Leto VI., ifev« 14, V Cellu, sobota dtae 2.f ebruarf a 1924. FoJtnlni platans i uativhL Stanc letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust 3i»oe*ameä5Äia &tevll.8*o &*«*ne 1 Din. Izhaja vs&K iorefe, čemeK in sofooto. Urec*rs5$tvo : Strossrnayerjeva ul. Št. 1,1. pritlicje. Teles. 65. Upravntftlvo: Strossmayerjeva u. št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poätnega Čekovnega urada št. 10.666. Narodno delo in sfrankarsfvo. Strašna beseda, žigosa jo časo- pisJG, preganjajo jo rcdoljubi pri vinu in pri kavi, preganjajo jo vsa rm- rodna obrambna društva in vse na- cionalne organizacije na svojih rednih letnih občnih zborih in od časa do Casa ob svečanih narodnili manifesta- cijah in v pozivih in proglasih na na- rod v — strankarskeni časopisju. Klerikales in socialisli so si svoje strankarstvo urcdili zelo dosledno in enostavno, kdor je strankar, torej da govorimo razumljivejše in jasnejše za vsakogar, kdor je clan klerikalne ali socialistične stranlte, zanj jc stranka najvišii forum vscgci njegovega javnega udejstvovanja, vse kar strankarji klc- rikalci ali socialist! delajo, mora slu- žiti strankinim ciljem naravnost in vidno. Vse takozvano kulturno ali strokovno in gospodarsko dclo bazira na temeljih stranke in tvori sestayen del eclotne njihovc strankarsko-poli- tični organizacije, pa naj nosi firmo kulturnosti, strokovnosti, gospodarstva ali nacionalizma vključivši narodno- obrambne organizacije. Za vse drugo, Cesar je v življcnju mnogo in kar ne grc popolno v označeni okvir, se kle- rikalna in socijalistična stranka ne iz- stavlja, zato nima Casa, ne ljudi, ne denarja, zato ima na razpolago dele- gate, ki znsjo rodoljubno govoriti in se dajo od naivnih zborovalcev na- vdušeno aklamirati za besede o na- rodni slogi in dornovini. Doprinesejo celo žrtev oduševljenosti, da sprej- me\o izvolitev v kak skupen naroden odnor, da so tarn za kontrolo in na- potje, radi imena ne radi dela. Äko se ozremo nekoliko v pre- tekle case, ko so- nam gospodarili iz Dunaja in Gradca, smo dolga leta kneli tako od vseh zastopano in od vseh rodoljubnih Slovenk jn Sloven- cev miljeno in ljubljeno Družbo sv. Cirila in Metoda kot edino našo šol- sko narodno obrambno organizacijo ki se pa v tej čudoviti vsesplošni in skupni pnljubljenosti ni mogla prav razvijati in niti od dalec ni odqovar- jala rastočirn potrebam in naši moči. Po iniciativi delavne narodno-radikalne akademske omladine, ki je zaintere- sirala s stvarnim delom med narodorn v'o pozitivno narodno inteligenco, vse one malopoznane n?>predne in narodne *nteligente-delavce je prišlo v Družbi H. Hyan. — AI. Peterlin-Bätog: [1 HaiivIJa] drfimgi praodnuio. Ba§ dve je bUa ura, ka je državno- pravdni svetnk dr. Emil Srružmk od- Iclenil svojo htfto. CMvjl je električno •uč v pritičju in se ni malo jezil, ko t»i mogel uporabiti dvigala v svoje, v skrajnem nadstropiu ležečc samsko stanovanje. OJhitel je kar po 2ame- tasti preprogi na mramornatih stop nicah v zgornie nadstropje, a med potjo si je ogledal v zrcalu na stem svojo podobo — podolgato, O2ko glavo s temno, pristnžrno brado in z neko- liko na stran pomaknjenim cilindrom —- ki mu je zrla nasp'Oti z nekoliko neummm nasmthorn. Zmaial je z ra- tneni, popravil klobuk in nehote se «lomislU svoph diiašk.h let, ko se je tako malo brigal za svojo zunanjost in kadar je, oh, tako pogosto, v pozni nodi sli ob jutranjem sumraku l^zei po stopnicäh v svojo duaško sobico. V njegovi ne še utrujeni duševnosti je vstala glavica nežne ^mola.>ke: videl je, kako so se zgovorno odprle rdeče •stne, ki so se mu danes zvečer več sv. Cirila in Metoda do razčiščenja, ki je prineslo delavnim inožem vodstvo v šolski družbi, takozvane za slogo in dokumentiranje nestrankarstva do- slej neobhodno potrebne delegate in zastopnikc pa je kratkomalo izločilo. Bilo je vika in rodoljubne žalosti, koji pa je slcdilo živahno in ideaino- požrtvovalno narodno delo, ki ) znal, ne kdaj, ne kako, in že je sedel v lepo izrezljanem hrastovem naslanjaču, za- topljen v proučavanje akta. Da, da! Čimbolj je preisUušal iz- povedi domačmov, ki so poznali umor jenega bankirja, čimbolj se je zamislil v niih podatke, tern jasnejSa mu je postajala zločin?ka slika, katere osrednja točka je bil ta Kaszmarek. BivSi poljski rudar, toda brez dvoma človek močne duÄevnosti, ki se je bil. še precej mlad, odteg.ij! po5tenemu delu in se poslej preživjjal od raznih zaslužkov, ki jih ni bilo mogoče kontrolirati. Ta mož je bil 8gent umorjenesa bankirja, ali celo njegov zaupnik, Cesar ni bilo mogoče popolnoma ugotoviti. Po njegovi smrti pa je bil ta, ki prej, kakor je bilo do- kazano, n Cesar imel ni, naenkrat v po sesti precejSnjega premoženja, in ni vede! dati zadovoljivega poiasnila, na kak način in od kod si ga ie pndobil. NaSli pa so pri njemu tudi prstane, uro in veriz'Ce, ki so bili last umor- jenca. Ni s'Cer tajil tega, zatrjeval pa je, da je vse to prejel le kot dariJo za prvi vrsti vpraSanje imenovania Skofov. Važn© je nadalje vpraSanje veronauka v Solan in vprašanje granice nekaterih Skofij. Ekspozč flnančnega mlnlstra. Na seji narodne skupSčine dne 30. Jan. je otvoril finančni minister načelno de- bato o psoračunu. Pojasnil je najpreje uvedbo novega proračunskega leta od 1. aprüa do 31. marca. Proračun zna§a 10.403 miljonov Din. Budžet je od lan- skega leta poviS&n, ker je več stvarnih potreb. Največji izdatki so za vojsko, vlada pa je odklonila nadaljne svote za oboroževanje, najelo se je zato tudi francosko posojilo 300 miljonov fran- kov. Glavno |e, da se doseže ravno- težje. Da bi potolažit poslance, je ci- tiral besede starega francoskega mini- strskega predsednika: »Poklonite se Srevilkam, tako ni/kih ne vidite nikoli več!«, kar je vzbudilo smeh pri opo- zieiji. Stojadinovič je skušal dokazati na podlagi kurzov, da je dinar pridobil na kupovni moii, nakar se je razvila precej ostra debata. Nujnost demokrat- ske interpeJacije glede odkupa orientske železnice je bila odklonjena z glasovi radikalov, Nemcev in Turkov. Radikali dajejo koncesije k!eH- kakern. Pred opczicijonalnim blokom imajo radikali nepopisen strah, zato hočejo pridobiti klerikalce na svojo stran. Vatikan se obrača z očetovskimi nasveti na dr. Korošca. Kot prvi pred- ujem so dobili klerikalci celo vrsto osebnih koncesij in odgoditev cbčnega zbora Kmetijske družbe, zato pa so pripravijeni sodelovati pri ustvarjanju vsake nove politične situaeije, strogo v okviru svojega strankinega programa. Kuluk v narodnl skupäcinl. Na seji narodne skupSČine dne 31. janu- arja se je pričela debata o interpela- cijah demokratskega poslanca Pečiča in tovarišev ter zemljoradnika Mos- kovljtviča in tovarišev glede kuluka. Moskovljevič je povdarjal, da je v pra- vilniku zmešana boljSeviSka misel o splošni obveznosti dela z dobro mislijo o izboljšaniu cest z ljudsko pomočjo. Demokrat Giorgjevič je nagiaSal, da je vsled slabo izdelanega pravilnika priälo do tega, da so seljaki po nekaterih krajih delali mesto 7 dni celo po 30 dni. Dem. posl. Pešič je dokazoval, da je uvedba kuluka proHvna ustavi in zakonom. Minister gradjevin Uzunovič je povelüeva! rad'kalski sistem in za- trjeval, da ie ljudstvo zadovoljno s ku- lukom. PriSlo je do burmh incidentov. Pri glasovanju so radikali, Nemci in Turki sorejeli prehod na dnevni red bankirju izvrSena zaupna dela. Tako je tudi naenkrat trdil, ko je bila pred- preiskava 2e zakliuüena, da je prejel oni denar, ki so ga našli pri njem, na račun provizije, ki bi jo bil gotovo zaslužl pri prodaii neke hi^e v imenu pokojnega bankirja, ako tega ne bi bila preprečila njegova aretueija .... Seve, vedno isra stara pesem, ki jo pojo vsi jetniki: ako bi ne b>li prijetf, bi bili brez težave in srečno izvršill vse ono, radi Cesar jih baš kl če po- stava na obračun . . . Pa oglasil se je neki krojač, ki je bil dozdaj na poto- vanju, a je bil na večer umora, ne- kako ob zagonetnem času, pri^el pred stanovanje bankirjevo, pozvonil in pri tem zasliSal v sobi glasen hruSč. Spo- četka mu ni odprl mhče. in že je hotel oditi, kar se je prikaz*! na vratih Kaszmarek, ves prebleJel in z razga- lienim vratom; pro-^il je kroiača, naj se vrne kasneje, če5, da je gospodar make bolan . . . Torej vendar eden, ki je razblinil v nič dozdaj še neizpod- bitno trditev Kaszmarekovo: da ga §e bilo ni oni usodepolni večer pri ban- kirju .,. (Dalje prih.) 7 knjj*;*0 ^^m n SV AH^Vh '^B ^a^LI ^LV ^H, HB. ^K flnn {-C ^H^H§ JB^B^B^B^B^aV ^a^B^BHB^Br ^I^bIb^DIBI '^Hb^B^B^H <^B^B^B^B^BK Qb^HBHb^BW B^B^B^B^B^B* a^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^P^ JbB^BB^B^B^bT «l^B^B^B^B^B Strati 2. «NOVA DOB A« S.ev. 1-i. ter odklonili predlog na odpravo ku- Uxka. PašSČeva izjava o rliRsMh po- godbah. PaSič \ in dr. Mačka 9Od!Lču. [\a seji narodr.e skupščine dne 26, t. m. je zahteval minister pravde izročitev narodnih poslancev Stjeparta Radiča in dr. Vlatka Mačka radi pre- stopka proti § 117 k. z. Zahteva je biia predana imu.sitetnemu ociboru. Macdonsld in Poincare*. Macdo- nald ie izročil po angleškem poshmiku francoskemu rninistrskemu predsedniku Poincarčjit pismo, v kalerem nwgiaSa, da žel», da bi se odsUanila obstoječa nesporazumljenja med oberna državama in bi se obnovilo staro prijateljstvo. Poincarč mu je odgovoril v ze!o pri«- jateljskem ton«. Maccionald hoče po vesteh »Berliner Tagblatta« ose;bno ras- pravljati s Poincarejem o nasprotüh nied Francijo in Anglijo. JDS. Prihodnji redni mesečnl sestanek JDS v La^kem se ne bo vršil v so- boto, due 2. februarja, temveč v soboto, dne 9. februarja tl. ob 8. uri zvečer pri Tadini. V&bijeni so vsi .somišljcniki. Predsednik. Veliki shod zaupnttov JDS se vr§i v Liubljant, dne 3. februarja 1924 točno vb 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na shod zaupnikov so vabljen! razven stranki- nih fukcijonarjev, vsi Kaupniki, vsi od- borniki krajevnh organ'zacij, vsi po- verjeniki, vsJ obiskovalci dosedanjih polit'cnih tečajev JDS v področju lju- bljanske oblasti. Pristop imajo dalje tudi ostali somišljeniki JDS, vendar ie v kolikor so vpeljani po zaupnikih In se ob vstopu zglasijo pri rediteljih. D?e Lage der Slowenen tn Kanu- ten. Pred kratkim smo v naSem listu registnriili članek, ki ie izSel v »Deu- sches Volksblatt v Ncvetn Ssdn. V po!- nem obsegu ga ponati^kuje celjski nem- §ki list v svoi* številki z dne 31. ja- nur-rja 1924. Mi smo z glasiiom celj- skih nemSkih trgovcev in obrtnikov o tern vprašanju 2e ponovno ciovolj jas- no in temeljito rszpravljali. Kakor pa se vjdi, Se nismo bili zü Citlier Zei- tung dovolj jasni in dovolj temeijiti. Borno popravili in v poSui meri in pra- vičnosti cJopolnili oh pravern trenutku in na način, ki ga bomo smatraü za najboii primernega. Ka^a ie bi!a usoda sldvenskegs. naroda na Koroškem za časa Avstrije, vemo vs» prav dobro, in kitka nasüja na Soiskem, kulturnem in gosppdarskem polju se göde danes na- äim rodnim brjstom na Koro§k«?mf tega nam Cillier Zeitung tudi po Novtjsad- skem listu ue bo prikrila. Oospcda Nemci pri nas, ki vam gre očividno predobro med nami, povejte nam da- nes samo to, kje so koroSki siovenskt uČitelii in v katerem nemSkem mestu na Koroškem poučujejo slovenski uči- te!ji in slovenske uCiteljice npm5ko deco vaših nemških bratov I Povejte nam, kje so na KoroSkem sfovenski aodniki, povejte nam, kam ste iztirali slovenske duhovnike in slovenske žan- darje ter vse raztio slovensko tirad- ni$tvo vseh panog. Kie so na KoroS- kem slovenski odvetniki, kje slovenski trgovci in slovenski cbriniki! Va§ nem- Ški teror je vse te ljudi z grcžnjami in silo izgnal. Danes je nn KoroSkem ono naSe brexpravno strahovano liud- stvo, ki si ne zna pomsgati in se bra- niti pred nemSko surovo si o. KoroSki vijalet ie bil znan v avstrijskem par- lamentu, in nobeno zavijanje ne bo prikrilo današnjega stanja na§ega sio- venskega naroda na KoroSkem. Na§i Nemci, k? žive od slovenske nazaved nosti, vedo to prav dobro, in vendar jmajo drsnost, da lažejo naprej, lažejo ker vedo, da gospodari v JujiOslsviji trenutno vlada, ki nim». t« moraine snage v sebi, da b? storila tej laži ko- n^c pri nas dora in storila konec I krivicam, ki se ßode na^ini bratom na KoroSkem. Narodnjaki. dvigajmo med natTu doma n^rcdni ponos in narodno zavest, ono doslednost, ki je naš nu- rod krvavo potrebuje, d;^ očisti svoio demovino in postare dovolj jak, da bo proüil svojo roko bratom onstran granic v pomoč pred nasiljem. bp&r- und Vorschussverein In Cflll, r. G. m. u. H. Celje. Tnko se danes v I. 1924. naziva tiskano n;i po- ložnicah čekovnega urada v Liubljani denarni zavod celjskih Nemcev, ki ima na Olavnem trgu v Celju svole urndnc» prostore. V resnici grenka je u~od& naS'h Nema.'v, da ve lühko Se cianes tako demonstrativno norčujejo \?. na?iih vladinih odredb, po kojili uradno Cilli že davno več ne eksistirs, se pa ne- moteno na položnicah kr. poStnega urada kraljestva Srbov, Hrvstov in SiovencKv v Liubljani n&tiska in raz- posüj?1 po svelu. »Narodni Dnevnite« sporočM ^Novi Dobi«, da bo kljub ponujani senzaciji obziren in da sporoči imena obeh cje- neralov Ie ustmeno uredniku »Nove Dobes čz SG isti potrudi do njega. Kakšno pa bo v tej zadevi staušče »Narodnega Dncvnikas da bo scvsda odvisno od obeh gencralov in tudi od »Move Dobe«. V resnici posebne vrste obzirnost! Natn bi cventuelno celo še imponirala, ako bi Ijubljanskf list ne bii tako bojevito iznesel grožnje in tako brezobzirno ne bil anonitnno s prstom pokazai na nas v Colju in nas obdolžil narodnega greha. Nam je prav žal, ne morerno pa molčati in smo prisiljeni v interesu javne nacijonalne morale obnoviti naš poziv: na dan z imeni! V teh vprašanjih je naša jav- nost na Stajerskem zelo občutijiva in zahteva razčiščenja. Dostojnost i« do- slcdnost zalitevata, da tisti, ki je za- čel, nadaljuje, ako je hotel služiti dobri narodni stvari, o Cemur nimamo po- voda, da dvomimo. Proximo torcj brez sovraštva in tudi brez hudobije od naSe stranj, ne prizanasajmo narodnih napak prav nikomur, ako hočemo v naši domovini in prav posebej še v naših oS)mejnih mestih ustvarit! oni čisti nacijonaini zrak, ki je našemu življu življenjsko potreben. Alestno gledaHAče v Celju pri- pravlja za predpust gledf«liSki kabaretni večer v veliki dvorani Narodnega do- ma s prav pestrim in privlačnim spo- redom, na kar že danes opozarjarno prijatc'je našega jrledaliSča. Statist ka naprcdovanja na real- n\ g\mn8t\\\ v prvem polletju. Z?avod je štel ob koncu I. polletja 286 učen- cev, med temi 32 cleküc. K-del^lo je s povoljnirn uspthom 173 učtncev (60%\ z enirn neradostnim 60 (21%), /. dve- ma eli več nezadostnim 52 (19%)- V vedenju jih i;\ia prav lepo 92, lepo 154, primerno 39 in nepvirnerno edtn. Ha. trgov&ki šo>12, ki je 3Jel* kon- cem polietja 180 učencev, med njimi 57 dečkov, je padio 25°/o v«e» učen- cev. D kliSka tneStanska Sola v Cel)u, ki obsega 4 osr.ovne rfi^rede in vzpo- rednici if 1. in 2. razredu, ie Stela ob zaključku I. polletja 235 učerik iti si- cer v t. a razr. 48, v 1. b razr. 47, v 2. a razr. 41, v 2. b razr. 38, v 3. razr. 54, v 4. razr. 27. učenk. Z dob rim uspehom je izdelalo I. polletje 186 učenk, nezadosten uspeh je imelo 69 učenk, tj. 27°/o- JWoslna deSka i>i delcHška osnovna Sola v C?IJu. Sklep I. polletja Solskega leta 1923/24 kaže na deški osnovni Sou sledeče podatke: obiskujočih je 324 otrok in sicer 293 iž mesta t:er# 31 iz okolice in dru^ih Solskih rajortov, S prav dobri;« vspehom je izgotoviloprvo poletje 73 otrok, z dobrim 142. z za- dostnim8t ter nezado»tnim 28 solarjev. V obnašanju so dobü: otroci v spio§nem prav debre rede. S:>lski obisk ie pri §estih otroclh konstantno silno slab; tukaj bi biio treba pri odmsri l-:sizni najve^je strogosti, ker se ti otroči z vednostjo staršev potcpajo po mestu in nekateri tadi brez potrebe bcraCijo, priproSen denar pa lahkomiseisio za- pravliaio. Sicer pa je šolski obisk prav povoljen. — Tozadevni podatki tu kajSnje mestne dekliSke osnovne Sole so pa sledeči: obiskujočih je bilo 297 dekiic in sicer iz mesta 180, iz okolice 117. S prav dobrim vspehom ie do- vršilo prvo polletje 112, z dobrim 121, z zadostnim 50, z nezadostnlm 14 de- kiic. Iz vedenja so döbiie skoro vse dekiice prve rede. Šoiski obisk je bil v sp'osnem zelo zadovoljiv. Le tneseca decctnbra je v 1. razredu šolski obisk nekoliko trpftl vslcd oäpic. Sedea-rairedna okoiiška de§ka osnovna Sofa v Ce!ju s 5 vspored- nicami izkazuje ob sklepu I. polletja sledeč rezuUat: Na zavodu je pouče- valo 13 učiteljev. Ob začetku Solske^a leta je vstopilo v šciir. 530 dcčkov, med I. pol|etjem je vstopiio 16, a izstopilo pa 25 dočkov, tako da ostane na za- vodu ob sklepu polletia 492 dečkov. Učni uspeh je bil sledeč: s prav dobrim uspehom ie dovršilo 80 učencev, z dobrim 304 učenci in z ne/adostn'm uspehom pa 108 učencev. O^iskovali so učencl Solo prav povolino in sfi za- more z veseljern konstatirsti, da so meri^ojnt in povojni tozadevn« nedo- staiki skoro popolnoma izginili. Obrlnigki pJes. Vabila za obrt- ni§ko p'esfio prireditev dne 1. febr. so rszpos.'ana. Pri razpoSiljanju se je po- sropaio ?.icc«r f?.nkovestr že skoraj rfeiprodaae. Ime- jitelji sreck bodo pač priSli iiy svoj rsCurt, kot §c nikoli, a tiruŠtvena bh- }i;ajna bo pa po nepotrebne-rn prikrai- Sana. To naj bo v övüriio vscni drugim tombolnm, če bodo z dubitki tako močno založene, kct je sedanja tom- bola OlcpSev&Inega druStva. \z pr^Jfesorske sluzbe. Upckojen ¦je bil na lastno prcSnjo g. dr. Josip Rodman, profesor na tukajSnji reatni gimna>;ij?. Srnrtna Hcosa. Pod sv. JoZtfom je umrl Anton VreCar, vulgo MarovŠek, xnan in r.eio priijubljcn posestnik. Naj v mini počiva! Tatvina pri Majdlču. V celjski okolici se klati že dsslj časz prebrissna tolpa uzmovičev, ki so na večih krajih jzvrSiSi velike tatvine. Te dni se je posrečilo tatovom pokrasti pri tvrdki Peter Majdič večie število pil inželezuih osij 7& vozove, katcrc stvari so pro- ciaja!« daije. Aretiraü so uslužbence GraČnr.rja, S.:ropnika, Kosesmka in ko> vača Možino. S preiskavo nadaljujejo. Koncert dr. Rlgo. O!a^bena Moti'ca v C^lju bo s kopcertom baritonista kr. opere v Ljubljani, g dr. A'eksandra Rigo, ki s« vrši v nedeljo 3 tm, v mali dvorani hctela »Union« v Celju, nurtüa liubiteljem lepe umc-tnosti zopet izreden umetniSki užilek. G dr R;go — rodom Rus - je pevec izredne inteligence, ki j podaja vsako pesem čustveno in z vsebini primernim i/.r&zom. Pole^ tega je imel g. dr. Rigo izredno srečno roko pri izbiri svejep;a spremijevalca y osebi I g'. prof. Janka Ravnika, mojstra v tej Gtroki. — Na la koncert opczarjamo ' posebno IJubitßii« glas.be izven Cdja, katerim se reclko nudi tako ugodna prilika za h.ko !«*p umetniški užitek. Koncert se natnreč prune ob pol 17. uri in konča ob pol 19. uri. Vse prijatolje nage clelavne *G!asbenc> Matice«, ki se bori s težkimi materijalnimi probiemi, pa poziv!jamo, da v častnem Stevilu posetijo prvi cd »G'asbene Matice« ar»n*irMi pevski solistični koncert in s tern dok&žtjo, da Celje ne zaosraja za Ljubljano. Mesto cvetja na krsio gospe Tilfce EiiaUč je podarila rodbina Ro- bert Diehl 100 Din Dijaški kuhinji in 100 Din Podpornemu druStvu ?.a uboge uCence na roalni srimnajiji v Celju. Pofočnlic J'/3fp Mavpdtif'c (Za- vod?Ti3kV). Na podliJ^i dopisa kcunande dravskc iHvizijske ob!&sti v Liabljani, B. b.r. 9709 z dne 11. d$c, 1923 oz. ckrožnice pokrajinske uprave za Slo- venijo. oddeltk za. notranje zae'eve v Lfubljani 51 37761 z dne 12. decem- bra 1923 se rKr.jrh.-5a: Gospod minister vojne in mornarice prejel je preko na- §ega poslanika v Bukarešti sledeče poročilo od gospe V. Djordj^ske iz Galca: »Gc-üpod nvnisterl Nje^ova svetlost Jakov, Donjo-ciunavski Epi- skopf prodLJe:!nik udruXanja »Momsn- tsile Eroilor« naroči! mi je, da Vam javfrrs sledeče: Pri umikanju srbske voisko iz Dobrndže v letu 1916 je bil t(?žlco rarjjen parocnik Joslp Navodnik (Zavodnik?) iz sshske vojske ter bil kot tak odpravfjen v vojno bolnico III. vojnega kora Galac, kjer so ga nego- vali rumunski zdravniki in gospe-ru- deč«?ga križu in kjer je tudi podlogel na pridcbljenih poäkodbah. Ker *.a je imenovani zgubil dargovora, vrhulega ni imel pri sebi nikakih dokumentov, je ostala ujegova obite-j in bivnlišče tstega. nepoznano. Pokopan je na tuk. mestnem pokop'.IUču. Prosim javite nam, ali se naj irrencvanega izkoptje in polcoplie na tukajänjem pokopaliSCu rumunskih vojnih junakuv, ali se ga naj eksriuinira in ocipravi v domovino. Leta 1916 sem. biia ravnateljica nave- dsne vojne bolnice ter bi lablfedpisu ko-* Ickovane, to ie vloge s 5 Din kolekom, če se pricakuje tudi pismeni od>;ovor (reS'tev) poleg tega 20 Din koluk (5 in 20 Din). Oblastna v-knpäcina« vseh Orjen v SlovenlJI se vrsi v soboto, dne 2. februarj.n v Celju. Zjutraj je sprejem gostov pri vlr-kih zZelexnicarsko godbo. Ob pol 9. uri se vrSi v veltk» dvorani Narodnega doma oblastna skupSčina, kamor ima dostop vsa'K C!an, pravico glasovanja pa samo delegati. Oi) 12. uri je slavnosten obhod po mestu z podho na tch\, popoldne ob 4. uri pa v NarodnemdoiTHi slavnnstno zborovrmje, kjer govori predsednik. Ob!, odbora br. i«K- Kranjc: DolSnnsti Orjune do zasužrijcnih bratov. Ob!, tajnik pa: Holžnosti Orjune (So naroda In ^ržavp. Na zborovanje se vabijo vs? orijatelji naScga pokreta. SkupžČina konča s slavnostno akademijo v Narodnem domu, kier soilelujejo odličns članl kr. opfe-re v Liubljani. Narodni Celjanl, v soboto je rovija nacijonalistov. ZslasHev mladenlčevrojstnlh Iet- ntkov"t904, 1905 in 1906. Na podlagi dopisa kornande voinega okrožja v Celju, Pov. br. 2917, z dne 3. dečem- bra 1923 in 12. decombra 1923, se po- zivljajo vsi v mestu Celju bivajoft mladeniči rojstnih letnikov 1904, 1905 in 1906 brez radike na pristojnost, da sc osebno zglasijo radi vpisa v naborni Štev. 14. »HOVÄ DOB A« Stran 3. HrataH pogltA na jfämsWa u siela Pala mi je u dco vrio deiikatna dužnost, da govorim o čovjeku, koga možemo porediti sa Sokratom, Plato- nom i drugim velikim «.enijama cove- čanstva. — Rekoh, sa Platonom i So- kratoin, a zašto da ne, jer koliko god oni imaju zasiugaza Čovečanstvo, toliko ako ne i vi5e ima i Rastko nazvat u kaludjerstvu Sava — zasluga špecijalno za nas Srbe. Pre nego što počnem govoriti o radu Sv. Save, bacimo po- gled i skinimo zavesu sa prošlosti, pogledajmo kako je se Mriščanstvo raz- vijalo, koji su ljudi koji su ga širili? Hnstos, osnivalec HriScanstva, ge- nije svih vekovo, rodio je se za vreme močnog i silnog cara Augusta. Rodjen u vremenu kada Rimski narod pati, kada za svoje vladare ima grozne ti- rane, koji ne štede ni ljudske žrtve, da bi stvorili s'.ebi zadovoljstva, Neron, koji u požaru Rirna uživa i traži inspi- racija, — u torn strašnom vremenu pojavljuje so Hrtetos sa novom verom, verom koja če osnažiti duhove, koja če im dati poleta i nade za boljim životom. Sa svojim idealnim i punim milosrdja programom, on dolazt u kon- takt sa Rimskim carevim;;, on kao njegovi učenici, bivaju gonjeni, a vera oglašena kao mjertična; ali oni nisu klonuli duhom — pred očima im je bila vera i nada za pobedom. Suprotno reakciji, rad njihov uro- dio je plodom. Sa sviiu strana hi1,aju napačene duše raznih neznabožačkih sekti, tražeči utehe pod okriljem Hri- ščanstva. Pa i nekadašnii močni i silni vladari, koji su u HriSčanstvu giedali propast sveta, sada skrušeno i pokaj- nički pristupaju apostolima, kaiu grehe i primaju Hriščanstvo. AH uspjeh još nije postignut. U veku posle Hrista u vreme kada je Rimska država pod udarcima Varvara klonula padu, kad je u prostranoj državi bilo nekoliko vladara, medju tim istim bilo je ljudi, koji su pristalice Hristuve gonili, pa čak i Maiko Aurelije nazvat filozov, čovek nesnmljive inteligencije gonio ih je. Raziog, koji ga je ruko- vodio bio je taj, što je se njegova apsolutistička i surova vladavina kosila sa programom, koji su propovedali apostoli Hriščanstva. Trebalo je čekati dugo, trebalo je čekati, da dodje Konstantin Veliki i da Milanskim ediktorn 313. godine prizna vero Hrääcarisku kso državnu. Pud zaStitom Konstantinovom Mri- gcanstvo se razvija tiesmetano, ono dobija sve vise pristalica. Sad dolazi dob« Rimskogcarstva radi lakšauprave. Podela carstva bila je famozna za IiriScanstvo, jer posle nekoliko stoleča, kada smo i mi Slovoni primili liriš- čanstvo — po Konstantinu Porfirogenitu Srbi i Hrvati primili su u dva maha • prvo za vlade cara Iraklija, a po drug! put dozvolio je car Vasilije I. 879 ro dine da se svi nekrüteni Hrvati i Srbi pokrste. Medju poRlavarima crkve javlja se dogmatičan spor. Spor je izbio u glav- nom oko vlasti, a dogme su bile spo- redne. Teza postavijena za diskusiju bila je ova: ko je nasljednik Hristov, ^0 je šef crkve, dali trebaju stupati tag. V. Pavlovič: 3] PofllcičBnje hroz fllbaniju. (Lični doživljaj.) Oni su znali vrlo dcbro, kojirn putem mi moramo proci i onda zao- bilaznim putevima pretekli nas, a isto tako podigli čitavu okolinn na oružje. Prvo smo morali ugasiti vatre, jer su oni baš u vatre i pucali. Kako smo bili umonii i smrznuti trebalo nam je još boriti se po onom vremenu. Apso- lutni mrak nas je štitio, a najzad ne- koliko metaka iz brdskih topova, koje smo na konjima preneli, utišali su ih. Morali smo ostati tako bez vatre, igrajud, da bismo si nogo odmrzli, a kao zabavu imali smo jo3 pucati s vremena na vreme u pravcu odakle se pucalo na nas. Cele su se noči skupljale gomile razbojnika, da nas u zoru rano na- padnu. Oni su znali vrlo dobro, da ima samo jeden izlaz iz dolene kod Spasa, to je kao iedna kapija, sa druge strane je reka Beli Drini. Jedan od naSih vojnika, koji je znao govoriti arnautski doviknu im (komandant rnu sveštenici u brak, dali treba davati pričest u oba vida? Prestavnici istočne crkv«? odgovorili su na ovo pozitivno, dok je papa od- govorio negativno. Kada se nis« mogli složiti, 102. godine za vreme Lava IX., učinjen je kraj diskusiji i konačno raz- mimoilaženje dveju crkava. U tome se mi istočno pravoslavni i razlikujemo od zapadnih HriScana — katolika. Močne pape sada svim silama po- čele raditi, da pridobiju što vi5e pri- stalica uzase. U tu svrhu Salju svoje misionare u Psimorje, Hrvatsku i Slo- venaCku, koji propovedaju ideje papine. Na taj su način ova naša bratska ple- mena primili veru po zapadnom učenju, a pak mi, buduci pod uticajem Bizantije, najbližim susedom a ujadno i najkul- tumijom državom, primili smo HriS- čanstvo po istočnom učenju. Uspešno širenje katolicizma do- prinesle su i ove činjenice: Papa je sedeo u Rimu, a verni su u njemu gledaü naslednika Sv. Petra; a na istoku behu vise'patrijarha, koji su se borili oko patrijarskog prestoia, zatim, borba oko ikonoborstva, t. j. povračai idolo poklonstvu, poplava Arabljana itd. Sve su to bile činjenice, koje su igle u prilosj papskom autoritetu a na Stetu istočne crkve. Papski uticaj jak, jak toliko, da pokreča mase na krstašku vojnu; ali srnrču pape Inocentija III. uticaj papski slabi, jer na papskom prestolu -sede ljudi, često ncsposobni i sa sumljivom prošlošču. Kulminacija nemoči papske dostiže za. vreme Filipa Luja lepog, koji se odriče pape. Papska stolica se prenosi \z Rima v Avinjon, tu pape ostaju 70 godina. To vreme u historiji nazvato je Avinionsko papsko ropstvo. Kroz ove taze prošlo je Hriš- čanstvo, a sad da vidimo, šta je uradio sledbenik Hristov, Sv. Sava? Sin Stevana Nemanje, rodjen u Ribnici, još kao dečko pokazivao je volju za crkvom. Kako kažu biografi Xlli. i XIV. veka, dok so rnu brača po- kazivala volju za kopljem, konjem i viteSkim igrama, on je satima sedeo, razmišljao o Bogu, veri i isposničkorn životu. Jednoga dana dodjoše kalud'eri sa Atosa, da traže pomoči od tijega, tu na dvcru ostaže nekoliko dana i kaludjer rus uvide naklonost i volju Rastkovu za crkvom, kad podjoSe, po- vedoše i ujega. Na Atosu postrigoše Rastka i on dobi ime Sava. Posle burnih vremena, koje je nle- go v otac preživeo, kada su sredjeni otinosi sa susedima, dozvolili Nemanji, da se po prim ecu svojca sina povuče u manastir, sazva sabor 1196. god ine, svojevoi[no se odreče vlasti u korist svoga sina Stevana, stari vladar povuče se u manastir Studer.icu, gde dobi ime Simeon. Suva, koji je vrlo mnou.o pu- tovao po narodu, znajuCi šta njemu treba, shvatajuči značaj crkve, svastan da bez vere nema života, trudio se svim silarna, da podigne što veči broj ma- nastira, gde če se skuplati verni, jfde ce pesmom guslari podizati ciuh naroda, potsečajuči ga na slavnu proolost. B!a- godareči tim manastirima, docnije posle propasti srpske države kada su Srbi grcali pod tur.skim jarmom, nalazili su utehe u manastirima, a oni su ujedno i bili prvi kulturni centri. Kad se bude pisala kulturna historija Srba, ime Sa- vino bice ispisano zlatnim slovima. Šta je narcdio pregovarati), da ako ne pre- stanu sa pucanjem mi čemo im sutra poubijati žene i decu i popaliti im rela. Odgovorili su nam, da je bolje, da se mi proiamo njima jer da su Bugari zauzeli Vezirov most na Drimu preko kog mi moramo prod, a najzad, da sn oni mnogobiojm'ji od nas. Prvom nismo verovali, a drugo smo primili sa puno reserve. U 3 sata jutra puk je dobio na- redjenje, da se stavi u pokret j^dan sat kasnije od odilaska poslednjih de- lova divizije i da služi kao zaštitnica divizije. Na putu ce nam municiona kolona ostavljati sanduke sa munici- jom odakle bismo se mi s vremena na vreme snabdevali. Pričelo je svitati kad se je puk sa kornandanlom na čelu stavio u pu- kret. Put je bio jeana mala staza i mi srno koračali jedan pozadi drugoji:. Ar- nauti su primetili naš pokret i odmah su počeli vikati i pucati. Kako smo išli po strani brda to je bilo vrlo opasno, da se čovčk ne sklizne dole, a najteze je bilo sa ranjenicima. koje nismo mogli spasavati. Na vatru Ar- nauta slabo smo odgovarali, jer se niSta nije videlo, z organizovati kakav je Sava? Vec pretča neumrlog Dositeja i Vuka, čovek koji u XII. veku, kada na zapadu nije se ni pomiSljalo na pro- svetu i narodni jezik, kada su fanati- zovanu masu pape pokretale iz severne Francuske, Njemačke i oslalih delova sveta, čak u Jerusalirn da osvoje Hri- stov grob, on shvata vrednost prosvete, on shvata vrednost vere. (Konec prihodnjič.) Prosveta. Ljubljanski Zvon v tekočem letu. Ljubljanski Zvon stopa v svoje 44. leto. Delo, ki ga je izvršil v tej dobi, je ogromno, naloge, ki ga čakajo v bo- dočnosti, Se neprimerno težje, važnejSe in polne odgovornosti. Zato njegovo poslanstvo še davno ni zaključeno; dolžnost vsakega kulturnega Slovenca pa je, da s svojimi močmi, materijel- nimi in du3evnimi, podpre to našo edino svobodoumno litesarnoumetniško revijo. Zaves odgovornosti daje listu pečat resnosti. Zakaj umetnost je resna, stroga zadeva; nje zakoni so večni in ne od danos do jutri. Zato umetnost nikoli ni senzacija, ne spekulativno eksperimentiranje, pa najsi to trdijo vsi krivi preroki naših dni. Tako »umet- nost« bo Ljubljar.i'ki Zvon tudi v bo- doče odklanjal. Vse njegovo strem- Ijenje pa bo težilo za tern, da poglobi in räzsiri svojo dosedanjo smer kot literarno-umetniSka revija. Cist in jasen, ubran in globok je glas bronastega zvona. Vsem prostim, nevezanim du- hovom, želinirn lepote in resnice, velja njegov poziv! Novi letnik bo otvoril Oton Župančič s prologom »Veroniki DeseniSki«, »Plašč«, ki mu bodo sle- dili 5e drugi odlomki njegove velike tragedije. Verzi so to, kak^nih Se niste čitali v slovenski literaturi. Kolikor js sočnosti in zvočnosti v tern jeziku, jih je ffiojster Župančič iztisnil in ulclenil v ritem svoje tragedije. Spoznali boste največjega sodobnega jugoslovanskega lirika od nove, povsem nesiutene strani: kot graditelja davnih usod mogočnih Celjanov, kot tragika velikega stila. Pognalo je to delo iz kali, ki so v rodu s tistimi, iz katerih se je rodtla žiahtna umetnost antike in grandijozni spevi »sladkega luboda avonskega«. Slovenci smo dobili tragedijo, s katero lahko stopimo pred svetovni forum. Nagrado. Jri je bila lani in letos raz- pis;;na v LjubJjanskem Zvonu, je raz- soJiSce priznafo Juäii Kozaku za njegov roman »Šentpeter«. S tern delom, v katerem se je mladi pisatelj oprostil svojih hib, je dokazal, da mu je biio vse njegovo dosedanje pisatelievanje več ali manj zgolj tipanie in iskanie, samo priprava za širok. smel epičen koncept. Dejanje povesti je pisatelj postavil na zgodovinska tla Sentpelr- skega predmestja in okolice kot Ško- fov kozolec i. dr., v domove starth rodbin Ijubijanskih mesariev. Z ele- mentarno susestivnostjo in izredno bar- vitostjo razpreda usode treh takih rod- bin, jih prepieta z zgodovinskimi re- miniscencami in poji z napetimi, erup- tivno pisanimi prizori teh grčavih, napol kmečkih, napol rnc.stnih tipov in zna- čajev, kakršni so skupina fientpetrskih beračev, rod Cunjarit'v, žurjr.ik Rož- man, užitk^r Luka i. dr. Marsikateri otpor pod sličnim terenskim okolnosti- ma i sa gludnorn, umornom i pre- zeblom masv^m ni je bilo rnoguče. Sa znatnim gubic.ima prispeli smo do izlaza, koji nam j« jedini dopustao izači iz doline. Tu se je odigraia strašna katastrofa. Pokupimo municiju što su nam ostavile prednje trupe i stavimo se u razviieni poredak u očekivanju napiida. Puk, koji je u to doba brojio skoro 1000 ljudi, bio je ceo i sa ko- mandantima i svim oficirama tu. Svaki je shatao ozbiljnost situacije: pred nama su bili krvoločni Arnauti mnogobroj- niji od nas, a naSa odbratnbena linija usled konfiguracije samoga terena bila je vrio uska i nije se mogla proširit!; pozadi nas bio je vrlo strmi na gib, a u podnožju je tekao Drim, koji se u taj sezoni nije dao pregaz;ti. Trebali smo ostati prikovani kod tog izlazu. i suzbiti ih ako je moguce. Komandant p. pukovnik P., oficir sa viSeg kursa, nastavnik na vojnoj Akademiji, a bio je nastavnik i kra- ljevske porodice, imao je samo 35 go- dina, bio je vrlo hrabar i energičan Čovjek. Znao je u najkritičnijim mo- mentima borbe podiči moral trupa, ali tog momenta (bio sam u njegovoj ne- Ljubljančan in tudi drug slovenski človek bo utegnil v njih zagledati obraze svojih neposrednih prednikov. Roman bodo z užitkom čitali ne samo inteligenca, marveč tudi naj5ir§e plasti občinstva. Žel bo splošno priznanje. Razen tega vodiinega romana bo Zvon objavil še celo serijo manjših pripo- vednih spisov. Vladimir Levstik priobči prevod doslej neznanega, §e le po vojni odkritega obširnega poglavja iz roma- na »Besi« F. M. Dostojevskega. Vsi, ki poznajo to veledelo svetovne lite- rature, bodo z neprekinjenim zani- manjem použili Levstikov sijajni pre- vod. En prevod zanimivih Balzacovih »Contes drolatiques« objavi dr. A. De- beljak. Vsa pažnja pa bo posvečena originalni noveli. Z njimi bodo zasto- pani: Ivan Albreht s »Povestjo iz Pre- loma«, Cvetko Qolar s svežo kmečko povestjo »Zlato jabolko«, Anton No- vačan s krepkimi prizori in odlomki iz romana »Ugasli vulkani«, dalje Ma- rija Kmetova, Miran Jarc i. dr. Daljšo dramatično Študijo objavi Prance Bevk. V pesniSkem delii ostanejo listu zvesti vsi dor.edanji sotrudniki, razen tega se objavijo prispevki nekaterih nadarjenih mlajSih poetov. V esejističnem delu bo zastopan predvsem dr. Ivan Prijatelj z obširno Studijo o literaturi Mladoslo- vencev. Vsakemu Čitatelju Zvona jamči üvtorjevo ime za izreden užitek. DaljSi literarno-estetski esej priobči dr. J. Ke- lemina; ta članek je zanimiv ne samo radi svojih izsledkov, marveč tudi, ker načenja za nas povsem nova vpra- šanja. Dr. Fr. Kidrič je izročil ured- ništvu dra^oceno literarno-zgodovinsko razpravo, dr. M. Dolene zanimivo zgo- dovinsko študijo iz preteklih stoietij U2Se Dolenjske, dr. Fr. Veber esej o psihološki strani umetniškega ustvar- janja, dr. A. Pirjevec toplo pisano oce- nitev dela naSega pokojnega znanstve- nika Pleter5nika. Hkratu bo prinaSal list krajše eseje in članke iz vseh pa- nog umetnosti, v prvi vrsti seveda inozemskih literatur, posebno slovan- skih. Književna poročila in Kronika se uvede sistematičneje, tako da bo po- lotauje o raznth panogah slovstva enotnejše. Predvsem bo uredništvo po- ročalo o znarnenitejSih pojavih v ino- zemskem slovstvu, da bo listek nudil inteligentnemu iitatelju pregled preko svetovnih umetniških pojavov. O drami bo poročal urednik lista, o operi Marl j Kosoj. Radi delnega, evenrualnega po- večanja Ljubljanskega Zvona, podra- žitve tiska in papirja ter povisanja pisitteljskih honorarjev je bila uprava lista prirnorana poviSati naročnino na 120 Din letno. Naročnina se plaCuje tudi polletno in četrtletno. List se na- roCa pri Tiskovni zadrugl v Ljubljani. - UredniStvo in upravniStvo Ljubljan- skega Zvona. posrednoj blizini) videlo mu se je, on je bil bled i čutljiv. Može biti, da je predosečao katastrofu. Govorili su mu komandanti bataljona, da se povude natrag, a on je odgovorio, da je nje- gova dužnost ostati sa nama »i ako trebamo mreti, mrečemo svi zajedno«. to su bile njegove poslednje reči. To je viže od plemenitosti. Njegovo pri- sustvo nije bilo potrebno tad, i on je mogao preko ordonansa ostati u vezi sa pukom, kao Sto se to obično za vreme borbe praktikovalo. Ali on nije hteo izgledati kukavicom, vec radije volio umreti ko poSten Čovjek, To mi je prvi put kako potsečam na te straSne degodjaje i uspomenu jednog čoveka, čije su visoke moraine i fi- zičke osobine znale elektrizovati sve ljude. Znali smo svi vrio dobro, da ako nas Arnauti zarobe, oni če nas iseči u komade, jer kod njih milosti nema, a ba5 kad bi nam milost i poklonili, mi bismo morali pomreti u snegu. Šta je trebalo raditi ? Boriti se! Ovde nije u pitanju otadžbina \eč lični život, borba sa razbojnicima- (Dalic pribodnjič.) Marija BOROVIČ trgovina 1O~"1 ?+** šivalnih strojev in koles'^X* CELJE, Kralja Petra cesta 33. se prlporočn. Odgovorni urednik: Lie. Edward šimnic. Izdaja in tiska: Zveziia tiskarna v Celfu. Siraa 4. »WÖVÄ DOBÄe Stev. 14 Uetanovljena 1* 1846. Delniäka glavnica: D 75,000.000 Aleksansh'ova ulica. CENTBALA V ZAGREBU. Vloge: D 500,000.000* JS/lr. ßogo Orožen lekarnar M Ptuju JVIr. fiada HJolšek^ova poroeena 2. svcsana 1924. Hazširjatte „Novo Dobo"! Oßlejte si manufakturno frgovino GaberješU (gostHna PJevčak) nasprotl Mestnega mlina NA D^OßNOI 55 50-57 | PRIP0R0ČA I. NA DEBELOI avojim ce»jcnčm ©djemaScem velčko množino Ino- zemskega büa«'-> kzakor eukno sr.n rsioäke in Lert« she cbSeke, weft»0, &i*«m, «se krnjaäke pOtrcbždi« ne ten* raznovrstno itiainuffakturKt» blago po zeüo nlzklh oenah. Kava, riž, čaj, čokolada in d^ugo kolonijafioo blago 3 kupite najcenejä^ p^i tvt^dki 2 Ludovik Petek, Celje Ce^kd «re angle&ko sukno za moske obleke, povrsnike, veloure za damske plašče, volneno moclno blago, barhente, šifone, cefirje, zimsko in letno perilo, pletene jopice, dežne plašče, no- gavice, rokavice, ovratnike, kravate in drugo modno blago kupite po zelo znižani, konkurenčni ceni v manufakutrnJ in rnodni trgovini IHiloš Pšeničpik HfbIJb Fetra cesta 5 Cetje Kralja Petra ccsta S Blago pryovrstno! Dens niz^! Postrežba solidim! 20-17 1 sls:l 5Lc32a* poštena in piidna od 14. let naprej, se cp' e;m^, za bižna dela v stalno slui?bo. Maslov pove brivriica Ko- ätoraaj, Prešernova ul. 19. 1 Stfeže »Sadssa© tropine (Biertreber) za krmljenje koni, govedi in prašičev, so dnevno za dobiti v za- logi Delniške pivovarne, Zrinsko Fran- kopanska ul. 5t. 2, Celje. 2-2 Pri boljši tvrdki išče šivllja službo. Naslov v upravi iista. 2—2 Mafija Bukcivča» briweo Celje, Kralja Petra cesta St. 27. Naznanja obiskovalcem svoje brivnice, da je ozdravel ter zopet osebno v poslu. Tudi pomoina sila premenjena. Za prvovrstno delo jarnči lastnik. 2-2 Kam na) dam laneno prejo v tkanje? :: Jatno ^ tHalnico dotnaccga platna :: ,Krosna Zrinjskega cesta St. 6 nasprotl cerkve sv. Jožefa 3-2 kjer tudi lahko zamenjaš Saneno pre- divo za močno in lepo domače piatno. Del. glavnica: Din 60,000.000*- Bled, Cavtat, Ceije, «J el set, Jesenice, Korčula, Podrttznice: Rezerva: Din30,000.000 — IVEetkoviö, Prevalje, Sarajevo, Sip lit, Slberaiilx, Zagreb. ¦¦¦¦¦¦¦¦ AmeriHans^i odddck KvM »a brzoja^l«: JataisKa. ftfiliinnl za^odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CMLE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenlr. Podnižnice: Daruvar Križevci ' Delnice Maribor Beograd Djakovo Mitrovica Bjelovar Gjurgjevac Nova Gradlška Brod n. S. Ilok Novi sad CrikvenJca Karlovac Ogulin Cakovec Kraljevica Osijek g. grad Prejema vIoge na „raniine IzdaJa 4Y2o/onezastavnicein4i/2o/one Izdaja čeke in krcditna pisma Izvršuje vse bor2ne naioge knjižice in na tekoči račun. — obveznice, ki so davka proste, pupi- in preskrbuje izplačila na te- točno in kulantno. Eskomptira menice in devize. larno varne in imajo jamstveno spo- melju akreditivov na vsa tu- Posreduie Prelema. • i ± sobnost. in inozemska mesta. . . .,., . , i ivjcmo v mkaso tu- in ino- it i ? H 1 n pri nakazllin !Z Amenke v tu- zemske menice in čeke. t\UpUje in prooaja valute in devize. Daje kredite v razni obliki. zernstvo. UstanovBjena 1.1846. Rezerv. zaklad: nad D 35,000.000*— Podružnice: Subotica Vukovar Sušak Zagreb, Mica 117 Požega Sv. Ivan Zelina Zemun. §Sfika va,raodin3 Ekspoziture: Senj Vel. Ooräca -----*¦---------- Sisak Vinkovci Osäjek d. grad Skoplje Virovitica Vinica. Najboljše! Najcenejše! VvBlihi iztiirU UuElitiiizbiFi! Iff JadransKa banHa Slew 14. »NOVA DOB \« Straa 5. seznam prt podpisanern uradu üd 6. fe- bruaria tl. do 20. februarja ll. v sobi St. 6, (I. nadstropie), med uradnirni ura- aji, to je od 9. do 12. ure dopotdne. Vs'ik mfadeniC rojstnega letnika 1904, ki ima v rnestu Ce'ya domovinsiro pra- vicOj mora s seboi orinesti sltdeče do- Jcuroente: 1. Domovnico. 2. Krsthi list. 3. Dfužinsko polo od župnijsk>ga ura- ds, v kaiferi morajo biti vpisani vsi druŽmski clarti. 4. Vojaške dokumente syojega ečeta in bratov. 5. Potrd lo od Pfistojnega davčnega urad3, koliko ne- posredneg« letnega davka p'sfuje mla- dgnič oz. njfrgovi stari&i, brati in sestre. 6. Za deio stalno r.esposcbne dnižinske člane fares razlike spola, potrcii'o od pristojne oblasti oz fizikiUa. Dijaki in visokožolci tega letnika pa morajo razun zgorai tiavedenih dokumcniov še doprlnesti potrdilo oz. fsekvcntacusko izpričevalo oö doticne^a gitnnaztjskeRa ravnateijstva oz. deksnata visoice sole, kjer so vpisani kot redni dijaki oz. slusatelji. Mlhdeniči istega letnika pa, ki so v kako drugo občino domovinsko pri&tojni in bivnjo bodisi začasno all sthlno v mestu Celju, morajo s seboj prinesti slecieče doKiimente: 1. Domov- nico. 2. Krstni list. 3. Dmžinsko po!o. Mladeniči rojstiufga lctnika 1905 in *906 brez razlikc na pristojnost, pa niorajo s seboj prinesti iste dokumente, ki So določeni za mladeniče rojstnega tetnika 1904, ki iiiso v jnesto Celje domovinsko pristojivi. Odsotne m!ade rtiče mor»jo prijav;tj ob dofočenem času niihovi starlSij va"uh>, bratje, sestre ali drui-i sorodniki. Kdor se do dolo&nega tormina sploh ne bi prijavi!, se bo kar -n&istrožje kaznova! po predstoječih predpisih, vrhu tega pocUeže čl. 45 za- kona o ustroju vojske in mornarice. Utotako se bo postop&lo proti vsake- mu, kj ne bi prijavil odsotnih mlacte- ničev. Nevednost o tern razgiasu ne opravičuj«. Mcstni ma*t»strat celjskl, dne 28. januarja 1923. Župan: Dr. Ju- ro ftrasovec I. r. Zgiaslte^- vojafckiti obveznlJcov roj8t5>.ih letnikov 1868, 1869 \\\ 1870. Na podlagS doaisa komanae vojneßa otoožja v Celju, Pov. br. 2917 z dne 3. decembra 1923 se pozivljajo vse moške osebe roistnih letnikov 1868, "»869 in 1870, ki so v mesto Ceiie domovinsko pristojne ne giede na to, e* so služiie vojake ali ne, da se o- sebno zgiastjo pri podpisanern uradu radi vpisa v voi. evidenco v smislu &¦ JO zakona o ustroju vojske in mor- r'«ršce in sicer od 6. februaria tl. do Hi. februarja tl. v sobs 5tev. 6, med Uradnimi urarni od 9. do 12. ure do- poidne. K zglasitvi mora vsak s seboj prinesti domovnico in vojaSke doku- mente. Odsotne in umrle obveznike omenjenih letnikov morajo prijaviti njihovi uružinski ilani oz. sorodniki. Nevednost o tem ra:;j;lasu ne opravi- čuje ter zad<'ne vsakogar v s'ufaju ne- zgiasitve najstrožia kszen. Mestni tnx- ffistrat cdjski, dne 28. januaria 19^4 Zupart: Dr. Juro HraSovec I. r. Kino Gabei-jc. Pctek 1, sobota 2.. nedelja 3. februaria »Most vzdih »jftiev«, 1. epoha. Pondeljek 4., torek 5., sredo 6. fv-bruar)» »Most vzdihlja- iev«, II. epohs. Kam pa hitijo ljudje? Vse drvi n* Glavni trg k trgovini p. Josek, da ^l y njegovi izloibi ogleduje krasnu Oobstke za tombc'.o Olep'sevainega dru- Htv* cefjske^st. Kolika sreča Čeka ime- Mtf!l|> srečk, katere no pa skoraj že r»«prodane! Turistika Ib sport. Sestanek tsojtrometaSev SKG v *fetu «a Brtfeii. Za vse nggomctaše U{teležba obvtana. Narodno gospodarstvo. IV. LjubiJansVJ velesejem- Ta ^»nentsts, narodno- gospodarska pri- ^itev se vrši letos od 15. do 25. avg. MRledalo gospodsrske sile-vsake^a na- r°da so njegovi proizvodi v poli«del- stvut obrti oziroma industriji. To je ^voje očes, skozi katera se gleda v "legovo bodoCnost. Mi Jugoslovan* smo "ilada država, ki je polna naravnega bpgastva; polje, Rozdovi, rudokopi, ži- vinorfja, morje ?a plovitev ir. trgovino, vodne site za električno rnoč. Ves svet gleda sedaj, ko smo si stekli svobodo, na nas, če smo sposobni in priprav» Jjeni, da vse te naravne dobrine iz- kori^timo v obrti in industriji ter naäi niladi državi priprsvimo bolišo bo- dočnost. Pokazali smo v resnici, da ima mo voijo in sposobnost. Dosedanji ljubijsnski veiesc-jmi so vesel» dogorJki v tem oiiru; nafi narod je sifsfno do- kazal svojo spusobnost in položil te- meli naši bolj5i bodočnosti. Odlični strckovnjaki iz Čehoslov.vSke, Fran- coske», Belgije, Švice in od drugod, so ppx.nali veliki napredek naSega naroda v kratkem razdobju petih lc:t, odUar je svoboden. NaSa industrsi« je tako- rekoč Se v povojih, ?.!i mi imutno v izobilju vsakovrstnih surovln, naiboljSf predpogoj za nieii rssvoj. Gledati moranio, da postanemo kar naibolj iTtogoče neodvisni od tujih tovaren in od tujoga kapitala in da bo na§ izvoz mnopo vefji od uvoza. Agrsria in indu- Etrija naj ho dvoje rok na ielesu Ju- jroslavije, en:* dru^i dodaje in pomaga, da. na^e gospodarstvo v polni meri napreduje. Mas napredek pa je treba svetu, tujini, pokazatf, ako hočemo, da bo naš up;Vd \n z njim na§ upliv xrftstei, kar ho v na5o neizmerno korist. Najlep?>o priliko za to nudiio ravno ljubljan.ski velcsejm». Vsi na§i pridobit- veni krogi morajo tu na plan, da do- kažejo svoj nwpredek, po katerem nas bo social svet. V njihovih roksi{i je, kakSr.a bo ta sodba in mi moranio naprej ne nazaj. Pol:l« druLin;t, ki ie Stela 6 oseb, i. avtomobilotn in trčila z niirn v chicaSkt vlak. Stroj je razb'l avtomobil ler ga vrt^el 30 ko- rakov daleč v želcz.en drogi nakar j« Se enkrat ivtllW vanj in ga vlekel 50 korakov daleč. Cela družina jenažiapri tej nesi^Či trag'cno smrt. Potres v Dnlmadji. Dne 31. jrm. je bil v severni Dalmaciji hud potres, ki je razru§>! več noslopij. Potres se je cut»! zUsli v Sibem'tcu in Ziarinu. Konferenca -'.kofov v Z*$rebu. V zagrebski nadSkofijski pslači se je pričela 31. januarja skofovska konfe- renca, ki bo trajala vgč dni in raz- pravljala med drugim tudi vprašanjc, kdo bii'mel postati edini kardinal Jugo- slavije in naslednik nedskofa dr. Bau- erja. Minister dr. Janjič je prcdiagal za kardinala dr. Bauerja, prodrl pa ^bo najbrže vsled vpliva dr. Korošča. pri Vatikanu ljubljanski šUof dr. Jeglič, zlasti ker je tudi jezuitski Kandidat. Prerod Št. 1 je izsel z jako pouCno vsebino. Težka nusreča s Čolnoro. Iz Ko- miže v BiŠevo se je peljalo Jest oseb } s čoinom. Vsled viharnega morja se je Coin prevrnil. Dve osf.bi sta utonili, ostali štirje so se rešiii z rešilnirrv čolnorn. Davk! v naSI državi. Neki srbski list, je tzn-ičunai. d« pride v na5i dr?.avi na vsakega prcbiva'ca 862 Din d&vkov. Ako se prišteje Se lokalne davke, se zviSa svota na 976 Din, ia se pa od- Steie one osebe, ki ne pJačujejo nobe- nee:« davka, naraste število precej nad 1000 Din. Dragjnjske doklade z?i otroke v nev;>r«o:?tJ Glavni uradniški Savez je sklicsl konferenco, na kaier! se je raz- pravljalo o n;ske i^rneniave slovenskih zadri3;7; v Jutijski BinečtjJ ki se glast: KraljevsVa viada Ita'ije se * obvezuj«, da uredi čimprej vpraSanj« • kronsko izmeniave slovenskim zadru- gam Juljske Benečije. Poneverha v Velenju In Xabu- kovcL V dczavn'h pr^mogovnikih so - prišii na s!ed poneverbam, ki segajo nazaj v prevratno debq. Na podl^gt potvorjenih r.ie;-dnih in pbtMnih Iistiu so negated pisarniški uradniki pone- verili, ko-ltkor se je dosedaj nioj^lo dogns.ti, nad 100 000 Din drz&vriega denarjs. Vpis;cvali so mexde na imena, oseb, ki jih žč dävno ni bilo več y rudokopu, samce so pcži*nili in na pji- liov raCun zaračunavali draginjske do- klade 7a žene in otrolce. Do^Sej so areusali v Velenju in Zibukovci že celo vrsto osumijencev. Pivlskava se §e nactaljuje. Rumun^ja se odSrcČe francoskemu poscJUu. »Echo National« prinaSa vest, da sa Oiireka Rumunija francoskemu posojilu, leer se nalnia Francija v tež- kih financtjclnHi razmerah. Teror v Moskv?. V bojih komu.- nisti^ne stranke v Moskvi jt* nastal keror, do-stdaj je bilo aretiranih 400O oseb. Policijski aaenti udirajo v gle- daliSüa in oäv^jajo ljudi. Restavracijc in kavarne moraja biti ob enai.stih zaprte, po pofno*! r»e stne biti nihče na ulicK Moskva je postala popolnoma mrtva. Rodilanko umrl Zadnji predsed- nik ruske dume Mihael Rodjianko je v pettMc v Ver*;pci) ne^^donia umrl. NAIiOD? GLAVOBOL? Zob.obol? Tr- ganje? Odrečejo večkrat miä ce in živci ? Prijetno Čuvstvo kreposti pnnese pr-vi Fol- leriov Cizasluiü! Najboljše hišno siedsivo, Iaj5a bolcčinc, osve-iüuje in jači ter čez 2S let prüjubljen kosmetimm za nego kožp, las in ust! Veliko močnejši, izdatncjäi in btiljši, kakor francosWo iüganje ! S pakovan- jeni in poštnino 3 dvojnate ali ena špeci- jalna stcklenica 24 dinarjov; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih ^telvilenic 214 dinanev in 10c/u doplatka razpfisilja: iekarnar EUGEN V. PELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg fit. 356, Hrwitska. Stran 6. »NOVA DOBAf Što Le» K 120,000.000-- slarodni dom (na oglu u pritličfu) CesB K 120,000.000*- Sprejema liranllne vloge na Itaräiniliie itnjftžice in te&oča račun ter jito oforestuje r&aju&edriLeje, p.spSačujefočno It* nudi za Isle liajvečjo varKiost. ObavSja vse cSemarime, buredSfne in posofilrae fjratnsaJkcIje rcstjlkulaunftxieje. MMAfttäi Prilikom mojega odhoda \z Celja mi je cast se za- hvaliti vsem ccnj. tvrdkam s katerimi sem imel priliko stopiti v stike za njihovo naklonjenost, ter se pripo- ročam za isto tudi v bodoče. Mojim stanovskim tovari- šem, prijateljem in zancem iz o2jega celjskega kroga pa prijateljski pozdrav. Franc Musi!, trg. potnik Ali sie že poravnali naročnino za „Nova Ddbo"? ¦¦¦« Enkral za yselej se Vam priporoča samo velotrgovina R.Stermeck>, Celje, ako hočete res do- bro in poceni kupiti ČEVLJE ročno, domače delo, kakor tudi fine t' orniške, obleke za ženske, moSke in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, Cepice in sole, kravate, rokavice, noga- vice in spioh vso modno robo za dame in gospode. — Trprovci cngms-cene. prvovrstna novo blago povsem zrela se dobi povsod Prva hrvatska tvornica salame, prehjeaega mesa in masti 1 MDYiNsMU Petrinjn Generaino zastcpstyo za SlovenijQ » * »¦¦¦ • -»^i»¦*>«>¦¦#<#¦<»¦»*¦* » « -¦» <;» *< + <+.<•*' *'i*j^** * "Ji^, *^*' "V^i*.."!1 '* ,* * •> *< *¦^¦•-»<<>'» „LASTNI DOM" V CELJU regfslrovana Stredit* na in stavbena zadr^- ga z omejeno zavezo PHEŠERNOVA UL. IS Hmeljsiia sušilnico prav malo rabljena, sistem Linhart-Lorber 16 ma velika s tozadevnim vozom in s po- trebnimi koSi ua prodaj. Ogled iste in nadaljne poizvcdbe pri oskrbništvu »SLOM« pri Ponikvi ob Juž. žel. 1 Dobro ohranjeni gramofon s 30 ploščami se poceni pro da pri Hölzl-nu v Sp. Hudinji St 49. 2-1 wm ]os. ScanJet Kralja Pe- tra c. 15. Celje Biv§a Gražka u!. priporoča svojo bcgato zalogo dei» rtiScov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvrSuje vsa po- pravila toJno in solidno. 38 Dro bno r Gzano blüQO iz irÄcga lesfl se kupi pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Obžagan srnrekov materijal, late, štafelni in blago za ambalažo. Upoštevajo se samo večje partije direktno od producenta. Oferte z na- vedbo cene pod »Veleindustrija« na upravo. 2~2 Sprelema hran. vloäe In ffSi «>t>r. po 6'/,°/0 to I« 6 50 Dfln i>d sto. prof» octpovedi do ft Din od «lo. Pri večjih naloiB>ali po dogovoru GENOVA: 7. februara 13. » 22. 29. » BUENOS AIRES: Duca Abruzzi 26. februara Eiiropa 7. marta P. ssa Mafalda 10. » Palermo 23. » GENOVA: NEW YORK: 20 februara Colombo 1- nnarta 28. » Taormina "»2. » DruStvo može u svako doba da promjeni ovaj raspored. Mjesto treba zaka- pariti 14 dana pnje odlaska ladje. Edin pupilarnovaren in javnokorisfen denarni zairod ceSjskega mesta Me sin a hranilnica celiska Ustanovljenn lets. 1864. - Pod trajnim drtavnim nadzorstvom. V lastni palači pri kolodvoru. ValliranUnlčnf posli^e'z^rsnl*1!« nalkal»nineje, htfro Intoč« no. Ugodno obresiovanje. Pa}asnlla in nasvelji brezplaCao, Vrednost rezervnih zakfador nad %rou 25.OOO.OuO-. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjpm in z vso svojo davčno močjo. Ant LeMk O n»r*ai* in juvelic O Celje, Glflun! trg St. \ ^to|ALAMJI MJOS 10 I 3UGOSLAVIJA 1 SJEVERNA-AMERIKA-JUŽNA . ^ PUTNlČKi URED >&> Liubljano, Zagreb, Beograd, Ssraijcvo, Split, älbonlk. DubrovHik. Rotor« Srcegnorl. Mcikorlč, KorSvl«. 5*ba, MmrSKtr. Celjf. Prcvalje, Krc») 03IH9 zasfaj^tn 2a jDsoslailia T^' ::5SI>