
rerčal Loraydan.
Saj .r. mogoče!- jt vzkliknil nnmestnk »Dva mlad,: člov; ka oba Irko zaia častita in hrabra . .. Kaj pa ie med vama?«
»Gospod že ve!« je pijan od gneva škrtnil Lo-raydar. in še zaničljiveje spačil obraz.
»Skoraj nič,« je rekel Klotar: »samo zaušnica!«
»Ki te bo stala vso kri do zadnje kaplje! Saj se še vidiva!«
»Kadar vam drago! Da sem vas našel v Arron-škem dvorcu, ko sem se vrnil z nosilnicama, bi bila lahko takoj dognala, kdo izmed naju bo puščal drugemu kri. Pa ni bilo ne duha ne sluha o vas, grof de Loraydan!...«
»Na pot!« je zdajci rekel Sancho de Ulloa in namrščil obrvi. »Cas je, da dohitiva spremstvo. Gospod de Ponthus, če vam je ljubo, da me jutri poiščete v Louvru, vas bom z veseljem sprejel. Podvizajva se, Loraydan ...«
Klotar je z gibom roke pridržal namestnika in z drhtečim glasom zamrmral:
»Gospod de Ulloa, ne jutri: ta mah moram govoriti z vami!«
*Ako gre za vaš prepir z mojim prijateljem, grofom de Loraydanom ...«
»Ne, gospod, za nobenega izmed naju ne gre!...«
»Za kaj torej? Brž povejte, kajti mudi se mi, da dohitim njegovo veličanstvo.«
»Gospod namestnik,« je rekel Klotar, »pošilja me visokorodna in plemenit? gospodična Leonora de Ulloa ki ima za vas nujno, neodložljivo sporočilo!«
»Moja hči!«
»Vaša hči. gospod!«
Namestnik je prebledel in nehote vzdignil oči proti nebu, kakoi bi pričakoval, da vnovič začuje glas, ki ga je bil nedavno presunil ob Bidasooi... Nato je skočil s konja, podal uzdo Loraydanu iu kratko velel:
)
O gibljivi obrambi
Boji za utrdbe so danes bistveno drugačni od onilt v svetovni vojni — Spremenjeno načelo strategije
V zvezi z govoricami in napovedmi o veliki nemški ofenzivi na zapadnem bojišču, ki jo za pomlad slutijo vojaški in politični krogi, se francoski tisk intenzivno bavi s strateškim položajem francoske obrambe, zlasti z velikim pomenom Maginotove utrdbene črte. Debat se udeležujejo borci iz svetovne vojne, ki danes zaradi visoke starosti ne morejo več aktivno služiti, in njihova izvajanja so često zelo zanimiva. Po veliki večini imajo namen poučiti francosko javnost o bistvu utrjene črte, o njenem pomenu in o položaju, ki bi nastal v primeru, ako bi se nasprotniku na kaki točki posrečilo prebiti obrambno črto. Svetovna vojna, kitajsko-japonska vojna in državljanska vojna na .Španskem so dokazale, da stari način napadanja utrjenih položajev ni več učinkovit in da si je treba izmisliti kaj novega, še danes si najširši krogi predstavljajo napad tako, da topništvo z morilnim in več ur ali celo več dni trajajočim ognjem pripravi nasprotnikove okope do tega, da so »zreli« za napad pehote. V zgoraj omenjenih vojnah pa so posamezni poveljniki spoznali, da je ta šablona večkrat skrajno neuspešna, često se je nasprotnik umaknil uničujočemu streljanju ter napravil zasedo, v kateri so bile uničene vse čete napadalca. Komaj je namreč pehota prodrla preko ozemlja, ki ga je topništvo »pripravilo«, se je nanjo vsul z vseh strani križni ogenj, da se je morala vrniti pobita in razredčena v svoje izhodne položaje. Protinapad je v takih primerih dovršil delo.
že 1. 1918. si je maršal Foch zadajal vprašanje, zakaj bi neki obramba morala biti vedno pasivna, kakor je to zahteval dotedanji francoski učbenik taktike. Zato je sklenil izpremeniti način vojevanja ter je obrambi določil tudi aktivne naloge. Po njegovem naročilu je julija mesca istega leta general Gouraud poskusil, kako bi se obnesla nova taktika. Bržko so Nemci začeli artilerijsko pripravo, je general Gouraud ukazal svojim glavnim silam takojšnji umik iz obstreljevanega ozemlja. Nasprotnik je potem brez velikih težav zasedel francoske položaje, vendar pa so se
pri napadu nemške čete pomešale med seboj in njih bojni red je bil pokvarjen, kar se navadno zgodi pri silovitih in hitrih napadih. To je izkoristil Gouraud, vrgel svoje čete v energičen protinapad ter stri nasprotnikovo silo. Tako se je prvič obnesla gibljiva obramba, kakor si jo je bil zamišljal Foch. Namesto utrjene črte so stopili utrjeni rajoni in na tem načelu je bila tudi zgrajena Maginotova linija.
še nedavno je neki francoski javni delavec, govoreč o pomenu Maginotove črte, dejal, da je nje osnovna misel v tem, da onemogoča vsak prodor preko črte. Tako govori o utrdbah laik in tako pojmuje pomen obrambne linije široka javnost, toda tako pojmovanje je do neke mere škodljivo, ker ustvarja prepričanje, da je konec obrambe in varnosti, bržko bi bila črta na kakem mestu prebita. To pa nikakor ni v skladu z resničnim položajem. Res je glavna naloga obrambne črte v tem, da s svojim silnim ognjem oslabi nasprotnika, da razširi med napadalci malodušje in zmešnjavo, toda francoska strategija dopušča možnost prodora in se te možnosti nikakor ne plaši. Predvsem je jasno, da bi napadalca prodor stal toliko žrtev, da bi bil za nadaljni sunek v globino nasprotnikovega ozemlja popolnoma nesposoben. Ne glede na to pa bi napadalec prišel po prebitju črte šele v pravi obrambni rajon in v križni ogenj, za katerim ga čaka šele pravi bojni posel. Tu so namreč osredotočene obrambne sile, ki se takoj spuste v protinapad na utrujenega sovražnika. To so sile, ki so sveže in do tistega trenutka sploh še niso posegle v borbo, dočim je napadalec pretrpel že vse strahote napada.
V francoski javnosti se gotovo pojavlja vprašanje, kaj potem, kadar sovražnik prodre glavno utrdbeno črto, zato ga vojaški pisatelji pripravljajo tudi na to možnost, poudarjajoč, da je francoska gibljiva obramba gotova in urejena do najmanjše podrobnosti ter bo nedvomno izvršila svojo nalogo. V francoski obrambni črti sta združeni dve odlični načeli francoske strategije: Focheva in Maginotova.
BELEŽKE
Delo JNS
Član glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke g. Jovan Viktorovič je imel pretekli teden konference pristašev JNS v treh občinah zemunskega sreza Vse tri konference so bile lepo obiskane. V prostorih glavnega odbora JNS v Beogradu pa so bile tri konference krajevnih beograjskih organizacij stranke, ki so pričele zadnje čase zelo živahno delovati.
Predsednik stranke g. Peter Zivkovič je sprejel pretekli teden celo vrsto odličnih pristašev JNS iz notranjosti države.
V	nedeljo 25. t. m. je bila v prostorih glavnega odbora JNS v Beogradu seja centralnega odbora organizacij stranke v Beogradu, Zemunu in Pančevu. Sejo je vodil predsednik centralnega odbora g. Jovan Banjanin, ki je imel obširen referat o političnem položaju. Po njegovem referatu se je razvila debata, na koncu pa je bilo sklenjeno začeti s sistematičnim organiziranjem strankinih organizacij na vseh voliščih velikega Beograda.
Konference dr. Mačka
V	torek zjutraj se je vrnil v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček, ki je imel kmalu po svojem prihodu konferenco s predsednikom Cvetkovičem, nato pa z nekaterimi ministri, predvsem z dr. Konstantino-vičem, dr. Šutejem in dr. Smoljanom.
Izjave ministra
dr. Laze Markoviča
V	Sarajevu se mudi minister pravde dr. Lazar Markovič, ki je inspiciraJ tam ognje institucije svojega, resora. V nedeljo zvečer so mu priredili politični prijatelji večerjo, na kateri je imel g. minister daljši govor. Dejal je med drugim, da obstoji »med radikalnimi množicami enoduišna volja da pride do koncentracije vseh radikalov. Narod zamerja radikalnim prvakom., da se ne morejo sporazumeti med seboj in poravnati svojih osebnih sporov. Naši ljudje občutijo, da v vodstvu radikalov nekaj ni v redu. Do koncentracije radikalov pa bo prišlo, ker to želi tudi človek, ki simbolizira duha in moč Narodne radikalne stranke in ki je postal že idol vseh radikalov, Aca Stanojevič.«
Nato je dr. Markovič obširno razpravljal o zahtevi, naj se uredi vprašanje slovenske in srbske upravne edinice še pred volitvami v narodno skupščino. Citiral je pri tem 61. 116 ustave po katerem je bila ustanovljena banovina Hrvatska. Nobene ovire ni. da se ne bi uredilo celotno vprašanje ureditve države po tej poti. Toda o tem odločajo oni odgovorni faktorji, ki so za to po ustavi pooblaščeni. Za nas ni nobenega vzroka, da bi balo ravno to vprašanje danes najbolj pereče. Ureditev celotne države se mora izvršiti po pristanku in volji večine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spričo tega je povsem neupravičena bojazen nekaterih, da bi se rešilo vprašanje Bosne in Hercegovine na način, ki ga ne bi sprejela večina Srbov.
\kdja za zbiranje radikalov
Včeraj dopoldne se je vrnil v Beograd predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki se je mudil tri dni v Niški banji. Ni še znano, ali se je ob tej prilik' sestal tudi z Aco Sta-nojevičem, po sarajevskih izjavah ministra dr. Laze Markoviča, o katerih poročamo v posebni beležki, pa nekateri sklepajo, da se delo za zbiranje radikailov s strani vlade se nadaljuje. Dr. Laza Markovič je imel poslednje dni tudi v Srbiji in Vojvodini več zborovanj, na katerih se je zavzemal za spravo med radikala. Z vseh teh shodov so bile poslane pozdravne brzojavke Aci Sta-nojeviču.
Stališče JRZ v Južni Srbiji
V Skoplju je bila v nedeljo banovinska skupščina JRZ. Predsedoval ji je senator Jovan Altiparmakov: č. Sprejeta Je bila daljša resolucija ki pozdravlja sporazum od 26. avgusta L L, glede nadaljnje preureditve pa se postavlja na stališče, da ^spušča r vjuražanju ureditve srbske
banovine povsem svobodno roko vodstvu stranke.« V nadaljnji resoluciji, ki se v glavnem bavi z gospodarskimi vprašanji, ni nobene zahteve, naj se najprej uredi vprašanje notranje preureditve države in šele nato razpišejo volitve.
Volitve v bratevsko
skladnico v Hrastniku
V nedeljo so bile v Hrastniku volitve v Bratovsko skladnico. Pri volitvah so bile vložene tri kandidatne liste: lista Narodne strokovne zveze ki je dobila 171 glasov in 17 mandatov, lista Jugoslovanske strokovne zveze (kršč. soc.). ki je dobila 118 glasov in U mandatov, ter lista Zveze rudarjev Jugoslavije (soc dem.), ki je dobila 176 glasov in 17 mandatov.
Lepi uspeh narodnega delavstva je tem bolj razveseljiv ker Narodna strokovna zveza do sedaj m imela nobenega zastopnika v bratovski skladnici. V nedeljo. 3. marca, bodo tudi volitve obratnih zaupnikov.
Naša socialna zakonodaja
»Nova pravda« giasilc narodnega delavstva razpravlja c našem delavskem zavarovanju in prihaja do zakl jučka, da ie bil ju-goslovenski zakon c delavskem zavarovanju iz leta 1922 eden najmodernei ' h takratne dobe in da je še tudi danes v prvi vrsti List pravi med drugim:
»V kratkem času 18 let smo z razni rfii ustanovami in napravami v okviru socialnega zavarovanja do«egl ali celo prekosili skoro vse druge države Za naše u>pehe v socialnem zavarovanju ras uprav:čeno zavidajo tudi najbolj naprtdni narodi. Jugo-slovenski zakon je z? de'avce omogočil take dajatve, ki jih noben drug zakon ne pozna. Pri nas so uresničene tak? težnje zavarovancev. za katere se v drugih državah zavarovanci še dane« brezuspešno bore. Iz skupnosti so ostali izločeni samo železničarji in rudarji.«
Danes se postavlja nn dnevni red skupno z drugimi vprašanji tudi decentralizacija našega socialnega delavskega zavarovanja. »Nova pravda« zahteva, naj se to za delavstvo tako dalekosežnr vprašanje ne obravnava »po političnih vid kili in z dema-goškimi gesli, temveč zgc'j po načelih, ki so merodajna za vsako zavarovanje, tako da bodo brezpogojno zaščiteni interesi zavarovancev in nikogar drugega V rentnein zavarovanju mora tudi v naprej brezpogojno ostati vsedržavra rizikova skupnost. Bolniško zavarovanje pa naj postane pokrajinsko avtonomno in nai v prenesenem delokrogu vrši administrativne posle za ostale panoge zavarovanja «
Stranka dr. Dragoljuba Jovanoviča
Voditelj zemljoradniške levice dr. Dra-goljub Jovanovič je imel v ponedeljek v Beogradu sestanek svojih prijateljev in zaupnikov. Po njegovem referatu je bilo sklenjeno, da bo dr. Jovanovič ustanovil samostojno politično stranko. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi med drugim, da »pristaši dr. Jovanoviča ne morejo nositi odgovornosti za stališče in delo vodstva zemljoradniške stranke ne v zunanji ne v notranji politiki. Vodstvo zemljoradniške stranke pa se je povrh še težko pregrešilo proti ideologiji zemljoradniškega pokreta in proti interesom srbskega kmečkega ljudstva. Zato smo osnovali akcijski odbor, ki bo izdelal program in pravila nove stranke ter v najkrajšem času sklical njen ustanovni občni zbor.«
»Hrvatski dnevnik« obširno komentira sklep dr. Jovanoviča in prijateljev, da osnujejo samostojno politično organizacijo. Fo mišljenju glasila dr. Mačka je smatrati korak dr. Jovanoviča kot posledico splošnega razsula med političnimi organizacijami v Srbiji, ki je nastopilo po smrti Ljube Davidoviča, te največje politične avtoritete med Srbi Dalje pravi »Hrvatski dnevnik«, da so vse srbijanske stranke po svoji organizaciji in miselnosti predvojne stranke in da jih vodijo še predv^" ljudje. Zemljoradniška stranka
ljena te dveh delov: iz srbijanskega in bo-senskega Srbijanski del stranke je nezadovoljen zaradi malih uspehov, ki jih je dosegla stranka v vladi. Izstopili bi že davno iz stranke, če ne bi imeli obzirov do dr. Mačka in do sporazuma Za izstop iz stranke so se izrekli delegati iz 22 volilnih okrožij. Dr. Jovanovič se je do zadnjega protivil izstopu. Končno se je podredil volji svojih prijateljev, ki pravijo, da se bo nova stranka imenovala »Srbska seljačka stranka«.
Italijanski glas
o švedski politiki
Italijanska polslužbena zunanjepolitična revija »Relazioni Internazi anali« objavlja v svoji številki naslednji komentar o švedski politiki:
»Na dlani je, da Je Švedska odbila neposredno pomoč Finski lz strahu, da bi se drugače razširila vojna med zapadni-ma velesilama in Nemčijo na ves evropski sever, švedski poseg v rusko-finsko vojno bi torej imel za posledico stopitev obeh vojn v eno samo. Toda švedska odklonitev pomoči bi prav tako lahko Finsko pripravila do tega, da se odloči za vojaško zvezo z obema zaipadnima velesilama, kar bi spet Imelo za posledico, da bi bil ves evropski sever, hočeš nočeš, končno vendarle potegnjen v vojno med velesilami. To drugo možnost potrjujeta med drugim incident z »Altmarko« ter navzočnost angleških ladij v severnem Ledenem morju. Na drugi strani pa tudi moskovska vlada ne prikriva svojih namenov z netenjem komunističnih neredov na švedskem in s pripravljanjem komunistične vlade na severnem Norveškem.«
Rotarstvo v Jugoslaviji
V nacionalni uri jugoslovenskih radijskih postaj je v petek zvečer govoril guverner (predsednik) državne zveze rotarskih klubov v naši državi inž. Radovan Alaupovič. Povod za predavanje je bilo dejstvo, da praznujejo letos po vsem svetu 35-letnico ustanovitve prvega rotarskega kluba v Chicagu.
V	tem razmeroma kratkem času se je rotarstvo razširilo po vsem svetu in šteje danes že preko 3000 klubov z več sto tisoč člani.
V	Jugoslaviji, na katero se je inž. Alaupovič v svojem zanimivem predavanju predvsem omejil, je 34 klubov, od njih trije v Sloveniji (Ljubljana Maribor in Kranj).
Klubi in ves pokret imajo svoje Ime od tega, ker so se člani prvih klubov shajali vsak teden pri drugem članu in ker se funkcije v klubih vsako leto menjajo, tako da je organizacija v trajnem kroženju (rotiranju). Osnovno načelo rotarstva je, da služi dobro sebi samo oni, ki služi dobro drugim. Na tem načelu je rotarstvo razvilo tudi obsežno karitativno delavnost, ki zanjo leto za letom žrtvuje lepe vsote.
V	Sloveniji je n. pr. mariborski klub Izdatno podprl skrb za obmejno šolsko de-co, ljubljanski klub pa je v svojem okrilju osnoval posebno društvo »Naša skrb za pohabljeno deco«. Razen tega je ljubljanski klub, kakor smo že takrat poročali, za božič poklonil 14.000 din za dobrodelne namene.
Na enak način poslujejo tudi klubi po ostalih pokrajinah države Ih sploh po svetu. Zaradi tega si, kakor je z vzgledi navedel predavatelj, bolj in bolj utirajo pot tudi v one sloje javnosti, ki so sprva gojili do rotarstva nerazumevanje ali celo nezaupanje.
Hotel „Milinov" prodan
Zagreb, 27. febr. o. Paiačo hotela Mili-nov na Jelač!čevem trgu je Kupila Du-brovačka plovidba d. d.
Prenos sedeža
občine Poteda
Beograd, 27. febr. p. Po odloku notranjega ministrstva ie odrejeno na podlagi § 10 zakona o občinah, da se sedež obč ne Podsreda v brežiškem« srezu prenese iz Pokleka v trg Podsredo.
Naše g
isce
Slevo Ljubljane od velikega sina
Velika množica pogrebcev je spremila Ivana Vrančiča
drama
Sreda, 28.: Asmodej. Red sreda. Četrtek 29.: Praznik cvetočih češenj. Red' B.
Zanimiva premiera v drami bo v soboto za premierski abonma. Uprizorili bodo Lenormandovo dramo vojne v zaledju med smrti zapadlimi jetičniki v švicarskem sa-natoriju, emigianti in špijoni, z naslovom »Strahopetec«. Tragedija umetnika pacifista, ki postane zaradi svojega strahu pred vojno vendarle njena pasivna žrtev je v Lenormandovem d slu pokazana na pretresljiv način. Igrali bodo Kralj, Levar, Jerman. Cesar, Drenovec Potokar, Brezigar, Plut, V. in P. Juvanova. Mira Danilova. M. Boltarieva, Nablocka. Slavčeva, J. Bol-tarieva, B^atina, Presetnik in Levarjeva. Režija prof. šestova.
OPERA
Sreda 28.: Lok. Plesni večer Pie in Plna
Mlakarja. Izven, četrtek. 2P.: Jclanta. Balet Hrestač. Red četrtek.
Plesna pesnitev P«na in Pie Mlakar
»Lok«, za katero je napisal glasbo hrvaški skladatelj Fr. Lhotka. je razdeljena na tri dele »Mladost«, »Ljubezen« in »Zorenje«. Ves plesni del izvajata umetnika sama. sodeluje pa še komorni orkester naže opere pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca.
Red četrtek bo imel kot svojo naslednjo predstavo ponovitev suite iz čajkovskega baleta »Hrestač?. ki je povzet po znani Hoffmannovi bajki, in enodejanke istega skladatelja ».Tolanta«, v kateri pojo glavne partije Vidali,jeva. Franci. Betetto in Janko. Sodelujejo še Lupša. Dolničar. J. Rus, šnanova. Ribičeva in Poličeva. Režija je Zupanova, dirigira A. Neffat.
V petek popoldne se bo uprizorila kot dijaška predstava d'Albertova »Nižava«, ki jo šteiemo med najbolj znane veristič-ne opere italijanskega tipa. Med številnimi deli tega sloga ima prednost izredno dramatično razgibanega dejanja, v katerem še mestoma človeška čustva zaostrujejo do skoro ekstaznih viškov. Posamezne partije pojo Basičeva. Marčec, Janko. Banovec, Orel. Dolničar. Ribičeva, špano-va, Poličeva in Polainrirjeva. Dirigent dr. švara. režija je Frelihova.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 28.: zaprto.
Četrtek, 29.: Via Mala. Zadnji. Globoko znižan« cene.
LJubljana, 27. februarja
Danes ob 1630 je napredna in nacionalna Ljubljana spremila na poslednji poti enega svojih velikih zaslužnih mož, g. Ivana Vrančiča, podpredsednika kasacijskega sodišča v pokoju. Čeprav ceste in ulice v mestu, a zlasti še na periferiji pod silo toplega pomladnega soinca tonejo v blatu in vodi, se je pred hišo žalosti na Dolenjski cesti zbrala velika množica pogrebcev od blizu in daleč, ki je vnovič izpričala, kako priljubljen m spoštovan je bil pokojnik v vsej naši javnosti.
Na pragu pokojnikovega doma je šentjakobski župnik g. Janko Barle ob asistenci izvršil prve žalne molitve, nato pa se je v imenu prijateljev in sodelavcev Ivana Vrančiča poslovil od njega državni tožilec Branko Goslar, ki je izvajal:
Poslovilni govor
g. Branka Goslarja
Dragi, najdražji naš prijatelj! Evo nas zbranih, da te spremimo na tvoji zadnji poti. Tu smo, ki smo te poznali, te spoštovali, te ljubili. Kaj smo ti storili, da si nas tako iznenada povabil na ta svoj tužni zbor, na svoje zadnje slovo od nas? Skoraj ne moremo verjeti, da bi bila senca temne smrti legla tako iznenada preko tebe, ki tu ležiš pred nami strtega telesa, a vendar s prav tistim vedrim, čilim, jasnim in dobrotnim obrazom, s katerim smo te srečavali pravkar včeraj in vse dni, odkar smo te poznali.
Kaj je dihnilo vate, da si se nam tako kruto izneveril? Kako boder in čil si vstal v mladem, zlatem zgodnjepomladanskem jutru in pohitel v loge in dole v tisto dolenjsko stran kjer je žarko solnce pod sinjim nebesnim svodom upiralo svoje vroče žarke v snežnobelo odejo Zazrl si se v tiste vonjave obronke, kjer so poganjale prve cvetice. Kako blago je sijala njihova nežna belina, kakšna opojnost je lila iz njihovih kelihov v tvojo in v duše nas vseh, ki smo ta dan pohiteli iz tesnega mesta in se hoteli sprostiti v naši nebeškodivni snežni naravi. Kaj 90 ti prvi roji naših pevk, ki si jih srečaval na svojem izletu, kaj so ti naši krilatci prizadeli tako opojnega, da si v tej nebeški gloriji tako iznenada omahnil? Ali je bila bleščava soinca na nebu presilna, lepota naše narave premogočna, petje naših ptičjih rojev preopojno, žubo-renje naših srebrnih potokov prezagonetno, da ti je to iznenadno doživetje prihajajoče skrivnostne vigredi utrgalo strune tvojega življenja?
Zakaj nisi vzdržal svojih čuvstev? Glej nas. svoje prijatelje kako stojimo zdaj pre-žalostni. poteptani ob tvoji telesni grudi? Je-li mogoče, da se je to zgodilo s teboj, ki smo te tako častili, te tako vzljubili, ki si nam bil najdražji v našem prijateljskem krogu9 Zakaj si zdaj tako nem in zakaj zapuščaš obupane svoje prijatelje? Ne glasi se več tvoj mehki glas, da bi nam raztol-mačil tvoj nepričakovani odhod od življenja. Tako si nas zapustil sred' porajajočega se novega življenja v božji naravi in nam v slovo podaril skrivnost svojega življenja in svoje smrti, ki naj tvoj spomin v naših hvaležnih srcih še krepkeje ovekoveči. Ti naš predragi, najdražji prijatelj! Ti si bil vsakemu izmed nas skrmiost že za svojega življenja! Bil si nam skrivnost kot značaj kot mož izoblikovane pravne misli, kot človek bodre vere v naš veliki jugosloven-ski narod v našo narodno in državno bodočnost. V burnih časih, prijatelj Vrančič, m človeku lahko biti značaj, boriti se vedrega čela za nacionalne in državne ideale. Ti si nam bil vzor odličnega pravnika in nacionalnega jasnovidca. Nisi se dal motiti od grožnje, od plehkega ugovora ulice, svoje vere v našo narodno in državno bodočnost si nisi dal izpodkopati.
A1i naj se spomnim kako si nam v starešinskem društvu predsedoval, kako si ločil resnico od zmote, studenčno čisto spoznanje od k'avrne zmede, kako si uravnaval naše misli, ko smo sku"ali zajeti tok časa in uravnati njegove valove. Ti si nam bil vzornik treznega duha, moža, ki se ne da motiti od temne luči. Na vseh sestankih našega naprednega starešinstva smo spoznali v tebi vernika naših največjih in najsvetlejših nacionalnih idealov. Napredna misel je bila tebi in po tebi nam vsem vodnica, vera, ki nam jo tok časa nikoli ni mogel ugonobiti in ki se ji po tebi ne bomo nikoli izneverili. To ti sveto obljubljamo ob težkem zadnjem slovesu in tudi tvoje vere v našo odrešilno nacionalno in državno misel si ne bomo dali izruvati iz svojih src, ker vemo, da je nas vseh prvo in zadnje zatočišče, začetek in konec vsega nagega svobodnega žitja.
Le še eno vprašanje imam do tebe v imenu svojih prijateljev iz starešinskega društva »Jadrana«, dragi, najdražji nam prijatelj. Zakaj neki si s toliko ljubeznijo zahajal med naš akademski naraščaj, zakaj si mu posvečal toliko skrbi in vneme — in toliko podpore? Si-li čutil v naši akademski mladini, da se obnavlja tvoje mladostno življenje? Si se hotel v njeni sredini osvežiti in pom'aditi? — Ne! Vsi dobro vemo, da si med mladino zahajal iz čisto drugih, plemenitih nagibov. Tvoja vpra ti ni dala da bi stal križem rok in da bi puščal našo mladino brez vodnika. Časi so pretežki, doba preodločilna za vso našo bodočnost, da ne bi zastavil svoje plemenite misli in svojega dela tam kjer je naše nacional. delovanje najpotrebnejše: v vrstah naše akademske omladine. Tvoje delo, tvoj kristalno čisti lik. tvoj iskreni, vedri, pošteni značaj, obraz vsega tvojega življenja, razgrnjen zdaj in za vse naše bodoče nehanje v vsej jasnosti pred nami, nas bo tudi v bodoče, kakor nas je doslej, bodril na začrtani poti. Starešinstvo tebi' tako dragega »Jadrana« in z nami naš akademski naraščaj ti obljublja zvestobo, zvestobo tebi in tvojim idealom. Glej, dragi predsednik Vrančič, okrog sebe objokane prijatelje in spoštovatelje! Hudo nam je in še težje bi nam bilo, če ne bi vedeli, da bo tebi sredi te mogočne pomladne pesmi naše zemlje lažje in spokoj-nejše. Lažje bo tebi, prijatelj, kakor nam, ki si nas tako iznenada zapustil. Ostalli smo zapuščeni, a ne sami: ti si z nami še čistejši. še vzornejši. ker boš tTajno v naših mislih, v našem spominu, v vsem našem dejanju in nehanju Bodi ti lahka zemlja jugo-sl o venska I
Besede državnega tožilca Goslarja so ysom prisotnim segie do ac«, nato B* je
spregovoril še predsednik jugoslovanskega naprednega akademskega društva »Jugoslavija« visokošolec Zidarič, ki je v kratkem nagovoru poudaril predvsem občudovanja vredno tovarištvo, s katerim je pokojnik zmerom prihajal med mladino. Bil je večno mlad duh, odlikovala ga je večno mlada dejavnost, zato nacionalna akademska mladina ob njegovi smrti občuti težko izgubo, kakor da jo zapušča nekdo iz njenih vrst. A s svojim delom ki ga je Ivan Vrančič izvršil za povezanost starega in mladega rodu, si je ustvaril lep in trajen spomenik.
Ogromen žalni sprevod
Člani »Jugoslavije« so krsto, vso j>osuto s cvetjem, prenesli z domačega praga na mrtvaški voz in po Dolenjski cesti. Za Gradom in dalje proti Sv. Križu je krenil lep, dolg žalni sprevod. Za križem je korakala četa jetnikih paznikov v uniformah, sledila sta nosilca vencev, ki so ju poklonili pokojnikovi stanovski tovariši in »Jugoslavija«. Za vozom s krsto je šla globoko užaloščena rodbina, vdova gospa Milka in sinova gg Ivan in Božo pa ostalo sorodstvo, nato pa še dolga vrsta pogrebcev z množico odličnih predstavnikov korporacij, organizacij in ustanov. Med drugimi so bili v žalnem sprevodu predsednik apelacijskega sodišča dr Golia, predsednik okrožnega sodišča Keršič. šef državrega tožilstva dr. Kravina in zastopniki številnih sodišč iz province, predsednik društva »Pravnik« univ. prof dr. Dolenc s številnimi profesorji pravne fakultete — dr. Sajovic, dr. Škerlj, dr. Maklecov, dr. Polec — predsednik mestne občine dr. Adlešič in podpredsednik dr. Ravnihar. predsednik odvetniške zbornice dr. Zirovnik,' predsednik Zveze kulturnih društev ravnatelj Jeran. prvomest-nik Ciril-Metodove družbe inž. Mačkovšek, zastopnika Vodnikove družbe Pustoslem-šck in prof. Vrhovnik, predsednik ljubljanske sekcije JNU. glavni urednik Virant, predsednik Tiskovne zadruge in krajevnega odbora RK dr. Fettich, načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr. Pretnar, direktor OUZD dr. Bohinjec, direktor ženske realne gimnazije Breznik in direktor srednje tehnične šole v p. Reisner, dr. Stanko La-pajne, direktor dr. Vinko Vrhunc, dr. Žužek, dr. Drago Marušič, bivši poslanec Milan Mravlje, primarij dr. Alojzij Zalokar, dr. Janko Tavzes, dr. Rekar, dr. Švigelj, kasacijski sodnik Anton Lajovic dr. Gaber, dr. Orožen, dr. Sajovic, predsednik ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev inž. Bevc, vseučiliški profesor dr. Plemelj, dr. Jernej Demšar, sodnik dr. Rus, odvetnik dr Oblak, tajnik banovinskega odbora JNS dr. Zaje in poslevodeči podpredsednik sreskega odbora Žitnik, predsednik omladinske organizacije JNS inž. Rus z Andrejem Uršičem in Dušanom Ver-bičem, za izdajateljstvo in uredništvo revije »Misel in de4o» dr. Spiller-Muys in prof. Kolar, predsednik Obrtniškega društva Re-bek in še mnogo predstavnikov in odnoslan-cev. Častno je bil zastopan Ljubljanski Sokol, korporativno zbrani so korakali v sprevodu za krsto svojega velikega dobrotnika člani »Jugoslavije«.
Slovo pri Sv. Križu
Kljub slabi poti je veliko število pogrebcev spremilo pokojnika do groba. Ko je prispel žalni sprevod na pokopališče, so odnesli krsto s pokojnikom v pokopališko kapelo, kjer je odmolil šentjakobski župnik g Janko Barle pogrebne molitve. Nato je zapel pevski zbor akademikov žalno pesem. Iz pokopališke kapele so odnesli krsto s pokojnikom h grobu, kjer se je poslovil od njega v imenu prijateljev višji državni tožilec dr. Luka Kravina. ki je slavil pokojnega kot vzor moža m iskrenega prijatelja, kateremu je bilo prijateljstvo najdragocenejša stvar. Nato so zamolklo zgrmele prve grude na krsto.
Spominska seja
naprednih starešin
Ljubljana 27. februarja
Nocoj ob 20. so se zbrali v veliki dvorani Kazine člani starešinskega društva »Jadran« in mnogoštevilni prijatelji pokojnega Ivana Vrančiča k komemorativnemu večeru. Poleg članov starešinskega društva »Jadran« in prijateljev ookojnika smo opazili tudi nekaj zastopnikov ostalih naprednih organizacij, med drugimi ravnatelja Jerana za Zvezo kulturnih društev, ravnatelja Rasta Pustoslemška za Vodnikovo družbo, dr. Spiller-Muysa in sodnika Borisa Kocjančiča za starešinsko organizacijo »Preporoda« itd V velikem številu so prisostvovali komemorativnemu večeru zastopniki akademske mladine, ki ji je bil pokojnik Ivan Vrančič ves čas očetovski prijatelj.
Večer ie otvoril s spominskimi besedami
podpredsednik starešinske organizacije »Jadrana« primarij dr Alojzij Zalokar, ki je v svojem govoru prikazal lik pokojnika kot človeka, ki je zrasted iz naroda živel med njim in delal zanj. Za njim je spregovoril undv. profesor dr. Rudolf Sajovic, ki je prikazal pokojnika zlasti kot sodnika V svojih lepih izvajanjih ie podčrtal predvsem tri izredne pokojnikove sposobnosti, ki so ga vodile v njegovem izvrševanju poklica in ki so bile strokovna sposobnost, njegova čista nacionalnost in njegov izreden, mil način občevanja z ljudmi. Pokojnika je odlikovalo tudi njegovo fino obnašanje s tovariši in zlasti z vsemi podrejenimi.
Svojo odsotnost je opravičil brzojavno dr. Albert Kramer. ki se mudi izven Ljubljane in ki je sporočil, da se v duhu pridružuje počastitvi spomina pokojnega Ivana Vrančiča. Prav tako se je brzojavno solidariziral s komemoraciio dr. Dolar iz Maribora Posebej je opravičil svojo odsotnost tudi zadržani predsednik Zveze naprednega starešinstva dr. Tominšek.
Spominska svečanost ie bila po r-^l^žbi in po besedah, ki so bile izrečeni niku globoko iz srca. v vsakem dostojna njegovega spomina.
Direktor ir za veterinar* Ava
Beograd, 27. febr.	-a ravnatelja državnega zavoda 7-	^.vodnjo živino-zdravniškili cepiv h	.vil na komercialni podlagi v Beop-	,e bil imenovan dr. Josip Ježki, i	ofesor veterinarske fakuUete * ZL^-^u.
./^•i/T'"
HALI OGLASI
OGLASOM
CENE MALIH
P» M pms a bMBdo, Din &.— davka sa rak oglas tn enkratno pn ■tojblno Din S— ca Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl K£ej>. Ilulb. NaJmuJH ueseb sa enkratno objavo oglasa Dtn 12.—. Duplji bi tenltve se tantenajo po Dta t— n vsako besedo. Din 3.— davka ■a raaft oglas tn enkratno pristojbino Dtn 6.— sa Slfro »n dajanje
naslovov Najmanj*! saesek ca enkratno objavo oglasa Dtn 20._
Val ostali oglasi se saratanajo po Din I.— sa besedo, Dtn 3.— davku Ba vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn S.- sa Slfro ali dajanje paslovov. Najmanj« mesek sa enkratno objavo oglasa Din 17.__
Službo dobi
Slikarskega
pomočnika
sprejmem, mladega, vojaščine prostega, res dobrega soboslikarskega in pleskarskega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4019-1
Frizerko
samostojno, sprejmem takoj. Plača dobra. Kojič Niko, Poljanska c. 1.
4050-1
Krojaškega
pomočnika
2a prvovrstno veliko delo, spre ime Avšič Franc, Ko-saenskega 36, Ljubljana.
4051-1
Šivilje
irorjene za moško perilo, išč^m za Novi Sad. Cela oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Oglasiti se: Voi-
n i a kova 20/1., Fugina, popoldne.
4058-1
Mesarskega
pomočnika
pridnega, poštenega, kateri ima nekaj prakse z izvažanjem mesa, sprejmem takoj. Blaž Jeglič. Tržič na Gorenjskem.
4071-1
Vrtnarja ali
vrtnarico
za sočivje, sadje, sprejmem ▼ dnevno delo. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
4077-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, sprejme Koman, Poljanska c. 13.
4079-1
Vajenci (ke)
Učenko
sprejme trgovina z ročnimi aeli. Naslov v vseh poslo-
Hranilne knjižice
< proč obveznice in druge vrednostne papirje kupimo m plačamo Dajbolie. Banč □o kom. zavod, Maribor. Aleksandrova 40.
2254-lb
valnicah Jutra.
4056-44
Ugodna prilika
sigurne naložitve gotovine v dobro idočo industrijo aobiim ibrestovanj-m se nudi. Garancija v nepremičninah in premičninah. Ponudbe s potrebnimi navedbami in v.šmo kap "ii.i na podružnico Jutra Maribor pod »Sigurna nalc žitev«.	4081 16
Sobo odda
Lepo solnčno sobo
terasa, centralni kurjava za dve ali eno osebo, souporaba kopalnice, telefon, oddam 1. marca. Istotam ena sobica za eno osebo, tn minute od tramvaja za tobačno tovarno. Kocenova 6, L nadstropje.
»88-23
Sobo
lepo opremljeno, vbod a stopnišča, oddam gospe ali gospodični 1. ali 15. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4064-23
ŠPORT
11 skakačev ftride iz Nemčije
največja smučarska teflona s nu udeležbo bo ▼ nedeljo v Planici
Onremljeno sobo
za gospoda oddam. Gradišče No. 8b, levo, parter.
4073-23
Opremlieno sobo
s posebnim vhodom, z vso oskrbo, oddam stalni osebi 1. marca t. 1. Sokolska ul. 5, Prule.
4085-23
U' f
IL
Štedilnik
na 2y, plofeče, 2 pečnja-ka. dobro ohranjen, še -toječ, ugodno proda Anton Kovačlč. Ljub.ja-na. Viška ulica 3
3806 6
Frizerko
dobro moč, sprejme takoi ali do 15. marca Cividini Stane, frizerski saion Gor-n|a Radgona.
4047-1
Šiviljske pomočnice
začetnice za izdelavo spre)- ' izredno velika izbera pre-me tako) Atelje Bazanella, krasnih eksemplariev, se Gajeva 2.	zdaj najceneie kupijo pri
4060-1 krznaistvu Dolenc Jože, Sv. Petra cesta št. 19.
88-6
Srebrne lisice
Vrtnarskega
vajenca
in žensko moč. ki bi bila
v položaju voditi kmige in delo na gospodarstvu, sprejmemo. Hrana in stanovanje v biši. Ponudbe na Seve. & Komp., Ljubljana, Go-sposvetska J.
4059-1 Bukovo oglje
kcpim vsako množino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oglje«.
4063-7
Brivski pomočnik
dober delavec, dobi takoj sluibo. — Franjo Žabjek, Ljubljana, Krakovski nasip štev. 26.	4065-1
Rabljena oprava
obleke, čevlje itd. ugodno prodam. Vošnjakova 20/1.
4058-6
Kupim
Ribolov
kupim v Ust. Ponudbe i najnižjo ceno in točnim opisom na ogl. odd. lura pod šifro »Ribolov«.
4022-7
Grško kolofonijo
ia svetlo kupim vsako koli čino. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Plačam ta vOi 3333«.
3712-7
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu.
RUDOI F ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 12 4080-16
Lokali
Lokali
Trgovino špecerije inventi rano, oddam za dališo dobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4052-19
Sobe išče
Gospod
išče sobo s centralno kurjavo v sredini mesta, s kopalnico in telefonom v bližini, poseben vhod. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba za takoi«.
4069-23a
Inženir
išče elegantno opremljeno sobo s kopalnico, vhod s stopnišča. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Stalen«.
4C68-23a
Garsoniero
v centru iščem za 15. marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Gospod« 4083-231
77/
i Mlada sosnodi^na
prijetne zunanjosti. išče sta-reišega, dobro situiranega prijatelja. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Dobrosrčen«.
4066-24
V nedeljo dne 3. marca t. L bodo v Planici tekme za državno prvenstvo na 65 metrski skakalnici.
Nemška smuška zveza je prijavila naslednje svoje tekmovalce za to tekmovanje: Mair Frani, Wein Hans, Mara Hans, VVeiler Sepp, Frledl Herbert, Pahne Heln-rich, Beraner Gosti, Holl Gregor, Bradi Josef, Hackel Paul, VVlmmer Georg. Nemški savez sam piše, da je to najmočnejša reprezentanca Nemčije v skokih, ki je kdaj nastopila v tujimi. S tem je tudi podčrtal važnost našega državnega prvenstva in pripomogel, da bo ta tekma naša najmočnejša mednarodna smučarska tekma v letošnji smuški sezoni. Nemško moštvo vodi Gustav RSther, nemški smuški vodja in znani športni publicist Carl Luther.
Prijave naših tekmovalcev še niso zaključene, vendar je gotovo, da bodo nastopili vsi naši najboljši skakači. JZSS računa na približno 15 do 20 domačih skakačev na tem prvenstvu. Kakor znano se tekmuje ločeno za državno prvenstvo, pri katerem tekmovanju lahko nastopijo samo jugoslovenski državljani ln ločeno v mednarodnem razredu, kjer nastopijo tudi ino-zemci, ki pa si ne morejo pridobiti naslova državnega prvaka.
Tekmovanje se bo pričelo ob 11. ter bo izvedenih vsega okoli 100 skokov na skakalnici. Za gledalce bo vozil zjutraj ob 5.40 izletniški vlak, ob 7.05 pa redni vlak, ki bo tudi de pravočasno prispel do priče tka tekem. Polovična vožnja je dovoljena ca vse, treba je Ie, da kupijo gledalci obenem z voznim listkom rumeno Izkaznico obrazec K 13, kl velja za brezplačen povratek s potrdilom prireditelja in železniške postaje. Te izkaznice se bodo potrjevale na kolodvoru.
Trening za skoke v Planici
JZSS priredi tridnevni brezplačni tečaj za svoje tekmovalce za skoke. Opozarjajo se naslednji tekmovalci, naj ae zglaae ▼ sredo zvečer v Planici saveznemu vodji g. Bogu šramlu: Jakopič Albin. Klančnik Karel, Pribošek Franc, šulterflč Slavko, Zalokar Jože, Florjančlč Peter, Palme Franc, Nedog Jože, Bevc Edo, Gradišnik Fedor, Javornik Ivo, Bukovnik Leon, Klančnik Gregor. Dopuste si morajo preskrbeti tekmovalci sami, prav tako naj plačajo sami vožnjo v Planico ln nazaj. Oskrbo v Planici imajo brezplačno.
Otvoritev nogometne sezone
V nedeljo bo Ljubljana sprejela letošnjega
in sicer Hajduka iz
irvega gosta v tekmah v ligi, Splita
Parcele
aa najlepšem Kraju me sta posamezne ali 10 ti soč m2 prodam. Drago aadl, Novo mesto
3688-20
Posest
Ugodno prodam parcelo pri Trnovski cerkvi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
4053 20
/J
Elektromotor
rabljen. 3 KS 380/220. Ku pim takoj. Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Motor«.
4032-29
V nedeljo bo tudi v Ljubljani otvorjena nogometna sezona. Začelo se bo ligaško tekmovanje in že takoj prvo srečanje na domačem terenu bo nudilo dovolj športnega užitka. O kvaliteti Hajduka nI treba mnogo govoriti. Zmerom je bil za Ljubljano velika atrakcija, prav posebno pa sedaj, ko v vrstah »majstora z morja« nastopa znana športna zvezda češkoslovaške-
Gramofon
JfflMJIlM/iU
Jasnovidec Svengali
Dvosob. stanovanje
komfortno, išče zakonski par brez otrok 1. maja nedaleč o<l centra. Ponudba na ogl. odd. lutra pod »Državni uradnik«.
4078-?la
Propeler
star, dobro ohranjen, železen ali vlit, premera 60 cm
z oboiestranskima lopaticama. kupim za ventilator na motorni pogon. Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro
»Ventilator«.
4044-2V
BENEŠKI JARMENIKI
VODNE TURBINE — MLINI — DVIGALA — STROJI
STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR,
LJUBLJANA — JERNEJEVA C. 19.
Pisalni stroj
potrebujem za 1 mesec — proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober«.
4054 29
Razno
Moderne kauče
in fotelje nudi solidne Id po nizki ceni
R. RADOVAN
Lapetnlk Mestni trg 13
znamke »His Master Voice« ...	,
s ploščami, ugodno pro- Pros,m,	ST.°' n"'°T
dam. Ogled od 10. do 16. «*•• ^	JQtrl P«*1 ure. Topniška 15, I. desno, šifro »Jaz«.
4061 26 i	4046-31
Znano vino Marinkov Bermet iz Sremskih Karlovcev, ki ga vsi radi pijejo, je preko enološke postaje v Beogradu proglašeno za navadno vino in se ima pobirati državna trošarina kot na navadna vina. Na znanje vsem cenj. gostilničarjem in restoraterjem. Zahtevajte še danes ponudbo!
B. Marinkov lastni izdelek
BERMET VINA
SREMSKI RAK LOVCI (Fruška gora).
ga nogometa Sobotka. Hajduk je dobro pripravljen, kar Ljubljani do sedaj zaradi vremenskih razmer Se ni bilo mogoče. Pod skrbnim in vestnim strokovnim vodstvom trenerja g. Blocha pa se bodo tudi naši fantje pripravili. Igrišče bo pripravljeno za regularno igro.
Zadnja beseda GZSP
Gorenjci še enkrat utemeljujejo svoje sklepe glede tekme v smuku dne 18. februarja
Gorenjska zimsko-sportna podzveza nam je v zadevi dveh konkurenčnih prireditev v smuku v nedeljo dne 18. t. m. poslala že drugi zelo obširen dopis, v katerem Se enkrat utemeljuje svoj znani sklep glede prepovedi nastopa njenih tekmovalcev na tekmi SK Ilirije v Planici. Iz dopisa posnemamo — vsekakor s pristavkom, da je to tudi nafia zadnja beseda, čeprav se v vsem ne strinjamo z njenimi izvajanji — naslednje bistvene ugotovitve: »Sklep GZSP z dne 14. n. t. 1. o prepovedi nastopa naših tekmovalcev je za nas polnomočen in ga nihče ne more razveljaviti. Trditve Ilirije v »Jutru« z dne 23. t
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940 od 3. — 8. marca
t09c popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
2VANICN1 BIRO LAJPCI-ŠKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/1.
In častni zastopniki:
Ing. G. TONNIES, Ljubljana. Tyrševa 33 — Telefon 27-62.
JOSIP BEZJAK — Maribor, Gosposka ni. 25. Telefon 20-97.
I
.»u.>lralno olje težko dobivate:	Pomagajte sami sebi!
obnavljajte rabljeno motorno olje !
»REGENTOL«
aparat za regeneriranje (obnavljanje) rabljenega olja Vam
nudi ogromne prihranke. VE FILTRIRANJE — TEMVEČ REGENERIRANJE ! ZA USPEH JAMČIMO!
Zahtevajte ponudbe, prospekte ali predvajanje! Samoprodaja Dezider Eisler. Beograd, Voj v. Gligora št. 15.
Tet 41949.
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravlien ? ZGODBE BREZ GROZE Klaband; PJOTR • RASPUTIN Ravtfen: ČRNA VOJNA Pinmoson f SIVKO Mafeneva: RUDARSKA BALADA
Broširana Knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA?
LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. t
| G. Th. Rotman	f
SAMBO IN PETEK
POTUJETA
89/90
Ujetniki so bili zdaj kmalu odkopa- di Peter in Sambo sta jo sklenila ubrani in vsi so bili enih misli, da je tega ti nazaj. Prisrčno so se poslovili od potovanja prek in prek dovolj. »Jaz že Jumbabumba ter krenili proti doma-ne grem dalje!« je rekel doktor, pa tu- ciji Debelubarja.
t p e h o
SOKOL VEL. LAŠČE
javlja, da je umrl večkratni član uprave, brat
Tone Pirkovič
Zaslužnega brata bomo ohranili v častnem spominu. Vel. Lašče, dne 27. februarja 1940.
lestni p<'greon; zavod Občina Llubliana
Umrla nam je naša srčno ljubljena sestra, teta ln svakinja, gospodična
ALBINA SARK
UCITELJICA V POKOJU
dne 27. t. m., po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb blage pokojnice bo v čertek, dne 29. februarja 1940, ob pol 3. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 27. februarja 1940.
Žalujoči: ANA, sestra; FRANC, brat; MITJA, nečak in ostalo sorodstvo.
Bratstvu za preložitev tona Markljevi planini so povsem ne-
GZSP ne more dovoliti, da bi se brez njenega dovoljenja ▼ njenem ozemlju izvajale podobne in neprijavljene prireditve na isti dan in bi športni klubi druge pod-zvese na te tekme vabili skoraj izključno tekmovalce ▼ naši zvezi včlanjenih edinic. Ce bi GZSP mirno šla preko tega, bi nastala glede prireditev na tem ozemlju prava anarhija...
Očitki na naslov GZSP, da je ta prepoved kvarno vplivala na tekmovalce, ne držijo, ker si GZSP ne dovoljuje mešanja prireditev na svojem ozemlju po klubih izven njenega območja. Tekmovalci GZSP pa, ki so nastopili na tekmi SK Ilirije in se niso pokoravali sklepu naše uprave, bodo morali nositi vse posledice, ne glede na to, da podzveza tudi ne priznava njihovih rezultatov s te tekme. GZSP ni poslala Lukancu nobene brzojavke in žvanu nobenega pisma, da v Planici ne smeta star-tati.
GZSP ne jemlje pravice drugim, pač pa pa samo brani interes svojih edinic in njihove tekmovalce. Kakor dela ona, tako naj delajo tudi ostali.! Ljubljanski zimsko-športni klubi imajo Široko in hvaležno polje v veliki Ljubljani in tam naj razvijejo svoje sposobnosti ln svojo delavnost. Kadar bo Ilirija nastopala na svojih tekmah z izrazito ljubljanskimi tekmovalci, bomo Gorenjci prvi, ki bomo Iliriji čestitali k uspehu.
Tudi uprava JZSS — tako zaključujejo Gorenjci svojo energično zadnjo besedo — bi dobila večjo avtoriteto za zeleno mizo, če W bilo v Ljubljani v zimskem športu vse tako kakor bi moralo biti.«
Jeseniški planinci so zborovali
Za načelnika je bil izvoljen Jože Voje
V	četrtek zvečer se je v Mesarjevi restavraciji na Jesenicah vršil redni občni zbor Jeseniške podružnice SPD. Občni zbor je otvoril podnačelnik podružnice g. Rudolf Ogrin, ki je pozdravil navzoče, predvsem pa zastopnika osrednjega odbora g. Jaka čopa ln prešel na dnevni red.
V	svojem poročilu je g. Ogrin omenjal najvažnejše društvene zadeve, ki so se obravnavale med letom, predvsem pa pogajanja z osrednjim odborom SPD za nakup in najemnino obeh koč na Golici ter slab obisk v kočah, kar je posledica izrednih razmer.
Tajnik g. Župančič Uroš je poročal, da so se društvene zadeve obravnavale na 8 sejah ter šteje društvo 265 članov, mladinski odsek pa 110 članov. Delovanje podružnice je bilo osredotočeno na propagandno delo na narodno-obrambnem polju. Velike uspehe je dosegel mladinski odsek, ki ga na Javorniku vodi g. Kreucer, na Jesenicah pa g. Trobej. Med letom sta bili dve predavanji o planinstvu, ki sta bili srednje obiskani. Dva člana sta se udeležila planinske smučarske ekspedicije na macedonske gore, ki je presmučala dolgo verigo Koraba in šar-planine. Nekateri člani podružnice so se tudi udeležili skupnega Izleta na bolgarske gore. Uprava podružnice je vložila veliko truda za obe koči na Golici, ki jih je hotela odkupiti od osrednjega odbora SPD. Ker pa je bila kupnina previsoka, je uprava vzela obe koči za eno leto v najem. Obisk v kočah pa je bil lani zelo slab in ker bo zaradi izrednih razmer letos verjetno še slabši, — bo morala uprava v pogledu najemnine storiti vse. da bo prišla na svoj račun. Hrvatski planinci vodijo akcijo, da se od-dvoje od vrhovne planinske zveze Ln so ustanovili svojo planinsko zvezo. Odbor podružnice pa se je odločno izrazil za skupnost, ker se v poinl meri zaveda stare resnice, da je le v slogi moč.
Blagajnik g. Pohar je poročal, da je podružnica imela v L 1939. Din 76.647.— denarnega prometa. Obe koči na Golici sta vrgli skupaj Din 20.498.—, od teh pa je bilo treba plačati letno najemnino Din 12.000.—, tako, da je imela podružnica od vsega ogromnega dela od koč le Din 8.498 dohodkov. Vse društveno premoženje se ceni na Din 134.531.— in se je v minulem letu zvišalo za 15.086.— Din. Gospodar g. Čop Jaka je omenjal, da je bil obisk obeh koč v minulem letu zelo slab. Zgornjo ko-naj podružnica čimprej zgradi lastni planincev. V imenu revizorjev je poročal g. Kosmač France, da so našli blagajniško poslovanje v popolnem redu.
Sledile so volitve novega odbora. Za načelnika je bil izvoljen g. Voje Jože, v odbor pa naslednji gospodje: Pohar Ivan, čop Jaka, Čop Jože, Ogrin Rudolf, Župančič Uroš, Cerne Janez, Kreucer Franc, Gerdej Rudi, Žemva Gabrijel in Savli Ivan. Namestniki: Bernik Ivan, Jarc Lojze; revizorja: Kosmač France in dr. Zalokar Vinko.
Novi načelnik g. Voje Jože je na kratko orisal svoj program ln naglasil, da bo bodoči odbor storil vse, da prideta obe koči na Golici v last jeseniške podružnice, ker spadata v njen delokrog in so jih zgradili jeseniški planinci.
G. čop Jože se je odločno zavzemal, da naj podružnici čimprej zgradi lastni planinski dom ln naj obe koči na Golici, kl sta nujno potrebni temeljite obnove — prepusti usodi.
SK Grafika. V četrtek 29. n. ob 19.30 sestanek za vse, posebno za juniorje. Opozarjam one, ki se prvega sestanka niso udeležili, naj pridejo točno in sigurno. Načelnik.
SK Ljubljana vabi vse simpatizerje tn prijatelje kluba, naj po možnosti pridejo pomagat čistiti igrišče. Javijo se naj na Igrišču pri hišniku. Delile se bodo tudi brezplačne vstopnice za ligaške tekme.
JASO (službeno). Skupni odhod tekmovalcev na drž. akademsko prvenstvo danes ob 11. z gl. kolodvora. Tajnik I.
PROFESORSKA
Gospod profesor se je zbudil iz globokega spanja, prižgal luč in pogledal na uro. Kazala je enajst. Gospod profesor je vznemirjen vstal, stopil po sobi tn zamrmral: »Dve možnosti sta: ali je res enajst ura... in v tem primeru se je morala zgoditi katastrofa v vsemirju, ki je povzročila solnčni mrk... ali... ali pa sem snoči pozabil naviti uro.*
ČUDES JUNAK »Oče, ali se bojii psov?* »Ne.*
*Pa levov?* J* nadaljeval sinko. »Tudi nej*
»Ali se potem res bojii $8mo mame?*
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja ta konzorcij »Jutra« Stanko V uranu — 2a Narodno tiskarno d. d. kot uaKarnarja Fran Jeran — Za inaeratni dat je odgovoran Akgi Novak. — Vaj t Ljubljani