PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ,,„0100'£°V PP 559 * maggio 1 ,,) 533382-535723 d 1/532958 JEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 175 (14.266) Trst, četrtek, 30. julija 1992 Udarec vladi v času gospodarske krize in mafijske ofenzive Scotti je odstopil Zunanji minister istočasno umaknil ostavko v poslanski zbornici Claudio Vitalone prav tako obdržal svojo parlamentarno funkcijo Na jesen novi vladni ukrepi Oklestili bodo dobršen del davčnih olajšav RIM — V rimskih političnih krogih je ponovno prišlo do nepričakovanega zapleta. Največ »zaslug« za to ima zdaj že bivši zunanji minister Vincenzo Scotti, ki je včeraj, v popoldanskih urah, sporočil, da odstopa s tega položaja. V odstopni izjavi (poslal jo je predsedniku poslanske zbornice Giorgiu Napolitanu) je Scotti, poleg omenjene odločitve, sporočil tudi, da prekliče ostavko, ki jo je 11. julija ponudil poslanski zbornici. Skratka: Scotti se je odpovedal ministrski funkciji, obdržal pa je poslanski sedež. Za drugo presenečenje je kmalu nato poskrbel minister za zunanjo trgovino Claudio Vitalone: v pismu, ki ga je poslal predsedniku senata Giovanniju Spa-doliniju, je demokristjanski senator najavil, da se, v nasprotju s sklepom svoje stranke, ne odreka senatorskemu mestu. Vitalone je, v primerjavi s Scottijem, ne le obdržal stolček v senatu, ampak tudi funkcijo v vladi. Poteza obeh demokristjanskih ministrov je odkrito naperjena proti nedavnemu sklepu Krščanske demokracije, po katerem sta parlamentarna in vladna funkcija nezdružljivi. O tem govorita izjavi, ki sta ju oba ministra poslala predsednikoma parlamentarnih zbornic, izjavi, v katerih tako Scotti kot Vitalone trdita, da imata pomisleke nad razrešitvijo s parlamentarnih funkcij. Oba sta posredno izjavila, da sta nameravala zadevo razčistiti na zasedanju vsedržavnega sveta KD 3. in 4. avgusta, da pa nista želela počakati na ta sestanek, saj sta razprava in glasovanje o parlamentarni razrešitvi prišli na vrsto že včeraj. Kakorkoli že, predsednik Scalfaro je Scotti-jevo ostavko sprejel; funkcijo zunanjega ministra bo začasno opravljal premier Amato. Poteza je nemudoma povzročila reakcije v političnih kuloarjih. Forlani je izrazil osuplost nad odločitvama ministrov, medtem ko je načelnik poslanske skupine KD Gerardo Bianco bil precej previden; dejal je le, da je zaskrbljen. Precej bolj ostra sta bila oba podtajnika KD Mattarella in Lega. Prvi je potrdil pravilnost izbire o nezdružljivosti funkcij, drugi pa je nakazal tri možne poti ministrov-parlamentarcev: odstop s funkcije ministra, odstop s parlamentarne funkcije ali pa odstop iz KD. Ostri so bili tudi komentarji opozicijskih predstavnikov. Occhetto (DSL) je poudaril, da je odločitev obeh ministrov neodgovorno dejanje, po mnenju La Malfe (PRI) pa naj bi zamenjava zunanjega ministra ne prišla v poštev, če se istočasno ne zamenja vlade. Zelo ostra sta bila tudi Sergio Garavini (SKP) in Gianfranco Fini (MSI-DN), medtem ko so bili komentarji zaveznikov KD precej prizanesljivi. Odločitev Scottija in Vitaloneja je po splošnem mnenju predvsem klofuta For-lanijevi liniji »preobrazbe«. Odločitev dokazuje, da je KD, le nekaj dni pred zasedanjem njenega vrha, razdvojena okrog tega pomembnega vprašanja. An-dreottijevec Vitalone in član Gavove struje Scotti sta sklenila izbiti sodu dno, posledica tega pa je bila nemajhna zadrega v vrstah vlade. RIM — Finančni ukrepi za sanacijo javnega dolga v prihodnjem letu, ki jih mora opredeliti vlada do konca septembra, predvidevajo sicer res dodaten priliv 83.000 milijard lir v državno blagajno, toda večji del tega prihodka bo uresničen še z ukrepi, ki jih je sprejel ministrski svet minulega 10. julija. To je zatrdil proračunski minister Franco Reviglio na včerajšnjem srečanju v senatni palači med zunanjim ministrom Vincenzom Scottijem in drugimi predstavniki izvršnega telesa ter voditelji zasebnih in javnih industrijskih podjetij (govor je bil o učinkovitejši promociji izvoza). Med ukrepe, ki bodo največ prispevali k povečanemu prilivu denarja, je Reviglio uvrstil pooblastilni zakon o klestenju stroškov na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema, javnih služb in krajevnih financ ter nekatera poglavja v odloku za privitje davkov, teža drugih ukrepov pa je razmeroma majhna - 8.000 milijard lir od dodatnega oklestenja javnih izdatkov, 15.000 milijard od privatizacij in 5.000 milijard na račun manjših pasivnih obresti pri odplačevanju javnega dolga; samo s pooblastilnim zakonom naj bi se javni izdatki skrčili za 25.000 milijard lir. Pridobitev novih 83.000 milijard v letu 1993 bo mogoča le s stalnim »davčnim pritis- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pravosodni minister poziva k mednarodni uskladitvi boja proti mafiji Ob nadaljevanju srbske agresije na BiH MarteUi: Razmere zahtevajo obnovo in poenotenje republike Cutileiro še išče kompromisno rešitev RIM, PALERMO — Falcone in Borsellino sta bila zvesta državni oblasti, ki ju ni znala vselej podpirati, kot bi bila morala in kot bi bilo prav, je izjavil včeraj Pravosodni minister Martelli in pozval k obnovitvi ter Poenotenju republike. Cosa nostra spet stopnjuje nasilje na Siciliji zato, ker je zadobila v Ameriki hud udarec, je nadaljeval minister s pripombo, da je treba mednarodno Uskladiti boj proti organiziranemu kriminalu. V ta na-nien se bo sešel danes s francoskim kolegom Vauzellom, ki je dopotoval sinoči v Italijo. Mafija je močnejša kot kdaj koli, je pribil zadnji član bivšega protimafijskega Pula, sodnik Di Lello, in tako zavrnil skesanca Buscetto, ki je zapel mafiji labodji spev. Ravno tako skesani Rosa-do Spatola (ne gre za istoimenskega palermskega bosa) je Buscetto dopolnil s tezo, po kateri gre pripisati za- Deželno upravno sodišče potrdilo legitimnost tržaških upravnih volitev NA 5. STRANI dnje mafijske uboje razsodbi, s katero je kasacijsko sodišče 31. januarja letos naložilo cosi nostri več dosmrtnih in nasploh težkih zapornih kazni. Toda preiskovalci, ki iščejo morilce oz. naročnike umorov obeh sodnikov in policijskega inšpektorja Lizzia, tipajo tudi v nemško in kolumbijsko smer, ne zanemarjajo pa zvez med zločinstvom in političnim prevratništvom. Medtem ko protimafijska skupina Višjega sodnega sveta ugiba, kdaj in kam premestiti palermskega državnega tožilca Giammanca (danes bo na njeno prošnjo zaslišala Falco-nejevo sestro v zvezi z neidiličnimi odnosi med sodnikom in tožilcem), hkrati pa skuša vnesti med sodnike v Palermu spravo, in medtem ko je preiskovalni sodnik zaslišal Borsellinovo vdovo, sestro in mater, skušajo dognati, kako se je mafija priključila k telefonski centrali, s čimer je zvedela za Borsellinov obisk pri mami. Z druge strani pritiskajo na nočnega čuvaja Ignazia San-no, ki taji, da je na televizijskih monitorjih videl atentatorje; ne samo, na njegov tekoči račun v banki se je dva dni pred pokolom steklo 10 milijonov lir, česar mož ne zna utemeljiti. V Catanii pa so v okviru preiskave o Lizziovem uboju identificirali 550 oseb, opravili 60 hišnih preiskav in pregledali 200 vozil. Kvestura je prejela tudi več anonimnih telefonskih informacij. LJUBLJANA — Portugalski diplomat Cutileiro je včeraj popoldne v Londonu začel tretji, zadnji krog ločenih pogajanj s predstavniki Muslimanov, Srbov in Hrvatov iz Bosne in Hercegovine. Cutileiro še vedno ni obupal v iskanjih rešitve za Bosno in Hercegovino. Seveda pa bi lahko, glede na veliko različnost pogledov predstavnikov treh strani, le malokdo pričakoval spodbudne informacije. Včeraj se je v dogajanja v Londonu vmešal tudi predsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije Milan Panič, ki naj bi se srečal s predsednikom britnakse vlade Majorjem in se pogvarjal s predstavniki iz Bosne in Hercegovine. Cutileiro je od vseh bosansko-hercegov-skih strani zahteval, naj med pogajanji ne dajejo javnih izjav in informacij o poteku pogajanj. Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je Od danes pomembna tehnološka pridobitev za Novi Matajur ČEDAD — Beneški tednik Novi Matajur bo danes, 30. julija izšel nekoliko spremenjen. Bralci ne bodo opazili vidnih sprememb, saj bo vsebina, pisana in grafična, ostala v glavnem ista. Novost predstavlja nova kom-pjuterska_ tehnologija, ki so jo uvedli v Čedadu. Z novimi Macin-toshevimi terminali imajo uredniki Novega Matajurja veliko več možnih izbir pri oblikovanju tednika. Te se bodo udejanjale postopoma in tudi ob upoštevanju potreb in sugestij bralcev samih. (R.P.) Na sliki: Macintoshov terminal na Novem Matajurju. Bogata bera za Sadovija Ruski plavalec Evgenij Sadovij je doslej najuspešnejši tekmovalec v Barceloni, saj je že osvojil tri zlata odličja (AP) včeraj izjavil, da bi v BiH lahko prišlo do omejene vojaške intervencije mednarodnih sil, vendar pa je poudaril, da se na to Sarajevčani in drugi prebivalci Bosne in Hercegovine ne bi smeli preveč zanašati. Opozoril je na nujnost samoorganiziranja obrambe in hkrati napovedal več ofenzivnih napadov regularnih bo-sansko-hercegovskih oboroženih enot za osvoboditev posameznih predelov Sarajevo. V zvezi s tem vodstvo BiH čedalje bolj pritiska na mednarodne organe, da bi zaradi nadaljevanja napadov srbskih sil preklicali embargo na izvoz orožja za regularno bosansko-hercegovsko vojsko. Včeraj so se nadaljevali siloviti srbski napadi na Goražde. Iz tega mesta so poslali dramatičen poziv avstrijskemu zunanjemu ministru Alojzu Mocku, naj s svojim mednarodnim ugledom in mednarodnim posredovanjem ustavi genocid nad prebivalci tega mesta. V Sarajevo je prišlo včeraj 300 beguncev iz okoliških vasi, ki pripoveduje grozljive zdodbe o divjanju srbske vojske. Tako naj bi samo v vasi Kula Srbi pobili 200 ljudi. Na Sarajevo so včeraj padale samo posamične granate in nekateri so celo govorili o »relativno mirnem dnevu«. Mnogi Sarajevčani so se po dolgem času spet pojavili na ulicah. To pa je bilo usodno za več ljudi, ki so se znašli na sarajevski tržnici in postali žrtev granate. Tri Sarajevčani so pri tem izgubili življenje, deset pa jih je bilo ranjenih. Zelo hudi spopadi so se nadlajevali v Bugojnu in Bihaču, ki je od vseh dosedanjih bojev že strahovito porušen. V tem mestu naj bi doslej izgubilo življenja 220 ljudi, preko 2000 pa jih je ranjenih. Delovno telo Evropske unije bo danes razpravljalo o vzpostavljanju vojaške zaščite za konvoje, ki naj nbi v Bosno in Hercegovino prevažali humanitarno pomoč. (NIA) Židovska država in Sveta stolica že 44 let nimata rednih diplomatskih odnosov Srečanje med Vatikanom in Izraelom nakazuje odjugo v medsebojnih odnosih Konec bega: Honecker v Berlinu VATIKAN — V Vatikanu sta se se včeraj uradno srečali delegaciji Svete stolice in Izraela. Delegaciji sta vodila podsekretar za stike s tujino msgr. Celli in generalni ravnatelj izraelskega ministrstva za zunanje zadeve Hadas, po splošnem mnenju je bil včerajšnji sestanek prvi korak za navezavo diplomatskih odnosov med obema državama. Na srečanju sta se obe strani domenili, da bosta ustanovili stalno delovno komisijo, ki se bo ukvarjala z vprašanji obojestranske koristi. Vatikan in židovska država že 44 let, tj. od ustanovitve Izraela, nimata diplomatskih odnosov. Vatikan je ves ta čas vseeno priznaval židovsko državo, o čemer pričajo obiski izraelskih državnikov v Vatikanu (npr. Golde Meir, Aba Ebana in Simona Peresa), ne nazadnje tudi potovanje papeža Pavla VI. v sveto deželo leta 1964. Obe strani sta doslej kljub temu imeli le neuradne stike, in to preko vatikanskega apostolskega delegata v Izraelu in diplomata v izraelskem veleposlaništvu v Italiji. Obe sta že več let proučevali možnost, da bi navezali redne diplomatske odnose; to vprašanje je postalo aktualno v času Šamirjeve vladavine, do odločilnega zasuka pa je očitno prišlo sedaj. Vatikanski glasnik Navarro je zanikal, da je k temu prispeval nedavno začeti mirovni proces, vendar je dodal, da Vatikan spremlja zadnje premike na Bližnjem vzhodu z velikim zanimanjem. Navarro je tudi izrazil upanje, da zbližanje z Izraelom ne bo otežkočilo dialoga z arabskimi državami. Navezavo stikov je doslej oviralo več odprtih vprašanj. Eno od teh je status Jeruzalema; Jeruzalem velja namreč kot sveti kraj za tri svetovne monoteistične religije, zaradi tega je po mnenju Vatikana nujno, da dobi poseben mednarodni status. Neko drugo zelo žgoče vprašanje je pravica palestinskega naroda do lastne države. Papež Janez Pavel II. se je doslej večkrat zavzel za rešitev tega vprašanja, posebno je to poudaril na srečanjih s palestinskimi predstavniki. Omenjeni problem je nazadnje stopil v ospredje med vojno v Perzijskem zalivu; takrat je med Vatikanom in židovsko skupnostjo prišlo celo do odkrite konfrontacije, ki jo je dodatno podžgala izjava rimskega rabina Toaffa. Le—ta je tedaj očital Vatikanu, da goji do Izraela neutemeljene »teološke predsodke, to pa je bilo dovolj za upočasnitev vzpostavitve stikov. BERLIN — Na berlinskem letališ-ču Tegel se je sinoči končal 17-me-sečni beg bivšega državnega in partijskega voditelja Ericha Honecker-ja. Trenutno še ni jasno, zakaj je zapustil čilsko veleposlaništvo v Moskvi, kamor se je pred 232 dnevi zatekel, ko je bilo jasno, da ga bodo po padcu Gorbačova nove ruske oblasti izročile Nemčiji. Čilski diplomatski viri navajajo, da je Honecker zapustil veleposlaništvo »prostovoljno« in v dogovoru z ruskimi in nemškimi oblastmi. Sedaj bo moral odgovarjati za smrt 49 oseb, ki so jih voposi ubili pri poskusu prebega preko berlinskega zidu. Zavrnjena pritožba Delamarisa IZOLA Hrvaški republiški organ, ki predstavlja republiškega sodnika za prekrške, je zavrnil pritožbo obeh kapitanov izolskih ribiških ladij Iris l in Iris 2 Leona Čebulja in Edija Šaina na račun predpisane kazni umaškega sodnika za prekrške. Ta je določil za delamarisove ribiče naj nižjo možno kazen v znesku 420 tisoč hrvaških dinarjev in zaplembo 5827 kilogramov sardel, vrednih 378 tisoč dinarjev (pri Delamarisu trdijo, da je vrednost višja), zato, ker naj bi 14. julija protizakonito ribarili v hrvaškem morju slabo miljo od Savudrijskega polotoka in na ta način tudi zagrešili prekršek nedovoljenega prehoda državne meje. Seveda jih hrvaška policija ni zalotila pri tem dejanju. Sodnik za prekrške jih je obsodil na podlagi pričevanj hrvaških policajev in ribičev. Delamarisovi ribiči lahko zdaj zahtevajo sodno zaščito pri hrvaškem vrhovnem sodišču, pri Delamarisu pa se bodo o tem, ali se sploh ima smisla še enkrat pritožiti, še dogovorili s slovenskim ministrstvom za kmetijstvo. Sporazum o ribolovu plavih rib s Hrvaško še zmeraj ni podpisan. Spet zapleti in razhajanja v skupščini pri glasovanju nove volilne zakonodaje LJUBLJANA — V strahotni zmedi večkratnih različnih glasovanj treh zborov slovenskega parlamenta se je včeraj precej pozno ponoči zaključilo delo okrog volilnega zakona s povsem pat pozicijo. Zakon je v dokončni obliki odobril samo zbor združenega dela, ostala dva zbora pa sta številčno razpadla, kar pa ni bilo številčno temveč očitno politično vprašanje. Celoten postopek je do kraja zapleten in že po tej plati predstavlja izredno težavo. Skupščina je bila relativno izredno »polna«, toda zapletlo se je v raznih zborih. Zakon je pri prvem glasovanju za en glas padel v zboru združenega dela, zanj je namreč glasovalo samo 53 poslancev, dvotretjinska večina pa je zahtevala 54 glasov za. Toda bil je lepo sprejet v družbeno političnem zboru, kjer je zanj glasovalo 59 poslancev, kar pet iznad potrebne večine. V zboru občin je bilo prav tako 59 poslacev »za«, toda ob pogoju, da so sprejeli izredno sporni popravek koprskega poslanca Danijela Starmana, nazvan »udbovski amandma«. Gre za zapleten in ključen popravek, zaradi česar ga objavljamo v celoti. »V prehodne določbe zakona se vstavi za 111. členom nov 111. a člen, ki se glasi: Po prvih volitvah v državni zbor mora kandidat za poslanca ob sprejemu kandidature predložiti tudi pisno izjavo, s katero odgovori na vprašanji: Ali ste v času do volitev spomladi 1990 sodelovali s Službo državne varnosti? Ali ste kdaj sodelovali s katero drugo, tudi tujo obveščevalno službo in če ste, s katero in kdaj? Kot sodelovanje s Službo državne varnosti ali drugo, tudi tujo obveščevalno službo se šteje: biti agent, biti redni ali občasni sodelavec službe. Pisna izjava kandidata se kot javna listina deponira pri Republiški volilni komisiji. V primeru, da se pozneje s sodno odločbo dokaže, da izjava ni resnična, njen podpisnik, v skladu z zakonom o poslancih izgubi mandat.« Končni rezultat prvega kroga je bil torej naslednji: v zboru združenega dela je zakon padel, v zboru občin je bil sprejet z že omenjenim ter še z drugima dvema popravkoma, ki določata, da mora živeti kandidat za poslanca v onem kraju, kjer klandidira. Tretji zbor družbeno politični pa je zakon sprejel. Prišlo je do tako imenovenega usklajevanja. Celotna razprava se je v posebni komisiji vrtela samo okrog »udbovskega« popravka. Večina je predlagala, da se točneje pojasni razliko med aktivnimi agenti policije in slučajnimi sodelavci, zato naj bi zakon določal, da gre za »rednega agenta« ali »aktivnega sodelavca«. Demosov poslanski klub tega ni sprejel, nakar pa je večina zavrnila celotni udbovski popravek s petimi glasovi proti devetimi. Sledil je ponovni krog in ponovno glasovanje v treh zborih. Zbor združenega dela je sprejel novo besedilo in torej sprejel zakon o volitvah brez udbovskega amandmaja, sprejel pa je amandmaje o stalnem bivališču in celotni zakon. Družbeno-po-litični zbor ni bil več sklepčen in je razpravo odložil na danes dopoldne. Isto je na koncu po dolgi in vroči razpravi naredil zbor občin. Vse te proceduralne zadeve in vsi ti zapleti odražajo v resnici osnovno dilemo: je opozocija, za voltive, ali ni za volitve? Vladna koalicija je dokaj trdno odločena za volitve, zato so bili prisotni in so strnjeno glasovali svetovalci levih strank, liberalni demokrati in demokrati. Dokaj strnjeni so bili svetovalci krčanske demokracije in ljudske stranke. Pa vendar so tu bila kolebanja in z njimi tudi resnični razlog, da zakon ni bil sprejet. Na primer predsednika krščanskih demokratov Peterleta ni več bilo v dvorani, ko je prišlo do glasovanj. Odločno so glasovali proti narodni demokrati, liberalci, del zelenih, celo dva socialdemokrata. Bistvo problema je torej prav v teh odnosih in v iskanju pravega opravičila, da se zakon, ali zavrne, ali odloči njegovo sprejemanje. Včeraj ni bila izrečena zadnja beseda. Sedaj sledi še novo usklajevanje in to na skupnem zasedanju vseh treh zborov. Toda zato je ponovno potrebna dvotretjinska večina. Veliko vprašanje pa je, če je danes možna, in to je najprej tehnično vpršanje, saj so poslanci zaposleni, veliko vprašanje je, koliko jih bo danes prisotnih že iz čisto poslovnih in družinskih razlogov. Je pa seveda tudi politična odsotnost, koliko poslancev opozicije bo prisotnih in kako bodo glasovali? Razlog za opozicijo je tu: ni bil sprejet udbovski popravek. Nadaljnja možnost je torej, da se razpravlja in odloča danes, kar je manj verjetno, ali da se bo o vsem tem razpravljajo šele septembra. BOGO SAMSA V Ženevi se je začela konferenca o beguncih LJUBLJANA V Ženevi se je včeraj začela mednarodna konferenca o pomoči bengun-cem iz nekdanje Jugoslavije, ki se je je udeležujejo predstavniki 31 držav in ptevilnih mednarodnih humanitarnih organizacij. Slovenijo na konferenci zastopata podpredsednik vlade Jože Pučnik in zunanji minister Dimitrij Rupel. Podpredsednik vlade Pučnik je včeraj popoldne konferenci predstavil poglede in predloge slovenske vlade v zvezi z begunci in vojno v Bosni in Hercegovini. Pučnik in Rupel pa sta imela že tudi več pomembnih bilateralnih sečanj. Podpredsednik Jože Pučnik je v imenu slovenske vlade predlagal, da naj bi na ozemlju Bosne in Hercegovine takoj vzpostavili varna območja pod zaščito sil Organizacije združenih narodov, kamor bi namestili begunce iz Bosne in Hercegovine. Jože Pučnik se je zavzel tudi za vzpostavitev več zaščitnih prometnih koridorjev, po katerih bi prihajala v Bosno in Hercegovino humnitarna pomoč. Slovenija prav tako meni, da bi bila nujna večja mednarodna pomoč tistim državam, v katerih je zdaj največ beguncev iz Bosne in Hercegovine. Med takšnimi državami je tudi Slovenija, kjer je trenutno 68.000 beguncev, kar je za Slovenijo izjemno materialno beme. Pozitivno je bila ocenjena pripravljenost nekaterih evrop- skih držav, da sprejmejo določeno število beguncev iz Bosne in Hercegovine. Tako so Nemci sporočili, da bodo konec tedna sprejeli še dodatnih 5 tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine. Avstrijski zunanju minister dr. Alojz Mock je v Ženevi opozoril, da samo s humanitarno pomočjo v Bosni in Hercevogi-ni ne bo mogoče zaustaviti morije, zato se je opredelil tudi za vojaško akcijo za preprečitev vojne v Bosni in Hercegovini. Nemčija izraža precejšnje nezadovoljstvo zaradi neenakomernega dežela posameznih evropskih držav v srkbi za begunce. Nemčija, ki je doslej, kot poročajo agencije, sprejela že več kot 200 tisoč beguncev, se zavzema za uvedbo kvot, s katerimi bi posameznim državam določili število beguncev, ki naj bi jih sprejele. Visoki komisariat za begunce opozarja na večplastnost problema beguncev. Če se tega problema Evropa ne bo lotila premišljeno in z enako odgovornostjo vseh držav, se bo znašla pred trajnim problemom beguncev, njihovo število pa bo preseljo milijon ljudi. Zato mnogi opozarjajo predvsem na nujnost zaustavitve spopadov in takšnih rešitev, ki bodo beguncem omogočile povratek na njihove domove. Prav tako bi bilo treba odločneje delovati proti vse prisotnejši politiki etničnega čiščenja posameznih območij in nasilnega preseljevanja ljudi. (NIA) Za javnomnenjske raziskave bo zmagal Franjo Tudjman ZAGREB — Volilna kampanja na Hrvaškem je končno dobila zanimivejše tone. Včeraj se je po glavnem večernem dnevniku na televizijskih ekranih pojavil predsednik Tudjman. V istem času pa je njegov najmočnejši nasprotnik, liberalec Dražen Budiša organiziral v Zagrebu, na Trgu Bana Jelačiča, zelo obiskano »tiskovno konferenco«, ki so jo priredili namesto najavljenega, in od policijske uprave prepovedanega, shoda. Sicer pa, bolj kot se bliža nedelja, dan ko bodo Hrvati morali na volišča, bolj so napovedi o rezultatu volitev tvegana. Kljub vsemu javnom-nejske raziskave dajejo neko sliko razpoloženosti hrvaškega volilca. Rezultate raziskav opredeljenosti volilcev so objavili Inštitut za družbene raziskave zagrebške univerze, časopisa Večernji list in Globus ter raziskovalna agencija Glava. Vse štiri raziskave predvidevajo, da bo med predsedniškimi kandidati največ glasov prejel Franjo Tudjman. Po rezultatih univerzitetnega inštituta naj bi za dosedanjega predsednika glasovalo kar 43,2 odstotka anketiranih, Večernji list pripisuje Tudjmanu 39,1 odstotka glasov, Globus napoveduje za prvaka HDŽ 36,1 odstotka glasov, medtem ko je 36 odstotkov anketirancev agenciji Glava najavilo glas za Tudjmana. Kandidat Hrvaške socialno-liberal-ne stranke Budiša bi po rezultatih Inštituta dobil 19,3 odstotka glasov, za Večernji list 25,3 odstotka, za Globus 17,9 odstotka, medtem ko agencija Glava napoveduje, da bo za Budišo glasovalo kar 27 odstotkov volilcev. Napovedi za prvakinjo Hrvaške narodne stranke Savko Dabčevič-Kučar se sučejo od 10,5 odstotka glasov, ki jih napoveduje Globus, do 7,7 odstotka glasov, ki jih predvidevajo strokovnjaki Ve-černjega lista. Desničarski kandidat Hrvaške stranke prava Dobroslav Paraga, naj bi dobil za Večernji list 7,9 odstotka glasov, za Inštitut 7,3 odstotka, Globos mu pripisuje 6,7 odstotka volilcev, medtem ko samo v raziskavi agencija Galava Paraga dobi neugoden rezultat 4,3 odstotka vseh glasov. Pri vsem tem velja najprej omeniti, da je pri vseh štirih raziskavah približno 15 odstotkov anketiranih izjavilo, da se ni še odločilo, za koga bodo glasovali. Poleg tega moramo upoštevati, da vojno stanje na Hrvaškem zagotovo ni olajšalo delo raziskovalcem. Kljub temu pa je zanimiva ugotovitev, da vse štiri raziskave najavljajo, da bo za Tudjamano volilo manj kot 50 odstotkov vseh volilcev, tako da bodo zelo verjetno potrebno dodatne balotažne predsedniške volitve, kar bi bilo nedvomno hud udarec za ugled »očeta domovine«, kot hade-zejevci radi nazivajo Franja Tudjmana. Drug zanimiv podatek je, da ima skrajna desnica na Hrvaškem približno toliko privržencev, kot jih zasledimo v katerikoli drugi zahodnoevropski državi. Medtem je volilna komisija republike Hrvaške objavila, da 3 milijone in pol hrvaških državljanov ima volilno pravico. Za predsedniške kandidate bodo volili v 6.316 volilnih sedežih, medtem ko je volilnih sedežev za parlamentarne volitve 6.545. Hrvaški zdomci bodo lahko volili v hrvaških diplomatskih predstavništvih v 12 državah, in sicer: v Avstraliji, Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, Kanadi, Madžarski, Nemčiji, Norveški, ZDA, Švedski in v Veliki Britaniji. VVALTER ŠKERK • Olajšave NADALJEVANJE S 1. STRANI kom«, je razložil Reviglio, to pa ne pomeni novih davkov, temveč predvsem omejitev davčnih olajšav in večji priliv od obdavčenja terciarnih dejavnosti in dohodkov od samostojnih poklicev. Teh 83.000 milijard predstavlja v bistvu razliko med javnim dolgom 1993, kakršen bi bil, ko se ne bi bili odločili za tako ukrepanje (231.000 milijard), in dolgom, ki ga vlada predvideva za prihodnje leto (148.000 milijard). V finančnem zakonu za leto 1993 mora biti torej za-popadenih tako 30.000 milijard od povečanega davčnega priliva kot 25.000 milijard, ki naj bi jih pridobili s pomočjo pooblastilnega zakona o reformi stroškovnih mehanizmov; ko pa ne bi imel ta zakon zaželjenih učinkov, bo vlada segla po ustreznih popravkih. Kakor je bilo pričakovati, je včeraj vlada izbojevala zaupnico glede dekreta z dne 10. julija; zdaj pojde odlok v senat, ki naj bi ga odobril pred poletnim oddihom. Včeraj bi se bila morala nadaljevati tudi tristranska pogajanja med vlado, sindikati in podjetniškimi organizacijami glede dohodkovne p°' litike oziroma cene dela, vendar j® prišlo le do ločenih sestankov med predstavniki izvršnega telesa in p°' sameznih stanov, zato se bo dogovarjanje nadaljevalo danes. Novost je v okoliščini, da so CGIL, CISL id UIL končno predložili enotno listino, v kateri se načelno odpovedujejo premični lestvici (zahtevali Pa bodo izplačilo enkratnega znesk3 zaradi neizplačila letošnje majske id novembrske draginjske doklade) d1 pristajajo na višanje mezd in plač v skladu z gibanjem inflacije. Vlada mora zdaj zgladiti najhujše ostrine v razlikah med stališči sindikata id Confindustrie - mednje sodi zlasti vprašanje pogajalskih ravni na za obnovitev delovnih pogodb. Ivan Pregelj A, xx. dati k - na dolgo in široko. In je re-s (‘*: »Nazaj mislim pa naprej, pa 6 mi hudo dela pri srcu, ko vi-lIn, kaj vse moramo prestati na vetu ubogi tlačani. Ali res ne j3° nikoli drugače? Navsezadnje 0 še Bog na onem svetu kak Rotovški gospodar, pa hajti zanj raboto in delo.« u^°lče plete Fortunatova teta, sklonjen nad škorenj krpa rflVesel°' kakor v pesmi se je 0 ?9ibal Anže. Govoriti je hotel lil H °Stnih redeh. pa se je zmis-dai v z večjim pridom pove-' de pove zabavno. »d'še v cerkvi uče,« je dejal, a ni slabo, če človek ob no- MHMBVCI .nže je sedel na levi v zdi-ču, teta na desni. Na peči ob dremotni oljenici med njima se je trudil Fortunat, da bi zakrpal že trikrat šivani čevelj. »Vidva vsaj delo imata,« je tožil Anže, »pa luč, pa sama zase sta. Nas pa je deset.« • »Živiva za silo,« je menil kratko Fortunat. »Oba služita, pri nas sem pa jaz sam za vse,« je tožil še dalje Anže. »Pa tako se stiskamo, da nimamo kam igle z nitjo potegniti.« »Imate zato toplo,« je menil Fortunat. »Lahko tebi,« je odgovarjal Anže. »Pa bi z menoj menjal; bi šele videl, kaj je sirotinja na svetu.« »Vem tudi tako,« je odvrnil Fortunat. Povedal je, da večkrat krpa in šiva, ne da bi vedel komu. Da iz vaje ne pride pa da čas mine. Tedaj se je udobrovo-ljil Anže, ki je rad verjel. »Saj sem dejal, da bo tako: pri teti si se pridnosti naučil.« Vedro je nagovoril ženico in vprašal: »Povejte no, teta. Kaj pa ste napletli že nogavic, kar ste živi?« »Petnajst sto jopic, sto otroških kapic, tri sto sedeminosemdeset povojev, osem sto dvainosemdeset rokavic,« je rekla teta. »Kaj povojev, za nogavice sem Vprašal,« je rekel Anže. »Sest tavžent triinsedemdeset Parov brez takih, ki sem jih pod-Pletla,« je rekla teta. Ni govorila rada. Odgovarjala je nejevoljno, ® dobro ji je delo govoriti visoka števila, ki so najbolj nazorno Pričala o njeni pridnosti. »Bog se usmili, kakšno bogas-tvo,« je vzkliknil Anže, »kaj bi t°le desetine vrglo, teta.« Ne Fortunat ne teta nista odgovorila. Anže ju je poznal. Kadarkoli je človek le besedo zinil, ki je bila v zvezi s postavno gosposko, pa najsi bo cesarsko ali duhovsko, galjotsko iz Tolmina a*i kapomaško iz Čedada <*) ali r°zaškega kloštra, vselej sta teta ^ Fortunat previdno umolknila, 'o njiju posebnost vedoč, je pomislil Anže, kako bi vendar na-v®i pogovor na gosposko in po-Vedal, kar je bil obljubil, da bo, ln za kar je celo nekaj kmetiških 9rošev na roko dobil. Vzdihnil le; »Bog pomagaj, kako čas mine. a bomo spet v nekaj urah predli eno leto, če Bog da in sveta »Bomo,« je potrdil Fortunat. »Bomo,« je ponovil Anže in Premolknil, a tako, da je bilo ču-,tl, kako misli nekaj več pove- vem letu pratiko najprej premisli.« »Bog pomagaj,« se je prekinil, »vsaj lipovega cveta imaš kaj prekuhanega, Fortunat. Saj ču-ješ, da sem ves prehlajen. Kako naj pa govorim?« Fortunat je zlezel s peči in prišel z ubitim vrčem nekake pijače. Da je cividinec, P) je povedal. »Daj, v božjem imenu,« je rekel Anže in pil. »Čisti ta pijača. Zato pa je zdrava.« Človek bi bil mislil, da si je kdo ve s kakšno nezmernostjo prenapolnil in pokvaril drob. Fortunat se je zopet vzpel na peč. Anže pa je dejal: »O pratiki sem rekel. Takale je, da imamo na Tolminskem tri: cerkev svojo, gospoda spet svojo in mi kmetje in ubogi ljudje pa tudi svojo. Pa še taka je naša tlačanska, da ima vsak dan v letu skoraj po dva svetnika. P) Prvi je Daj, drugi je Delaj. Ali sta me razumela? Fortunat je nerazločno zamrmral, teta je namrgodila suho brado. »Vsaj kar je glavnega naj povem,« je nadaljeval Anže. »Poslušajta! Za prvo torej, ki je Daj. Ob svetih Treh kraljih boš plačal desetino od jesenskega žita ali v blagu ali v novcu, kakor si pridelal več ali manj. Za svečnico boš plačal letino, o svetem Jur ju boš zopet desetinil v gosposko kuhinjo od kokoši, jajec in kopunčkov pa še prekel. Plačal boš jurjevico. O svetem Marku boš dal prašiča pa lovščino, o svetem Filipu in Jakobu bo prišel birič po naselnino, in če si pek, te bo prijel za močji petak. O svetem Petru in Pavlu boš plačal poklon, o sveti Marjetici boš nesel jagnje, za sveto Ano sira pa rib in za veliki šmaren zopet kopunčkov. O svetem Mi-šelu te čaka ogorščina, o svetem Martinu semensko žito, pet meric ajde, mernik turščice, če si kmet, in eno prase. Za sveto Katarino boš ofral gospodu orehov in medu, za svetega Andreja si dolžan molžano, za svetega Miklavža davek na sol in ogenj od vsake glave v hiši po osem soldov. Če pa prineseš prepozno, boš plačal trojno, in če še ne prineseš, za svete Tri kralje trikrat trojno. Za božič boš po pisani pravici navozil drva, namedel masla in znesel jajec, ne smejta se! Znesel ali pa kupil. Če jih tudi ne boš, bo narobe in greh in tolminski poreko, da se puntaš in da moraš vsaj v berlin, če že ne v turn ali na barko kakor ubog galjot. Zdaj sta menda razumela, kaj se pravi po tolminsko: daj!« »Vemo,« je zamomljal Fortunat, teta ni rekla nič. »Pa nisem povedal vsega,« je rekel veselo Anže, da more še govoriti, zavedajoč se svojega bistrega spomina in pa hvaležen svojemu poslušalstvu. »Tako boš dal,« je našteval, »kadar umrješ, umrlino ali najboljši rep iz hleva, kadar se ženiš, polno naselnino in kadar se rodiš, prazno naselnino, ki je polne četrt za fanta in dekle in po milosti tudi za dvojčke po stari pravici. Po novi morda ne več, česar pa ne vem. Eotem pa plačaj še postavno mero in bero fajmoštru pa cerkvi, pa še kapomažu deseti snop za Čedad. Ali ti ne stopi tedaj dacar Bandel iz Gorice v hišo, pa da plačaj po soldu od funta žive vage, ker si vola v mesnico dal.« Anže si je pomel roke, segel po vrču in pogledal, ali je globok. Potegnil je le enkrat in dejal za spoznanje še bolj vedro: »Zdaj bom pa povedal, kaj je z drugim svetnikom, ki mu je De- Ilustriral Klavdij Palčič laj ime. O svetem Jurju, bom dejal, boš plužil in oral tri dni po starih pravicah in štiri, ker bo novo povelje tako reklo. Prekle bo nasekal tvoj fant, tebi jih ni treba. Le znesel in zvozil jih boš na grofovo njivo sam. Pa v prepovedano! jih ne sekaj, plačal bi globo, kakor jo je Bizalj. Potem boš kopal, trebil in sejal. Zato dobiš po pravici hleb kruha in vrč vina, če ga bo oskrbnik dal. Za svetega Filipa boš poslal plet dve ženski, za sveto Marjeto pa pojdejo štiri žet in povezovat. Sam poj deš kosit in seč in v suhem domov spravljat, kolikor zvlečeš enkrat s parom konj. Ko zvoziš seno pa žito, poj-deš za veliki šmaren orat dva dni ali pa kopat tri. Navozil boš gnoja. Sest njih ga bo vozilo en dan, drugih šest ga bo nakladalo šest dni, šest bo pomagalo vseh šest dni in trinajst ga bo nalašč iz grofovske greznice na hrbtu nosilo v zelenik. Potem boš kosil in spravil otavo. Zatolminci in Doljani bodo opravili senožeti in planine, v zlakami vlačili, Ka-menci pa bodo sirili šestdeset funtov težek hleb. Zdaj boš mlatil, vejal in v žitnico znosil. Potem boš ajdo sejal. O svetem Martinu boš grofu repo in zelje spravljal pa oral za ozimino. O svetem Andreju boš drva vozil in, če treba, tudi plavil. Iz Bilj in Rubij boš tovoril grofu vino. Če ne boš pripravnega konja imel, ga boš najel, kar te bo stalo z možem poganjačem beneški cekin. Dobil boš od grofa 20 krajcarjev. Pazi, da rabote ne zamudiš in ne popelješ lastnega medu v Trbiž, ko pride povelje. Sicer boš kazen plačal in rube-žen prestal, vola, jarem ali pa še več. Kaj mislita, ali je to vse?«. »Še ni,« je ušlo celo Fortunatu. Le teta je bila hladna in je hitela s pletenjem. »O, vem, da ni,« je prikimal Anže. »Vozil boš kamenja in žgal apno, popravljal boš poti, vozil sol, olje in železo, še otrobi za prasce in pse. Tudi zidal boš, kolaril in koval. Lej, še žlice boš dolbel, če orodje imaš, pa koše boš pletel, če si se jih učil. Vse ženske iz hiše boš pošiljal za vse praznike v letu prat, pod likat, žehtat in peč. Kadar pride grof na lov, mu boš divjačino naganjal. Kadar bo vreme slabo, boš ob nedeljah seno spravljal in mašo mudil. Zdaj bo za silo menda dovolj.« »Dovolj!« je rekla zdaj Fortunatova teta in odložila nogavico, ki jo je dopletla. »Veste, teta,« je dejal tedaj Anže, in popil še zadnjo kapljo cividinca iz vrča, »če izvejo v Tolminu, koliko napletete, pošljejo s koši po vaše desetinsko blago.«. Ta opomba je udobrovoljila Fortunata. Zasmejal se je. »Zdaj pa pojdem,« je dejal Anže. »Osem otrok imam doma, od vsakega plačam sold za vojsko, pa jih le imam rad. Kar hudo mi je, če jih ne vidim pol ure.« Lezel je s peči. Tedaj se je od-kašljal Fortunat in vprašal tiho in skrivnostno: »Ali se mislite res puntati?« »Kaj sem zato govoril, da še tako neumno vprašaš,« je vzkliknil presenečeno Anže. »Kajpada se bomo. Ali se ti ne misliš?« »Ne vem!« je dejal Fortunat dvoumno. »Šema!« je mrmral Anže odhajaj e, »za golšo svojo koroško se boji!« On se je morda tudi, a je služil. Od groša, ki ga je pobiral Tinče Munih na Stopcu za punt... Nova pa stara mera Bili so časi slavnega princa Evgena, časi zmage in vojske. Princ Evgen, zmage in vojske pa niso zastonj. Ne jejo denarja, žro ga. In tako ni bilo kaj čudno, da so bile cesarske blagajne prazne in finance zmedene. Državni zaklad je upravljala bančna direkcija na Dunaju. Vsako leto je imela svoj predračun in se pogajal za tri leta naprej z deželskimi stanovi, koliko bodo plačali. Stanovi so imeli na Dunaju svojega pooblaščenca, ki naj bi varoval deželne koristi. Banki ni bilo do pogajanj: denarja ji je bilo treba. Banka je kratkomalo povedala vsoto, ki naj jo dežela plača. Kako, naj skrbi stanovski odbor sam. Tako so šli novi davki v deželo, »novice«, kakor je slovelo domače ime, in so bile vedno hujše. Stanovi, to je plemstvo in cerkvene oblasti, teh davkov seveda niso plačevali. Tako so legali zopet in zopet kot breme na pleča ubogega tlačana. (se nadaljuje) 1 2 3 (1) galjotsko iz Tolmina ali kapomaško iz Čedada: galjote so imenovali graščinske vojake, biriče; kapoma-ži so bili pobiralci davščin cerkvene gosposke. (2) cividinec: cebedin, belo goriško vino (Pleteršnikj. (3) da ima vsak dan v letu skoraj po dva svetnika. Prvi je Daj, drugi je Delaj: Za dajatve in tlako pri Rutarju ni tako natančnih podatkov, pač pa so bolj splošni (Zgodovina, str. 43, 48, 64, 73, 74, 144), po teh si je pisatelj najbrž napravil podobo za vse leto. CGIL o skladišču utekočinjenega plina v Žavljah »Referendum ni uspel toda volilci niso krivi« Po mnenju sindikatov CGIL-CISL-UIL so poviški neopravičeni Že od sobote dražje vozovnice na progah mestnih avtobusov Pogled na bivšo žaveljsko rafinerijo (Foto Križmančič) Vprašanje o ureditvi skladišča utekočinjenega plina na območju bivše rafinerije Aguila v Žavljah je po nedeljskem referendumu še vedno v središču pozornosti. Milj-čani so se namreč izrekli proti gradnji nevarnega objekta pri Žavljah, a volila je le ena tretjina volilnih upravičencev. Svoje stališče je o tem vprašanju zavzel tudi sindikat CGIL, ki v tiskovnem poročilu našteva nekatere elemente, ki so bili odločilnega pomena za izid posvetovalnega referenduma. CGIL predvsem poudarja, da so skoraj vse politične sile uokvirile problem v reduktivno in le parcialno optiko; nadalje ugotavlja, da se je za njim skrivalo slabo prikrito izsiljevanje, ki je zastiralo operacijo Monteshell in kateremu se sindikalne konfederacije CGIL, CISL, UIL niso znale izogniti. CGIL nadalje ugotavlja, da se je velika večina delavstva znašla v težavah in pod pritiskom pogojevanj; poleg tega pa še trdi, da je bilo prebivalstvo pasivno vključeno v dialektično konfrontacijo med dvema izbirama ter brez vsakega vpliva in politične teže na izbire in sklepe krajevnih uprav in sedeže gospodarske oblasti. CGIL poudarja, da vprašanja skladišč utekočinjenega plina ni mogoče omejiti samo na problem ambientalne varnosti, niti na ponovno pridobitev izgubljenih delovnih mest, kakor niti na zahte-vebilance Monteshella. In vendar se je prav na te tri aspekte osredotočila dialektika in prava kon-trapozicija med dvema osnovnima izbirama, med odborom garantov in realistično politiko podjetja in miljske občinske uprave, ki je že od leta 1988 podpirala ta načrt. Partecipacija prebivalstva se na tak način prav gotovo ni pokazala v civilni prisotnosti, v mobilizaciji in v elaboraciji idej in predlogov za alternativni načrt proti taki uporabi teritorija, za resničen preporod gospodarstva in razvoja tega področja, ampak se je morala še enkrat ukloniti potrebam in shemam tradicionalne politike, ki v tej fazi prepušča le malo prostora neposredni demokraciji in volji prebivalstva. Instrument referenduma, tako kot je bil uporabljen, se ni obnesel najbolje, ampak je negativno vplival na končni izid in na pomanjkljivo verodostojnost tistih, V tržaški luki več prometa (+19%) Blagovni promet v tržaškem pristanišču se je v prvem polletju letos zvišal za 15,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupno je znašal 19.481.876 ton. Tri četrtine vsega blaga je tudi tokrat zavzela nafta, ki so jo pretovorili v naftnem terminalu SIOT. Pozitivni obračun so zabeležili tudi v številnih drugih sektorjih, kot so na primer trajekti (plus 19 odst.). Na tem področju bodo tudi v prihodnje beležili porast, in to predvsem potem, ko so ta mesec odprli novo progo, ki s trajekti povezuje Trst z Grčijo. ki so v vseh teh letih delovali, večkrat na neodgovoren način. CGIL še dodaja, da je Trst že odklonil premogovni terminal, lahko zavrne tudi objekt pri Žavljah, ne more pa se odpovedati realni politiki razvoja, ki bi povečala kvalificirane zaposlitve s tem, da bi ščitila okolje, zdravje in varnost prebivalstva. Zaradi vsega tega in v veliki krizi tradicionalnega industrijskega sektorja, je zato potrebno izkoriščati okolje kot nov model razvoja. Potrebno je bonificirati področja, ki ne služijo več svojim namenom, uvesti nove tehnologije v energetskem sektorju in ponovno industrializirati teritorij s podjetji z visoko tehnologijo, ki ne onesnažujejo okolja. Ne odgovarja namreč resnici, da industrijske politike ni mogoče vsklajevati z zaščito okolja in z zdravjem delavstva; ti bodo lahko v bližnji bodočnosti postali nekateri cilji za sindikat in za demokratične politične sile, katerim leži gospodarski in proizvodni preporod mesta resnično pri srcu. Prihodnjo soboto, 1. avgusta, se bodo povišale cene večine avtobusnih vozovnic tržaškega prevoznega podjetja ACT. Nove poviške, ki gredo od 100 lir pri vozovnici za en odsek do 2.000 lir pri mesečni vozovnici za celotno omrežje, je prejšnji torek določil deželni odbor Furlanije-Julijske krajine in bodo kot že rečeno stopile v veljavo konec tekočega tedna. Nove vozovnice sicer še niso na razpolago, ker — kot trdi tajništvo konzorcija ACT — je bilo prevozno podjetje zadnji trenutek postavljeno pred dejstvo, kjub temu da je bilo povišanje cen nekako že v zraku. Deželni odbor je namreč konec decembra odredil, da bodo cene vozovnic postopoma povišane: prvi porast cen je bil na programu v januarju, ko se je cena avtobusne vozovnice za en odsek povišala od 800 na 900 lir. Naslednja podražitev je bil predvidena za začetek julija, vendar je odločanje o povišku na Deželi zdrknilo na konec julija zaradi čakanja na morebitni vladni finančni odlok, ki bi zaustavil porast tarif. Tako bomo zaradi jalovosti slednje domneve poviška deležni mesec dni kasneje, in sicer naslednjo soboto, 1. avgusta, prevozno podjetje pa se je v teh dneh znašlo v škripcih: nove vozovnice so še v tiskarni, nobena odločitev pa ni še znana glede prevzema kupljenih, a še neuporabljenih vozovnic. Vozovnica za en odsek bo torej po novem stala 1.000 lir namesto prejšnjih 900 lir. Za nakup desetih vozovnic bomo morali odšteti tisoč lir več, in sicer 9.000 lir. Za 1.000 lir bo porastla tudi cena mesečne vozovnice za en odsek, in sicer od 23 na 24 tisoč lir. Cena mesečne vozovnice za celotno omrežje bo utrpela največji povišek: s prejšnjih 26 tisoč lir se bo premaknila na 28 tisoč lir. Običajna gneča na postajališču ACT (Foto Križmančič) Cene nekaterih vozovnic pa bodo vsekakor ostale nespremenjene: vozovnica za dva odseka bo še vedno stala 1.300 lir, dnevna vozovnica 3.500 lir, mesečna vozovnica za določen časovni pas pa 18 tisoč lir. Tajništvo tržaškega prevoznega podjetja ACT kljub začetni zmedi zagotavlja, da se bo vodstvo konzorcija do konca tedna izreklo o načinu prevzema neuporabljenih vozovnic, nove vozovnice pa bodo na razpolago komaj v soboto, 1. avgusta. Tajništvo poudarja, da se bo vodstvo posebno potrudilo, da ne bi porabniki bili podvrženi nevšečnostim oziroma zamudnemu čakanju pri kakem okencu. Podražitev avtobusnih vozovnic je v svojem tiskovnem sporočilu ostro obsodilo deželno vodstvo sindikatov CGIL, CISL in UIL. Sindikalni predstavniki zahtevajo razveljavljenje odločitve deželnega odbora o poviških in grozijo s prizivom na Ministrski odbor za cene. Po mnenju sindikatov pod- Cirkus Medrano je včeraj popoldne zapustil tržaško pristanišče Sloni in tigri so končno odšli Mala srčkana zebrica je bila žrtev brezsmiselne in predvsem nepotrebne »živalske vojne« v tržaškem pristanišču. Tovornjaki cirkusa Medrano so včeraj malo po 16. uri po treh dolgih dneh čakanja lahko zapustili sedmi pomol, med skoraj stotimi živalmi, ki so jih odpeljali v kraj Bussolengo pri Veroni, kjer ima cirkus svoj sedež, pa ni bilo mlade zebre, ki je poginila v pristanišču zaradi izčrpanja in hude vročine. Z odhodom živalske cirkuške ekspedicije se je — vsaj v Trstu končala štiridnevna nevšečna zadeva, ki je tako med neposredno prizadetimi odgovornimi cirkusa Medrano in cirkuškim osebjem na eni strani ter italijanskimi oblastmi in vodstvom tržaške pristaniške ustanove na drugi, dvignila mnogo prahu in povzročila tudi mnogo hude krvi. Včerajšnji četrti dan prisilnega postanka divjih zveri in drugih živali med hangarji in kontejnerji sedmega pomola se je začel z obravnavo na tržaški preturi. Vodstvo cirkusa se je namreč obrnilo na sodstvo, da bi preklicalo »zaplembo« živali, ki jo je odredila gozdna straža. Le-ta je utemeljila svoj ukrep z veljavnimi zdravstve-no-varnostnimi predpisi, po katerih morajo živali, ki prihajajo v Italijo iz azijskih držav (cirkus je prihajal iz Izraela), prebiti štirideset dni v karanteni, predno jim lahko dovolijo »vstop« na državni teritorij. Tržaško sodstvo ni preklicalo tega ukrepa, privolilo pa je, da odpotuje cirkuška odprava v kraj Busolengo pri Veroni, kjer ima cirkus svoj sedež in tudi razpolaga s strukturami, ki so primerni za negovanje živali. Sloni, tigri, gepard, noji, zebre, konji, šimpanci in druge živali bodo morale sedaj na tem svojem drugem domu po- ■si i X Tudi gepard je končno odšel iz Trsta (Foto Križmančič) čakati na nadaljevanje te »živalske« telenovele. Z odločitvijo sodstva so bili zadovoljni tako cirkuški ljudje, kot uprava tržaške pristaniške ustanove, ki se je že v prejšnjih dneh močno hudovala nad tem prisilnim živalskim postankom na sedmem pomolu. Vodstvo ustanove sploh ni dovolilo, da bi živali zapustile tovornjake, a vodstvo cirkusa se ni držalo tega povelja, saj so bile živali v pločevinastih kletkah tovornjakov že povsem izmučene od dolgega potovanja in čakanja pod žgočim soncem. Ob od- hodu je prišlo tudi do prerekanja med odgovornimi za cirkus in odgovornimi pri pristaniški ustanovi. Le-ti so celo od finančnih stražnikov ob izhodu s sedmega pomola zahtevali naj zaustavijo konvoj 140 tovornjakov, ker naj bi cirkuški uslužbenci povzročili na pristaniških strukturah za dva milijona in pol lir škode (poškodovali ali uničili naj bi nekatere protipožarne naprave). Finančni stražniki so ob pregledu dokumentov lahko le ugotovili, da so povsem v redu, zaradi česar niso imeli nobenega razloga za novo »zaostritev« že itak zaostrene situacije. ražitev presega stopnjo inflacije, ki je predvidena na državni ravni, in je zato v nasprotju s sporazumom, ki so ga 10. decembra lani dosegli sindikati in vlada v zvezi s cenami in tarifami. Deželno sindikalno vodstvo poudarja, da bo ukrep prispeval k povečanju inflacije. Obenem pa dodaja, da se odločitev o podražitvi ne sklada z izjavami državne vlade o resni težnji k uskladitvi oziroma nadzoru cen in tarif. Slednja naj bi bila bistvene važnosti za pravično porazdelitev dohodkov in znižanje inflacije. Danes soočanje na levici Festival DSL na Ferdinandeu V parku Ferdinandeo se nadaljuje festival glasil Demokratične stranke levice Unita in Dela, ki ga prireja pokrajinska federacija Oc-chettove stranke. Danes ob 19.30 bo na sporedu okrogla miza na temo »Strategije italijanske levice: soočanje med DSL in PSI«. V razpravi bodo sodelovali nekdanji pokrajinski tajnik PSI Sandro Perelli, občinski svetovalec te stranke Ladi Minin, deželni svetovalec DSL Roberto Viezzi in načelnik svetovalske skupine »Demokratične zveze Trst za Evropo« v tržaškem občinskem svetu Roberto Treu. Zvečer bo koncert glasbene skupine »Vernice fresca«. Od jutri do nedeljo pa bo podobna prireditev v Zgoniku. Festival prireja občinska sekcija DSL Just Pegan. V pripravi velika razstava Imago mundi et Italiae V sklopu proslav ob petstoletnici odkritja Amerike organizira tržaška Univerza veliko kartografsko razstavo z naslovom Imago mundi et It°' liae, ki zaobsega podobo Italije v stari kartografiji od kodeksa Klavdija Ptolemeja do atlasa Giovannija Antonia Maginija iz leta 1620. Zastavlja si nalogo, da antologijsko pri' kaže razvoj podobe apeninskega škornja pred nastopom znanstvene kartografije. Predstavili bodo izjemne dokumente iz časa med XI. 111 XVI. stoletjem, ki jih hranijo v znamenitih knjižnicah in arhivih cele Evrope. Razstava bo na ogled od septembra do 15. novembra v velik1 dvorani in v čitalnici Pedagoške f>zaiec“ na atletskih tekmah), na k m je »prestavil v peto brzino«, na (j°ncu prišel na cilj poldrugo sekun-0 bolje od lastnega rekorda in... za-i/ePaden opazil, da ga je na desni V ehitel neverjetni Sadovij, ki je s sas°® 3'45"00 postavil neverjetni etovni rekord, kar pomeni, da je Pikrat zapored plaval 100 m v 56 sekundah in 25 stotinkah. Neutrudni Holmertz si je priplaval še en bron in je verjetno v zadnjih časih plavalec, ki si je na velikih tekmovanjih pri-vlaval največ kolajn, a kaj, ko ni še nobena zlata. Drugi svetovni rekord je prav tako padel v moški konkurenci. Postavil ga je na 200 m prsno veliki favorit tekme in trenutno, če nasploh ne vseh časov, naj večji specialist te panoge, Američan Mike Barrowman. Z Mike Barrovvman izredno enakomernim tempom, ki mu ga omogočata velika telesna moč in sama zgradba telesa, ki se zdi nalašč ustvarjeno za prsno plavanje, je svetovni prvak in rekorder naravnost zmlel konkurenco in s časom 2T0T6 izboljšal lastni rekord za 44 stotink. V evropskem derbiju za srebrno kolajno se je Madžar Norbert Rozsa prav v zadnjih centimetrih oddolžil Angležu Gillingjhamu za lanskoletni poraz v Atenah in s časom 2:11,23 postavil tudi nov evropski rekord. Zelo lepi sta bili tudi obe ženski disciplini. Na 100 delfin je Kitajka Qian Hong potrdila lanskoletni naslov svetovne prvakinije, a se je morala pošteno potruditi, da je prav v zanj ih metrih prehitela presenetljivo Američanko Christine Ahman-Leig-hton (dva priimka zato, ker je poročena): 58"62 je za Kitlajko olimpijski rekord in druga najboljša znamka vseh časov. Tretja je bila francoska veteranka Catherine Plewinski, ki je povsem nenadejano, pri koncu kariere, izboljšala osebni rekord in bila na zmagovalnem odru izredno vesela. Na 100 prsno smo končno slišali tudi belorusko himno v čast zmagovalke Jelene Rudkovskaje, ki je za las pre- magala mlado Američanko Anito Nall in presenetljivo Avstralko Sa-mantho Riley. Čas Belorusinje 1'8"00, že bronasta na dvojni razdalji, je samo za 9 stotink sekunde slabši od svetovnega rekorda. Povejmo še, da je italijanska veteranka Manuela Della Valle (29 let) odsegla odlično 7. mesto, potem ko je bila po kvalifikacijah celo 4. V finalu je šla na vse ali nič in bilo je nič. V moški štafeti 4x100 prosto, kjer so vsi pričakovali svetovni rekord, pa rekord ni padel. Zmagali so Američani, ki so plavali dobro in izenačeno in pri katerih je izstopal legenda Bi-ondi, ki je tokrat za menjavo plaval v drugi predaji. Ne moremo pa mimo občutka, da je Združena ekipa (pravo ime za bivše Sovjete) dobesedno vrgla v koš prestižno zmago. Tragična osebnost je bil sicer prekaljeni Gena-dij Prigoda (finalist na 100 posamezno), ki se je uštel in se popolnoma iztrošil v prvem delu druge predaje in na koncu dobesedno »umrl«. Potem ko smo videli, kako je plaval fenomen Popov v zadnji predaji, smo prepričani, da bi Rusi še povečali bero prestižnih kolajn, ki jo že imajo, če bi le Prigoda bil pametnejši. (S.T.) _ . M€ ijjza ■ /Uv. 1 Klili - z i > B SND Kitajska Madžarska Južna Koreja Poljska Nemčija Kuba Španija Bolgarija Avstralija Japonska Vel. Britanija Norveška Turčija Francija Kalija Švedska Romunija 15 7 7 6 6 9 5 4 4 0 3 2 2 2 2 1 2 0 1 3 1 2 1 2 1 1 1 1 Brazilija Nizozemska NOU Belgija Kanada Finska Mongolija Nova Zelandija Surlname 0 3 0 3 0 1 0 0 1 0 o o o o o o o o 4 8 2 1 1 P 6 1 0 i 0 ! 3 3 2 0 0 6 _ 4 I 3 | 3 i 0 i 0! 3; 2 1 1 1 1 1 1 Blejski dvojec že do polfinala Na nogometnem turnirju Italijani v četrtfinalu BARCELONA - Čast italijanskega nogometa in ponos evropskih prvakov under 21 sta rešena. Azzurri so si včeraj zagotovili nastop v četrtfinalu olimpijskega nogometnega tekmovanja z zmago nad Kuvajtom s tesnim 1:0, kar je vsekakor premalo za reprezentanco, o kateri se italijanski tisk izraža le s presežniki. Tudi proti kuvajtskim milijarderjem, ki pa v nogometu očitno niso preveč doma, je Italija zaigrala medlo, nepovezano, neprivlačno za oko. Kakorkoli že, azzurri so le dosegli primarni cilj, to je uvrstitev na četrtfinalno tekmo, na kateri pa se bodo spopadli s španskimi nogometaši, ki so seveda pred domačim občinstvom še posebno motivirani. Italijanski nogometaši so edini zadetek srečanja dosegli z Mellijem v 9. minuti prvega polčasa. To je pa bilo tudi vse. Italija je proti Kuvajtu igrala v naslednji postavi: Antonioli; Bonomi, Favalli, Sordo, (v 12' Muzzi), Matrecano, Verga, Mel-li, D. Baggio, Buso, Rocco (v 3T Rossini), Marcolin. Avtomobil Renault Clio, ki ga je pivovarna Union namenila slovenskemu športniku, ki bo na olimpijskih igrah v Barceloni osvojil prvo kolajno, še čaka. V sredo so slovenski olimpijci tekmovali povsem povprečno. »Po prvih neuspešnih Startih sem se že bal, da naših kar visokih ciljev ne bomo dosegli, toda Bučarjev uspeh mi je vlil novo upanje. Odlično je plaval. Njegov najboljši letošnji rezultat dokazuje, da je vrhunsko formo ujel v pravem trenutku,« je po nastopih Naceta Majcna in Jureta Bučarja dejal njun trener Vlado Čermak. Jure Bučar se je s časom 3:55,28 uvrstil v mali finale, kjer je nato plaval nekoliko slabše in zasedel prav tako 16. mesto kot v kvalifikacijah. Nace Majcen pa je s 4:00,42 med 46 tekmovalci osvojil 31. mesto. Slovenski strelec Rajmond Debevc je svoj nastop z malokalibrsko puško 60 strelov leže vzel predvsem za trening. »Kaj več v tej nepredvidljivi disciplini tako ali drugače nisem pričakoval,« je izjavil Debevec po nastopu. To je edina disciplina, v kateri Rajmond sicer nastopa, vendar še nima odmevnejše zmage. Tokrat se je moral zadovoljiti z 18. mestom in še skromenjšim rezultatom 594 krogov. Res je, da streljanje leže povzroča težave, toda jutri bo na sporedu njegova najmočnejša disciplina z malokalibrsko puško v trojnem položaju (3x40). »V petek bo nova tekma, čisto drugačna od te. Še vedno zaupam vase,« je odgovarjal na skepso novinarjeve Debevec. Telovadec Lojze Kolman zares ni rojen pod srečno zvezdo. Tudi v poljubnem mnogoboju mu je na drogu zagodla prav njegova prvina »kol-man«. Tudi tokrat je padel z orodja in je prejel nizko oceno. S skupnim seštevkom točk iz obeh nastopov 110,875 je v mnogoboju ostal v zadnji petini vseh uvrščenih tekmovalcev. Veslaški dvojec brez krmarja Iztok Čop in Denis Žvegelj se je zanesljivo uvrstil v polfinale. V repe-šažu na jezeru v Banyolesu sta Blejca v drugi skupini gladko opravila s Kanadčanoma in Avstralcema. Namiznoteniška igralka Polona Frelih, ki je zadnji trenutek izvedela, da bo vendarle igrala na olimpijskih igrah, je v prvem dvoboju v svoji predtekmovalni skupini izgubila proti Švedinji Lotti Erlman z 21:16, 21:10. Judoista Filipa Leščaka je v prvem nastopu v kategoriji do 86 kg premagal Nizozemec Ben Spijkers, deskar Stojan Vidakovič ter »leteča holandca« Goran Sosič in Mitja Kosmina pa so v nadaljevanju tekmovanj bili bolj v ozadju. Številni kandidati v močni konkurenci za odličja Jutri štart atletov Atletika, kraljica športa, je končno najavila svoj prihod v olimpijsko areno. Nobenega dvoma ni, da bo v prihodnjih dneh pritegnila največ zanimanja ljubiteljev športa po vsem svetu. Kaj nam obetajo bližnji olimpijski dogodki na tekališčih, skakališčih in izmetiščih? Še pred mesecem dni bi morali zapisati, da bo osrednja osebnost moškega tekmovanja slavni Carl Lewis. Temnopolti »sin vetra« je v zadnjih desetih letih na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih dosegel toliko uspehov, kot nihče pred njim. Zbral je namreč nič manj kot 13 zlatih in 3 srebrne kolajne. Na zadnjem izbirnem tekmovanju ameriških atletov v New Orleansu pa mu je šlo vse po zlu. V Barceloni bo tako le skakal v daljino in morda sodeloval v kratki štafeti. Bodočo osrednjo osebnost atletskega tekmovanja bo zato treba iskati med drugimi imeni. Morda bo to kateri od ostalih najboljših sprinterjev, ki bodo odprli atletsko tekmovanje. Med drugimi bi lahko to bil Nami-bijec Frank Fredericks, morda Američana Mitchell ali Burrell, Britanec Linford Christie ali pa velika uganka letošnjega nastopa, Kanadčan Ben Johnson, ki se je v Seulu »proslavil« z dopinško afero. Njegovi zadnji dosežki mu sicer take vloge ne V modernem peteroboju Italijanom bron ekipno Italijani imajo v modernem peteroboju, športu bogatih »par excellence«, lepo tradicijo uspehov, a so se morali v Barceloni zadovoljiti le z ekipnim bronom. Postava Masullo, Tiberti, Bomprezzi je bila sicer pred zadnjo preizkušnjo v jahanju v obupnem položaju - zdrknila je na 9. mesto. Azzurri so bili v teku katastrofalni. Toda na sedlih so se odlično znašli in se tako dokopali do brona, na katerega menda sploh niso več računali. V tekmovanju posameznikov pa ostajajo brez kolajne. Bomprezzi je bil namreč le peti. Carl Lewis napovedujejo. Tu je nadalje drugi Johnson, dvestometraš Michael, ki napoveduje, da bo zrušil Mennein rekord, do katerega mu manjka le pet stotink sekunde. Lewis bo imel težko nalogo tudi v daljini. Premagati Powella nikakor ne bo lahko. Razred zase bi moral biti, po napovedih, Ukrajinec Bubka v skoku s palico. Kar se tiče daljših tekov, pa bodo ti verjetno obarvani Začet se je teniški turnir Švedska brez zastavonoše Za Stefana Edberga, zastavonošo švedske reprezentance na slavnostnem mimohodu, so se olimpijske igre že končale. V dvoboju 1. kola ga je s 6:0, 6:4, 6:4 nepričakovano premagal Andrej Česnokov. Edberg je bil v Barceloni nosilec 2. skupine. Olimpijsko ozračje nasprotnike najboljših tenisačev očitno dobro motivira, če vemo, da sta Courier in Becker zmagala s težavo. Od boljših se je izkazal le Hrvat Ivaniševič. Italijani igrajo spremenljivo. Ca-ratti in Piccolijeva sta že izpadla, včeraj je Omar Camporese s 6:2, 6:2, 6:0’ premagal Portoričana Riosa, Renzo Furlan pa je s 6:3, 6:4, 3:6, 6:4 odpravil Japonca Matsuoko. precej temno. Afriško. V hoji bi radi svoj delež odličij odrezali tudi Italijani, boriti pa se bodo morali predvsem z bivšimi Sovjeti, ki se ne bodo pustili kar tako ugnati niti v metih. Med dekleti je manj pretendentk za »prestol«, potem ko se je olimpijskemu nastopu odrekla slovita nemška atletinja Katrin Krabbe. Obtožba, da je skušala prevarati kontrolo dopinga, jo je tako pretresla, da ni hotela priti v Barcelono, čeprav so jo hude obtožbe oprostili. V njeni odsotnosti se bodo poskušale polastiti njene dediščine Merlene Ottey, Gwen Torrence in Privalova med šprinterkami in morda še katera. Enako kot pri moških, napovedujejo velik dvoboj v skoku v daljino tudi med ženskami. Moral bi potekati predvsem med svetovno prvakinjo Belke Drechsler iz Nemčije in Američanko Jackie Jonyer Kersee. Tudi Italija ima nekaj želez v ognju. Med dekleti je to Ileana Salvador, ki bi si lahko celo prikorakala eno izmed odličij. Med moškimi pa je takih kandidatov več. Predvsem sta to Damilano v hoji in Bor-din v maratonskem teku. Morda jima lahko prištejemo tudi Antiba, čeprav je s svojimi pripravami v zaostanku. V skokih v vodo z deske Kitajec Tan »večni drugi« Kitajec Liangde Tan je bil prepričan, da mu tokrat olimpijsko zlato v skokih v vodo z deske ne bo ušlo. V Los Angelesu in Seulu je bil drugi za legendarnim Američanom Louga-nisom. To je še nekako požrl. Potem ga je na zadnjem svetovnem prvenstvu ugnal Louganisov rojak Fergu-son, in že takrat je imelo srebrno odličje grenak priokus. V Barceloni ni bilo ne »upokojenega« Louganisa, ne Fergusona, zato je računal, da mu je pot odprta. Pa še je uštel. Spet je bil drugi in spet ga je premagal Američan, tokrat je bil to Mike Lenzi, Tan pa si je za vse večne čase prislužil naziv »večnega drugega«. Včerajšnji finali MK PUŠKA - 60 STRELOV 1. Eun Chul (J.Kor) 702,5 2. Stenvaag (Nor) 701,4 3. Pletikosič (NOU) 701,1 4. Bichler (Nem) 701,1; 5. Bury (Fr) 700,0; 6. Hirvi (Fin) 699,5; 7. Gabrielsson (Šve) 699,5; 8. Petiki-ane (SND) 699,2; 18. Debevc (Slo) SKOKI V VODO DESKA 1. Lenzi (ZDA) 676,530 2. Tan (Kit) 645,570 3. Saoutine (SND) 627,780 4. Murphy (Avstral) 611,970; 5. Ferguson (ZDA) 609,120; 6. Vaz-quez (Meh) 604,140; 7. Jongejans (niz) 581,400; 8. Stačenko (SND) 577,920; 12. Lorenzini (It) 527,730 400 PROSTO MOŠKI 1. Sadovij (SND) 3:45,00 2. Perkins (Avstral) 3:45,16 3. Holmertz (Šve) 3:46,77 4. Wojdat (Polj) 3:48,10; 5. Brown (Avstral) 3:48,79; 6. VViese (Nem) 3:49,06; 7. Pfeiffer (Nem) 3:49,75; 8. Loader (N.Zel) 3:49,97; 12. Sicilia-no (It) 3:53,76; 16. Bučar (Slo) 3:56,93; 30. Majcen (Slo) 4:00,42 200 PRSNO MOŠKI 1. Barrowman (ZDA) 2:10,16 2. Rozsa (Madž) 2:11,23 3. Gillingham (VB) 2:11,29 4. Lopez Miro (Šp) 2:13,29; 5. Gut-tler (Madž) 2:13,32; 6. Rogers (Avstral) 2:13,59; 7. VVatanabe (Jap) 2:14,70; 8. Hayashi (Jap) 2:15,11; 16. Postiglione (It) 2:16,92 100 DELFIN ŽENSKE 1. Qian Hong (Kit) 58,62 2. Ahmann-Leighton (ZDA) 58,74 3. Plewinski (Pol) 59,01 4. Siaohung (Kit) 59,10; 5. Oneill (Avstral) 59,69; 6. Sunders (ZDA) 59,82; 7. Van Almsick (Nem) 1:00,70; 8. Sito (Jap) 1:01,16; 15. Tocchini (It) 1:02,06 100 PRSNO ŽENSKE 1. Rudovskaja (SND) 1:08,00 2. Nall (ZDA) 1:08,17 3. Riley (Avstral) 1:09,25 4. Cloutier (Kan) 1:09,71; 5. Dorri-es (Nem) 1:09,77; 6. Csepe (Madž) 1:10,19; 7. Della Valle (It) 1:10,39; 8. Brendel (Nem) 1:11,05 4X100 PROSTO MOŠKI 1. ZDA 3:16,74 2. SND 3:17,56 3. Nemčija 3:19,16 4. Francija 3:19,17; 5. Švedska 3:20,10; 6. Brazilija 3:20,99; 7. Vel. Britanija 3:21,75; 8. Avstralija 3:22,04 ROKOBORBA 48 KG 1. Kučerenko (SND) 2. Maenza (It) 3. Amita (Kub) 74 KG 1. Iskandarjan (SND) 2. Tracz (Pol) 3. Kornbakk (Šve) 130 KG 1. Kareline (SND) 2. Johansson (Šve) 3. Grigoras (Rom) DVIGANJE UTEŽI 67,5 KG 1. Militosian (SND) 337,5 2. Jotov (Bol) 327,5 3. Behm (Nem) 320,0 4. Vahiagui (Alž) 315,0; 5. Gron-man (Fin) 305,0; 6. Tabares (Kol) moderni peteroboj EKIPNO 1. Poljska 16.018 2. SND 15.924 3. Italija 15.760 4. ZDA 15.649; 5. Madžarska 15.571*6. Velika Britanija 15.571; 7. Francija 15.441; 8. Švedksa 15.428 POSAMEZNIKI 1. Skrzypaszek (Pol) 5.559 2. Mizser (Madž) 5.446 3. Ženovk (SND) 5.361 4. Starostine (SND 5.347; 5. Bomprezzi (It) 5.326; 6. Norebrink (Šve) 5,321 GIMNASTIKA MNOGOBOJ MOŠKI - EKIPNO 1. SND 585,450 2. Kitajska 580,375 3. Japonska 578,250 4. Nemčija 575,575; 5. Italija 571,750; 6. ZDA 571,725 KOLESARSTVO ZASLEDOVALNA VOŽNJA 1. Boardman (VB) 2. Lehmann (Nem) 3. Anderson (N.Zel) 4. Kingsland (Avstral); 5. Ermena-ult (Fr); 6. Mathy (Bel); 7. Plaza (Šp); 8. Beltrami (It) JUDO 66 KG ŽENSKE 1. Reve Jimenez (Kub) 2. Pierantozzi (It) 3. Rakels (Bel) in Howey (VB) 86 KG MOŠKI 1. Legien (Polj) 2. Tayot (Fr) 3. Gill (Kan) in Okada (Jap) Rezultati v ekipnih športih NUiiUM SKUPINA A 3. KOLO: ZDA - Poljska 2:2, Italija - Kuvajt 1:0. KONČNA LESTVICA: Poljska 5, Italija 4, ZDA 3, Kuvajt 0. SKUPINA B 3. KOLO: Kolumbija - Egipt 3:4, Španija - Katar 2:0. KONČNA LESTVICA: Španija 6, Katar 3, Egipt 2, Kolumbija 1. ČETRTFINALNA PARA Italija - Španija; Poljska - Katar. MOŠKA KOŠARKA SKUPINA A 3. KOLO: Brazilija - Angola 76:66 (42:26), ZDA - Nemčija 111:68 (56:25), Hrvaška - Španija 88:79 (45:42). LESTVICA: ZDA 6, Nemčija in Hrvaška 4, Španija in Brazilija 2, Angola 0. SKUPINA B 3. KOLO: Avstralija - Venezuela 78:71 (43:27), Litva - Portoriko 104:91 (50:43), SND - Kitajska 100:84 (55:39). LESTVICA: Litva in SND 6, Avstralija 4, Portoriko 2, Kitajska in Venezuela 0. MOŠKI ROKOMET SKUPINA A 2. KOLO: Švedska - J. Koreja 28:18, Madžarska - Brazilija 27:21, ČSFR - Islandija 16:16. LESTVICA: Švedska 4, Islandija 3, Južna Koreja in Madžarska 2, ČSFR 1, Brazilija 0. SKUPINA B 2. KOLO: SND - Francija 23:22, Nemčija - Romunija 20:20, Španija - Egipt 23:18. LESTVICA: SND 4, Romunija 3, Francija in Španija 2, Nemčija 1, Egipt 0. ŽENSKA ODBOJKA SKUPINA A 1. KČLO: SND - Španija 3:0 (15:3, 15:0, 15:3); Japonska - ZDA 3:2. SKUPINA B 1. KOLO: Nizozemska - Brazilija 1:3, Kuba - Kitajska nočna tekma. BEZBOL PREDTEKMOVANJE 3. KOLO: Kuba - Japonska 8:2, Španija - Dominikanska rep. 2:0. 4. KOLO: Portoriko - Italija 2:0, Japonska - Dominikanska rep. 17:0, ZDA - Kuba nočna tekma, Tajvan - Španija nočna tekma. LESTVICA: ZDA, Japonska in Kuba 6, Tajvan in Portoriko 4, Dominikanska rep. 2, Španija in Italija 0. Barcelona ’92 XXV oH isk& igr& J '"3 AT ITALIJANI Veslanje: Marconcini (posamezno od 13. do 24. mesta) Sabljanje: Bortolozzijeva, Trillinijeva, Zalaffijeva (kvalifikacije in eventuelno finale -floret posamezno) Namizni tenis: Arisijeva (posamezno ženske) Streljanje: Ussorio Rokoborba: Razzino in Campanella (5. kolo: 82 kq in 90 kg) Plavanje: Braida (200 m delfin); Bianconijeva in Tocchini-jeva (200 m mešano); Battistel-li in Merisi (100 m hrbtno); Vi-garanijeva, Dalla Vallejeva,’ Tocchinijeva, Sciorellijeva (4x100 m mešano); Gusperti (50 m kravl); Melchiorrijeva (finale 800 m kravl); Battistelli (1500 m kravl) Tenis: Camporese, Furlan (posamezno); Cecchinijeva, Reggijeva (posamezno); Camporese in Nargiso (dvojice); Garronejeva in Reggijeva (dvojice) Boks: Piccirillo Jadranje: Giordano (Lec-hner); Sensinijeva (Lechner); Arianna Bogateč (Europa); Ouarrajeva, Barabini)eva (470); Vaccari (Finn); Montefusco (470); Grassi, Santella (FD); Be-namati, Salani (Star); Zuccoli, Glisoni (Tornado) Jahanje: Girardi, Magni, Roman, Villalta (ekipno) Kolesarstvo: Brasi, Cerioli, Salva to, Trezzi (ekipno zasledovanje); Pregnolato (posamezno zasledovanje); Chiappa (možno v polfinalu sprint) Odbojka: Italija - Japonska Košarka: Italija - Brazilija, ž SLOVENCI Veslanje: Čop in Žvegelj (dvojec brez krmarja - polfinale) Jadranje: Vidakovič (deska - 7. in 8. tekmovanje) Kosmina in Sosič (leteči Holandec - 4. tekmovanje) Plavanje: Koželj (200 m delfin) Majcen (1500 m prosto - predtekmovanje) Benetton na sodiscu zaradi reklame Olimpijski očetje so zgroženi. Znani podjetnik Benetton si je namreč izmislil posebno reklamo za preservative, glede na to, da je v sedanji eri aidsa treba primerno reklamirati tudi take pripomočke. Pet preservativov je namreč sestavil tako, da sestavljajo pet tradicionalnih olimpijskih krogov, tako reklamo, pa je priobčil v nekaterih španskih časnikih. Olimpijski odbor je Benettona že prijavil zaradi zlorabe uradnega olimpijskega znaka sodišču, načelnik olimpijskih financ, Pound, pa mu je zaničljivo zabrusil v obraz: »Parasit.« Privlačni boksarji V olimpijskem naselju zbujajo največ pozornosti med tamkajšnjim nežnim spolom temnopolti ameriški boksarji. Ti namreč trenirajo kar pred svojim domovanjem in njihove mišičaste postave so prava paša za oči mladih olimpijk. Posebno sta priljubljena skoraj 190 cm visoki težkokategornik Donald in njegov prijatelj mušje teže Griffin, ki je visok 158 cm in je skoraj za polovico lažji od svojega slab stot težkega rojaka. Vmes med obema pa je še cela serija prikupnih mišičjakov, vseh mer in tež. Pač, za vse okuse. Iz bazena k reklami 14-letna nemška plavalka Franzis-ka Van Almsick ni le vzhajajoča zvezda nemškega in evropskega plavalnega športa, ampak je tudi na moč prikupna. Ker je visokorasla in vitka kar dežujejo ponudbe za podpis pogodb, s katerimi ji ponujajo vlogo manekenke, fotomodela, reklamne vloge itd. Njen oče je že izbral reklamno agencijo, pri kateri bo - po njegovih besedah — zaslužila letno vsoto s šestimi ničlami. V markah, kajpak. Še dobro, da De Coubertin nima več nobenega opravka z olimpijskim duhom, kot si ga je on zamislil. Protest iz Izraela Anouk Spitzer, hčerka enega izmed izraelskih športnikov, ki so bili umorjeni v Miinchnu med palestinskim terorističnim napadom leta 1972 je obtožila olimpijski odbor, da ni niti z besedico počastil teh žrtev. Spitzerjeva je bila v času atentata stara dva meseca. Padci na pisti ■> 'r A S i I o, M V« s ¥ - iti ***** 'I "•«*»»- Na dirkališču v Barceloni je bilo med tekmovanji v hitrostni vožnji kar nakej padcev. Na sliki (AP) kolesarka Rita Razmaite iz Litve leži na pisti po hudem padcu. Tekmovanja v dirkališčnih disciplinah so v polnem teku. Poredni Iranski boksar Ali Kazemi je gotovo doslej najnesrečnejši udeleženec letošnjih olimpijskih iger. Pred začetkom tekmovanja se je v svojem hotelu predolgo obiral in je zato zamudil avtobus. S »pomožnimi« prometnimi sredstvi mu je sicer uspelo priti da športne palače, toda preden si je povezal roke, nataknil rokavice in nadel čelado je zadonel gong: bil je za šest sekund prepozen. Po pripravah, ki so trajale leta in po potovanju, dolgem kdo ve koliko ur je ostal brez možnosti za karkoli, zaradi borih šestih sekund. Ker pa ima vaka stvar tudi svetlo plat, je to v tem primeru predstavljal njegov nasprotnik-Pakistanec Ashgar Muhammad, ki si je tokrat priboril boksarsko zmago zgolj s prednostjo -šestih sekund. O tl P) Oskar m Kjuder Oskar Kjuder sodi med stebre zamejske glasbe. Posebne predstavitve ne potrebuje. Menite, da je bilo pravilno vključiti vrsto opernih arij v otvoritveno slovesnost olimpijskih iger? »Da, vsekakor. Igre so resna prireditev in klasična glasba vsekakor sodi zraven. To je bila gotovo velika obogatitev otvoritve.« Športniki so si ustvarili svoje univerzalno svetovno tekmovanje. Ali bi bilo po vašem mnenju kaj podobnega pametno storiti tudi v glasbenem svetu? »Glasba je čudovita. Taka pobuda bi bila ne le pametna, ampak celo zaželena.« Jugoslovani letos nastopajo ločeno... »Veste, pred kratkim sem bil v Sloveniji, pa sem ob gledanju olimpijskega prenosa v nekem lokalu slišal: "Samo, da smo se jih znebili." To je moja bolečina. To je ozkosrčno. Poglejte, kako pametno so to uredili v Rusiji. Končno, je tudi prejšnji režim naredil mnogo koristnega za šport.« Leta 1944 ste bili vojak. Bi bili tedaj pripravljeni, v starem grškem olimpijskem duhu, prekiniti vojskovanje in se pomeriti v športu s svojimi sovražniki? »To pa vsekakor. To bi storil takoj, saj sodim, da bi to bilo pozitivno dejanje. Seveda, če bi enako storil tudi moj nasprotnik.« 8-00: VESLANJE (polfinali, M: dvojni dvojec, enojec, četvorec s krmarjem) (polfinali, Ž: četverec brez krmarke, dvojec brez krmarke, dvojni dvojec) ^•00: SABLJANJE (kvalifikacije in neposredno izločanje, Ž: posamezno floret) STRELJANJE (predtekmovanje, M: hitrostrelna pištola; predtekmovanje, Ž: standardna puška) NAMIZNI TENIS (posamezno, Z) 8'00: BADMINTON (1. kolo, M in Ž: dvojice; 2. kolo, M in ž: posamezno) ROKOMET (Nemčija - Nigerija, Ž) HOKEJ NA TRAVI (predtekmovanje, M) PLAVANJE (predtekmovanje, M: 200 m delfin, 100 m hrbtno, 50 m kravl, 1500 m kravl) (predtekmovanje, Ž: 200 m mešano, 4x100 m mešano) TENIS (1. kolo M in Ž: dvojice; 2. kolo: posamezno) ROKOBORBA (grško-rimski slog: 5. kolo do 57, 62, 82, 90 kg; 6. ]n kolo: 62, 82 kg; od 7.-10. mesta do 57, 62, 82, 90 kg) J0.20; NAMIZNI TENIS (posamezno, M) “■30: ODBOJKA (predtekmovanje, M: Italija - Japonska) ■00: KOŠARKA (predtekmovanje, Ž) 11 NAMIZNI TENIS (posamezno, M) C30: ROKOMET (Avstrija - Španija, Ž) 1-40: NAMIZNI TENIS (posamezno, Ž) 430: STRELJANJE (finale, Ž: standardna puška) j, DVIGANJE UTEŽI (skupina C do 75 kg) '00: KOŠARKA (predtekmovanje, Ž) BOKS (1/16 finala) i- ODBOJKA (predtekmovanje, M: Francija - Kanada) , '*5: JADRANJE (7. in 8. regata, M in Ž: leachner A-390) 30: JADRANJE (4. regata: evropa, Ž; finn, M; 470, M in Ž; leteči j. holandec; star; soling; tornado) -- STRELJANJE (polfinale in »na ROKOMET (SND - ZDA, Ž) ODBOJKA (Alžirija - J. Koreja, M) lfi DVIGANJE UTEŽI (skupina B do 72 kg) °-30: ROKOMET (Norveška - J. Koreja, Ž) JUDO (predtekmovanje in dvojni repesaži, M in Ž: polsrednja kategorija) 1500 STRELJANJE (polfinale in finale, M: hitrostrelna pištola) 17.00: BADMINTON (1. kolo, M in Ž: dvojice, 2. kolo, M in ž: posamezno) KONJENIŠTVO (finale, skoki) HOKEJ NA TRAVI (predtekmovanje, M) ROKOBORBA (grško-rimski slog: za 3.-6. mesto in finali do 57, 62, 82, 90 kg) 17.30: ODBOJKA (predtekmovanje, M: ZDA - Španija) 18.00: KOLESARSTVO (1. izločilni krog, M: ekipna zasledovalna vožnja) PLAVANJE (finali, M: 200 m delfin, 50 m kravl, 100 m hrbtno) (finali, Ž: 200 m mešano, 800 m kravl, 4x100 m mešano) 18.30: DVIGANJE UTEŽI (finale: skupina A do 75 kg) 19.00: BOKS (1/16 finala) NOGOMET (predtekmovanje: Danska - Avstralija, Mehikam -Gana) HOKEJ NA TRAVI (predtekmovanje, M) NAMIZNI TENIS (dvojice, M) ODBOJKA (predtekmovanje, M: Nizozemska - Brazilija) 19.40: NAMIZNI TENIS (dvojice, 20.00: KOŠARKA (predtekmovanje, Z) SABLJANJE (finale, Ž: posamezno - floret) GIMNASTIKA (finale, Z. mnogoboj]^ 20.20: KOLESARSTVO (1. izločini krog, Z: posamična zasledovalna vožnja) NAMIZNI TENIS (dvojice, Ž) 21.00: NOGOMET (predtekmovanje: Švedska - J. koreja, Paragvaj -Maroko) NAMIZNI TENIS (dvojice, Ž) 21.10: KOLESARSTVO (polfinale, M in Ž: šprint) 21.30: JUDO (polfinale, Z: polsrednja kategorija) ODBOJKA (predtekmovanje, M: SND - Kuba) 21.40: KOLESARSTVO (polfinale, Ž: šprint) JUDO (polfinale, M: polsrednja kategorija) 21.50: KOLESARSTVO (četrtfinale, M: ekipne zasledovalne vožnje) 21.55: JUDO (za 3.-5. mesto, Ž: polsrednja kategorija) 22.00: KOŠARKA (predtekmovanje, Ž) JUDO (za 3.-5. mesto, M: polsrednja kategorija) 22.20: KOLESARSTVO (1/4 finala, Ž: posamična zasledovalna vožnja) NAMIZNI TENIS (posamezno, M) JUDO (finale, M in Ž: poslednja kategorija) 22.45: KOLESARSTVO (polfinale, M in Ž: šprint) T¥ spored eiMiuNo 14.00: STRELJANJE* (zračna pištola, M); BOKS C S^ODUC 16.30: BOKS 17.00: ROKOBORBA* (do 57, 62, 82, 90 kg*) 18.00: PLAVANJE* (200 m delfin M*; 200 m mešano Ž*; 50 kravl M*; 800 m kravl M*; 100 m hrbtno M*; 4x1 OOm mešano Ž*) 18.30: DVIGANJE UTEŽI* 20.30: GIMNASTIKA; DVIGANJE UTEŽI; SABLJANJE* 21.30: JUDO* (61 kg Z*; 78 kg M*) 22.45: BOKS < GWTR€ 7.55: pregled dogodkov in kolajn iz prejšnjega dne 8.00: VESLANJE (Ž: polfinale 4 brez, 2 brez, 2x2; M: 2x2, 2 brez, 1) 10.00: PLAVANJE 10.30: ODBOJKA (Italija - Japonska) 12.30. STRELJANJE* (zračna puška, Ž) 13.00: BOKS 19.50: PLAVANJE; DVIGANJE UTEŽI 20.00: GIMNASTIKA* (posamezno, Ž*) 23.15: KOLESARSTVO; BOKS 23.45: dnevni pregled dogodkov in kolajn 24.00: zaključek |r W SLOVENIJA 2 8.45: pregled prejšnjega dne 8:55: VESLANJE (polfinale) 17.35: PLAVANJE 20.15: GIMNASTIKA* 22.40: DVIGANJE UTEŽI (do 75 kg) 23.00: dnevni pregled 24.30: ROKOBORBA 24.40: SABLJANJE (floret, Ž) 24.50: JUDO* 8.30: VESLANJE (polfinale, M in Ž) 9.00: SABLJANJE 10.00: PLAVANJE 10.30: ODBOJKA (Italija - Japonska) 13.00: ODBOJKA (Francija - Kanada); BOKS; TENIS 15.00: BOKS; STRELJANJE; JADRANJE 18.00: PLAVANJE* (200 m prsno M*; 200 m kravl Ž*; 100 m hrbtno M*; 800 m kravl Ž*) 20.00: SABLJANJE*; PLAVANJE*; GIMNASTIKA* 21.30: ODBOJKA* (SND - Kuba); SABLJANJE; BOKS 23.45: dnevni pregled dogodkov in kolajn 24.15: KOŠARKA (Italija - Brazilija, Ž); NOGOMET (Švedska -J. Koreja) * označuje finale Numizmatična razstava Narodnega muzeja v Barceloni Pozornost Sloveniji Tudi streljanje je... televizijsko V prenatrpani Barceloni, ki jo te dni kot v kotlu od jutra do večera osvetljuje močno mediteransko sonce, je tudi Slovenija dobila svoj prostor. V glavnem barcelonskem dnevniku La Vanguardia je katalonski pisatelj Baltasar Purcel v treh uvodnikih predstavil to najmlajšo evropsko državo na izredno ilustrativen način. Ta enkratna predstavitev je bila nedvomno uvod v promocijo velike numizmatične razstave, ki jo je Narodni muzej tu odprl 15. t.m. Koordinacija na nivoju vlade Republike Slovenije je namreč že pred meseci sprejela sugestijo te naj starejše kulturne in znanstvene inštitucije pri Slovencih, da v času olimpi-ade promovira Slovenijo in njeno zgodovino v Kataloniji skozi govorico numizmatike, ki je govorica suverenosti in samostojnosti. V času, ko se je tu dvigala temperatura pred uradno otvoritvijo olimpijade, je bil politični diskurz o avtonomiji Katalonije vse bolj aktualen. To je zabeležil tudi vsedržavni El Pais, ki je oh recenziji slovenske razstave namenil vprašanjem avtonomije, suverenosti in nacionalizma, na primeru Slovenije, nekaj zanimivih misli. In prav v tem smislu so strokovnjaki Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja razstavo tudi pripravili, v simetriji torej z idejo, da je kovanje denarja oz. emi- sija lastne valute znak samostojnosti in suverenosti od antike pa do danes. Razstavo Narodnega muzeja tu v Kataloniji spremlja enkraten katalog, ki je izšel na 115 straneh odličnega tiska. V njem je eksplicizirana razstava, ki je v ta konec Evrope prinesla nekaj tisoč primerkov novcev, ki so se našli in ohranili na teritoriju današnje Slovenije. Naj starejši prikazani primerki so iz 2. st. pred našim štetjem, to so keltski srebrniki noriškega kraljestva, ki govorijo o avtonomiji v naših krajih pred rimsko zasedbo. Zelo bogat fundus predstavljajo rimski novci, ki jih krasi svetovno znani šestkratni unikatni auzens cesarja Avrelijana iz leta 270 našega štetja. Na razstavi so še prikazani srebrniki iz srednjega veka, pa celjski kovanci in nebroj drugega denarja, ki je krožil na tako pomembnem geostrateškem križišču današnje Slovenije. Posebna pozornost je na razstavi namenjena slovensko partizanskemu denarju in obveznicam, ki jih je izdajal Slovenski narodnoosvobodilni svet, kar je tudi pri recenzentih vzbudilo veliko zanimanje za ta enkratni podvig slovenske rezistence. Ekstrapolacija v novi slovenski denar je le logična posledica tako zastavljenih smernic slovenske samostojnosti. V razbeljeni Barceloni, ki z obrobnimi mesti Sabedellom, Terraso, Gerono, tvori konglomerat kar štirih milijonov prebivalcev, je pripoved o zgodovini Slovencev eksplicirana z enkratno govorico denarništva, pravi eksploit. V izlož- bah, v knjigarnah, na prostorih za plakatiranje je prisoten zlati napis ESLOVENIA — MONEDES — HIS-TORIA. Veliko zaslug ima pri tem podjetju predsednik Akademije za lepe umetnosti slikar Alberto Estrada: Vilazzasa, ki je bil tudi mecen razstave in kataloga. Sprehod skozi našo zgodovino je seveda dvojezičen, saj so vsi teksti napisani v kata-lonščini in prevedeni v španščino oz. kastiljanski jezik. Razstavi se tudi zaradi že omenjenih analogij obeta velik uspeh publike in kritike. V vsem tem vrvežu so tri pomembni dnevniki El Pais, La Vanguardia in El Diari de Scebadell v več nadaljevanjih pisali o Sloveniji ter o njeni eminentni razstavi. Zanimanje za to mlado državico je preraslo okvire vljudnostne radovednosti in se prelevilo še v dogovore o kulturnem, znanstvenem in gospodarskem sodelovanju. Mediteran-skost, če bi se lahko tako izrazili, obeh dežel je očitna in perspektivna. Združitev interesov in pobud je le stvar zainteresiranih posameznikov in inštitucij. DR. BORIS GOMBAČ ♦ Skromen obisk Čeprav so organizatorji letošnjih olimpijskih iger prodali že 3 milijone vstopnic (od 4 milijonov razpoložljivih) je obisk posameznih tekmovanj doslej dokaj skromen. Če se stanje v kratkem ne bo izboljšalo bodo prireditelji prisiljeni v drugi polovici tekmovanja odpreti vrata stadionov za brezplačen vstop, da bi napolnili tribune. Da so olimpijske igre postale popolnoma odvisne od televizijskih prenosov, smo se lahko vsi prepričali le po nekaj dneh njenega odvijanja. Go vorim po lastni izkušnji televizijskega komentatorja: tako popolnega pokrivanja dogodkov še nikoli ni bilo in verjetno tudi ne bo, kajti več od tega, da televizija pokrije z direktnim prenosom vse športe, je dejansko nemogoče. Ne samo, dandanes se tudi v zvezi z vsakim športom razmišlja izključno v televizijski optiki. Treba je prenašati tekmovanje v streljanju na glinaste golobe? Ne, hvala, gospodje, gledalci bodo kvečjemu videli nekaj nepremičnih ljudi s puško v roki, ki tu pa tam streljajo neznano kam. Takega športa pa res ne moremo prenašati. In ubogi strelci potemtakem ne obstajajo, ker niso »na televiziji«. Pogruntavščina! In če bi glino pobarvali tako, da se ob zadetku, ko se raztrešči, spremeni v oblak barvanega prahu, ki ga lahko vsak, tudi kamera, vidi? Rečeno, storjeno: in letos smo torej prvič videli neposreden prenos finala v streljanju na glinaste golobe v disciplini skeet (ki je povsem drugačna od druge discipline v streljanju na glinaste golobe, to je trap, kjer golobi letijo iz prej neznanih strani in so strelci vedno na istem mestu, medtem ko tu golobi prihajajo vedno iz vnaprej predvidene strani in se le strelci premikajo). No, videli je vendar nekoliko prehuda beseda. Videli smo sicer strelce, videli smo j oblake prahu in ko ni bilo prahu, ■ smo lahko deduktivno sklepali, da se je strel pač ponesrečil. Edino, kar je bilo res zabavno \ videti, je bilo to, da so vsi veliki svetovni ostrostrelci zaostali za malo Calamity Jane s poševnimi očmi, ki je prihajala iz Kitajske in ki je, edina ženska, osvojila zlato kolajno. Vsi so se že razpisali in potresli nekaj cenene filozofije, češ, sedaj imate moški, kje je vaša nad-moč, ko ne odloča le čista telesna brutalna sila? Kot vsi vemo, a nočemo povedati, te nadmoči v resnici nikoli ni bilo in je edino normalno, da se v modernem svetu, kjer sta vedno več ženski dani podobni pogoji kot moškim, dogaja neizbežno: da ženska prednjači povsod, kjer je govora o psihični stabilnosti, hladnokrvnosti in zmožnosti hitre prešo- ] je pod pritiskom. Verjetno zato\ bodo že na prihodnjih OI spet streljali na glinaste golobe moški in ženske posebej: pravijo sicer, da so tako odločili že prej, da bi dali tudi ženskam možnost izstopanja, vsi pa v resnici vemo, da so se moški dodobra ustrašili in nočejo več pono- • viti tako smešne figure. In tako smo videli tudi streljanje v živo, in če smo videli streljanje, ki je po definiciji najbolj statičen1 šport, ki lahko obstaja (pri šahu in bridgeu se vsaj premika cela roka in ne samo prst), potem je res televizija predrla vse pregrade. In do-kazala (na primer pri Rossettiju, ki j se mu je tresla pištola pred zadnjim strelom za zlato kolajno), da je tudi streljanje televizijski šport. Kaj pa ni televizijsko dandanes? SERGIO TAVČAR Podpisal je petletno pogodbo Na 7. tekmi za italijanski pokal v rolkanju v Feltvah Bamard pri Paranju Težave za člane Mladine Resco MARANELLO (MODENA) — John Bamard je včeraj poodpisal peteletno pogodbo s Ferrarijem, da bi skrbel za projekt in razvoj bolida iz Maranella. Sedež vsega programa pa naj bi bil v Angliji. V strokovnem štabu naj bi bin tudi tehniki iz Italije. Bamard je bil že pri Ferrariju od leta 1986 do 1989. Angleški strokovnjak bo s skupino 10 sodelavcev začel programirati bolid za prihodnjo sezono formule 1. Pridržana prognoza VERONA — Zdravstveno stanje nogometaša Verone VValterja Bian-chija, ki se je v torek poškodoval v prometni nesreči, je nespremenjeno. Prognoza je namreč še vedno pridržana. Z MihajloviČem vse v redu RIM — Roma je včeraj končno prejela izpisnico od beograjske Cr- vene zvezde za nogometaša Sinišo Mihajloviča. Rimsko vodstvo je imelo nemalo težav glede registracije tega nogometaša zaradi embarga OZN. Mihajlovič bo tako lahko stopil jutri na igrišče v dresu Rome na prijateljski tekmi proti Bayernu iz Munchna. Connors - Navratilova NEW YORK — Jimmy Connors in Martina Navratilova se bosta pomerila v »nenavadnem srečanju« 25. septembra v Las Vegasu. Zmagovalec v tem dvoboju bo dobil kar 500.000 dolarjev. »Nenavadno je, da se srečata med seboj moški in ženska, toda mislim, da bo to zanimiv dvoboj med tekmovalcema, ki sta v tenisu prednjačila v zadnjih letih,« je dejal Connors. Vremenske razmere na 7. preizkušnji za italijanski pokal v Feltrah, kjer so se na ravninski progi (krog je meril 2,5 km) pomerili tako v mladinskih kot starejših kategorijah, niso posebno odgovarjale rolkarjem Mladine Resco. Precej so jih mučile sopara in druge nevšečnosti, tako da so tudi rezultati bili pod pričakovanji. V takih neugodnih pogojih se je še najbolje odrezala Mateja Bogateč, ki je zmagala med mlajšimi cicibankami in je na dobri poti, da se tudi prebije do končnega 1. mesta v svoji kategoriji: do konca namreč manjkata še dve preizkušnji, najslabšega od doseženih rezultatov pa lahko odšteje. Sreče pa ni imel David Bogateč, ki je med cicibani pristal šele na 8. mestu. Že dan prej in tudi pred samim nastopom mu je bilo slabo, tako si je verjetno zapravil možnost, da osvoji končno zmago. Velja še omeniti velik napredek, ki ga kaže Tatjana Kobau (cicibanke), a tudi Rajku Zečeviču je šlo bolje od rok kot ponavadi. Rezultati tekmovanja v Feltrah, kjer je Mladina Resco nastopila s 24 rolkarji (nekateri so bili tudi s Trbiža) in kjer je bilo zastopanih 25 društev: MLAJŠI CICIBANI (2,5 km): 1. Simone (Sportful) 77"; 4. Jan Prinčič 6'59"; 6. Edoardo Di Felice 7'06"; 7. Cristian Miola (vsi Mladina Resco) 77". MLAJŠE CICIBANKE (2,5 km): L Mateja Bogateč 7'00"; 4. Elena Miola 709"; 5. Jelka Bogateč (vse Mladina Resco) 7'12". CICIBANI (7,5 km): L Sigel (Unicars Trento) 17'42"; 8. David Bogateč 19'03"; 12. Tibor Drasič 2113"; 13. Daniel Ten-ce 21'48"; 16. Črtomir Kobau (vsi Mladina Resco) 2410". CICIBANKE (7,5 km): 1. Marzola (Appiano Bočen) 19'36"; 7. Tatjana Kobau (Mladina Resco) 2317". MLADINCI (15 km): 1. Vaccaretti (CS Bassano) 32'46"; 7. Erik Tence 35'02"; 17. Mauro Nadlišek 38'57"; 22. Erik lori (oba Mladina Resco) 43'44". ČLANI (20 km): 1. Lotto (Forestale Rim) 41'50"; 4. Gianni Rupil 41'52"; 17-Rajko Zečevič (oba Mladina Resco) 4754". ČLANICE (15 km) 1. Rigoni (CS Bassano) 35'09"; 4. Maria Zorzoli (Mladina Resco) 36'38". DRUŠTVENA LESTVICA: 1. CS Bassano 811 točk; 2. Mladina Resco 655; 3. Unicars 471. Na skupni mladinski društveni lestvic) (cicibani, mlajši cicibani, mladinci) vod* Mladina Resco s približno 2.000 točkam*1 Bassano pa jih ima okrog 1600 medteH* ko je na skupni članski lestvici Mladin0 Resco-na 11. mestu. V nedeljo čaka člane Mladine Rese0 consko prvenstvo blizu Belluna, veljavo0 za F-JK in Venelo, od 17. do 23. avgust0 pa bodo na pripravah v Cerknu, kje* bodo zanje skrbeli trije trenerji. Eden o° teh je Domenico Deguio, velik prijatelj našega društva, ki je med drugim tud* vodil žensko italijansko smučarsko tekaško reprezentanco. Tekme Triestina - Izola ne bo Napovedane prijateljske nogometne tekme med Triestino in Izolo Belvedur, ki bi morala biti v soboto v Bazovici, ne bo. Zaradi varnostnih ukrepov (bojazni pred ultra-si) in tudi zaradi organizacijskih težav je prireditelj sklenil, da srečanja ne bo. ŠD Zarja si namreč ne more prevzeti odgovornosti, če bi prišlo do kakršnegakoli incidenta. Tako nam je dejal Zarjin predsednik Žagar. Zares škoda, da bodo pravi ljubitelji nogometa prikrajšani za res zanimivo nogometno predstavo in da so morali tekmo odpovedati, ker so baje nekateri ultrasi nasprotovali, da bi Triestina igrala proti slovenski ekipi. Triestina pa je v komunikeju, ki smo ga prejeli včeraj, odločno demantirala vest, ki jo je objavil del tiska, da bi dobila s strani ultrasov pritiske, da bi tekme ne igrali. Od drevi v Trebčah turnir »beach-volleya« Drevi ob 20.00 se bo na nogometnem igrišču v Trebčah pričel izredno zanimiv turnir »beach - volleya« (3:3), ki ga prireja ŠZ Sloga. 22 mešanih postav se bo pomerilo najprej v kvalifikacijskih krogih, zatem pa bodo na sporedu finalna srečanja. Organizatorji se bodo držali pravilnika Fi-pav prikrojenega peščenim igriščem, nivo tekmovanja pa naj bi bil na dokaj visoki ravni, saj je med vpisanimi mnogo kvalitetnih tržaških posameznikov. Turnir S. Lorenzo V torek so odigrali predzadnje kolo kvalifikacijskega dela na košarkarskem turnirju San Lorenzo. Moštvo Silp je zanesljivo odpravila ekipo Sinesis s 110:100 (6:1 v točkah), najuspešnejši pa je bil Sandi Rauber z 29 točkami. Ostali slovenski predstavniki so bili še Starc (17 točk), Corsi (13) in Čuk (2). Pri poražencih je največ točk dosegel Avramidis (19). V drugi tekmi večera je ekipa 3 Kappa (R. Tonut 19) premagala peterko Minimarket (Del Piero 25, Debeljuh 4) z rezultatom 97:85. (V.J.) Za izlet v Karnijske Alpe je vpisovanje zaključeno Enotedenski izlet po prelepih Karnijskih planinah od 23. do 29. avgusta je nedvomno zelo privlačen in zadovoljuje najbolj zahtevnega planinca, zato so se mnogi podvizali in se vpisali. SPDT, ki je organiziralo ta krožni pohod, pa je moralo omejiti število udeležencev, ker je naletelo na velike težave z rezervacijo prenočišč v planinskih postojankah in v penzionih. Vpisovanje je torej zaključeno, organizator pa poziva vse tiste, ki so se prijavili za izlet v Karnijo, naj se danes in jutri potrudijo v urad ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20, v jutranjih urah in poravnajo akontacijo v znesku 100.000 lir, sicer odpadejo iz seznama udeležencev. Organizatorji so spočetka računali, da bodo vendarle zbrali večjo družbo planincev pohodnikov, žal pa je velik problem s prenočišči, zato so bili primorani skrčiti udeležbo na 20 izletnikov. V zvezi z izletom v Karnijske planine sklicuje SPDT za četrtek, 20. avgusta, ob 20.30 na sedežu društva, v Ul. sv. Frančiška 20, sestanek vseh izletnikov, katerim bo posredovalo vse podrobnosti in navodila za odhod v Ravascletto in nadaljni krožni izlet po Karnijskih poteh in vrhovih. n a \ Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel' fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisni^] založnikov FlEv