Mlade generacije v stiski
Nekatere generacije so rojene pod manj srečno zvezdo od dru-gih. V časih, ko nam je šlo do-bro, mnogo bolje kot nam gre danes, je število rojstev v Ljub-ljani hitro naraščalo. petnajst let nazaj pa je Ljubljana doživljala poleg vsega še velik priliv prebi-valstva od drugod. Posledice so se najprej začele kazati v po-manjkanju števila vrtcev. No, ravno ko smo s samoprispevki vrtce zgradili, so se takrat rojeni otroci prelili v osnovne šole. Iz-kazalo se je, da imamo v Ljublja-ni tudi teh premalo, pa so novi samoprispevki šli za osnovne šole.
Tako je zdaj prišel čas, ko se bodo takrat rojeni otroci hoteli
vpisati v srednje šole. Ze pred letom dni je bilo čutiti velik na-val na srednje šole — teh imamo v Ljubljani 26, nekatere od njih pa so celo take, da se vanje vpi-sujejo otroci iz vse Slovenije, saj jih v drugih krajih ni. Letos se je v srednje šole prijavilo okrog ti-soč otrok več, kot bi jih vanje lahko stlačili. Že lani je bila sti-ska s prostorom velika, v nekate-rih srednjih šolah so namreč mo-rali, da bi zadostili željam otrok, povečati število prostorov v raz-redih, kar seveda ni v prid ne učencem, ne učiteljem.
Letošnji naval v srednje šole žal ni toliko posledica tistih usmeritev, ki so zapisane v dol-goročnih družbenih načrtih, po
katerih je več izobrazbe nujna potreba za hitrejši razvoj, ampak je število otrok, ki so se prijavili v prvi letnik srednjih šoJ, pred-vsem posledica števila rojstev. Tudi vsa naslednja leta tja do 1996 bo število srednješolcev na-raščalo - če jih bodo šole imele kam dati — tako da smo spet pred podobno situadjo kot ta-krat, ko je bilo treba graditi vrt-ce. Razlika je seveda piredvsem v tem, da na kak samoprispevek za gradnjo srednjih šol ni misliti Z največjo težavo se letos rojeva gradnja Srednje šole za gostin-stvo in turizem. Srednja šola je namreč v tako veliki stiski, da je treba nujno zgraditi novo.
Letošnje prijave za srednje šo-le kažejo tako sliko, da je člove-ku žal otrok. Zdaj ne gre več samo za to, da morajo otroci po-kazati dobra spričevala iz osnov-ne šole in hkrati opravljati še sprejemni izpit, če se hočejo vpi-sati na srednjo šolo z zahtevnej-šim učnim programom. Letos bodo imeli sprejemne izpite in preskuse spretnosti celo na ne-katerih skiajšanih programih, v katere se prejšnja leta po pravi-lu ni prijavljalo dovolj otrok.
Sprejemni izpiti, ki jih bodo junija opravljali letošnji osmo šolci, bodo najbolj prizadeli ti-ste, ki jih ne bodo uspešno opra-vili. Prejšnja leta so srednje šole v povezavi z Mestno izobraževal-no skupnostjo natnreč še lahko usmerile vse, ki sprejemnega iz-pita niso opravili, v tiste šole, kjer je bilo še kaj prostora. Letos je položaj drugačen: že zdaj so srednje šole s prijavami zapolnile število vpisnih mest, tako da ni-komur ni jasno, kam bo lahko šlo tisoč otrok, ki sprejemnih iz-pitov ne bodo opravili. Najhujše pri tem je, da bodo na cesti ostali ravno tisti, ki so za nadaljevanje šolanja najbolj primerni. Tisti, ki so se prijavili recimo na Srednjo naravoslovno šolo, brez dvoma
spadajo med sposobne in ambici-ozne, vendar bodo morali — ko bodo na sprejemnih izpitih doži-veli neuspeh - ostati zunaj šole. Že preusmerjanje po sili, kakrš-no se je dogajalo prejšnja leta, ni bilo stimulativno ne za otroke, ne za njihove starše, kakšna pa bo situacija letos, ko niti preu-smerjanje ne bo več možno, si skoraj ne moremo predstavljati. Posledice, ki jih bo čutila družba s tem, da bo od letos dalje izgub-ljala veliko število sposobnih in Solanja željnih mladih ljudi, so neizmerne.
V sedanjem sistemu prijavlja-nja, vpisovanja in sprejemanja otrok na srednje šole s sprejem-nimi izpiti, bodo ostali na cesti ravno najbolj sposobni otroci. Največ jih bo namreč odpadlo na sprejemnih izpitih na najzahtev-nejših programih. Seveda se tega zavedajo tudi na tistih pristojnih mestih, ki urejajo in odrejajo šol-sko politiko. Rešitve, ki jih išče-jo, da bi na kakršenkoli način zavarovali umski potencial odraščajoče mladine, pa so za zdaj še vedno zavite v meglo. Edino, kar bi situacijo rešilo, bi bili dodatni prostori za srednje šole, vendar je tudi to samo za-časna rešitev, saj se bodo te šte-vilčno močne generacije otrok, ki so doživljale prostorsko stisko že v vrtcih, osnovnih šolah in zdaj v srednjih šolah, čez štiri leta prelile na univerzo.
Po izkušnjah drugih narodov, kjer niso dosti na boljšem (pri-mer so zahodnonetnški otroci, še mnogo hujše je na Japonskem), kaže, da bodo narasle tudi zdravstvene težave ogroženih generacij. Zdravniki niso optimi-stični in predvidevajo večje števi-lo psihofizičnih motenj otrok, saj postaja borba za prostor v šoti tako ostra, da jo z zdravo kožo odnese vedno manj otrok.
Lada Zei