-nt ETA STAVBNE GLAVE V YOUNGSTOWNU SREČALA PAMET Nihče jih ne more pregovoriti, da bi danes poizkusili z "od prto" delavnico. Youngstown, O. — Nekdanj trmoglavi in odločni stavbinski podjetniki v Youngstownu, ki niso hoteli za nobeno ceno priznati strokovnih organizacij stavbinskih delavcev, bodo na pikniku, ki ga prirede strokovna društva stavbinskih delavcev dne 27. avgusta, točili gostom limonado in jim delili vložke Stavbinski podjetniki so bili v letih nasprotniki strokovne organizacije stavbinskih delavcev in so se bojevali za odprto delavnico. Časi ae izpreminjajo, in ljudje v njih, velja tudi za tukajšnje stavbin ske podjetnike, kajti vsi stav-b ins k i podjetniki so sedaj za strokovno organizacijo stavbin skih delavcev ali za "zaprto" delavnico. Leta 1921 so poslušali fraze "opensaparjev" in zbrali so vojni sklad $70,000. Vrgli so organizirane delavce na cesto. Ako jim sedaj kdo svetuje, da naj store kaj\akega, mu pravijo, da se naj gre solit in peč mazat. Takrat so najeli stavkokaze in pobojnike, zgradili so šupe in taborišče a kuhinjo, da so lahko nasitili stavkokaze in da so si imeli kje prenočiti. Javnost pa ni bila z njimi. V drugih mestih so gradili bile, (la je bilo veselje, V Youngs« nu je pa bfl6 WrtVO.'IS binski podjetniki so bili sami primorani zapustiti mesto, ako ho hoteli dobiti naročila za zgradbo poslopij. Ko so prejeli naročila, so pa pronašli, da so njih ponudbe višje, kot pa stavbinskih podjetnikov, ki so delali z organiziranimi delavci. Te skušnje in izgube so nekatere spametovale, da so podpisali pogodbo b strokovno organiziranimi delavci na svojo pest in niso več vprašali za na-Kvet podjetiflške organizacije. Za neko atavbinako družbo, Parrish Bros. ni bilo več pomoči. S sodnijskim upraviteljem ni bilo več za odlašati. Leta 1924 je bilk "odprta" delavnica javno opuščena. Stav-binska industrija je zopet oživila in med podjetniki in organiziranimi delavci je nastal sporazum. To je povzročilo, da je bil storjen sklep za skupen piknik, !"*!)• tnikov in organiziranih delavcev. da tako stavbinski podjetniki dokažejo, da nimajo najmanjšega namena uvesti "odprte" delavnice. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago IU., pundeljek. 1. avgust® (August 1), 1927. Accepta*» far qalha« >t iptUl rata al p—Uga Urodailki la npravaUki prostori: MIT 8. Lawndalo Ava. Offieo of PublkaUoa: 2fl&7 South Lawadalo Avo. Talophono, Rockwoll 4904. Sabacrigllua »5.00 Ycarljr $TKV.—-NUMBER 179 Milijardarski trust se snuie Jeklarski trust, avtomobilski trust in smodi&ii trust se zlijejo po trustuvskih žlebih v eno podjetje. — Celo Wall Street zija in se čudi. New York, N. Y. — Skupni interesi (dobičkarski namreč) snujejo nov trust in so gonilna sila za združitev treh velikih korporacij, in sicer United States Steel korporacije, poznane med ljudstvom kot jeklarski trust, General Motors kompani je, o kateri ljudstvo govori le kot avtomobilskem trustu, in tvrdke E. I. du Pont de Nemours & Co., kateremu ljudstvo pravi, odkar je minila vojna, smodišni trust. Kapilalifcacija teh ogromnih kompatiij presega štiri milijarde. Vsota je tako visoka, da se navadnemu človeku zavrti v glavi, ko čita o nji, kajti ta vsota pomeni, da bodo trustovci razpolagali nad podjetjem, katerega kapitalizacija presega štiri tisoč milijonov dolarjev, ne pa mogoče en miljon, dva, sto ali pa samo tisoč milijonov. Celo Wall Street, v katerem so nastanjeni finančniki, ki računijo z milijoni tako, kot delavec s centi, je presenečen vsled snovanja tega ogromnega milijarderskega podjetja. Du Pontova kompanija je kupila 114,000 delnic jeklarskega trusta. Plačala je zanje približno $14,000,000. V Wall Streetu govore, da Pierre du Poni ali kateri drugi zastopnik , Du Pontovih interesov postane član ravnateljskega odbora — mogoče predsednik — jeklarskega truata. Pierre du Pont ae zdaj nahaja v Evropi; medtem ko delavci v njegovih ameriških peklih garajo, pa švigajo razne govorice. Ali Peter, dostavljajo govorice, mogoče nasledi Elbert H. Gary-ja, ki je svoječaano kupil svoji ženi kožuh za osemdeset tisoč dolarjev, ki je jeklarakim delavcem primanjkoval denar za nakup premoga, da ubranijo svoje otroke pred vbadljaji strupenega, zimskega mraza. Elbert H. Gary je predsednik jeklarskega trusta in njegova beseda je me- 1'OTKZA PROTI DAVKU NA Í;AZOLIN V ILLINOWU. Vložena je bila peticija za sod n i jsko prepoved proti pobira- niu lega davka. ( bicago, III. — Chicago Mo-1 r klub je našel sodnika John K Wwhalla iz Aurore in Willi-arn | Fultona iz Geneve, da sta '^»volila njegovemu odvetniku ''"/■iti j>eticijo za sodnijsko pre-t" proti držsvnemu gazolin-^ 'mu davku, ki ima stopiti v '' avo ta mesec. ! a fM-ticija ima namen prepre-' '' državi pobiranje davka po 'I .i < __ _____ h " ¡ja pravi,"da je zakon dis-^*" ^minatoričen, ker dela razliko n i" ustavno nevzdržljiv. rodajna pri upravi tega trusta in kako naj ae ravna z jeklar- velja tudi za človeško družbo. skimi delavci. Velikomestni dnevniki previdno dostavljajo k tej govorici, da ta vest ne prihaja", iz krogov, ki ao najboljše informirani, kaj se godi v kraljestvu trustov. Pri jeklarskem truatu ni zdaj nobene želje, da se napravijo izpre-membe v predsedništvu, pravijo veliki dnevniki. Z drugimi besedami to pomeni, da zdaj ne bo izpremembe v predsedništvu, ampak to se lahko zgodi kasneje. Gary je doma in bolan, in pričakuje se, da kmalu ozdravi, pišejo Smoki. Z drugimi besedami to pomeni, da Gary ne sprejema čašniških poročevalcev, ampak jih aprejme kasneje, ko ae bo njemu zdelo, da je prišel čas, da ae razgovori s čas-niškimi poročevalci. Tvrdka Morgan & Co. seveda pozdravlja, da so Du Pontovi interesi kupili delnice jektar-skega trusta, saj ta finančna tvrdka tvori vez za vso denarno in trustovsko žlahto. Du Pontovi interesi lastujejo Četrtino General Motors kompanije ali avtomobilskega truata, v resnici ga kotrolirajo. In ker Morgan kontrolira denarno jeklarski trust, je ta bančna "kuča" pripravna vez za kontrolo vseh treh trustov, ki bo v reanici en sam ogromen truat, ko pride pod kontrolo Morganove vezi. Trustjanom dela preglavico le še zvezna meddržavna komisija, zato ugibajo, kaj ta poreče. Če izreče, da je ta kombinacija kršila protitruaovske postave, tedaj prične boj v kongresu in na sodišču. Kapital se v kapitalističnem gospodarskem redu združuje, kakor je Marks to videl že pred več kot polstoletja. Kapitalizem bo premagal vse ovire in se združil, a začel se bo drobiti in propadati kot doseže vrhunec svojega zgodovinskega razvoja, ker je tak zakon kapitalizma in pa naravnega zakona, po katerem razpade vse, ko doseže svojo najvišjo točko, da se po razpadu zopet prične razvijati še v popolnejše forme. Zakon evolucije ni merodajen le za živalstvo, rastline in druge reči, ki jih opazujemo v naravi, ampak 1199. Aol al Pot i. I9IT, aatkortaad aa J a a« 14. 1919. Saeco in Vanzetti izvesti «sodo v sredo Governor Fuller, ki je dokončal svojo preiskavo, je informiral liate, da naznani svoj odlok 3. avgusta. izzivanje stavkajočih radarjev aa krvavi pokolj Jamski bosa v Ohiu je postavil strojnico in pripravil bomb* ter pozval rudarje, naj pridejo blizu, če imajo korajftot Boston. Man«. — Dno 3. av- Alhens. Ohio. — Don McGtfl, gusta bo znano, če Sacco in Van- ^„j^nji «uperintendent premo zetti umreta na električnem »to- K„vnlkjl Kun Mine. Je 29. lu ali kaj se zgodi z njima. julija obvsatll SIKI stavkajočih Governer Fuller je v petek rudHrjev, da Je pontavil strojni-informiral reporterje listov, ko rw ^ Aah|U in pripravil dobro zaje odhajal v svoje letovišče v bomb. nato pa je pozval ru-Rye Beachu, N. H., da je njego- ¿„rje. naj pridejo blizu, če imajo va preiskava o zadevi Sacca in kora jžo. Vanzettija končana in v sredoj - objavi svoj odlok. |'ROIIIRICIJONIHTl HO ZDAJ Sacco že gladujc dva tedna in (J|)AK|U (>0 TOIIAKU. je že tako slab. da težko vstane iz postelje. Vanzetti, ki je pretrgal svojo gladovno stavko 24. julija z zajtrkom, je spet brez jedi in tudi on je zelo oslabel. Vodstvo jetnišnice je namigni- silo. lo. llrumnc in stare žen*ke in najeti zdravniki ao pridigali o Akud- jjivoMti tobaka. Anderen. Indiana. — Tukaj da bosta nasičevana s rzav, pobiranje davKa P° - prenehata - poatom t« zbrali prohibí* ijonistl, ki «nta od galone proti tobačne lige in katere članstvo večinoma obstoji Demokratski' vodi telji spet Ijabhn ka)o t milijonarji Obetajo Jim le Večje znižanje davka, ako bo desnokrat isvo Ijen predsednikom. NVashington. D. C. — Posta vite nas v sedlo ln znižali bomo ie bolj davke, kot so to kdaj storili republikanci. Tako ae dajo tolmačiti besede kongres-nika in demokrata John H". Gar nerja, ki je član zborničnega odseka za troške in sredstva in katere je podal dne 27. junija v izjavi, v kateri priporoča "zniža nje davka od 1&V& odstotkov na deset odstotkov, ali ie večje znižanje, katerdga se je drznil priporočiti reakcijonarni republikanski odsekov predsednik. Garner ravnotako želi, da se odpravi davek na avte in gleda lišča, ki ga lahko ndsijo ljudje, ki so gospodarsko dobro situira ni. V primeri z njim je odsekov predsednik Green radiku-lec, kajti on argumentira proti preklicu davka na dedščine. Green pravi, da se ta davek ne da pretoftltl na druga ramena, ne škoduje pa ne pokojnim in dedičem. Garner Je naklonjen znižanju davka 14 One osebe, ki imajo manj ko pol miljona dohodkov. • Ta davčni prepir pokazuje, da si ljudstvo ne bo prav nič prebralo, ako izvali demokrate mesto republikancev v sedlo. Ako si hoče ljudstvo prebrati, tedaj ne sme poalplati profesi jonalnih polltičarjev, ki priporočajo demokratične burbonce ali pa pripadnike stare repu bil kan ske garde, ampak Kl mora naprej in iiočistiti Iz zskonodajnih zborov in javnih uradov vse za stpnike reakcije in podpornike priviligiranih slojev ne glede na to, pod kakšnim imenom nastopajo v volilni kampanji, kajti nihče ne more služiti obenem dvema: ljudstvu in veliki denarni mošnji. Nove kataetrofe v Utaja ia ladijl 10,000 Kitajcev utonilo; vihar porušil 2000 hiA v Indiji. fiangaj, SO. jul. — Kitajski list "Sih Pao" poroča, da je 10,-000 oseb Izgubilo življenje in 100,000 ljudi je brez strehe vsled silne povodnji v provinci Fuk-ien, kjer se je razlila reka Klu-lung prod nekaj dnevi, Skoda znaša dva milijona dolarjev. liombaj, Indija. HO. jul. — Ciklonski vihar, ki je divjal te dni v okolišu Abrnedabada, je podrl 2000 hi*. Kolikor je doslej znano, je 00 oseb mrtvih. Ilsnkov, Kita Jak s. 30. jul. — Več kot IftO vojakov in civilistov je bilo ubitih in stotino rs-njenih, ko se je včeraj užgalo In eksplodiralo skladišče streli-va v Vučangu na drugi strani reke Jangtae. Poslopja do daljave ene milje naokrog skladišča so se (>odrla fcTIRJK AKKTIKANI ZAKADI l MOKA I »ROH MIK IJONIfiKK GA URADNIKA. Med aretirane! je tudi ena ¿enaki«. Magnatje avtov najemajo vohune Oglašajo aicer za delavce, a ko delavec sprejme ponudbo, mu povedo, kakšno delo ga čaka. Chicago, III. — Chicago Auto-mobil Tradea Assn., organizacija avtomobilskih podjetnikov, ki ima svoj glavni stan na Mi-chiganski avenuji, išče na delavskem trgu vohune za opazovanje delavskega gibanja med avtomobilskimi delavci. Oglasi v časnikih pripovedujejo, ds se iščejo delavci za av-tomobilako industrijo. Kadar se delavci zglaaijo za delo, jim povedo, kaj pravzaprav hočejo. O* ni potrebujejo ljudi, da vohuna-rljo nuni delavci, kako je z gibanjem, ki Je pričelo mini avtomobilski delavci za organiziranje teh delavcev. Neki delavec, ki je absolvira delavsko učillAče v llroukvvoodu je vprašal za delo. Seveda nI ta koj povedal,* da je bil na delavskem učilikču v Brookwoodu. V teku razgovora je prišlo tudi to na dan. Takoj so mu sugeatlra li, da mu ravno Izobrazba na delavskem UČIIIAČU aluti, da posta ne vohun med delavci, ker bodo delavci vaaj Imeli zaupanje. Mladi delavec se Je pa odre zal, da ga v Brookwoodu niso u Čili vohunstva, ampak so ga uči li, kako Je treba organizirati delavce v delavakih atrokovnih organizacijah, ne pa da postane Izdajalec delavcev. Ko ae je pričelo z organiziranjem avtomobilskih delavcev je bilo jasno, dn bodo iskali vo hune, ki ao pri volji za denar iz dati svoje tovariše. Amerltanl obračajo hrbet oerkvam Protestantske cerkve Izgube let no pol milijona vernikov. Ta« ko pravijo same. Vzrok: voj-na in materijallzem. New York. — Voditelji pro-testantskih cerkva v Združenih državah poročajo o velikih izgubah svojih pristašev. Po svojom lastnem In najkonservatlvnej-šem računu izgube letno pol milijona "duš," Vse evangelske (protestant ske) sekte v Ameriki štejejo po aadnjem cansusu približno '¿9 milijonov Članov. Voditelji cerkvenih organizacij so vsi i/, sebe vsled tega odkritja in zdaj iščejo pota In sredstva, da preprečijo nmlaljne Izgube, ako se bo dalo. Dr. Henry K. Carroll, cerkveni statistik v New .Yorku, navaja dva glavna v/.roka odpadanja ljudi od kristjanstva. Prvi vzrok je vojna, ki Je zapustila za seboj globoke brazde političnega, industrijskega ln socialnega ne|Kikoja ter uničila "moralni čut" ljudi. Drugi je v naraščajočem materljalizmu, to Je v novem svetovnem nazlrs-nju, k I se ne briga več za verske nazore. Preiskave e katastrofi aa jezera Atevllo žrtev morda narasle nn 30. Vse allčne Izletniške ladjice s dvema krovoma ao nevarne v slučaju viharja. Chicago--Dvo preiskavi sta v teku glide nesreče, kl se je pripetila sadnji Četrtek na Je« seru. ko se Jo Izletniška motorna ladja "Favorite" {»otopila med viharjem in 27 oaeb — skoraj izključno otroci in njih matere — 'Je Izgubilo tlvljenje. Tri osebe še pogrešajo, tako da CUDKN PJtOIIIHKiJONlAKI NAfKLNIK. Ubili gu niso tihotapakl žganje-kuhi, ampak uatrelil gu Je njegov tovariš zaradi njegovih "čednoat I." llagemloHn. Md. — Keglnald I). Walters, plačani prohibkijo, n i A k i tajni ovaduh, je priznal, d 11 je ustrelil svojeua načelnika liunter K. Stotlerja, ker Je Imel z njegovo Ženo intimno razmerje. Uboj je priredil na način, du je izgledalo, kakor da so ga ubili tihotapski ŽRanjekuhi. Pred dobrim tednom Je dobil stotlerja pri «vojl ženi. Prišlo Je lo argumentov In Htotler mu Je rekel, da ga naznani, ker dela roko v roki z lokalnimi "bulic-garji." Walters Je sklenil, da ubije In nato i/vrši samomor. Kasneje je ts sklep opustil. Ko se je pa avto ustavil ria oglednik Osear Wolff, drugo pa zvezna (»arohrodna Inšpekcija, Wolffova prelaksva Ima dognati, kdo je odgovoren za smrt tridesetih oseb In če bo potrebno kakšno kriminalno postopa nje napram odgovornim osebam. Mrliškoogledna preiskava Jo do sobote ugotovila, da je bliu ladjica previsoka In pretežks na vrhu in rešilni pasovi so bili že tako trohli, da se lahko trga/o kot |>apir. Stari so bili že 17 let. Nadalje Je ugotovljeno, da so vse take izletnjške ladjice, katerih Je vse polno na Jezeru ob obrežju, nevarne v slučaju hudega viharja, ki jih lahko zadene smrt čim bi prihru-niel močan veter. Ladjice imajo po dva krova, ki sta navadno isilna otrok In mater. Potrebno Je torej, da se radikalno amendirajo mestne |K>-Htuve, ki regulirajo zabavne plovil ve po Jezeru. Milijonar in s|sirtnik William A llofnauer, kl Je s svojo Ja-drenlco relll največ oseb ob času katastrofe, je v |s*tek pričal pred mrlifckooj(ledno |s>roto, da edinole vreme Je bilo krivo nesreče. Ladjica, katero so takoj dvipnili na |s»vršje vode, zdiy jsičiva na fükuAki reki. ob |si-molu Clark streeta ravno tam, kjer je pred dvanajstimi leti če|M*la usode|M>lna Izletniška ladja "Kastland," kl Je bila grob preko KO0 osebam. V soboto so začeli pokopavati nesrečne žrtve, AII.NOKMAI.NA POKOKA. Dekle je poročili deklMa. Ta \l»r tille, III. — Poročno ne naprej In ne riaxai, in ko je dovoljenje ai Je tukaj Izpoalova samotni gorski poti ln ril hotel I ¿»trän. W. Va. - Prohibid ' jonilki uradnik Kveratt Adams bil stroj zopet v rodu, ae Je od-||„ Margaret Bruce, k! Je na stojo UHUlI na preži blizo svojega Mil. 'Is g" ubije. Potegnil Je ,,¡1,, kot molki |ssi imenom doma In ob Karlovem potoku, da samokres in dejal HUillorju: Jame« K. I^mls, starost 21 let, zaloti "butlegarje." IVU1I s/» \m ! "Htotler, ubil vas bom, ker ste ,|M f<^Ma Kila Dud#k, staniat 1H umvwHCUk KOMUNIHTir- ¡z starih in brumnih ženic, ne- "butlegsrjl". pa so ga razóla-1 uničili moj dom.' |ltft. DekMi sta lil k mirovna- KONVim u« najetih odvetnikov, zdrav-1 rožlll in ustrelili, mesto da bi Htotler Je segel po avojeai ss-. mu sodniku H. M Monroe, da _ " ni kov in pridigarjev. Na zboro- on nje aretiral mokreau, a bil fr- |pr«rs»čaaer.. Ju Je |»or«rfll kiti nuda In teno. Stan vanju teh čistih spokornikov ae! Ko ae Je izvedelo za uboj, flo(Na to je Walters oddal vei sire | Nato sta jajnicl odpotovali v KONKURENČNI BOJ V STEKLARSKI INDUSTRIJI Konkurenčni boj ae bije med llelgijo ln Ameriko. — Amerika ima bolJAe stroje, v Belgiji pa plačujejo delavce veliko nitje kot v Ameriki. —^ Žrtev lega boja ao pa le delavci v obeh dešelah. Chicago, III. — Tako je zapisano in taka je resnica, da dokler bo v človeški družbi priznan za gospodarsko podlago kapitalistični gospodarski rod, toliko čaaa bo nit svetu konkurenca zaradi umazanega dobička. v tem konkurenčnem boju so pa Irtve le delavci. Statistični podutkl o steklarski industriji v Amorlkl In Belgiji to jasno |M>trdijo, In številke ne laftejo, te govore resnico. Ameriški delavec v tovarnah, v katerih Izdelujejo Alpe, zasluži |K>vprečno na dan pri osem-urnem delu Belgijski delavec zasluži pri ravno tem delu in v ravno tem času $1.4A. Po statističnem izkazu Je v ' Ameriki produciralo 10,750 steklarskih delavcev 104, i»6,-2H6 štlrjašklh čevljev stekla, a-11 vsak delavec Je povprečno produciral 9.G9H štirjaških čevljev stekla, v Belgiji Je 7,«16 delavcev producll-alo 8«S,29fl,-m štlrjašklh čevljev stekla, ali vsak delavec Je povprečno produciral le 4,4»o štlrjašklh čevljev stekla. Ameriški delavec Je preje- Atevilo Irtev znaša B0, Eno preiskavo vodi mrliški mal v¿ib še trikrat tiilko me- sde, dolal je t najmodernejšimi In najbolj nevarnimi stroji In producirsl jo več kot la enkrat toliko kot Mgljskl delavec. ,Belgijski delavec Je prejel več kot trikrat nižjo mezdo, de-dal Je s troji starega sistema In za to je produciral več kot dvakrat manj kot ameriški delavec. Zdravje obeh delavcev Je pa šlo k vragu. Zdravje ameriAke-ga delavca uničuje naporno delo, zdravje belgijskega delavca }ia nizka mezda. Moči obeh. so hitro izčrpane. Prvega zaradi napornega dela, akoravno I-ma tako mezdo, da se za silo lahko trikrat na dan naje tečne hrane, drugega i«, ker zasluti toliko, da bi se enkrat na dan najedel do sitega in tako nadomestil svoje izrabljene moči. Od tega konkurenčnega boja pa Imajo dobiček belgijski In a-merlškl tovarnarji. Pred tovarno stoji vedno velika truma delavcev, ki so pripravljeni trt-vovatl svoje zdravje za interese tovarnarjev. I.ADIA NA KI.P/RII. Ladje odplule na pomoč. New York. N. Y. — Brezžična brzojavka je (tovedala, da je parnlk "liay Hilpert", kl plove liudsonskem zalivu, nasedel Južno od Nniria, Labrador, na k loči, Brzojavka naznanja, da sta moštvo in ladja v nevarnosti, za to je pomoč nujno potrebna. .ad)a "Bowdoin," kl z dvema drugima ladjama tvori ptadnjo ekspedicljo v severne pokrajine, jo takoj odplula na pomoč. } (>azoliaakl davek danes v ve- L stran- j^"pripovedovalo «Veliki moral-1 bile razposlane patmle deputi- lov v avto in v zrak, in naložil Hprlngfieid kot mož In farna In hicago. — Vsakdo, ki ims'ev na vse strani Te patrole so trupla mrtvega načel- ae tam nasUnlll. " oziroma kdor kupuje gs-'ke v Chicagu ^naznanja. ^ ^ 8klenili w da se obr-1 sretirale eno ožen.ko in tri mo-jnika na avU» In se odpeljal « Dogodek Je prlšrl ns dsn, ko „. državne In kongresne! ške, ki so oaumijeni. ds ao izvr- njim v mesto, kjer Je naznanil, so Kilo Dudekovo odvedli na venci jo od leta ^^^^ | ^»odajee za pomoč, da ae od- "M- Aretirane, so oddsli vjds so Ju napadli tihotapski Iga-1 mladinsko soditte. ker Je staraj nI pravi kajenje tobaka. ¡okrajno Jočo. v Illinoisu. mors od dane« stranka obdržsvala prvo • at i dva centa več na galono. gazolinski davek stopi 1. ^ gusta v veljavo. avgusU. Prostor zs konvencije š« nI določen. njekuhl Iz goAčsve. šele šestnajst let. Dal ae Je pičili od kače, da do-kaže moč od lloga! Dum», U. — Rev. Bob Wll-liams, župnik tukajšnje apostolske cerkve, si Je dsl med «lutbo Im>žJo prinesti moksslnko (selo slrurieiio kai'o), kateri si Je dal vpričo vernikov pičiti v roko, da dokaže faranom, da nJemu, kl Je otrok božji," ne,more škoditi strup. Takoj mu Je roka otekla, da nI mogel ganiti t njo, a A« . ni hotel poklicati sdravnlka. | Zdaj leti zelo bolan. í* PROSVBTA PROSVETA 6uml0 sufv ■ jfabodxk podpobne ibmkjyb umrimâ slovo, s* b kaaodme podfome iedwotb pe dfgvm Eokupxi t as vraéajs tflIlhlM Zadinjcn« drla v« (ixv«t> Chicago* t«-00 m WU, |M0 M yd Uta; Chicago ta Ciearo |7J0 ua teto. $176 ta pol teta, ta ta tao- Msaiev m vsa« kes aJb s "PB08VETA" A THE ENLIGHTENMENT* of IteM Matteaal BcacAt häUf : Advortrta« ratas sa MW^MaMMMMHMI SebscftpUaa: Uaiud States (txccjrt Chicago) and Canads KM /•ar; Chicago $7M, aad iorei*n coantrtes for year- } MEMBER of THE FEDERATED PEESA" Dolom v efclopaaja s. ar. (Juas S#-ltJ7> poteg »«Soga lauras aa asateva da ria )• s losi é—rwm poUfcls aaroéaiaa. Foaorlto Ja praveéaaee. ri IM. OTROŠKO DELO IN ZAŠČITA OTROK. mere, ki so le posledic« kapitalističnega načina blagovne produkcije in distribucije. Kajti resnično je, da ima oni, ki se je rodil v palači, na razpolago vsa učna sredstva, ki jim odpirajo pot do izobrazbe, medtem ko nima dete, ki ¿e je rodilo v koči siromašnega delavca prav nobenih. To naj vzamejo na znanje oni, ki zaničljivo gledajo na človeka, ki je dete siromašnih starišev! In če bodo to vzeli na znanje in razmotrivali in razmišljevaH o tem, bodo prišli do spoznanja, da so se izšolali in izobrazili na račun drugih, in to je na račun onih, ki ao delali in delali, da so njih stariši spravljali sadove dela teh, ki so delali in s gadovi teh skrbeli za izobrazbo svojih otrok. Za nas ni prav nič novega, kar smo čitali o izkoriščanju otrok v južnih tovarnah, o izkoriščanju otrok v tovattlSh za konserviranje živeža, na poljih in vrtovih, na katerih se prideluje zelenjava za trg in za konzerviranje. Jezimo se pa, kadar čitamo, da otroci, ki so stari po dvanajst let, delajo v tekstilnih tovarnah na jugu po deset ur dnevno, ali da otroci v tovarnah za konserviranje živil delajo poleti od solnčnega vzhoda do zahoda na njivah ali vrtovih; na katerih se prideluje zelenjava za konserviranje ali pa za trg. Kadar je sezona za konserviranje sočivja, zelenjave in raznega vrtnega in poljskega pridelka, takrat so otroci siromašnih «Iglavcev odrasli nevedni in ni-maj« \)»o*tovanja do obstoječih zakonov? San.i niso tega zakrivili, da so se postavili izven Iri. moriim tu ^ aakona ¡n *0 izvršili kaznjlve čine. Njih itariši tudi ne. tamkajšnji Slovenci jako uljud-kajti ti so morali delati v tovarnah, ko Jih je bilo treba nl hvtl* posebno «•darovati in učiU. Ali niso tega krive družabne raz- SUKE IZ NASELBIN — Obisk po Penni. Ankara, ID. — Sedaj ae nahajamo ravno v pasjih dpeh, »1-cer so paaji dnevi vsi v letu za naa delavce in njih družine pod današnjim kapitalističnim krivičnim sistemom, posebno pa še za nas premogarske družine po 4 mesečni stavki smo rsvno Um, kakor smo bili 1. sprila. Pri delavcih se pozns le to, da so prazni žepi. Premoga imajo podjetniki v rezervi Še ogromne kupe ob železniških progah po Illinoisu, Indiani in Ohiu. Širša javnost le malo ve o naši stavki In nsšem položaju. Ce bi ite bila sama prizadeta, bi akoraj ne vedela, da je stavka na polju mehkega premoga. Kapitalistični listi omenijo le malo na zadnji strani, da premogarski podjetniki nikdar ne bodo pristali na Jacksonvillsko pogodbo, premogarji pa zahtevajo staro plača. Tudi naši delavski listi pišejo le malo o našem kritičnem« položaju. Vzrok je baje ta, da nihče ne trpi mraza vsled sedanje stavke. Ta aH oni list piše, da Ima simpatije do naših stavlcarjev, da je premogarska stavka velikega pomena za vse organizirano delavstvo v Ameriki in če premogarji zgubijo to borbo za njih pošteno človeško eksistenco, da je možno, da bodo tepenl vsi delavtf v ti deželi z enim bičem, katerega pletejo premogarski lastniki. V sedanji naši borbi o kakšni podpori smo še malo čitali ali nič zs stvkarje. Ta sli oni bo dvomil, češ ssj so imeli dobro plače v preteklosti. Ne trdim, da nima ta all oni par centov skoraj pri-stradanih, aH večina premogar-jev je bilo zadnjih 5 let še ne polovica časa zaposlenih. Niso mogli dela doblt'1 leto ln več pred stavko. Brez dvoma, da so taki potrebni podpore brez ozira, katere narodnoatl so In takim simpatija brez finančne podpore nič ne pomaga in organizaciji U. M. W of A. pa lahko veliko škoduje, podjetnikom pa koristi, kajti če prej bo delav-stvo izčrpana finančno, prej bo pasja pokorlčina in tega se premogarske družbe dobro zavejo. Predsednik Johft L. Lewis U. M. W. of A. bi lahko storil v korist stavkarjev s proinjo na organizacije A. F. of L., pa kaj ae on zmeni za naa; on ima tisoč dolsrjev mesečno In vožnjo in hotel prosto, to se reče, da mu Jih unijskl možje plačajo. Ta je naš brat! Res, pravo bratatvo, kaj ne? Naj opišem nekaj vtisov od potovanja in obiaka mojih staršev v Moon Runu, Pa., katere sem obiskala a avojo hčerko Sylvio. Po 4 letih aem jih zopet i veseljem videla. Kar ae tiče dela v tukajšnji naaelbini, je slabo. V rovih Pittaburgh Coal kompanije ao stavkolomci večji del črnci. Domačini ao zapoale-nl drugod po tovarnah in cestah. Dne 17. junija asm se udeležila javnega shoda na Bridge-vlllu. Pen na., na katerem Je govoril predaednik U. M. W. of A John L. Lewis. Ker pa nisem bila do konca govora valed slabega vremena, moram reči, da toliko ljudstva še niaem videla na javnem ahodu, kakor ravno Um. To ao Jaanl dokazi, da ao Umkajšnjl ljudje navdušeni ia unio. Ne vem. kakšen vtta Ja imel Lewiaov govor na premo-farje. Na oblaku na Center. Pa., sem prišla skupaj t rojaki in rojakinjami; ki jih že nisem videla nad 20 let. Reči moram, da ao pa družini Skerl. Nato vrnila nazaj v Moon Run ij> po tednih tamkajšnjega bivanja sem šla nazaj domov v Illinois. Lepo ae zahvaljujem Umkaj-šnjim rojakom in rojakinjam za postrežbo in gostoljubnost. Posebno pa se zahvalo jem atu in mami za vse njih dobrote. Lepa hvala mojemu bratu Josipu, ki nas Je vozil z avtom hi razkazal vse tamkajšnje naselbine. Zleim atu, da bi kmalu okreval vsletj dolgotrajne bolezni in pozdravljam vse tiste prijateljice, ki se m jih obiskala na Cuddyju, Priiporsu, posebno pa družino Homec v Middwayju, pri kateri sva se ;nudili 4va dni. Pozdravljam tudi mojega strica Joseph Kokelja v Racco-nu, Pa. — Mary Homez te hči Sylvia. JI Vesti Is Detreita. Detroit, Mich. — Kar se tiče delavskih razmer, so tukaj slabe. Vzrok tega je najbolj Fordova lizika, ker je ne «aara nihče več, nova se pa še ni rodila. Vse čaka na nov Fordov avtomobil, ampak je zelo počasen, ga nl pa ga ni. Vsi Fordovi delavci ga težko pričakujejo. Imamo upanje, da se bo poteift boljše delalo. Vreme imamo toplo, dežja tudi dosti letos in lepega vremena se ne manjka, posebno ob nedeljafc je Skfcrsj vedno krasno vreme. Zato pa irttmo ven v prosto naravo v razne parke, katerih tu ne manjka, kamor se ljudje lahko Vozijo na vse načine z avtomobili, buasl in street karatni, najrajše pa ladjami. ' ' * ' Prirejajo se tudi pikniki, kjpr se na svežtm zraku človek zabava in nI potreba požirati tist smrdlivi zrak kot smo ga po božjih po tih v starem kraju Spominjam se,' ko smo ob takih prilikah imeli procesije. Prahu je bilo toliko, da sem se usUvila in nisem hotela v cerkev, čeprav so ml zabičali doma, da naj ne posUjsm okoli cerkve. No, predaleč sem zašla, hotele sem povedati samo to: V nedeljo 24 julija Je imelo piknik društvo "Young Američana". Udeležila sU se ga mr. in mrs. Taučar iz Chicaga, za kar jima hvala. Oba sU prijazna človeka in želim, da nas ob priliki zopet posetiU. Omenim naj Še Antona Kri-sUna. Tu Je predaval 28. julija v srbski dvorani. Ob UJ priliki sc je udeležilo precej oaeb, lahko pa rečem, da vsakemu je lahko žal, kdor gani allšal. Ne bom podrobno opisovala, kaj je govoril. Njegov fovor se je tikal večji del gospodarskih razmer v Jugoslaviji in te je razlagal tako v humoriitičnem tonu, da smo se morali smejati. Nl prav nič latfal, ko jč govoril nevednem ljudstvu. Povedal je. kako smo tisU buUre, žegnane na cvetno nedeljo, žgali i namenom, da preperčlmo Nevihto in kako so nevedni ljudje dolžili coprnice. (To prlsUvlJam jaz.) Tudi farje so kmetje dolžili. to sem sama slišala. Nekoč sem šla z mojim gospodarjem v cerkev. Pridruži se mu sosed, pa prsvi: "Ti. ksj praviš, kaj bi naredil z fsjmoštrom, ker dela točo? Moj gospodar, dasi veren, nl verjel v take neumnosti, mu pravi: "O beti, beži. ali misliš, ds res gospodje delajo točo; niso toliko "kiajt". fnl drugi je poet al akoro hud, ker mu U nI verjel, da je fajmošter naredil točo. Rekel je, če bi bilo po njegovem, da ga bi dal na natesal-nleo. No, kar se Uče iarške gospodo, bi ji privoščila, da bi ae jI kaj neprijetnega pripetilo, ker kar kdor eeie, to tanje ia nihče drugi ne drži Uudi bolj v temi. kot cerkev. Sodni« Anton Kri-atan je povedal prav, ko oae je Imenoval Janese, saj drugega v resnici kmet ni bil in «e to, dokler bo slepo verjel le to, kar jih uči duhovščina, ker ona gleda samo nato. kako bi držala ljudstvo v temi. Boljše se imajo trot je, pa naj bode cerkveni ali ne, ker trotov je več vrst, za to jih ne bom imenovala po imenih, aaj ae itak ne ločijo drugače, kot po obleki. Tak trot je crknil na rumunakcfcn. Mdtem, ko Janezi gladu umirajo, je on kupttil bogastvo na ra-čuniuboge pare. Ce bi se ljudje zavedali, da smo val enaki, bi tega ne trpeli. V njih interesu je, da se večina ljudstva drži v temi. Anton Kristan je omenil tudi, kako je ruski car po božji volji tlačil ljudske pravice. In to se mi čudno zdi, da so vsi Uki postavljeni naravnost od boga. O, v cerkvi sem dostikrat slišala, ko je rekel duhoven, da pred bogom smo vsi enaki. Ne vem, kako se to vje-ma* Anton Kristan je govornik, kakršnega bi se nikoli ne naveličala poslušati. Pove tako po domače in razločno, da ga lahko vsakdo razume. Uredništvo prosim, da ne zameri napakam, katerih ni malo. Prištevam se tudi jaz med Janeze. Nisqpn pač imela prilike za izobrazbo. V šoli sem se komaj naučila pisati. H koncu kličem Antonu Kri-sUnu in njegovi soprogi srečno! — K. Krainz. ; ♦ I Boj v klerikalni jerfnoH Kravjepaet irski Cerne je začel izdajali svoj lkst, v katerem napada gL odbornike K. S. K. J. V Kranjsko-slovens ki katoli ški jed noti je" završalo. Frakcij-ski konflikt je v polnem razmahu. Sicer se klestijo že nekaj mesecev zaradi jadnotinegs doma v Jolietu, o katerem zdaj glasuje članstvo katoliške jed-note — da 11 bo namreč dom Jolietu prodan ali dozidan, pre-zidan ali prizidan! — toda pravi "fajt" je šele zdaj pričel Znani aheboyganskl' fajmošter Jim Cerne, mojster kravjih potic in "šuapurfla", je te dni izdal prvo številko svojega lisU z' imenom "Slovenski Gladiator", o katerem pravi, da bo mesečnik. Lastnik in urednik lisU male oblike na štirih straneh je Cerne,' upravnik je pa Frank X. Veranich. Izhaja v Milwaukeeju '?Wm unijake znamke. Prva številka je brez malegs vsa posvečena gl. odbornikom K. 8. K. J., ki jih Cerne obdelava z napadi in očitki na svoj grobi, bezn&ki način. Zlaatl se je spravil nad gl. Ujniká Za-larja in Jolietčane sploh, maha pa tudi po predsedniku Grdini in 'uredniku glasila Zupanu. Cerne piše, da namen njegovega lističa je "strmoglaviti samodržce. ki kontrolirajo glavne u rade in izkoriščajo članstvo v svoje oeebne namene". 1 Pravi, da je negova naloga, da "en krat sa vselej, uniči slovenske truste pri podpornih organizacijah". Predvsem se bavi z obveznicami "dvomljive vrednosti", poleg ps grmi glede jednotinega doma v Jolietu In očiU joliet-skim odbornikom, da hočejo zaslepiti članstvo i sedanjim referendumom. Predsedniku Grdini očita» da se je dal potegniti od gl. tajnika Zalarja in da se ozira na sklepe zadnje konvencije. I (Tonetu Grdini. ki je toliko kadil Cernetú zadnje čaše, se to prav pošUno "šika"!) "Gladiator" piše. da je K. S K. J. pód absolutizmom Zalarja in njegovih koritarjev in poziva člane katoliške jed note, naj vstanejo proti gl. odbora. Dalje Jih poziva, naj pošljejo Corneto po pet ali deset dolarjev podpore. da bo on. katoliški fajmošter, legije "fajUP katoliški trust! Cerne tudi poroča, da je K. S. K. J. izgubils $15.000 n* slabih <>b veznicah. O uredniku Zupanu pravi, da zastonj vlače $57.60 tedenske plače, ker je gradivo v lista aá-strileno sli pri spe vano vil se je tudí na tvoJe« lš AVGUSTA Delavčeva opazovalnica Piše Ivan Hi je zapisal : "Ko je Woodrow Wllson prišel v nebesa, so vsi ameriški humoristi zbežali v pekel" Wilson je bil namreč velik humorist» Id se je rad šalil z A-mertfani in z vsem svetom. Ni pa njegova krivda, če je milijone Ameri kancev in Evropcev vzelo njegove šale za »veto resnico. Ljudje so naivni Saj še danea verjamejo v vae tisto, kar je WDaon proldamiral, pa ae nič ne smejejo, ko to zatrjujejo, ln ni treba, da bi vai ti ljudje izdajali kak demokraUki "American Home" v metropoli. Imajo lahko več pod kapo, a toliko ne, da bi znali ločiti šalo od dejstev. Wflson je v nebesih, ampak njegova groba humoristika še straši po Ameriki. Demokrati in demokracija! Najlepše in najboljše na stranki demokratov je njen simbol ali idejogram, ki je v-o. k<> tudi Krietua ni noell ta-«rja?! Razpravljalo se je tudi o brez-^r*t\u in znanem proceeu pro- urMniku Erženu ter so pri-«i do zaključka, da takšna nežnost voditeljev SLS in du-MvAčine mora tirati delavstvo v brezveritve hi ga odvračati 0(1 ^rkve. Sovraštvo pač rodi °apor. '^kusija o katoliški etiki in P* je pokazala, da hna *wia ^♦•neradja katoliških di-m Ugoelovsev o tem ž« ti*u> ^ miare. ka- *> jih do sedaj učili v šo-^minarMh. V debati o «barskem socijalizmu so zamrli r.THegUvava principe, ki »Momeščaja biblijo z razrednim '""m. Kongms «e je Izrekel za razredni boj In pobratenje v ""'«dno zavednimi delavci katoliške telovadno orga- nizacijo "Qrla" je mladina zavrgla in obsodila. V Mariboru so dijaki, ki pripadajo tej struji nove katoliške miselnosti, že davno zavrgli "Orla." O tem edinstvenem gibanju katoliškega dijaštva, ki se mu priključujejo .tudi bogoslovei, pa klerikalni listi niso doslej Še ničesar poročali in molčijo celo o kongresu pri Veliki Nedelji. Zdi se nam pa, da se gospoda zelo moti, če misli, da bo s takšnim ignoriranjem zatrla svobodo duha mladince, ki od nje ni gmotno odvisna. Nas predvsem veseli, da smo imeli prav, ko smo mariborske fanatike ponovno svarili, zlasti zadnji čas ob znanih duhovniških procesih, naj ne prenape-njajo strun in tako očito kažejo svoje nekatoliške sovražnosti in maščevalnega duha, ki je vse prej, kakor krščanski. Ljudje se vendar večno ne dajo slepiti s trazami in slepomišenjem. Sedaj pa jih je najprej in odločno obsodila njihova lastna mlada generacija! Radi lede v Savo. Pri Krškem so te dni potegnili iz £ave 70 let starega rudarja staroupokojen-ca Gašperja Lavriča iz Zagorja. Stari Lavrič je bil že pred leti upokojen. Boj za vsakdanji obstanek pa ga je silil k temu, da je tudi kot upokojenec še vedno delal pri rudniku na separaciji. Lansko leto pa ga je zadel najtežji udarec. Prišla je redukcija in poleg drugih je izgubil zaslužek tudi revni Lavrič. Bil je prej vedno vesel in zabaven, a redukcija ga je duševno in telesno naravnost strla. Predstavljajte si samo: Od Bratovske skladnice je prejemal mesečno 6 Din — reci in piši šest dinarjev — pokojnine, a k temu draginj sko doklado od Pokrajinskega pokojninskega zavoda mesečno 160 Din. Vsega skupaj torej celih 156 Dih za 401etno delo pri TPD. Daleko premalo za življenje, a še manj skoro za smrt. Popolnoma obupan je Lavrič večkrat govoril, da si bo končal bedno življenje. Dne 9. julija se je res odpravil iz svojega stanovanja in izginil iz Zagorja. Vsa poizvedovanja za njim so bila brezuspešna. Minulo sredo pa je prejela tukajšnja orožni-ška postaja iz Krškega poročilo, da so potegnili iz Save utopljenca, ki je identičen z Gašperjem LavriČem, kar so lahko ugotovili na podlagi njegove nakupovalne knjižice, ki jo je imel s seboj. Pretresljiva smrt starega delavca pač dovolj jasno slika obupni položaj , staroupokojen-cev. Presega že vse meje brezobzirnosti in nehumsnosti, da je revnim delavcem na stara leta prikrajšano življenje in da mora je prostovoljno v smrt, ker od nikoder ne morejo pričakovati rešitve. Nesreča v rudniku. Dne 14. julija je rudar Jože Ceglar padel v obratu Kotredežu v 20 metrov globok jarek. Pri padcu je dobil tako težke poškodbe, da je obležal. Prenesli so ga v bolnico Bratovske skladnice. Tudi rudarja Alojzija Koželja je v jarku zasul pesek, k sreči pa je dobil le lažje poškodbe. Tretja nesreča se je zgodila v jami, kjer je rudarja Alojzija Skrba-njo potolkel les. Tudi Skrbanja ni preveč težko poškodovan. Pri delu smrtno ponesrečil. V Kotnikov! opekarni na Vrhniki m je smrtno ponesrečil osem najstletni delavec Franc POVtt Zgrabil ga je transmisijski Jer men, ki gs je dvignil kvišku in udarlal z njim ob nastavek pri oknu. Nesrečni delavec, edina opora ivojlh atarišev, je mrtev Obležal ob stroju. Požar v PalovMah. Ob (tfiliki nevihte dne 14. julija je udarila strela v Golobno hišo v Spodnjih Palovičah. Vnela se je slamnata streha in v trenot-ku je bila vsa hiša v plamenu ter j« pogorela do tal kakor tudi zraven stoječa gospodarsko po-s lop je. Le močnemu nalivu se >e zahvaliti da so vaščanl mogli omejiti požar, ftkoda se ceni na približno ¿tiridrM* tiwtf dl narjev. i II PRIMORJA FAŠISTIČNI ASIMILACIJSKI PROGRAM ZA PRIMORSKO. Pred razpustom slovanakih društev in ustavitvijo alovan. skega tlaka. ✓— Ko se je pred par tedni vršil sestanek fašističnih prvakov vseh šestih primorskih provinc, se je službeno javljalo, da so se na tem sestanku določile enotne smernice za delovanje fašizma z ozirom na — "d^gorodce." Kaki so bili ukrepi tega sestanka, razjariva vsaj kolikor-toliko sarti tržaški provincijal-ni fašistični tajnik inž. Cobol, v svojem razgovoru s "Piccolo-vim" urednikom. Po Cobolovem mnenju, ki je .seveda mnenje celokupnega primorskega fašizma, je treba vprašanja, ki se tičejo fašističnega delovanja na Primorskem, razmotrivati z vse drugega stališča, kot pa se razmotrivajo provincijalna vprašanja v* drugih, starih provincijah Italijo. Na Primorskem so vsa taka vprašanja "nacijonalnega" značaja, ker so te dežele obmejne dežele, "belj obmejne" kot katerakoli druga, in še tembolj z ozirom na važnost; ki jo ima Primorje, zlasti pa Trst z ozirom na vzhod in Podunavje. Zunanji Bvet sodi Italijo po razmerah na Primorskem, v Trstu, in zato je ravnp treba, da se pokažeta Trst in Primorje danes v vsakem pogledu na višku položaja. Inž. Cobol je nato govoril o "slovanskem fredentizmu" in odgovoril na vprašanje, ali obstoji nekak razpor in potemtakem nekako nasprotje med nacijonalnim" (laškim) in dru-gorodnim Življem z ozirom na skupne interese nacije in suve-reniteto države, da se ne more reči, da bi obstajal pravi pravcati slovanski iredentizem v običajnem pomenu besede, češ ker velika večina drugorodeev Živi mirno in ne goji upov na abao-lutno neuresniČIjtve izpremem-be, in še tem manj, ker so v svojih pravicah popolnoma izenačeni z onimi ostalimi italijanskimi državljani in tako nimajo ne političnega ne gospodarskega povoda, da bi se postavljali v nasprotje z državo. Ali s tem ni rečeno, da ne bi obstajala propaganda, ki ji je namen, da se ustvari to naaprotje. Taka propaganda obstoji brez dvoma, ali se ne poraja nehote v ljudstvu, temveč jo neti neka skupina prvakov, ki duševno korenini jo v starem (avstrijskem) režimu. Zlasti velja to za razne bivše avstrijske funkcionarje, ki nimajo sedaj v svojih rokah javne urade na oni strani meje v Ljubljani, Zagrebu, ali pa zasebno žive tamkaj. Tu je glavni vir,, iz katerega izhaja iredentistična propaganda in delovanje proti Italiji. "Treba je torej pazljivo zasledovati to antinacijonalno propagando in jo obrezuspešiti." Gre predvsem za ukrepe, ki jkn je namen, da Se v na/krajšem času drugorodci oklenejo nacijonalnega (laškega) mišljenja in čustvovanja in se odtegnejo vsakemu zunanjemu vplivu, ki ima namen, da bi jih dea-ortjentiral In izprevrnll, bolj njim samim v škodo kot pa italijanski naciJonalni celoti. Namen fašizma Je, da predvsem raztegne na vso deželo fašistične mladinake organizacije, "ballle", "male Italijanke," milične ' "avanguardiste" In U Je podpira z vso vne-toTa^kSe najznatnejšlmi sredstvi. ffcvao tako na tudi *po-delovne" organizacije ("dopo-lavoro", izbraževalne In zabav-ne odseke sindikalnih fašističnih organizacij). Prve naj vzgajajo drugorodno mladino za Italijansko domovino, druge pa naj združujejo v nacljenalnl izobrazbi ia zabavi odraale. Tako postajajo seveda popolnoma nepotrebna vsa naša narodna kulturna društva In podobne u stanove in se seveda To pa Je le majhen del programa. ki si ga je začrtala fašistična federacija i. ozirom na drugorodce, ali int. Cobol je prepričan, da se bo ne samo fo, temveč ves program dal izvesti v razmeroma zelo kratkem času in se bo tako dosegli kmalu njegov končni smoter: "popolna asimilacija drugorodnlh skupin v veliki nacijonalnl djužini." Program fašističihh provin-cialnih federacij na Primorskem je tako precej razjaanjen: naša mladina se mora poitalijanče-vati seveda predvsem v italijanski šoli, zunaj pa po balllov-ski organizaciji ln organizaciji "malih Italijank", šoli odrasla mladina v organizaciji miličnlh "avanguardistov", odrastli pa v fašistovskih izobraževalnih in zabavnih krožkih. Naša narodna kulturna društva ^e zatro popolnoma^ zatre se popolnoma naš tisk in se preprečijo vse zveze z oho stranjo meje, da ne bo mogla čez njo iredentistična, prevratna propagsmla. In vse to se zgodi, kakor je zatrdil tajnik tržaške provincijalne fašistične federacije, v najkrajšem Času. Načrt je jasen, da mu ni treba nikakih pripomb, in kar je glavno: izvrši se brezpogojno 1 Fašistični tajniki in prefekti Iz Julijske Krajine so šli v Rim k Turatiju in Musaoliniju po o-dobritev navedenih asimilacijskih načrtov. Taift ao dobili navodila, ki jih pričao Uvajati takoj, ko se vrnejo. Sledila bodo torej nova naallatva kulturne Italije nad našim nesrečnim ljudstvom v Primorju! O CONEMAUGHU. , (Nadaljevanje p t, straal^ movinskem zmislu. Pesem je sledila pesmi. Pozabil sem, da se nahajam vsrcu Pennsylvania je v daljni Ameriki, in z menoj tudi ostali. Sodr, Vidrlch je vodil naše stolovanje s humorjem in dovtlpi, ki so lastni Notraajcem in Krsševcem. Smehu ni bilo ne konca ne kraja. Prijazne mladenke so kar naprej ubirale atrune in razpoloženje je bilo sijajno. Policija se je prikazala že, ali videla je okrašeno dvorano in v njej ljudi, ki so pošteno veseli — in s pozdravom, ki gre dobrim ljudem, je v vidnem zadovoljstvu odkorakala "Good bye." — S. Podboj je bil kučegazda, ki zasluži več kot samo — priznanje. Lepa je bila ta naša skupna prireditev. Meni bo ostala vedno v spominu. Zlasti lepa harmonija, ki je vladala. — Poza biti ne smem na čvrste sodruge it Krayna, ki so prišli pod vodstvom s. poštarja ftsvdeka ln bratov Nagllčev na zbor in prav mnogo pripomogli za tako lepi večer. Anton Kristan. 'Pa se izvedejo vsi ti načrti. Je treba. da ae tudi delovanje vneh fxtaHh narij'ftalriih ust« Inov zdruti in onredotučl v fašističnih organizacijah. Plkaik iikaikih tatov iS. P. J. IzmtM upi i — Skupni piknik, ki so ga 1-mela člkaška društva S. N. P. J. včeraj v Western Sprlngsu, je bil eden največjih ln najboljših izletov, kar jih je imela člkaška šlovenska kolonija v mnogih letih. Prvič se je seveda zahvaliti lepemu vremenu, , drugič pa odzivu članov naših društev, ki so pohiteli brez malega v pol. nem Številu v prijazno šumo, v kateri doslej še nismo bili. Rilo je okrog 1600 oseb s otroci vred. Trije vlaki a posebnimi vozovi za naše piknikarje, označeni z zastavicami S. N. P. J., so vozili vesele čete, ki so potem v tru-kih in peš odhitele v gozd. — Dan je potekel med najlepšb družabnostjo in raznovrstnimi zabavami. Mladina "Pljonlrjov" je imela mnoge igre in tekmo in deloma se je kopala v bližnjih gorklh potokih. Največja tekma ju bila med žogoigralcl "Pi-jonirjev" in društva "Stal-warts" is Kenoahe, Wis., v kateri so "Stalwart!" odnesli lavo-rike. Najlepše pri celi prireditvi je pa bila absolutna tresnost. Pik-nikar j i so sicer udušili na vozove topega piva in drugih takih pijač ter slsdoleda, ampak niti kapljice "divjih duhov" ni bilo dobiti — ker je ni bilo. Ob pol devetih zvečer ae je ogromna družba v najboljšem razpoloženju stlačila v vozove vlaka in ae vrnila v Chicago. Se mnogo takih piknikov! S polja di Odkod ao vitamini? Krava Jih aama prod ur i rs. Sla te College, Pa.—Kemiki, ki proučavajo živežne produkte in ki so tukaj zborovali zadnji te-den, so s presenečenjem dognali, da Jkakor rastlina tako tudi žival In morda tudi človek nam od se-be proizvaja vitamin B, zelo važno redllno snov, brez katere bi bila. raat in obstanek organizma nemogoč. Kemiki ao na tukajšnjem ke-mičnem institutu eksperimentirali na kravi. Tukaj imajo kravo, ki še ni v svojem življenju dobila nobene hrane, katera vse-buje vitamin B, kljub temu Je krava zdrava, se redi In daje mleko, ki ima ravno toliko orne-njenih vitaminov kakor mleko drugih krav, katero krmijo običajno. Odkod dobi krava vitamin B? V teku zborovanje ao kemiki naredili majhno odprti-no v želodec krave in vzeli iz nJega nekaj deloma prebavljene klaje. Našli so vsepolno vitaminov B. Iz tega so zaključili, da krava sama producirs vitamine te vrste. Kako In kje Je središče te čudovite proizvodnje, je le tajftest ' ' j Pieaiale aH evojemu pri Jat* v lin visi? dar trajae rredaaotl PONUDBE SA ATIRI KR12AR-fC SPREJETE. Gradila jih bodo privatne kom-penije. Waahlngtpn. D. C. — Kon trakti za gradbo štirih križarjev, kt bodo odrinili po deaet tisoč ton vode, ao bili aklenjeni s privatnimi družbami. Vaak križar bo stal več ko $10,000, 000, vsi štiri skupaj $49.624,000. Dva bo zgradila Newport Newa ShipbuHldng in Drydock kom panlja, dva pa Bethlehem Shipbuilding kompanija. Kadar bodo te ladje dograjene, bodo Združene države imele 1A5.000 ton modernih križarjev, Velika Britanija pa več ko 360, 000 ton. A. P. Cehov: NEZRELA JABOLKA POVZROČILA SMRT DEČKA. Zavozljala ao ae mu čreva. Chicago, lil. — 16-letni Joaeph King se je v družbi drugih dečkov najedel nezrelih jabolk, ki so jih natrgali z dreveaa. Kinga Je Žcjalf* nakar je Izpll še steklenico »odavice. Posladlce niso izostale. Zavozljala so se mu čreva In deček je umrl kljub zdravniški pomoči. Tudi radio Je prepovedan katoličanom v Italiji. Ix>ndon, '10. Jul. — Kardinal In nadškof Tosi v Milanu, ki Jo zadnji teden prejiovedal gledanje filmov duhovnom, Je ta teden Izdal nov pastirski Ust, v katerem je proklel oddajanje pevskih in muzikalnih programov na radio. Katoličanom je naloženo, da ne smejo poslušati teh programov. Strela užgala gospodarsko poslopje. Is Zagorja poročajo t Dne 16, julija zvečer Je bilo o-zračje zelo soparno. Prebivalstvo je šlo k počitku, In nlkdo ni pričakoval čez noč v posebno hude nevihte. Ob 1. ponoči je naenkrat pričelo grmeti lil treskati. ploha dežja ae je vlila, vmes pa je tolkla toča, da ao žvenketalo lipe. Kfcialu nato J# pričel biti plat zvona, oglasilo se Je tudi piskanje elrene. Razburjanje prebtvalatva Je spravilo vse Iz postelje, Strela je udarila v hišo poeeetnika Kurenta v vasi Orlek v občini Kotredežu. Pogorela Je hUa In skadenj. ki sta bila hipoma v ognju, tako da ao al domači komaj rešili življenje. Na lice mesta so prihltall gasilci is Zagorja, ki pe niso etopJIl v akcijo. Kurent nI Ml zavarovan In Je vsled tega močne prizadet. Dimitrij Oaipovič Vaksin, arhitekt, je prišel lz mesta v svojo vilo, še ves pod vplivom spiritističnega zborovanja. Ker Je legel na svojo samotno posteljo (Vakslnčva gospa se je bila namreč odpeljala v bližnji trg Trojico), se je nehote spomnil vsega, kar je videl In slišal. Zborovanje prav sa prav ni bilo, a rasgovarjall ao ae o samih strahotnih stvareh. Neka gospodična je pravila, kako je mogoče uganiti misli, nato so govorili o duhovih in prikaznih ter o ljudeh, kl ao bili «Ivi pokopani. Neki gospod je Čltal povest o mrliču, ki se je v grobu obrnil. Vaksin sam je vzel krožnik za čaj ln je pokazal gospodičnam, kako se je treba raz-govarjatl z duhovi, Poklical je svojega strica Klavdlja Miranovima ter ga je v mislih vprašal: "Ali ne bi bilcLpotretfoo, da predam hišo Ženi?" — na kar je stric odgovoril: "Dobro bi bilo, ob svojem času." "Mnogo js akrlvnoatfln . , . strahot v prlrodi , je premišljeval Vakaln, ležeš pod ode-jo. Mrliči niao strašni, atrslhs je le negotovoat ..." Udarila je ena po polnoči. Vaksin as Js obrnil na drugo atran in* je pogledal Izpod odeje na vMaJevl plamen avetUJks. Plamen ja brlel ter komaj osvetljeval Ikone in veliko aliko Klavdlja Mironovlča, ki ja vi-sala nasproti postelje. "A kaj bi bilo, če bi ae v tej poltem! nenadoma prikazal etri-čev duh?" — Je Hello Vakainu v glavo. "Ne,.te nI mogoAe. Prikazni ao predsodek, stvori nezrela pameti." Vslie temu pa Je Vakaln pptagnll odejo Asa glavo ln trdno saprl oči. Truplo, kl se obrača v grobu, nato obrat pokojne tašče, prijatelj, ki n je obesil, gospodična, kl Je utonila . . . Vakaln ja Jsl odganjati mrke milil, toda zaman — o-brati ao pottajsli čedalje jasnejši, miali čedaljs bolj atralna. Strah ga je bilo. "Vrag ai ga vedi, kako Je to . , . Bojim ae, kakor majhno dete ... To ji bedaatol" 'Tik ,.. tak ... tik .. tak," Je tiktakala ura za ateno. V vaški cerkvi na pokopališču Je zazvonil Čuvaj, Zvon Je bil počasi, žalostno, kakor bi zvonil za dušo. . v. Vakainu ae je zdelo, da mu lat I Jo po tilniku in po hrbtu mravljlnei. Bilo mu Je, kakor da nad njegovo glavo nekdo težko diha, kakor da stopa stric is okvirja ln se sklanja nad nečakom , . . Vakslna Je postalo neizmerno strah. Od strahu je atlanll tobe ln prenehal dihati. Ko Je končno skozi odprto okno priletel hrošč ter začel brenčati nad posteljo, nI mogel več strpetl in Je pozvonil. "Dimitrij Osipovlč, was wol len Hie?" se Je čez minuto za čui za durmi glas guvernante. "Ah, vi sta, Hozalija Karlov naj" se Ja rasveselil Vaksin. "Zakaj ste prišli sami? Uhko ol prišel Gavrilo . . .? "(iavrila sta sami poalall v mesto, a Glaflra Je včeraj ne-anano kam odšla . . . Nikogar ni doma , . , Was wollen Sle doch?" "Jaz, matuška, kaj sem že hotel reči . . . Onga . . , Vstopi ta vendar, ne sramujte sel Tarns Je .. . V spolnico Je stopila, debela, rdeča Hozalija Karlovna lo pri čakujoče obstala. "Sedite, matuška . . . Veate kaj? ... "Kaj M jo moral vprašati?" pomisli Vaksin, gledaje stričevo sliko in ebenem čuteš, kako ga polagoma mineva mir. "Prav za prav sem vaa hotel proeiti ... Ko pojde jutri sluga v mesto, ne poaabite mu naročiti, da naj . . , onga kupi stročnice , . . Izvolite sesti I" "Stročnice? Dobro! Was wollen Sie noch V "Ich will . . Nič ne will, pek . . . Izvolite aeeti! Pomi slim še kaj. , .H "Ne spodobi se gospodični» da bi stala v moški sobi... Vidim, Dimitrij Osipovlč, da ata šalji-vi* . . . poamohljlvec. Raau* mem ,.. Da bi kupili etročnia*, nI treba r budit I človeka ... te razumem.** i- Vae okrog Hozalija Karlovna ae je obrnila ia odšla. Pomenek a njo Ja Vakaina nekoliko umiril. Sramujoč ae avojega malodušja, ja potegnil odejo čet glavo ln ta-pri oči. Kakih deaet minut mu Je b^lo skorfcj dobro, toda kmalu so mu Iznova Jale neumnosti rojiti po glavi . . . Pljuval je, vzel vžigalice in meŽe prižtal svečo. A niti avetloba mu ni pomagala. Strahopetni Vakal-novi domišljiji se Je sdelo, da nekdo gleda iz kota in da ae stričeve oči gibljejo. "Pozvonim ji aopet, vrag jo vzemi," je sklenil. "Porečem jI, da sem bolan ln ji poproaim kakih kapljic." Vakaln je pozvonil. Odgovora ni bilo. Pozvonil Je še enkrat — In kakor v odgovor na njegovo zvonenje je baš tedaj zazvonilo na pokopališču. Strah ga je prevzel, ves mrzel je planil is spalnice, križaje ae, JeaeČ se na svoje malodulje, bos In v ssmem spodnjem perilu, narav» nost prod Nemklno sobo. "Hozalija Karlovna!" Je ia-pregovorll a tresočim se glaaom In potrkal na duri. "Roaallja Karlovna! Ali . . .spite? Jat — evo . . . bolan sem ... Kap* IJIc bi rad!'1 Odgovora ni bilo. nJega js bilo tiho . "Prosim vaa , , . razumete? Prosim! Zakaj ta . . . sramežljivost, ako Jt človek bolan? Prav sa prav ata ču^nl, tako atarl ate že . . ." "Vse povem vaši ženi... Pošteni gospodični ne daafe miru ... Ko aem živela pri baronu Anzigu, je baron hotel priti k mani po ušigallca ... d rattirnem, vam kakšne užimlice , .. ln aem povedala baronici... Poltena sem ..." "Ah, Idlte k vragu a tvojo pošteaoatjo! Bolan aem ... In proalm kapljic. Razumete > Bolan aem I" "Vaša goapa Je poštena, bra šena la vi Jo morate Ijt ti. Dal Neoporočona Jat čem ae Ji umeriti!" "Bedasti ste, to Je vae! fta-sumete? Badfstll" Vakaln as Je uprl ob podboje, prekrižal roki la šakal, da bi ga atreh minil. NI imel dovolj moči, da bi tel v avojo aobo, kjer Js brlela avetiljka ter gledal Is' okvira stric. Kar pa Ja bil v aamlh spodnjicah, mu je bilo narodno, atati pri vratih gpver-natlne sobe. Kaj atorltl? Dva Ja bila ura, njegov strah ni niti prenehal, niti se nI tmanjšal. Na hodniku Je bilo Uma ln lt vtakega kota Je gledalo ndkaj mrkega. Vsaktln as J# obrnil k podbojem, mahoma ae mu Ja zazdelo, da ga nekdo lahne fle-če od zadaj ta srajco ter as dotika njegovih ramen . . "Vrag vzemi vae . . . Rotalija Karlovna!", Nič odgovora. Vskaln Ja bo-Jatljlvo odprl duri In pogledal v sobo. Poštena Nemka je aladko spala. Majhna avetiljka je obsevala obrise njenega debelega zdravega telesa. Vaksin Je stopil v sobo In sedel na pleteno košaro, kl Je stala pri vratih. V prisotnosti spečega živega ¿lo-veka se je takoj bolje počiml/' "Naj spi, Nemka . . ." Ja po-mislil. "Malce posodim pri njej, ko ae Jame svltati, pa odidem .. ZdsJ se tgodaj svita." Pričakujoč rassvlta, je Vaksin Isgel na košaro, polotil glavo na roko In začel premišljevati. "Kakšen vpliv imajo živci! Omikanec, rasumen človek, a vendar ,.. vrag ai ga vadi, kaj je to! Sramota Je .. " Poslušaje tiho, mirno sope-nje Rotalije Karlovna, se Ja kmalu povsem umiril., * , Ob šestih ajutraj se JaVit-sinova šena vrnila Is Tfojka. Ker al našla mo«e v apalnlci, je odšla k guvernanti. Zagledala js taklnole sliko: na postslji je spala. raaodeU zaradi vročine, Koza j I la Karlovna, a tri korake od nje, na pleteni košari, je letal njen m «t, zvit v klobčič, In •oirčal kakor svetnik. Bil Je bes in v ssmem spodnja« perilu. fcaJ Je nato rekla tens ia kako bedast obraz Je napravil met, ko sa je sbudil. naj opišejo dna- Te praaaga moje odložim orožje. Preval M. P. Agl tirajte I A. P.s latorvji t IshmiMni Med svetovno vojno se nem • j« posrečilo, dn smo z združenimi močmi in s krepkim sodelovanjem vaeh nerodov .in delov •vete razpereli vrečo, ki so bile v njej z vezene vse nesreče človeškega rodu. Usula se je ns nas povodenj rSznib težav, ds kar ne moremo izgaziti ns trdni breg mirnega in solidnega predvojnega življenje. Gospodarstvo, promet, morala in kultura preživljajo svojs težke krče, f>a je bilo tudi naši srednji ioli usojeno, da zaide v pereče krize. Brez bolezni ni krize in brez krize ni odravlje-nja ; v 4em magičnem krogu se sučemo in ni gs upenjs, dat bi se ikopali iz tega močvirje. Cital sem v novinah pritožbe očeta, čigar sjn se že tretje leto uči nemščine, ps že vedno ni prišel preko osnovnih pojmov mi-za-tii, ribaril. Preiskal sem U slučaj in dognal, da ni nllca-ke krivda ns dotlčnem dečku, ki redno zdela svoj rssred in preide v viijegs, toda vsakokratni" minister prosvete mu vednš» tbovs določi isti učni načrt fctf višji razred in dečko že tretje leto goni svoj misa-tiš, riba-fiš. Vsaka oblast je od Boga, ki je za popadek vse modrosti, pa je tedaj tudi vsak naš minister od Boga in Je kolikor toliko deležen neskončne modrosti bož- je. 2e vesta, kaj delata, g. Bog in g. minister prosvete! Drugi roditelj se pa pritožuje, da njegov sinko v latinščini prehitro napreduje. Ovidija so baje kar pohlaetall — na J pazijo poklicani krogi, da se ni mords čitslo nesmrtno delo Ars amandi, sicer si hlastanja pri lstinsklh klasikih ni baš moči predstaviti! — in so se nato spravli na Llvijs, ki ga jemljo s prsvo sportsko brsvuro. Pa ustrezl sekantnim roditeljem: enemu gre pouk prepočasi, drugemu prehitro! Tako bo vedno, dokler se bodo vikali v ministrske in profesorske posle ljudje, kojib edini posel je predpisan že od prsdsvnine; moli in delaj in plač u j dafte! Vendar sta mi dali ti dve pritožbi misliti, ker imam tudi jaz nekoga, ki se muči s Livijem ali nekim drugim starim gospodom. Nisem pa šel rušit ugleda ministra in profesorja z objavo v časopisih, marveč sem se lepo zasebno obrnil do svoje prijatelja dr. Asfodelop. "Kaj bi dvigal #um in prah, kaj bi bunil roditelje in dajal potuho paglavcem, ki jim je u-Čenja itak vedno preveč, ko pa a privatno Intervencijo dosežeš vse,, kar hočeš/' sem sl mislil in sem poiskal prijatelja. Dr. Asfodeloe Je fanatičen Starogrk in Latinec. Milina je poslušati njsgovs predavanja o najsubtilnejšlh konstrukcijah grškega stavka, samo nehati ne zna s 16, navadnemu mozgu ne- pr is topno učenostjo. V tem je križ; kadar se zaleti, ne prestane, prekiniti ga pa ne smeš za nič na svetu. Tri leta sem obžaloval svojo bedasto neprevidnost, da sem ga bil o priliki takega predavanja vprašal, ali bi znal napraviti v Ciceronovem jeziku prošnjo na emonakega edila sa podelitev koncesije za vosollčarsko obrt in ali bi si znal kupiti v starih Atenah vstopnico za popoldansko predstavo v cirku ali naročiti v gostih»! kisla jetrca ... Bog me obvaruj take neumne objestnosti v bodoče! Zdaj sva spet prijatelja in cenim to prijateljstvo tem bolje, ker imam med tem na njegovi šoli bitje, ki tre-pečem sa njegov duševni in telesni blagor. Dr. Asfoldelosa najdem sklonjenega nad*kupom knjig, tako poglobljenega v delo, da je preslišal moje trkanje in moje ope-tovano opominjajoče kašljanje. Oči mu gore, rdeč je v lice, lase pa mu je zmršll v brezoblično kodeljo sveti ogenj, ki puhti lz antičnih klasikov. Komaj ga prikličem v dvajseto stoletje. Povem mu nsmen svojega prihoda in mu omenim navedena dva primera. "Kaj sodiš o stvari ti, predragi prijatelj, ki si šolnik-stro-kovnjak in veščak v takih zadevah ?" ga pobaram. In že sem bil deležen dolgega predavanja o potrebi" nemščine na nadih srednjih šolah. Nič utilitarističnih vidikov, nič materljalne- DON CORREA O. KsDer.—Dr. Ješa Glensr. (Dalje.) Onstran podvržene zemlje se je namreč v neznane daljave raztezala država Uko imenovanega kralja Angole, čegar moči ni bilo lahko Oceniti, ker se je držal vedno v skrivnostni oddaljenosti in se obdajal s sijajem moči ln groze, ki je lahko odgovarjal reenici, lahko pa izhajal tudi lz zvijačnega pretiravanja in sle-penja. Zato se Je Correa usUvil na primernem kraju in dal strašnsga zamorskega kralja po-^ svati po odposlanstvu vjetlh zamorskih glavar4 rjav, naj pride k njemu^ da bo priznal svojo podlošnost in portugalsko nadvlado nad vso Angolo ln naj kot dokaz dobre volje prinese takoj s seboj toliko in toltttq zlaU in slonovs kosti. Kralja Angole to naročilo ni ravno prijetno dimllo, vendar pa se je poskusil isvitl s posebno premetenostjo iz sagaU. Dal je uboge poelance pomoriti, kakor hitro so mu povedali naročilo Correa, da bi se ne mogli še enkrat tako pregrešiti pred njim. Sam pa js Ukof poslal posebno poslanatvo s nekolikimi vsllklml slonoviml zobmi In vrečico zlatega prahu v portugalski tabor, kar js dal izročiti kot vsll-kodušnl prljsteljskl dar ln ob enem naznaniti, da bo prišla s posebnim odposlanstvom njegova kraljevska sestra, ki bo imela vsa potrebna pooblastila. Ta strašni tiran ln afriški lav je v tej reči ravnal prav kakor kak preprost Evropejec, ki pošlje vedno ženo tje, kjer je treba poguma ln umne zgovornosti; ker ps je Imsl kakih sto Šsn, ki se jih sam nI bal, je moral sa U posel vsot! svojo seetro, ki je bils prešerne glsva in o kateri se Je govorilo, ds je bils enkrst že prav na Um. da bi svojega braU dsls odsUviti in usmrtiti. 4 t>dn Correa ni vedel, da so bili njegovi odjMilanci pobiti; zato je poslanatvo kralja Angole smstrsl za znamenje polovične udano-sti, ki JI bo kmalu sledila popolna podlošnost; ko pa Js črez nekaj časa izvedel od svojih ogle-duhov, da se bliže Anarhings, kraljica Angole, s spremstvom, ki Je bolj podobno kski vojski, je postavil svoje vojščake v red, ki je bil ravno tako dober za bitko kakor za parado. Res se je začel kmalu bllte valiti nekak črn oblak, ki ja vedao bolj lezel narazen in iz katerega se Je zdaj gluho, zdaj presunljivo jarko čulo vri-ščanje ljudi, tulenje živali In žvenket orožja. Portugalci so videli, da bi bilo dobro, če bl v pozdrav uatrellli perkrat s svojimi težkimi to-poVi, ki so se svetili na afriškem solncu, nakar se Je ta črna vojska, prestrašena od strelov, ki so odmevali po bližnjih gorah, na mah vas u-stavila ia se pokorila naredbam konjlkov. ki so prikaloplrali k nji. Ti so zahtevali da sme samo kraljica a svojim ožjim spremstvom bliža, vsa ostala tolpa pa naj ostane na mentu, kjer je. Teko se Je U gruče Izluščila manjAa procesija, ki pa je bila še vedno dovolj velika v svo-jem barbarskem sijaju s takrat še ohranjenimi aledovi danes popolnoma podivjanega ljudstva. «predaj so vodili kot kraljev dar čredo divjih živali, slonov, žiraf, levov, tigrov In enakih, na verigah, ki so Jih držali molje, ki bi naj a svojo viaoko rastjo In upornim licem kazali moč In silo naroda, s katerim je imel I*n Correa posla. Potem Je jahal ducat oaeb-nih pod tožnikov Anachinge na precej pisano opremljenih volih, vsak spremljan od vojščs-kov s «ulicami in ščiti, menda njegovih laat- nih podložnikov; kajti tudi ti so šli vitki kakor smreke in prožni« podobni ljudem* ki imajo nekoga le pod seboj. Na neizmerno okornem vozu, ki so ga vlekli voli in ki je bil okrašen s" preprogami, se ja nazadnje pokazala kraljica, oblečena v dragocena, očlvidno zelo stara oblačila, na vratu in rokah okrašena. z netoojem verig, obročkov In prstanov. Sedela JeQo zapadni šegi na svojem sedešu, z resnim mirom v obrazu, Uko da bi se lahko marslkaUra za-padna gospa ad nje kaj naučila. Njenemu vozu sU sledila dya druga voza z njenimi dvor-nicami in sužnjami, tem pa peš Ulesna straža s starim jeklenim oroijem, helebardami ln dolgimi meči, ki so bili očlvidno skovani nekdaj ndijc na zapadu. Na koncu je eledila kopa poganskih čarodejcev, ki so s svojimi čarovniški-rni in grozečimi gestami in skoki zelo zabavali portugalske vojake. Posebno proti nekaUrim jezuitom, ki so tudi prišli, da bi si ogledsll ves lzprevod, so ss obračali ti zamorski čarodejni-kl, ker so videli v njih svoje glavne sovražnike in Ukmece: jezuiti pa so jih ogledovali z zanimanjem, ki prlstoja izobraženim možem in so ss mirno skušali naučiti od teh bedastih po-gsnov, kar se Je,dalo. w V Uboru so sprejeli kraljico šele a pravim truščem bobnov ln trobent ln jo povabili, naj otopi s vosa. Čedno oblečeni, toda ne ravno visoki oficirji so peljali v visok šotor, ki je bil a tapetami razdeljen na razne oddelke. V prvem so se nahajali doatojanstveniki ln višji oficirji, ki so sprejeli kraljico in ispregovorill t nio prve beoode, dokler nI na avoje veliko začudenje izvedela,'da najvišjega poglavarja ni-ti ni tukaj, ampak v notranjem oddelku in da Jo bo sprejel samo, spremljano k večjemu od tolmača In njenih dvornic. Ker je bila že enkrat tu, Je šla molče, toda z nestrpno odločnostjo naprej in Je z velikim začudenjem ob-aUla pred admiralom, ki je sedel sam na vzvišenem prestolu; samo mlad pai je stal ob njegovi strani. Admiral je bil oblečen v bleščeč oklep, nad njim je imel ovratnik Is najfinejših čipk in težka zlaU »verige, na glavi pa pernat klobuk s zlatim trakom in agrafo is biserov. Vea soba je bila po sUnah ln stropu prevlečena s pisanimi svilenimi UpeUmi, po tleh so bile razprostrte preproge; sicer pa nI bilo razen prestola v celem prostoru videti nobenega de-doža. razen rdeče blazine, ki je ležala nekoliko oddaljena pred prestolom. Dva goepoda, ki sU jo spremila in se po-sUvlla na stran, sU j| molče pokasala blazino, ko se je Anachinga ozirala, kam bi sedla. Opazila nI ničesar drugega ko dvomice. ki so prišle ž njo In je mignila eni, naj pride bliše. Ta je nemudoma pokleknila pri blasinl, se podprle s rokami in tako, kakor kakšna egiptovska rfin-ga, naredila a svojim hrbtom sedeš. Na U se-d€fJ* kraljica s velikim dostojanstvom sedla, pološlla noge na blazino in ponoano, toda molče čakala, kaj bo. "Prav js," je začel Correa, "da je mož, ki gs imenujejo kralja Angole, poslušal moje po-elance In spoštoval voljo meje dežele in njene-th vladarja, daai bi mi bilo IJubšs. če bl bil prišel sam - Ko sU obe tolmača, ki sU tudi bila navzoča. te besede prevedla najprej med seboj in kraljici, je odgovorila: "TI ne rasumeš po pol -noms. ker tvojih poslancev nI nihče poatušal *mpek so biU pobiti, kakor hitro so odprli usts r t- Ko so bils te besede prevodene ln je Don Correa izvedel njih pomen, j« nekaj čaee mol-čal,»n saftio s svojimi svetlimi očmi opasoval zamorko. Potem je dal vprašati, zakaj ao bili poalancl pobiti la kaj kralj pričakuje od tega? UMts PKfesVEfX ga komcgpijalizma, vse plemenito čuvstvo in globoka ljubezen do nemščine zaradi antičnih klasikov. Stoično aem poslušal povodenj k» čakal, da mu poide sapa v tem nebotič-nem zanoau. Zaključil je: "Vidiš, pravkar si ubijam glavo ob tolmačenju, nekega temnega meaU v Pliniju." . "Temnega meaU? Pravkar si še poudK-jal da je klasična antike tako jasna, precizna in pelidama, zdaj pa iznenada temno mesto, kakor da gre za tolmačenje kakega teksU o verskih stvareh". "Molči, ko ne razumeš ničesar!. Klasiki so jasni, ali prepisovalci so časih kaj narobe zapisali ali kaj svojega vsUvilk Gre za' to, ali naj se to mesto čiU 'ut erat' ali 'ut esset.' Po-mena sicer ne izpremeni, naj že stoji to ali ono, ali zanimivo bi bilo preiskati zakaj veže Plini] U 'ut' z indikativom." Sledi razprava o "consecutio temporum , ki ji nisem kos, zato U učenosti ne ponovim. Prekinem ga; "In vse knjige, ki jih imaš odprte pred seboj, govore o tem temnem mestu?" . "Vse, in še to niso vse. Glej Umeljitoet Nemcev. Za to dela Plinija imajo tri in dvajset komentarjev, vsi drugi narodi skupaj pa samo Šest." "Tri in dvajset komentarjev? Nemci ljubijo Uke stvari. Goethe je nekdaj na izpre-hodu zavzdihnil "ah!" in sedem profesorjev je napisalo sedem debelih knjig o tem vzdihu. Sedem naj že bo, v božjem imenu, ali tri in dvajseti Ali ni škoda dela, papirja in tiska? "Kaj naj bo škoda papirja, ko gre za doslej še neugotovljeno slovniina fineso. 'Ut' z indikativom v tej, zvezi je povsem neznana prikazšn, ki bi j "Da, da, ¿1 že povedal. Ampak reci, aji nan» je nemščina potrebna zavoljo komentarjev in takih flnes?" "Tako ja,,. U študij antičnih jezikov naip je nemščina neobhodno potrebna in s tem je u pravičen., aJ*n obevoj v učnem načrtu." * "Dobro. Zdaj se vpraša, ali so antični jeziki, res tako važni, da ja vredtyt> pisati o enem mestu tri in 4vajset knjig?" "Ti še vprašaš? Materijalist, ki ti velja ufiuno to, kar neae! Sama are&t, da ne odločajo v Um vprašanju ljudje tvoje sor-U, obskurant! O tem bodo odločali tleti,, *i jim velja poziv: 'Cavenant, consules, ne res puhlica .aliquid detrimenti ca-piat!' " Boječ se dolge razprave, ki je zanjo še odpiral usta, ga prehi-tim; . "Kaj mi govoriš o konzulih, saj je to naia «notranja stvar, kaj bi se .Inozemd vtikali vanjo! In kakšno ¿vražjo republiko ml vlačil na dan?* gH "Molči, barbar, ki ti duhoviU beseda epi v zabitih ušesih." "dej, glej, U lepa fraza ni antična, slišal sem jo drugje, veliko mlajša je ko ona o konzulih in republiki. "Vsa duhovitoet novejše dobe temelji na aatfld. Ti seveda toga ne rasumeš, Ignorant, kakr šen si. Ne govorim ne o konzulih ne o republiki v tvojem banalnem smislu, gomila nevednosti!" • » u% "Ne bodi precej'hud! Saj ti tudi jas nikoli ne Ušitam, da ne snU francoščine In italijanščine," ga mltfm. "Kar-moli mi a teh idiomih. Pradedje bl ee ajokali nad Ukl-mi potomct ki ao napraviU is prekraanega Mka Cesarja, Horacija in Verflija , M. - , sijajni jezik Danteja, MuaaeU in Napoleona." "Ti, kiTjtfh navajaš, so saje-mali pri vini, pri antiki, daj sl dopovedati." "Zajemali ao pri viru, kar f| bilo drugih, da M jemali od njih Mi pa jih imamo, kaj boš še vedno hodil k viru. ko imaš vodovod doma. V viru je dosti vlaka, mnogih komentarjev je treba, da prscajajo vodo. Kal boš hodil k viru. ko imaš pipo pred nosom P "Saj sem U še dejal, da ai ignorant. To prid« od ignoro, ignoras. tfnorare. ignoravi. ignorantum la volja zate v vaeh teh Pa sem te sbal predavanja, sakaj I in la PONDELJEK, 1. AVGUSTA. " otroke; vzel sem svoj "pileus" — Uko pravi dr. Asfodelos klobuku — in sem pobegnil. ■Pereče vprašanje pa je ootalo in eUtu quo: Ignoramus et •ignorabimus! Iraki Žid jet New York t—AH so židje med Irci? Da dokažejo .svetu, da res eksistirajo, so irski židje u-stanovili svojo podporno organizacijo z imenom "Irish Jews of America", katera je imela t» teden svojo prvo zborovsnje v New Yorlcu. % Gvatemalaki poslanik v Waah ingtonu ae je uetreHL Washington, D. C. — .Francisco Sanchez La Tour, poslanik republike Gvatemale v Združenih državah, ae je 28. t. m. u-strelil v svojem poslaniškem u-radu. Zakaj je to storil, ni pojasnjeno. Dve darili za nove naročnike h.der se potrudi T isdiaji ksm panji In Mi osem poflenrik sli aik "Presvetel In pošlje cele ^wto. gMflgjriBM^ * vNm^Mta Jgj?¥bP«» s lepim zlatim zaakem S.N. ?.l. "RAVNO TO KAR OTE ISKALI^ Mi vam nudimo:— Novo 6 sobno iz opeke zidano hišo. Novo šeat sobno leseno hišo, ravnokar dovršeno. Ako imate prazno loto jo vzamemo pri nakupu v zameno. Pišite na naalov: "Kontrak tor", P. a Box 406, Warren, Ohio. (Adv.) POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATELJEM RAZNIH NAZNANIL. * • *y ¿t Kadar paMjete Matu Proave-U, kakortnakott «In Ja sakvub o smrti, teda> vuelej povejte v piamu, aH šalite imeti plačan oglaa aR kot navadao vadna veat, ae lapnati ia zahvala te ter aa iaftm priobči no celo vrata ranih imen la drugih stvari, je pa te oglaa, aa katerega aa bns* plačati, te valja a4 člane In m nečlane. Nadalje velja teto tudi aa razne prireditve,-vaseHe* shode, Itd Vaekej je treba povedati ali hočete Imeti plačan oglaa aH aams navadno čaanikarako veat, tod v takem alučaju aa aa navadno veat, naredi atvar bolj aa kratko In ee porve le važnejši det Ce pa naročite, da naj bo plačan o-gfam, ae priobči vsa, kar zahtevate. lato teko velja sa vsa druga irr—če aa koga Išče, ženitvene ponudba, prodaje, itd Za vse take stvari ae mora vedno povedati, da naj bp to oglaa, koMoolnmt naj aa lati priobči In ^^ j To p^* jaanilo dajem radi tega, ker je to sklep koaveocUe, da ae potem ravnamo vsi, društva, člani, naročniki in upmvnMtvu Mata Proaim, da te upofttevate la « potem ravnata. — Filip Godfaa upravitelj. AgHraJto za "Promto*! MR0ČNIIU POZOR! Znamenje (Jnae 30-1927) poda vam je naročnina pota dan. Pauevite jo da vam *UaU ne uaUvimo. Ako lieU ae prejmete, je mogoče vatavljea, ker ni bil plačan. Ako je vaš Ust plačan in ga ne prejmete, je mogoče vatavljea valed napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari In novi naslov. Naši aaatepaikl ao val društveni tajniki la drogi zastopni-ki, pri katerih lahko plačate Naročnina aa celo leto je $6.00 la aa pol leta pa |3.00. Člani & N. P. J. doplačajo $4.80 za leto, sa pol leta $2.40. Za UMBto Chicago in Cicero za leto $7.50, pol lete $3.75, za člane $6^0. ,1 < " V . • > t . ' Kampanjaza dnevnik (Vg| aktivni Oani & N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorjefld bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrad«. __» nove, naročnike aa dnevnik «Preuvetef aa atvsrt IßJ 1227 In aa zaključi 16. novembra 1927. Veakd* Id aa aaiuB na dnevnik Troaveto" ia ki • MM za pol leta aH sa celo lete, aH še atari NOVIH NAROČNIKOV, je delašei Matice 8. N. P. J. Ja NOV NAROČNIK la adUtka Matice v vrsdaeatl $2.6f. dobi pešfljatel j StfiT^^1^'^aa pal tete fgja. (Za 64J6aaeeb lete aR $2.40 aa pel lete, ker Ž $1J6 na lete aa tednik. In N. P. Pri Uat stene aaeua lete flja. Vaa pšama te denar poMjlte aa a«tev: