286. številka. Ljubljana, v torek 15. decembra. XVIII. leto, 1885. IihAja vuk dan iv««er, tzimši nedelje m praznike, ter velja po pošti prejeman za ava tri | sk o-ogorske dežele za vse loto 15 aid., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 *ld.. Jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Lj ubijano nres pošiljanja na dom za vsa leto 13 gld. za četrt leta 3 Ktd. 30 kr., za jeden moaec 1 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše 10 kr. za mesec, po o0 kr. za četrt leta. — Za taj o dežele toliko voč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četinstopne petit-vrste po C kr.. en se oznanilo jedeokrtt tiska, pe 5 kr., če ao dvakrat, in po 4 kr., oe s-? trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvolč frankovati. Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravništvo j« v Rudolfa Kirbiša hiii, ^Gledališka stolbu". UpravuiBtvc naj so blagovolijo pošiljati naročrine, reklamacijo, oznanila, t j. vao adaihustrativuo stvari. po Volitve na Angleškem. Volitve v parlament angleški, ki trajajo že več ko mesec dnij in neso le zavoljo tega tako važne, ker se v njih kažejo boji velikih političnih principov, nego tudi zategadelj, ker one odločujejo bodočo vlado, b tem pa zopet neso le merodajne za Velike Britanije notranjo temveč tudi vnanjo politiko, končane bodo pravo za pravo stoprav čez par dni, vender pa je že dandanes dognano, kakšen vspeh imajo in že danes se lahko proračuni bodočnost, četudi, kakor mislimo, le bližnja bodočnost vlade v Angliji, na Škotskem in Irskem. Vseh sedežev v angleškem parlamentu je, kakor znano, 670. Vsled dosedanjega volilnega izida dobili so liberalci pod vodstvom Gladstona 332 sedežev, konservativci s predsednikom Salisbu-ryjem 250, a Irci s svojim prvoboriteljem Parnel-lom 86 sedežev. Dovršiti se imata še dve volitvi in računi se, da dobodo liberalci in konservativci še po jednega člana. Liberalci imajo torej večino, to se pravi v zmislu angleškega parlamentarizma: tudi po teh volitvah vlada v Angliji priBtoji libe ralcem. Nihče se ni nadejal tacega izida za Gladsto-novo stranko, ker prvi dnevi volitev, volitve po mestih zvršile bo se proti liberalcem in mislilo se je po pravici, da tudi prebivalstvo po kmetih, ki je popolnem zavisno od fevdalno-konservativnih gra-ščakov, oddalo bode večino svojih glasov za kandidate Salisburvjeve stranke. Toda prav kmalu se je obrnilo na drugo stran. Kmetsko prebivalstvo, zlasti na Škotskem spoznalo je zastavo Gladstonovo za svojo in pripomoglo je liberalni stranki do sijajne zmage. Konservativci so v zdatni manjšini nasproti liberalcem, tudi če bi v ostalih volitvah prodrli povsod s svojimi kandidati. A tega sami ne pričakujejo. Liberalni Gladstone je tedaj zmagal in bi tudi ▼ parlamentu zmagoval proti konservativcu Salis-bury-ju, ako ne bi Irci delali s svojimi glasovi stranke, 86 glasov močne ter v zvezi s konservativci ne imeli par glasov prevage. Ako si tedaj predočujemo bodoči angleški parlament, prikazuje se nam, da se koj v kratkem izrazimo, kot — Parnell-ment. Parnell s svojimi Irci bode odločeval v angleškem parlamentu. Kdo bi tedaj kaj tacega pričakoval ? Malokedaj res usoda pomaga v svetovni zgodovini, da se zatirani morejo tako maščevati nad zatirajočimi. Z „zelenim" irskim otokom so se mogočni Angleži igrali kakor s kostjo, ki že nema nobenega življenja več v sebi. Irsko prebivalstvo jim je bilo „raja", katerej ne pristaja nobena pravica, noben človekoljubiv ozir. Kakor pred tisoč leti, ko so prvikrat Angleži kot zmagovalci, kot ropajoči priseljenci udarili na „zeleni otok", pradavno lastnino irskega naroda, tako imeli so še nedavno le srce barbarsko za svoje podložnike na Irskem in še danes ta dan jih zmatrajo za gole upornike in trdovratneže, katerih gibanje meri le v propast Velike Britanije, dočim iščejo le svojih pravic, potrebnih garancij za pravilni razvoj svojih opravičenih teženj. V tisočletnem tem robstvu pa se duša irskega naroda ni zatreti dala. Tudi irski narod se je spoznal samega sebe, se je preporodil in pogumno začel boriti se za svojstvo in samoupravo svojo. Uzorno je vztrajal in — nasproti silnim sovražnikom — je zmagoval v spodbudo in tolažbo vsem, ki so zatirani, ki pa so odločili se, — živeti ali pa' slavno umreti. Danes, kakor kažejo zadnje angleške volitve, prvič šel je irski narod tako daleč, da brez njegovih zastopnikov ne more v angleškem parlamentu vladati nobena stranka, ni zmagujoča ni zmagana, ni Gladstonova liberalna ni Sa-lisburvjeva konservativna. A baš to je najzanimivejša važnost v posledicah izida tekočih angleških volitev. Kako bode vladal kdo v novem parlamentu? Salisburv in Parnell sta tudi zvezana v manjšini nasproti Gladstonu Ta nema sam za-se večine, a družiti se s Par-nellom, to mu ne kaže, ker Parnell 8e v volitvah bori proti Gladstonu in za Salisbury-ja, potem tudi za to ne, ker bi se mišljenje njegovih svojih pristašev odločno uprlo koaliciji z Irci. Kar se vsled tega najprvo pričakovati dd, bil bi razpis novih volitev. Ali pa morebiti te ne bodo še jasniše dokazalo, da bode le tedaj liberalni princip zmagoval nad konservativnim, ako se v boj ne usiljujejo tudi Irci, nego se le-ti odstranijo, dobivši to, kar zahtevajo, dobivši samoupravo ? Najnovejša poročila nam javljajo, da se je pričelo pogajanje mej Gladstonom in Parnellom in da se sme pričakovati, da se mej liberalci in Parnellovci seveda proti primernim koncesijam sklene zveza, vsled katere bi Gladstonova stranka imela veliko večino. V vnanji politiki, osobito v odnošajih Anglije k dogodkom na slovanskem jugu se ne bodo pokazale posebne premembe, ako tudi odstopi Salisburv vsled poraza v teh volitvah. Anglija vztraja za zje-dinjenje bolgarsko, katero seveda svojega srečnega konca ne bo imelo zahvaliti diplomatski lokavosti sedanje angleške vlade, nego jedino le bolgarskim zmagam, katere so pridobile za teženje bolgarskega naroda Rusijo, jedino resnično pokroviteljico južno-slovanskih narodov. Ali ako je Salisburv podpiral Bolgare iz nečistega protislovanskega namena, uver-jeni smo, da bode Gladstone južno slovanstvo pospeševal kot svobodomiseln, pravičen mož. Deželni zbor kranjski. (IV. seja dne 2. decembra 1885.) (Daljo.) Poslanec Luckmann poroča v imenu finančnega odseka o deSelnoodborskem poročilu o prisilni delavnici. Poročevalec nasvetuje v imenu finančnega odseka, da se vlada naprosi naj dovoli, da se deželna prisilna delavnica razširi, da bo v njej prostora za 500 prisiljencev, in v ta namen da nekoliko državne podpore. Dežele, ki pošiljajo svoje priseljence v deželno prisilno delavnico, naj se vprašajo, so li pripravljene nam še nekoliko let pošiljati svoje prisiljence, ako so jim troški za njih pri-siljence pri razširjenji zavoda zmanjšajo. Deželnemu odboru se naroča, da dti napraviti takoj načrte v tem zmislu, da se deželna prisilna delavnica razširi, da bode prostora za 500 prisiljencev. Posestvo tik prisilne delavnice, obsežno tri orala, lastnina Ljubljanskega mesta, naj se kupi, ako mesto napravi pošteno ceno. Vsi predlogi se odobre. Poslanec Luckmann potem poroča o muzeji. Kustosu Dežmanu izraža se zahvala deželnega zbora za truda polno delavnost pri pridobivanji in urejenji prazgodovinskih najdbah, deželnega muzeja preparatorju neumorno delujočemu gosp. F. Schulz-u pa se poviša plača za 100 gld. in dovoli prosto stanovanje in kurjava. Predlogi se vsprejmo. Poslanec Dež man se zahvaljuje za izraženo laskavo zahvalo deželnega zbora in pravi, da mu bode to v spodbujo, da bode dokler mu to moči pripuščajo, deloval za „IUidolhnum", posebno pa Širjenjem domače zgodovine, vzbujal ljubezen do domovine v prvi vrsti mej učečo se mladino. Proračun za muzealni zaklad iznaša za 1. 1886 skupnih stroškov 3332 gld., skupni dohodki 271 gld. tedaj je primanjkljeja 3061 gld., kateri se kot donesek za deželni muzej „Rudolhnum" pokrijejo iz deželnega zaklada, kar se odobri. Poslanec vitez Gutmansthal poroča o potrjeni deželni postavi o pogojzdovanji Krasa, izjavlja vladi zahvalo za potrjenje ter želi, naj bi se postava po c. kr. deželnem predsedniku kolikor mogoče hitro izvršila. Deželni predsednik baron Winkler izjavlja, da sam gorko želi, da bi postava kmalu bila veljavna, kajti zelo mu je zanjo; in on je dovoljeni dopust porabil v to, da je izdelal postavni načrt po jednakih že prej sklenenih postavah za Gorico in Trst, pa ne da bi bil iste kar prepisal, ampak dodal je raznovrstne dobro uplivajoče popravke, katere je deželni zbor tudi uvažal. Treba tedaj le še določiti opravilni in volilni red za zaupne može in namestnike komisije za pogozdovanje Krasa in tu gre v prvi vrsti za to, da se rečena reda popolnem postavno in pravilno priredita v obeh deželnih je-zicih. Zaupni možje in njih namestniki se imajo izbrati pri okrajnih glavarstvih v Postojini in Lo-gatci, iz onih občin, katerih posestva so na Krasu. Tu treba tedaj natančne preiskave in ta se je naročila okrajnim glavarstvom v Postojini, kjer je takih občin 38, in v Logatci, kjer jih je 32. Ko se to preiskavanje dožene, potem se bode takoj začela izvrševati ta postava. (Konec nrih.) Deželni zbor istrski. (VI. seja dne 7. decembra 1885.) (Nadaljevanje ob 5. uri zvečer.) (Konec) Poslanec Jenko stavi v slovenskem in italijanskem jeziku sledečo interpelacijo: Vprašanje slav. deželnemu odboru: 1. Je li znano si. deželnemu odboru, kot avtonomni deželni vladi, da dopisujejo c. kr. oblasti skoro izključljivo v nemškem jeziku, ki ni deželni, onim občinam, koje uradno poslujejo v hrvatskem ali slovenskem jeziku. 2. Hoče li si. deželni odbor potrebno ukreniti da bodo c. kr. oblasti dopisovale v onih jezicih, kojih se poslužujejo pojedine občine in to toliko bolj, ker ono, kar se danes vrši pri hrvatskih in slovenskih občinah, moglo bi jutri zadeti tudi vse druge občine dežele. Deželnega glavarja namestnik dr. Amoroso zopet samooblastno reče, naj se interpelant na vlado obrne, vedoč, da poslanec Jenko ne bode dobil pet podpisov, ker se je poslanec Križanac izneveril. Poslanec dr. Laginja utemeljuje zopet svojo resolucijo, katera se lani ni vsprejela, in ki teži na to, da bi davkarski uradi bolji red uveli in ono velikansko plačilne naloge zopet zamenjali z nekdanjimi davkarskimi knjižicami. — Vsprejeto. Poslanec dr. C o u s t a t i n i izvešča v imenu šolskega odbora o šolskem sporočilu dež. šolskega nadzornika in predlaga kakor lani, da bi se para-lelke uvele povsod, kjer so manjšine, ako je tudi samo 10 otrok drugo narodnosti in da bi se sta-rišem na prosto voljo pustilo, upisati svojo deco, kamor jim drago, — Kam ta predlog meri, je jasno pri znanem pritisku Lahonov in okolnosti, da se po dosedanjem običaji ne uči kakor predmet učni jezik druge sekcije. Ugovarja mu. poslanec Spfnčić s pedagogično-didaktičnega stališča in glede na denarne in šolske razmere dežele, ter stavi nasprotne predloge, da se ustanovi paralelka tam, kjer je 40 otrok druge narodnosti, kolikor jih tudi zakon za jedno Šolo predpisuje. Govore še Eluscheg, dr. Amoroso in poročevalec. Zanimivo je, da je c. kr. uradnik poslanec Eluscheg poudarjal, da bi on bil za neprisilni (ne-obligatni) pouk na narodnih šolah. Ker Križanac zopet ni podprl Spinčičevege predloga, glasovalo se je samo o poročevalčevih, koji so bili vsprejeti. Poslanec dr. Canciani poroča za politično-ekonomični odbor o vladinej predlogi zakona glede gozdnih čuvajev, o katerem je že zjutraj poslanec Jenko izjavil, da pravi zastopnik naroda zanj nikakor glasovati ne more. Preko te osnove prešlo se je tudi istinito z jednoglasnim sklepom na dnevni red. V imenu istega odbora predlaga prejšnji poročevalec o zakonu glede pogozdovanja Krasa. Poslanec dr. Laginja razjasni, da neugodni vremenski odnošaji ne prihajajo iz gorenje Istre, nego s Kranjskega, kjer graščaki neusmiljeno postopajo v svojih gozdih, posebno snežniška graščina, ki je do golega posekala nad tri kvadratne milje gozda. On je zato, da se ta zakon ne vsprejme, ker ni tolike potrebe, nego vlada naj, kjer se jej primerno zdi, odkupi od občin golicave in jih pogozdi s pomočjo svojih gozdnih uradnikov, nikakor pa ni treba ustvarjati novega, zelo dražega aparata, kakor ga ta osnova predpisuje. Z vsprejetjem tega načrta bi se jako oinej il pojem privatne lastnine. Zakon se potrdi tudi v tretjem čitanji. Za imenovani odbor poroča poslanec dr. C o n-sfcatini o zakonu glede tičjega lova. Tudi ta se v tretjem čitanji vsprejme. Poslanec dr. Fragiacomo poroča tudi v imenu politično ekonomičnega odbora o zakonu, s katerim se razdeli občina Buzetska v dve: Buzet in Lan išče. Isti poročal je tudi lani in dokazoval baš nasprotno. Poslanec Spinčič omenja vseh onih neza-konitostij, ki so se dogajale in se še glede zastopa te občine. Narod da se je obrnil na glavarstvo, na-mestništvo in ministerstvo, a brez vspeha. A zdaj da je o tej zadevi prošnja pri cesarji, katere prepis ima on v rokah. In ne samo, da se je postopalo nasproti določbam občinskega zakona, nego tudi onega, katerega je lani deželni zbor vsprejel in bil tudi sankcijoniran. V Buzetu oktroiral se je neki odbor, ki upravlja občino. A zdaj, pravi, hočete tako nezakonitost z zadnjo določbo predloženega načrta potrditi. — Lani so Krašani prosili za delitev, a zavrgli ste njih prošnjo. Letos prošnje neso poslali oni, nego omenjeni odbor in vi jo hočete povoljno rešiti. (Prej so bili namreč Italijani na krmilu v Buzetu, a zdaj imajo Hrvati večino. Zato vse one nezakonitosti, zato delitev. Op. por.) Poslanec Križanac hoče dokazati, da bodo Laniščani lahko oskrbovali občino, ker imajo mnogo ovac, na katere bodo takse naložili. (Smeh na galeriji.) Poslanec dr. Laginja izjavi v imenu manjšine, da ako bi ta tudi bila za delitev, ne bi mogla glasovati za ta zakon, ako se mu ne doda še 4. članek, s katerim se ovrže glede" nove občine zakon od 14. maja 1876. Ta zakon določuje nekatere nove ceste kot skupne celemu okraju. 53.000 gld. se je že za nje potrošilo, in izdalo se bo še mnogo. (Glej Spinčićevo interpelacijo.) A za Kra-šane so brez vsega pomena. Sam deželni odbor ločitev tudi s tem, da Laniščani nemajo nikake ceste v Buzet in da se jih mora za to ločiti. Odgovarja poslanec dr. Amoroso, a ne ovrže dr. Laginjevih argumentov. Večina šla je za dr. Amorosom, dasi je dr. Laginja v italijanskem jeziku vse jasno razložil. Tudi ta zakon vsprejel se je v tretjem čitanji in tako naložilo novej občini neopravičeno kacih 30.000 gld. dolga. — Tudi poslanec Križanac glasoval je proti manjšini, da si ga je ono jako ubogo ljudstvo poslalo v zbor. Deželni glavar potein zaključi letošnje zborovanje in vošči vsem srečno novo leto. Iz cele večerne obravnave razvidno je, da so si posebno dr. Amoroso, dr. Fragiacomo, dr. Venier in Povesiti »prvi mehčan" Sbisa prizadevali uplivati na Poreško meščanstvo, a videlo se je, da to ven- dar stvari, bolj premišljeno sodi. V Poroči vladal je popoten mir. Poročilo deželnega odbora kranjskega o združenji nekaterih zemljišnih parcel občine Spodnje Šiške z mestno občino Ljubljansko. (Dalje.) Občina Spodnješišenska ne stori za ta kraj ničesar, vse le mesto Ljubljansko, ter ustreza na tak način vsakej potrebi; le v jednem oziru ne more storiti ničesar, namreč glede policijskega nadzorstva. V tem oziru mesto Ljubljansko ne sme ničesar storiti in vaška občina Spodnješišenska ne more ničesar storiti, ker nema za to potrebnih sredstev. To je tembolj obžalovanja vredno, ker je skoraj celo ozemlje izklučljiva lastnina mesta in namenjeno rabi v zabavo občinstva. Iz javnih ozirov je nujno potrebno, da se Pod-turnski grad in njegovo ozemlje podvrže mestni upravi, kar se da le s tem doseči, da se uvrsti v mestni okraj. Temu se protivi občinski zastop Spodnješišen-ski in lastnik Kolizeja, gospod Withalm. Kar zadeva občino Spodnješišensko, nasprotuje iz sledečih uzrokov: Pravi namreč, da je občina Spodnješišenska itak premala in da bi torej ločitev tacega dela njenega obsega jako slabo uplivala na njeno notranjo upravo in posebno pa na lov, ker je ona dala lovsko pravico v zakup ter bi potem manj dohodka iz tega zakupa imela. Leta 1879. zidala je novo šolo in za pokri-tev dotičnih stroškov razpisala doklado na neposredni davek, katero bi vsled vprašavne ločitve deloma zgubila. Kar se tiče lastnika Kolizeja, nasprotuje radi tega, ker bi mu Kolizej no dajal toliko dohodkov, ko bi prišel pod mesto, kakor sedaj. Ti uzroki pa niso tako tehtni, da bi smeli ovi rati rešitev za mesto tako važnega vprašanja, kajti naposled bi se lahko tudi občina Spodnješišenska za odpadek dotičnih dohodkov odškodovala in Kolizej bi se tudi lahko izpustil iz mestnega rojena in pustil v Spodnješišenski občini. Posestniki vil ne nasprotujejo želji mestne občine. Vprašanje je sedaj le, ali je zakonito dopuščena taka ločitev, oziroma inkorporncija med dvema občinama glede kakega dela jedne občine. Zgoraj navedeni ministerski ukaz z dne 14. aprila 1880 Št. 4270 pravi, da se ima, ako sta sporazumljeni obe občini, ravnati po § 4. kranjskega občinskega reda z dne 17. februvarija 1866. Če pa nesta sporazumljeni, potem se da ta pre-raemba izvršiti le potom deželnega zakona. Cela občina Spodnješišenska plačala je leta 1883. neposrednega davka 8524 gld 14*/« kr. Iz proračuna te občine za leto 1884. je razvidno, da znašajo dohodki...... 422 gld. 23 kr. stroški......... 582 „ *~~ „ in da se kaže tedaj nedostatek . 159 gld. 77 kr. Za pokritje tega nedostatka je občinski odbor sklenil, da se nalože na vse neposredne davke 3°/0 občinske doklade. Ta sklep je bil potrjeu od deželnega odbora kranjskega in ob jednem se je dovolilo pobiranje 25u/0 doklade na vse neposredne davke v poplačanje stroškov za zidanje nove šole. Cela občinska doklada, ki se je pobirala 1.1884. v Spodnjišiški, znašala je tedaj po 28°/o 2386 gld. 76 kr. K tej dokhuli pripomogli so: I. Za Kolizej gospod V. Withalm: 1. pri zemljiščnem davku z 1 gld. 29 kr. 2. pri hišnem davku . . 281 „ 77 „ II. Mesto Ljubljana za Pod-turnski grad: 1. pri zemljiščnem davku z 58 „ 30 „ 2. pri hišnem davku s . 85 „ 06 „ 3. pri pridobninskem davku s 7 „ 50 „ III. Karolina Cambiaggio: 1. pri zemljiščnem davku s — „ 37 „ 2. pri hišnem davku ... 15 n 68 „ IV. Gospod Vollheira: 1. pri zemljiščnem davku s — „ 37 „ 2. pri hišnem davku z . . 29 „ 40 „ 3. pri pridobninskem davku s 3 „ 75 „ 4. pri prihodninskern davku z 2 „ 20 „ V. Gosp. E. Maver: 1. pri zemljiščnem davku z — „ 48 „ 2. pri hišuem davku s . . 7 „ 84 „ tedaj vsega skupaj s . . 494 gld. 01 kr. Občina Spodnješišenska bi na tak način, zgubila blizu peti del vseh doklad, če bi se ločile Pod-turnske parcele od njenega okraja. (Konec prih.) Politični ra/igled* MMrauJe dežele^ V Ljubljani 15. decembra. Koroški deželni zbor preneha v soboto zborovanje do 7. januvarja. V januvarji bode pa imel Še več sej. JloriivMlii deželni odbor je sklonil priporočati deželnemu zboru, da bi se na deželne stroške osnovali dve novi stolici na Brnskej politehniki in sicer za kmetijstvo in za kulturno tehniko in se hkratu naprosila vlada, da bi država tudi osnovala več druži h potrebnih stolic. Vnaiijc države. Srbija in Bolgarija čakata posredovanja vlastij. V tem pa obe vojski dobivata podkrepljenja. Bolgarski oddelki pri Belgradčiku in Lomu dobili so mnogo novih vojakov. Vsled tega se je srbski general Lješanin umaknil s svojimi četami v severni kot Vidinskega okrožja, da je tako bolj skupaj zbral svoje vojake. Na jugu od Vidina ni nobenega srbskega vojaka več. Zdravje bolgarskih čet je najboljše, če tudi je padel sneg. Bolgarija sklicala je narodno opolčenje (črno vojsko). Sedaj iz vseh bolgarskih mest odhajajo reservisti na bojišče in garnizijsko službo prevzemajo opolčenci. Dan na dan prihajajo vojaki v Sofijo in odhajajo. Vse vojašnice v Sofiji so pre* napolnjene. Po privatnih hišah so morali ukvartirati vojake. Sedanja vojna, katera je toliko nesreče napravila §rl»om, baje ne bode ostala brez dobrih nasledkov. Sedanja slaba vlada bode baje odstopila takoj, ko se sklene mir in najbrž pridejo liberalci zopet na krmilo. Naprednjaška stranka je vsled svoje dosedanje nevspešne politike tnko desorga-nizovana in pri narodu prišla ob veljavo, da bi teško mogla sestaviti kako novo ministerstvo. Več veljavnih mož je že sedanji vladni stranki obrnilo hrbet in se približalo Rističu, mej njimi Piročanac. Pa tudi Novakovič se že nagiba k liberalcem. Ristič bode kmalu postal najpopularnejši mož v Srbiji. Bolgarski knez se je dolgo branil vsprejeti turftlic;;a odposlanca Madjid pašo. Skliceval se je na to, da pogoji, katere bode stavil Srbom, ne bodo nasprotovali Berolinskemu dogovoru, ker se ne bode srbsko-bolgarska meja prav nič premenila, ampak bode od Srbov zahteval samo vojno odškodnino. Ker je pa Turčija le silila, se je knez udal in Madjid paša bode odpotoval v Sofijo Kakor se sodi, bode turški dostojanstvenik skušal pregovoriti bolgarsko vlado, da porabi svoj upliv v Vzhodnji Rumeliji, da tamošnji prebivalci vsprejmo turškega komisarja in tako dado sultanu kako zadostilo. — Turčija neki zbira vojake na vzhodnjerumelijskej meji, da jih odpošlje v Vzhodnjo Rumelijo. Kakor se sodi, sili jo k temu Rusija. Najbrž pa bodo* druge velevlasti zopet pregovorile Trnke, da to opuste. Kako se bode rešilo vsRliouuorunielij«lto vprašanje, s tem se bavijo razni listi. Zjedinenju ne nasprotuje nobena druga velevlast, kakor Rusija Car pa kakor se kaže, še nikakor ni voljen priznati zjedinenja Bolgarov. Ko so minuli teden Vzhodnorumeljci na raznih taborih sklenili resolucije, šla je posebna deputacija h konzulom velevla-stij. Vsi konzuli so se izjavili, da njih vlade ne bodo ugovarjale zjedinenju, ako je le prizna Rusija. Ruski konzul se je izjavil, da nema nič proti zjedinenju, a le Evropa v to neče privoliti. Nadalje je deputacijo strašil s turškimi četami, da bodo posele Vzhodno-Rumilijo, ker neso hoteli vsprejeti turških odposlancev. Deputacija je jako nejevoljna bila zaradi tega odgovora, ker je spoznala, da je jedina Rusija, ki zavira zjedinenje iu se prizadeva pregovoriti Turke, da bi poslali svoje čete v Vzhodno Rumelijo, ker noben drugi konzul ni nič omenil Turčije. Pa vzlic ruskemu nasprotju Bolgari še vedno upajo, da se bodo vzhodno-rumelijsko vprašanje zanje ugodno rešilo, ker diU-gače ne bode skoro mogoče doseči sporazuraljenja mej velevlastmi. Car bode pa tudi vkljub svojej trdovratnosti moral spoznati, da s takim postopanjem Rusija le zgublja svoj upliv v Bolgariji. „Po-kroku je objavil izjave nekega srbskega državni!^ o zjedinenji Bolgarov. Ta je rekel, da je Srbija prisiljena vsled vojne priznati zjedinenje ia bode to tudi storila, ako se le Bolgarija odreče vsakej voj-nej odškodnini. Posledica priznanja zjedinenja pa bode, da se Aleksander vrne v Sofijo in Plovdiv, kakor kralj obeh Bolgarij. Srbija bode pa dobila Vidinsko okrožje, da bode priznala zjedinenje. Ko-nečno bode to vprašanje rešil kongres, ki se kmalu snide. Mi pač nesmo tako optimistični, da bi velevlasti tako hitro priznale popolno zjedinenje in nezavisnost Bolgarov, to je najbrž le srbska želja, ki bi na ta način radi pridobili kos bolgarske zemlje. Dopisi- Iz (jorice 14. dec. ('Interpelacije in druge zadeve v dež. zboru. — Požar.) Oe- trta seja našega deželnega zbora bila je še živah-neja in zanimivejše, imenovati bi jo smeli sejo interpelacij nič manj nego 4 interpelacije različne {vsebine so je v tej seji prečkalo. Prvi dve stavila sta italijanska poslanca Delt Torre in Dottdri in sicer prvi glede izvršbe neke ceste v Juatti, drugi pa glede zemljiških knjig. Zadnji zahteva, naj se dajo zemljiškim knjigam sposodbni vodje ter naj se te tako uredijo, da se bodo ujemale z davčnimi knjigami. Na to prečita dr. Nikolaj Ton-kli dve prav dobro in temeljito sestavljeni interpelaciji, zadevajoč naše sodnije. V prvi poudarja interpelant, da so zapisniki pri naših fttianijah nemški ali italijanski, da se s tem našett« Bftttfstvu veliko krivico dela, stvar sama na sebf pa Arito trpi in zakonu se direktno nasprotuje. Zaradi tega vpraša g. doktor vlado oziroma fninistra pravosodja in notranjih zadev, ali jima je to znano m ali jih je vodja odstraniti te nepostavnosti. V drugi interpelaciji opisuje poslanec Ton kl i jun. naprej žalostne razmere slovenskih strank prt porotnih sodnijah na Goriškem. Nečuveno a istinito je, da naše ljudi preiskujejo večkrat sodniki, ki neso slovenščine prav nič zmožni, ali pa ne dovolj zmožni, da se zapisniki zapisujejo v nemškem jeziku ter da zatožence sodijo italijanski porotniki. Ko je poslanec dokazal, da ni druzega uzroka tamu postopanju, nego staroko-pitneži in da se tudi v tem oziru da drugače zakonu žadoščevati, ako se le hoče, vpraša vlado ali jej je i to znano in ali namerava tudi to krivico odstraniti. Hvaležni smo gosp. dr. N. Tonkliju, da je to zadevo v roke vzel ter zopet svetu ponudil gradiva v dokaz, kakošna je jednakopravnost v Avstriji v 19. stoletji pod vlada grofa Taaffeja in pravosodnega ministra Pražaka. Kaj jednacega se menda ne godi nikjer na celem svetu in da ni ljudstvo že davno zoper to demonstrovalo, uzrok je deloma obče znana potrpežljivost, deloma tudi občno prepričanje, da tako, kakor gredo sedaj stvari v Pri-morji, ne more dolgo dalje iti. V tej seji predlagal je poslanec MahorČič, naj se naroči deželnemu odboru po primernem potu doseči, da bosta oznanjali oskrbništvi Tržaške mestne in Goriške bolnišnice milosrčnih bratov v treh dneh dotičnemu okrajnemu glavarstvu bolnika, katerega sto vsprejeli, njegovo bolezen, ali je bolnik pre-nesljiv in sposoben za zdravljenje na domu. Županstvom pa naj se naloži, da glavarstvom o premoženjskih razmerah natanko odgovarjal ter bolnike pod osobno odgovornostjo domov spravljajo, ako so za to sposobni. Dalje imajo se vidirati koncem vsa-cega leta delavcem in poslom delavske ali poselske knjižice pri dotičnih županijah, ter mora vsak delavec ali posel plačati primerno, po visokem zboru določeno takso, oproščeni te takse bodo le oni, ki se izkažejo, da so društveniki oziroma društve dce kakega podpornega društva, ki mora jamčiti po presoji političnega oblastva za dolžnosti zavarovancev. Tudi ta predlog je imenitne važnosti za našo deželo, kajti največja bremena nakladajo našim ob-činom bolnišnice, po tem potu pa bi se ta bremena deloma odstranila. Dalje motiviral je dr. Gregorčič peticijo do visoke vlade, naj bi slednja predložila državnemu zboru načrt postave ter uredila skrb za uboge, bolne in onemogle po pravišnejših načelih, od sedanjega. Po nasvetu poročevalčevem izročila se je peticija odseku 5 udov, dasi so Italijani unisono temu nasprotovali, češ da je dovolj, ako se peticija izroči .legalnemu odseku. V odsek voljeni so bili trije Italijani in dva Slovenca in ni dvombe, da bodo odsek Gregorčičev predlog zavrgel, kajti italijanska stranka zmatra to za njej škodljivo. Da so mestni zastopniki temu protivijo, je razumljivo, ali da se laški poslanci kmetskih občin temu protivijo, nam je nerazumljivo, kajti postava bila bi vsekako kmetom v korist. Sicer bomo o tej zadevi še govorili, razprava bo gotovo burna in zanimiva. Požari so pri nas redki, kajti hiše so navadno tako zidane, da nema kaj goreti. Vendar v noči mej sredo in četrtkom gorela je neka hiša za sv. Antonom nasproti malemu semenišču. Požar nastal je v mizarski delavni :i in je bil precejšen, ker je našel mnogo netila. Škoda ceni se na 900 gld. Bližnji sosedje bili so v velikem strahu in nevarnosti, vendar se je požar omejil, da si je še drugi dan tlelo na pogorišči. Iz €*ruu«»a 12. decembra. [Izviren dopis.] Pretekli četrtek priredilo je tukajšnjo vrlo akade-niičiio društvo „Triglav" slavnemu našemu pesniku v spomin „Preširnov vsSer", na kojega je bil prijazno povabljen tudi pisatelj tega dopisa. Že dan pozneje hotel sem „Slovenskemu Narodu" poročati o tem večeru, bolje rečeno o tej slavnosti, a bilo mi je nemogoče! Roka bila mi je preokorna, ter ni jej bilo moči slediti misli, katere so se bliskoma druga na drugo vrstile: bil sem v onem preprijet-nem, presladkem položaji, v kojem ni mogoče človeku druzega delati nego samo misliti in zopet misliti na one presrečne urice, katere mu je bilo dano uživati! Sedaj pa, ko sem se nekoliko umiril, hočem to slavnost kolikor mogoče natančno opisati. Ob določenej uri prišel sem bil v lepo, jako prostorno Steinfeldsko dvorano, koja pa je bila pri mojem ustopu popolnoma napolnjena : uhodu na des-nej sedeli so pri dolgej mizi jugoslovanski naši bratje Srbi, na levej Hrvati, na sredi pa Slovenci; predsedniku na desnej videl sem vrle naše poslance gg.: Jermana, dr. Radaja, Raiča, dr. Šuca i Voš njaka, nadalje prvega častnega uda „Triglava" ve-leučenega profesorja dr. Kreka, vseuč liščnega do* centa dr. Klemenčiča, prof. Hubada ter še mnogo drugih gospodov, kojih ni mi bila čast poznati. Mej Hrvati sedel je tudi jedini tukaj bivajoči Bolgar, a mej Slovenci veliko število Čehov. Predsednik „Triglava" gospod stud. iur. Jakob Toplak pozdravi s srčnimi besedami vso došlo gospodo ter posebno izraža veliko svoje veselje, ko so tudi slovenski poslanci blagovolili društvo s svojim pohodom počastiti. Na to sledi krasna pesen po vsem Slovenskem znanega glasbenika A. Ned-veda: Pozdrav, zbor z bariton solom. Po ti je bilo petje, katerega ne čuješ vsakega dne : krasno pesen peli so izvrstno izvežbani pevci, kojim je dala natura čiste krepke glasove. Za to precizno petje želi so pa tudi občno pohvalo, ter ploskanje ni hotelo nehati, dokler se neso še jedenkrat pokazali na odru. — Točka tretja bila je : „Slavnostni govor." — Prva lastnost govornika je, da ima v resnici govorniško nadarjenost. Kaj pomaga krasno sestavljeni govor, kaj krasna njegova vsebina, ako nima stvarnik njegov one nadarjenosti, koja daje beseda življenje! In to lastnost ima g. Josip Blaž gotovo v največej meri! Zaman se bi trudil popisati, s kakim ognjem, s kako naudušenostjo, a zopet kako premišljeno, strokovnjaško je ta gospod gospod govoril! Poslušalci bili so očarani, zamaknem'. — Govornik je končal, a vse je tiho, ni glasu ni ; čuti; stoprav stopinja njegova vzbudi poslušalce iz : zamaknenosti, in sedaj dal se je oddušek onim ob-čutkom, koje je vzbudil govornik v srci vsakega i poslušalca: dobro-,živio-,slava-klici doneli so po prostrani dvorani, vse je drlo proti odru, da čestita gospodu govorniku. Komaj smo se oddahnili, še so se Čuli tu pa tam slava-klici — tu nam zadoni na uho mili zvok krasnih glasov, koji so res ustvarjeni drug za dru gega! Grobna tihota nastane, vse je mirno, vsak se boji motiti to nebeško, angeljsko petje. Gospod urednik! Vaši slavni Ljubljanski pevci znani so po vsej Slovenskej, zmatra se jih za nedosegljive — čuli li bi bili ta kvartet, kako milo, kako ubrano jo pel HajdVihovo pesen „Deklica", prepričan sem, da bi rekli: Vsa čast jim, lahko se merijo z našimi! Občinstvo ni se hotelo zadovoljiti s tem, da ae je pesen ponavljala, zahtevalo je še in še, in res! kvartet ustreže občej želji ter zapoje Ilartelnov „Pozdrav" in na to še »Moja rožica". Videlo seje pevcem, da so že utrujeni, a občinstvo bilo je kar zamakneno v prekrasno to petje, da je še zmirom želelo poslušati divne melodije. A tu nastopi gospod cand. phil. Janko Bezjak ter deklamuje: „Uvod" Krstu pri Savici. Kaj naj rečem o tej deklamaciji? Gospod deklamator je v tej atroki nepresegljiv! Škoda, da ni dalje deklamoval, človek bi ga bil poslušal dolgo in dolgo! Točko šesto „Mrak", uglasbil dr. G. Ipavec, pel je zopet kvartet. Da se je pesen občinstvu dopadala, ni mi treba praviti, vsaj je vsaka pesen, katero so peli ti četiri gospodje, poslušalce kar očarala. Jako hvaležni smo jim, £da so nam na to še zapeli: „Tara gdje stoji" in „Tičica gozdna". „Triglav" sme s ponosom gledati na svoj kvartet, ako nikdo drugi^ ta sam samore občinstvo s svojim krasnim petjem zabavati. Čestitamo! Zadnja pesen „Jadransko možje" pela se je kakor vse druge; morala se je ponavljati. Sedaj končal se je ofieijalni del, ter pričela se je zabava. V veliko veselje vseh navzočih blagovolil je predsedništvo vsprejeti naš državni in deželni posli.nec častiti gospod Božidar Raič. Ni mi ii treba hvaliti tega gospoda kot izvrstnega govorniki, l vsaj ga vsak pozna, kako zna on poslušalce nandn-. sevati ter unemati za vse dobro. Skoda, ko nestno j mogli njegovega govora stenografovati, vsak bi ga bil bral z velikim veseljem. Ko je opominjal na-vzočno slovansko mladino, naj se peča kolikor mogoče s znanostjo, da bode potem, stopivši v življenje, koristila domovini, ko je napil društvu „Triglavu" čegar krasno ime ga spominja starodavnega našega Triglava, kateri gleda z jedno glavo v rni-nolost, z drugo v sedanjost a s tretjo v prihod-njost, tu vzbudil je mej navzočno mladino tako na-udušenost, da mu ni nehala klicati: živio i slava. Za njim nazdravil je društvu „Triglavu" predsednik „Srbadije" g. Mihajlo Papi, a na to predsednik „Hrvatske'' g. Marinkovie. Tudi Bolgar gospod Mamo Tarko pozdravljal je prav simpatično slovensko društvo. Posebno veliko naudušenost pro-uzročil je govor gospođa stud. iur. Žitka, v kojem je pozdravljal slavnega našega rojaka gospoda prof. dr. Kreka, poudarjajoč velike njegove zaslugo za tukajšnje slovanske dijake, katerim je on pravi oče. Gospod profesor bil je vidno ganjen ter se je s prisrčnimi besedami zahvalil za tako udanost in ljubezen; poudarjal je, da on ostane domovini Svo-jej zmirom zvest; in če bi mu bilo na voljo dano, da postane, ako se svojemu narodu izneveri, največji gospod, v nasprotnem slučaji pa najmanjši pritlikovcc, gotova volil bi zadnje. To so bile besede pravega narodnjaka! Ko je nato g. Toplak napil navzočim gg. poslancem, g. Defranceschi „Srba-diji", g. Blaž „Hrvatskej, odložil je č. g. Raič predsedništvo ter ga oddal gospodu Bezjaku. S pivsrč-nimi besedami poslavljal se je od „svoje ljube ju-goslovenske mladine, kojo je in bode zmirom srčno ljubil". Tu dosegla je navdušenost svojemu narodu udanih mladih ljudi j svoj največji vrhunec; prijeli so Č. g. Raiča ter ga nesli mej grome-čimi živio-klici po celej dvorani. S solzami v očeh zahvalil se je g. župnik za to ovacijo ter zagotovil, da on tega večera, koji mu je bil jeden najkrasnejših v življenji ne bode nikdar pozabil. Odbila je ura polnoči, do 50 gospodov je odšlo in ostala mladina izvrstno se je zabavala db Va3 ure v jutro. Izmej govorov, koji so se pozneje govorili, omenjati je onega gospoda stud. iur. Ma-reka, Čeha. Prehitro prešel nam je čas, človek bil bi se-■ del še dalje v takej družbi, a bilo nam je odditi. ; Koncem svojega dopisa čestitamo akaileiničiicinu društvu „Triglavu" na tej slavnosti, čestitamo mu tudi, da tako možko zastopa v nemškem mestu naš narod ter srčno želimo, da nas kaj kmalu zopet povabi na kako veselico. Slava mu! Dotita&e stvari, — (Gosp. dr. Jan Leci ej evski), docent na vseučilišči Dunajskem, ki je dlje časa na Slovenskem bival in se udeležil mej drugim Miklošičeve slavnosti v Ljutomeru, izdal je in nam dopo-slal 27 stranij obsežno brošuro z naslovom „Z žycia Slo vviencovv". V tej knjižici opisuje krasoto naših krajev, naše običaje, naš značaj, socijalno življenje, literaturo in politiško naše življenje. Vse je pisano z veliko ljubeznijo in za nas juko laskavo. Vidi se, da je gosp. pisatelj o nas dobil jako ugodne utise in da je o nas in naših razmerah temeljito poučen, ker mu jo bilo tem laglje možno, ker je največ občeval z našim Božidarom Rai'em in se v razmerno prav kratkem času slovenščini tako korenito priučil, da mu popolnem gladko teče. Gosp. pisatelju smo na rečenej brošu-rici, ki ima namen seznanjati Poljake z našimi razmerami, jako hvaležni, kajti čim bolj se spoznavamo, tembolj se zbližujemo. — (Pritožba.) Vsak dan po štirih popolu-dne molijo se litanije v nunskej cerkvi; jezik, ki se tamkaj uporablja, je jedino zveličavna, blagozvočna nemščina. Sploh se ne vem spomniti, da bi se bilo v tem svetišči kedaj slovenski molilo. Čudna, a Žalostna je ta prikazen. — Jednako postopanje vidimo tudi v nunski notranji šoli. Deklice, ki so tamkaj slovenskega jezika uče, se ga le malo ali celo nič ne priučć; občevalni jezik jo nemški, vse je nemško. Kakove posledice ima to, vidimo lehko dan na dan pri našem nežnem spolu, ki se je v tej šoli odgojeval. Quousque tandem! — (Gospod dr. Ferdo lt oj i c ) praktični zdravnik, ostavil je Gorico ter se naselil vAielu Mizu Ogleja. — (Mestni zbor Tržaški) seje naposled vender udal in upisal konsorte mej volilce. A ne vse'i. Nekatere so i/brisali, ker spadajo v Transli-tavijo, 8 pa jih neso upisali, ker jih nekda v Trstu ne morejo najti. Volitve pa so že razpisane — in bodo v mestu za IV. razred v 11. in 12. dan januvarja, za III. razred 15. in 16. januvarja, za II. razred v 10. dan januvarja, za I. razred v 23. dan januvarja. V okolici pa bodo volitve v 24. dan januvarja od 9. ure dopoludne do 2. ure popoludne. — (Kdor zna pa zna.) Ne v „Fliegeode Blatter', ampak v centralnem policijskem listu Dunajskem iz dne 10. decembra 1885 št. 73/4479 stoji črno na belem: Prelssnik Michael, Knecht, 24 J.....slovenisch und etwas kraine- risch sprechend. — (Izpred porotnega sodišča.) Preteklo soboto bil je pred porotniki Ljubljanski postopač, že nad 30 krat zaradi tatvine, še večkrat pa zaradi postopanja in beračenja kaznovani Jože Oblak. Ukral je mesarju g. J. Kopaču iz njegovega stanovanja obleke v vrednosti 10 gold. Zaradi tega hudodelstva tatvine bil je obsojen na 4 leta težke ječe, poostrene s postom. — Včeraj bile so tri obravnave, pri vseh treh bil je načelnik porotnikom g. Viktor Kecher. Vse tri zatožence so porotniki krive spoznali. Tone Papler, 35 leten delavec, ki je 23. novembra t. 1. v Železnikih Matijo Logarja z nožem tako silno v trebuh sunil, da je kmalu potem umrl, bil je zaradi hudodelstva uboja obsojen na sedem let težke ječe. — Kmetski fant Jože Novak, 23 let star, ki je 22. novembra t. 1. kmet-skega fanta Lovreta Kavčiča v Godešičah v jarek pahnil, potem debelo kamenje nanj metal in ga tako poškodoval, da je še isto noč umrl obsojen je bil na šest let težke ječe. — Pri tretji obravnavi 1 bil je na zatoženi klopi 16 letni Matija Furlan, v i službi pri dežnikarji A. Mikušu v Ljubljani. Moj- j ster zasačil je fanta, ko je skušal Jponarejati dese- ! tiče. Ovadil ga je zaradi ponarejanja denarja, poleg j tega pa tudi, ker mu je ukral 3 dežnike vredne 4 gld. 50 kr. Porotniki zanikali so vprašanje glede hudodelstva ponarejanja denarjev, pač pa so pritrdili glede prestopka tatvine in Matija Furlan obsojen je bil na 8 dnij v zapor. — (ZNabrežine) piše se listom, da je na ondotni postaji pretekli četrtek 48 letni železniški stražnik Anton Simončič na tiru zdrsnil in pal pod vlak, ki mu je stri obe nogi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. — (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) imelo je v letu preteklem 1769 gld. 51 kr. dohodkov, 1718 gld. 88 kr. stroškov, torej blagajničnega ostanka 50 gld. 63 kr. Mej stroški nahajamo naslednje točke: Zdravnikova plača 247 gld., zdravila rednim udom 251 gld. 21 kr., pogrebni stroški 40 gld., podpore rednim udom 312 gld. 80 kr., podpore izrednim udom 212 gld., za časopise 41 gld. 97 kr., za knjige in muzikalije 20 gld. 23 kr., obrestonosno naloženi denar 350 gld. itd. Društvo ima že 2140 gld. 63 kr. premoženja. Iz teh številk se kaže izvrstno vodstvo tega društva, katero je še jako mlado, a že nenavadno krepko. — (Razpisana) je služba 4. učitelja na čveterorazrednici v Krškem. Prošnje do meseca dnij. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Carigrad 15. dec. Madjid paša, ž njim pa general Šakir paša, kateremu je izročen vojaški del srbsko-bolgarskih mirovnih pogajanj, odpotovala sta v Sofijo. Turški arzenal po požaru neizmerno poškodovan. Atene 15. decembra. Opozicija opustile bode svoje dosedanje stališče ter bode nasprotovala ministerstvu, kojega politike nikakor ne odobrava. London 15. decembra. V vladnih krogih se pripoveduje, da bode ministerstvo v sedanji sesiavi stopilo pred parlament, ter prvo priliko porabilo v to, da se osvedoči, ima li še zaupanje dolenje zbornice. Budimpešta 14. decembra. Danes opolu-dne so vsi črkostavci ustavili delo. Poslano. Jako dobra stvnr za igranje in tlelo otrokom. Kakor izvemo, se že več let jako čislajo Richter-j i \ g pat en tova ne k a m n o g rad i t e lj a ke omarice. IH i tsdsj se kaže, da stariši obračajo vedno večjo pozor nost tikini igračam, ki so hkrati poučne. Koliko to velja b I m ^r.ttliteljsk« oniarlee, to je spoznal bralec iz ruprave, katero so objavili pred nekaterimi din-vi, ter se bli';i liožič, o pa zarje ii o Se jedenkrat na to igra < . (728) Meteorologicno poročilo. Prior oblig Ferdinandove aev. železnice 105 gld. 50 kr. Kreditne srečke .... 100 gld 179 , 75 . Rudolfov« srečka.....10 „ 18-50 , AkcMe anglo-avstr. banke 120 , 10.~> „50 „ TrauKiivvav društ rsll 170 erld a v 195 .76 I C as opa- Stanju baromet: v ram. p.T.*.turK f •). iu>- •C ^" 7. ztutra. 9. pop. 9. zvečer 74-'J-fH mm. 711 18 mm. 74G 58 mm. — 7 4 ( — 4 2° C — 7 24 »50 gld 127 * 50 ■ Drž:"-ne srečke iz 1 1864 100 gld 170 10 t OgThka zlata renta 4°/0 99 _ 70 i „ papirna renta 5°/0 . 91 70 59/0 štajerske zemljišč odvez Donu v a reg srečke 5°/n oblig 104 — n 100 tfld 119 ■ 20 Zoni ' ohč a-, str. 4'/.°/n zlati zast listi 125 50 Prior oblig. Elizabetine zapad železnice 115 — t Ercei Lucas Bols,» ustanovljeno leta 1575, katerib specijalitete: Curacao-Anisette,se *0[D\ v £rvih (Curacao-sko auiško žganje) deželi. k. dvorni zalagrtte-k. nizozem. dvorni zalagatelji, Amsterdam, (534-13) Varstvena znamka CHAMPAGNE i AYALA & C* Ulovna zaloga r I^lnbljanl pri g. PETER L.ASSN1K-U. Kri čistilne krooljice so se vselej sijajno osvedočile pri »»basanji človeškega telesa, glavobolu, navalu krvi, otrpiieiifh iKlili, skašeuem Setodel, po-manjkanju slasti do ledi), Jetrnih In ©bl-Hiiiili kolesnih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamab toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna akatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj Be s poŠto ne razpošilja. — Prodaja (650—7) „LEKARNA TRNKOCZY" iP^"~ zraven rotovis v LJubljani. Razpošilja se vsak dan po poŠti. Hi Tuj« Icl: 14. decembra. Pri ilonn: B»*ron Schwo-gol a Bleda. — "VVertheimer r. Dunaja. — Brodjovin iz Budimpešte. — Uaack z Dunaja. — Uards iz Zagreba. — Novak z Dunaja. — pl. Vfcari U Celovca, — Heumsvor, Li-leš z Dunaja. — Lampe iz Zagreba. — pl. Polanskv iz Ljubljane. Pri it«Ul*fl Pfefer, Top-ner i Dunaja. — Gruntar iz Logatca. — Kohler z Dunaja. — Polak iz Gradca. — Plitz z Dunaja. — Srems iz Ribnice. — Neumaver z Dunaja. — Schwarz iz Gorice. Pri eeaarji avstrljtikein: Melchcr iz Švice. — Margoliua iz Kočevja. 9 Pri juinem kolodvora : Giorgini iz Trsta. — Celebrini iz Reke. — Jazbec iz Rakeka. Uuirli so v IJu- 11. decembra: Neža Rozman, črovljarjeva žena, 40 let, Rožne ulice št. 8, za jedko. 12. decembra: Helena Še-gatin, delavka, 48 let, Stari-uarska steza št. 1, za i etiko. — Ana Miklavčič, delavka, 24 let, Poljanska cesta št. 57, za otrpnenjem možganov. — Emil Rebič, frekventant, 20 let, Gospodske ulice št. li), za jetiko. 13. decembra: Janez Babic, delavec, 34 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Jakob Šu-ster, branjevec, 38 let, Karlov-ska cesta št. 24, za krčem. V deželuej bolnici: 12. decembra: Urša Ora-žem, kuharica, 28 let, za jetiko. 13. decembra: Tomaž Dimnik, duinar, 51 let, za spride-njeni pluč. <__i. 2. k^sJ iamnograliteljske omarice * r dobe se v vseh prodajalnieah po 70 kr. In višje. Kdor kaj več želi izvedeti o važnoj dopolnilnej sistemi teh kamnograditeljskih omaric, naj zahteva z dopisnico od F. AD. RHI1TEK \