PoStnlna plačana ▼ gotovini. * Leto LXrV., št. 278 LJubljana, ponedeljek 7. decembra 19J1 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ta praznike, — Inseratl do 80 petit a Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva aHem §C 6 Telefon št. 8122, 3128, 8124, 8125 ln 8126. PODRU ZN1CEt MARIBOR, Grajski trg št. 8 — —--CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.---1 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani fit. 10.351, PRVA SEJA NARODNE SKUPŠČINE Danes dopoldne se je prva jugoslovenska Narodna skupščina sestala k svoji prvi seji — Predsedoval je kot starostni predsednik doktor — Velike ovacije kralju Beograd, 1, decembra. M. K otvoritvi nov« Narodne skupščine ©o prišli že včeraj rv Beograd vsi narodni poslanci. Poslanca iz dravske b amo vrne so prispeli včeraj zjutraj korporativno v posebnem vasronu, okrašenem z jugoslovenskimi zastavami. Pri izstopn na kolodvoru jim je beograjsko občinstvo pri redni a lepe ovacije. Dan es so pred otvoritvijo prve seje nove Narodne skupščine pričeli prihajati posamezni poslanci že ob 8. zjutraj" v začasno zgradbo Narodne skupščine, v takozvano manežo. ZborovaLna dvorana je ©11 a okrašena z državnim grbom in veliko sUko Nj. Vel. kralja. Med poslanci, ki so se zbirali, Je vladala velika živahnost; stari znanci -im prijatelji so se po daljšem času zopet prisrčno pozdravili. Za prvo" se-jjo nove Narodne skupščine je vladalo splošno zanimanje. Vsa mesta na galeriji so Bila zasedena tn zbralo se je k otvoritvi nad 50 novinanjev, med njimi tudi mnogo inozemskih. Ob 9.15 so se začuli prvd zvoki zvonca, fed je klical poslance, naj zavzamejo svoja mesta v dvorani. V tem trenutku so vstopili v dvorano burno pozdravljeni vsi ministri m predsednikom vlade živkovlčem na čelu. Ko so poslanci in ministri zavzeli svoja mesta, je vstal poslaaiec Dragiša Selmič, "ki j« predlagal: >Ker je naš tovariš, g. Vekoslav Sp.ln-fclč, nastarejši po svojih letih, predlagam, da naj prevzame mesto začasnega pred« eednlka«. Temu predlogu je sledilo burno odobravanje m klici >Žrfvel Spinčič,« >živela Istra !<. Ponovno pozdravljen od poslancev je g. dr. V. Spinčič zavzel predsedniško mesto ter se zahvalil za pozdrave z lepim govorom, v katerem Je dejal med drugim: >Po neštetih žrtvah in ogromnih naporih vsega našega naroda smo se končno ndružili le sen vseh narodnih zaščitnikov ter mučen I kov Je postal stvarnost, Z edi niti smo se v veliko neminljivo In močno država Po sto letih suženjstva smo se Jugoslovenl znašli skupaj okoli skupnega ognjišča. Razkrojeni in razedinjeni smo se ▼ času našega suženjstva moraM boriti vsak na svoji fronti. Primorani po sili razmer smo morali Izpopolnjevati naše plemenske individualnosti, da bi bili čvrsti v odporu v borbi. S temi plemenskimi mislimi in plemenskimi lastnostmi smo stopili v našo zedinjeno državo. Po zdru-žitvi v naši skupni hiši, bi naša narodna država morala imeti eno vero in bi morala predstavljati skupno narodno In državno misel, ki naj bi bila čvrsta zvaza *n Jak temelj vseh narodnih moči in ki bi diktirala In predstavljala duševni preporod. Toda plemenske strasti so se tako razvnele, da so grozile uničiti vse, kar se je doslej storilo, in da spravijo vse krvavo pridobljene pridobitve v nevarnost s političnimi pretresljaji ter razburjenji. Hva>a Gospodu, da se je skoro v poslednjem trenutku ponovno dvignil večni duh zdravega naroda ter z eno potezo napravil konec nemogočemu stanju. Sin te zemlje, s'avni potomec neumrljivih prednikov, vzvišeni In modri naš vladar, N. Vel. kralj Aleksander. (Vsi poslanci vstanejo in dolgotrajno vzklikanje in ovacije kralju in Jugoslaviji) Je postavil s svojo proklamacijo z dne 6. Januarja 1929, z aktom od 3. oktobra Istega leta ter z aktom od 6. septembra 1930 novi pravec in nove smernice sedanje 'n bodoče države in nacionalne poetike. Ustvarjena je široka in čvrsta nacionalna država in osnova, na kateri se lahko izravnajo vsa naša plemena in se združijo v ne razdružno celino. Postavili smo ss na čvrste noge in naše obzorje je postalo ve':ko, a naša narodna pot široka, da se lahko neovirano razvijamo vsi v ist< smeri, da bodo vsi bratje istočasno enakopravni v pravicah In dolžnosti. Ono k*- je bilo v svetlih umih In srcih vseh onih, ki so v daleki prošlosti stremeli za tem ujedinjenjem vsega našega na-oda, vse to je naš modri vladar izvršil. Zato bo ves naš ju- ■ goslovenski narod vedno gojil naivečjo ljubezen za svojega velikega vladarja kralja Aleksandra (burne ovacije), k-r Je pHne-•ej končno pomirjenje med brati In ker,je pokazal nova pota. Naj mu bo večna čast in slava! Gospodje poslanci! Mi vsi smo dolžni, da delamo na tej veliki jugoslovanski 'de-ji, da ustvarjeno Jugoslavijo izpopolnimo po obsegu in zavesti v veliko Jugoslavijo, črsto in enodušno, (živela Jugoslavija!) posvečujoč vso važnost značaju in geografskemu položaju ter z ozirom na zdravje, delavnost in vztrajnost našega naroda, združimo vse Jugoslovene v eno jugoslo-vensko misel ter da zavzamemo v sodelovanju z ostalimi kulturnimi državami ono mesto, ki nam gre. Ponosen in radosten sem, da sem pred zatonom svojega življenja doživel, da vidim ln da sodelujem pri delu prve jugoslavenske narodne skupščine. Vse trpljenje, skozi katerega sem šel v borbi skupno z narodom, izginja v tem veličastnem uspehu. Toda moje veselje ni popolno. V mojem srcu se pojavlja bol za onimi našimi, Id niso z nami, ki pa so po duhu nedvomno z nami eno ln isto. Pa tudi to bo minilo. Verujem v pravičnost božjo in v nezlomljivo voljo našega naroda. Pozdravljajoč ta prvi sestanek prve Narodne skupščine Kraljevine Jugoslavije in Vas, dragi bratje, prosim, da skupno z menoj oddaste iskreno in prisrčno priznanje Nj. Vel. kralju Aleksandru in njegovemu vzvišenemu domu. Viharni vzkliki so sledili tem besedam dr. Spinčiča. Ko so se ovacije čez več minut polegle, je dr. Spinčič nadaljeval: Naposled pozdravljam vse vas gospodje narodni poslanci, ki ste se zbrali, da vdano in z ljubeznijo delate za nag narod. N»p-nirao vse m oči, da v tej težki dobi olajšamo našemu narodu trpljenje ter da mu zasi-guramo boljšo in srečnejšo bodočnost. V imenu Boga otvarjam prvo jugosloveosko Narodno skupščino. Z živahnim ploskanjem ter dolgotrajnim klicanjem kralju in Jugoslaviji so narodni poslanci dali izraza svojemu razpoloženju. Izvolitev tajnikov V smislu poslovnika je nato predsednik predlagal, da se izberejo štirje začasni tajniki iz vrst najmlajših poslancev po letih. Z vzklikom so bili izvoljeni Dragutin Sta-nojevič, dr. Djuro Leužić, Ljubiša Trifu-novič in Mirko Došen, ki so takoj zavzeli svoja mesta. Izročitev pooblastil Nato je predsednik pozval narodne poslance, naj izročijo svoja pooblastila, izdana jim od glavnega volilnega odbora. Prvi je izročil svoje pooblastilo ministrski predsednik g. Peter 2ivkovič, nato pa so sledili ostali ministri in narodni poslanci. Po predaji pooblastil je predsednik ob 9.45 zaključil prvo sejo Narodne skupščine. Prihodnja seja Prihodnja seja se ho vršila jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu bo izvolitev verifikacijskega odbora, ki bo takoj nato pričel z delom. Konferenca poslancev iz pasivnih pokrajin Beograd, 7. decembra, p. Po sejj Narodne skupščine se je sestala konferenca narodnih poslancev iz pasivnih pokrajin. Dravsko banovino je na tej konferenci zastopal poslanec g. inž. Pahernik. N« konferenci so razprav i j-ali o ukrepih, fci jih. bodo predlagaj vladi v svrho omiljenja bede v teh pokrajinah. Dr. PSrimer se je sam javil sodišču v Gradcu S ponarejenim potnim listom je pobegnil iz Maribora in preko Italije odpotoval v Gradec, kjer so ga takoj zaprli zapor. Dr. Pfriemer je odpotoval iz Maribora pred tednom dni preko Italije v Solnograd, od tam pa je preko Ulma prispel v Gradec. Ker si je v izgnanstvu pustil rasti brado in je imel vrhutega ponarejen potni list, glaseč se na drugo ime, ga nihče ni spoznal ter je popolnoma neovirano prišel v Gradec Preiskava zoper dr. Pfriemerja bo pospešena tako, da se bo proces proti njemu vršil obenem s procesom zoper ostale pučiste, ki se prične prihodnji ponedeljek in bo trajal približno 14 dni. Gradec, 7. decembra. Veliko senzacijo v vsej javnosti je izzvala vest, da se je znani vodja neuspelega heimvvehrov-skega puča dr. VValther Pfriemer, ki je po zlomljenem puču dne 13. septembra pobegnil v Jugoslavijo ter se delj časa mudil v Mariboru, včeraj sam javil sodišču. Okrog pol 10. dopoldne se je v spremstvu svojega odvetnika dr. Pra-merja predstavil preiskovalnemu sodniku, ki vodi preiskavo o heiimvehrovskem puču. Sodnik ga je takoj zaslišal, obvestil o tem državno tožilstvo, ki je odredilo zoper dr. Pfriemerja preiskovalni Grožnje hitlerjevcev Pariz, 7. decembra. AA. Havas .poroča lerjevih sodelavcev Strassre keesqckonib iz Berlina, da je eden izmed glavnih Hitlerjevih sodelavcev Strasser imel v Stut-gartu govor, v katerem je med drugim dejal: Mi hočemo pariti do oblasti, da se spustimo v boj proti Franciji in ustanovimo zvezo vseh neprijatelje v Franoide. Kadar se bo skrhala francoska sila, bomo organizirali nemški narod in pospešili borbo zoper Francijo. Sporazum s Francijo je blaznost. Z njo je mogoča samo vojna. Kadar bomo Imeli v rokah oblast, začnemo odločilno bitko, to če ne uspemo, bo zavladal boljševizem in takrat bodo padale glave. Toda mi bomo še prej poskrbeli, da bodo nekatere glave odletele. Nacijonalni socijalisti dobe v roke oblast morda že 23. februarja 1932, ko se otvori državni zbor, morda pa še prej, če pride do krize vlade, ali pa tedaj, kadar bo splošna konferenca za razorožitev doživela popoln polom. Oblast bomo dobili v svoje roke, če bomo razpolagali tudi z vojsko in poldcijo. Revolucija v San Salvadorju Mexico CIty, G. dec, d. Po nepotrjenih vesteh iz San Sarvadorja so baje revoluci-jonarji ustrelili finančnega ministra, ker ni hotel odstopiti. Predsednik Arthuro Aranjo je bil baje odstavljen ter aretiran. Vladno oblast je prevzel direktorij treh vojaških osebnosti, ki je napovedal izvedbo splošnih volitev t teka 48 uu Rusija in Japonska Moskva, 7. decembra. Listi izražajo mnenje, da so operao:je Japoncev v severni Mandžuriji začasno končane m da bo nastopil zimski odmor. Povečana delavnost japonskega vojaštva se pričakuje šele za spomladi. Sovjetski listi naglasa j o pri tem, da je prej ali sJoj pričakovati na Daljnem vzhodu preizkušnjo moči med Sovjetsko unijo in Japonsko, ka je neizogibna. Edino vprašanje, pred katero se je Rusija nahajala ob izbruhu majndžursekga spora, je bilo ali naj sedaj slabo pripravljena izzove odiločitev ali pa še počaka nekaj let v upanju, da bo po izvršitvi petletke v posesti močnejših sredstev, če gre za borbo na ■življenje in smrt, potem hoče Sovjetska unija sama dolocoti čas njenega prič etika •in noče, da bi ga ji predpisovali nasprotnik L Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2274.19—2281.03, Bruselj 784.96—787.32, Curih 1097.85 do 1101.15, London 182.06—189.56, Newyork 5627.80—5644.80, Pariz 221.27—221.98, Praga 167.20—167.70, Trst 283.96—289.96. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.05. Pariz 20.14, London 16.95, New York 514.50, Bruselj 71.50, Milan 26.10, Madrid 42.75, Amsterdam 207, Bertta 119. Sofija 3.73. Pra*a 15.23, Varim, 5&40, Bukarešta 3.07. Novi zakoni Pobiranje gostaš£ine podaljšano Beograd, 7. decembra. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o iz-premembi čl. 29 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Cl. 1. Odredba zadmjega odstavka čl. 29 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona 0 neposrednih davkih z dne IS. mada 1030. v kolikor se nanaša na »najemninski fi-Jir« se i zp remen i ln se glasi: »odredba čl. 6. o najemnem f»liru pa velja od 1. januarja 1933«. Cl. 2. Ta zakon dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih Novinah« Tn tedaj izgubi veljavo zakon o dzpre.membi čl. 29 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 30. decembra 1930. Nove državne ceste Beograd, 7. decembra. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog gradbenega ministra s soglasjem predsednika minstrskega sveta predpiisal in proglasil zakon v dopolnitvi zakona o državnih cfstah z dne 8. maja 1929 «1. g 1. Po točki 50 § 5 zakona o državnih cestah sledita tile dve točki: Točka 61: Trbiž—Ljubel, Naklo—Tržič —Ljubelj—avstrijska meja. Točka 52: Škofljica—Turjak—V eLike 1 «ušč e—R i bn i ca—Koč e v je —L,i vol d—.Deln ic e. § 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v ^Služ-' benjh Novina h«. Carinske olajšave Beograd, 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega 6veta predpisal in proglasil zakon o izpremembi opombe za št. 24 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. CL 1. Opomba za št 24 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi se izpremenj in se glasi: »Opomba. Plodovi, ki bi se uporabljali za. izdelovanje olja v tehnične svrhe, so prosti carine pod pogoji, ki jih predpiše finančni minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo.« CL 2. Ta zakon stopi v veljavo na <_'an razglasitve v »Službenih novinah«. Razveljavljenje pogodb z drŽavo Beograd, 7. dec. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika min. sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državnem računovodstvu. GL 1. V čl. 84 se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: Država ima pravico, da zahteva razveljavljenje alj izpremembo pogodb v svojo korist, kadar je v izvrševanju pogodb nastala razlpka med dogovorjenimi in tržnimi cenami prekorači 10 odst. Zahtevo po tej izpremembi postavi v imenu države rc-somj minister, sklep o izpremembi pa izda ministrski svet. Če drugi pogodbenik ne pristane na to izpremembo, se pogodba razveljavi in prestanejo nadaljne pogodbene obveznosti in pravice. Cl. 2. Ta zakon 6topi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih novinah«. Ureditev prometa s filmi Beograd, 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministr kega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o ureditvi prometa 6 filmi. Podjetja, ki se pečajo z uvcžanjem ali z izdelovanjem filmov, 6 prodajo in z iz-posojevanjem, morajo imeti potrebno dovoljenje (koncesijo) po določbah obrtn a zakona. Koncesije izdaja minister za trgovino ln industrijo v soglasju z ministrom za notranje zadeve in po zaslišanju filmske centrale. Mesec dni po uvel javljen ju tega zakona mora biti ustanovljena državna filmska centrala. Podrejena bo notranjemu ministrstvu. Fiknsko centrale tvori j ^ šef centralnega presbiroja pi" pred-sedništvu mrnifitrskega sveta kot predsednik in po en zastopnik ministrstva za notranje zadeve, prosvetnega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za 6ocijalno politiko in narodno zdravje, zatem predsednik udruženja lastnikov kinematografov in predsednik saveza izdelovalcev filmov v naši državi. Zastopnike ministrstev imenujejo dotični mi- nistri iz uradniških vrst ali pa iz krogov kulturnih delavcev. Naloga državne filmske centrale je: 1. da ureja in nadzira uvoz, proizvajanje in promet s filmi; 2. da pospešuje in izpooplnjuje domačo fihnsfco proizvodnjo; 3. da podpira vzgojno in kulturno propagando s filmom. Sredstva držatne filmske centrale so: 1. dohodki po tem zakonu, 2. dohodki denarnih kazni po tem zakonu, 3. krediti po državnem proračunu. Za dohodke 1. in 2. točke bo pri Drž. hipotekami banki otvorjen tekoči račun. S tem računom bo razpolagala državna ftfmrvka centrala v svoje svrhe. Podrobne odredbe o organizaciji in delu državne filmske centrale, o nagradah za njene člane in uslužbence ki o potrošnji njenih sredstev bo predpisal notranji minister. Vse filme, namenjene prometu, je treba prijaviti državni filmski centrali. Ta bo te filme izročala cenzuri ln jih nato vračala lastnikom. Za vsakih tisoč metrov uvoženega zabavnega filma do konca 1. 1932 mora uvoznik nabaviti ali producirati in izročiti v promet najmanj 70 m lastnega filma, po tem času pa najmanj 150 m in sicer za uvožene neme filme predpisano dolžino nemega filma, za uvožene zvočne filme pa predpisano dolžino zvočnega filma. Uvozniki, ki izjavijo, da teh pogojev ne morejo izpolniti, morajo za vsak meter domačega filma, ki bi ga morali nabaviti ali producirati, plačati v korist državne filmske centrale po 50 Din za. neme in po. 100 Din za zvočne filme. Kinematografi morajo pred vsako predstavo predvajati kulturne filme z dolžino najmanj 10% od vsega programa predstave. Polovica teh kulturnih filmov mora biti izgrotovljena doma. Kulturni 00 filmi s poučno ali znastveno, prosvetno, gospodarsko, zdravstveno, socialno, državljansko ali nacijonalno smerjo. Semkaj spadajo tudi poučni dnevniki o aktualnih dogodkih. Kdor prekrši ta zakon, se bo kaznoval z denarno kaznijo od 5000 do 20.000 Din v korist državne filmske centrale. Kazni bodo izrekale splošne upravne oblasti prve stopnje. Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo v >Službenih novinah«. Obrtna dovoljenja se bodo izdala v treh mesecih po razglasitvi. Prav tako stopijo v tem roku v veljavo tudi določbe o obveznem predvajanju kulturnih filmov in o plačevanju pristojbine po tem zakonu. Poljski pevci v Skoplju Skuplje, 7. decembra. AA. Snoči so poljski pevci priredili koncert v Narodnem gle^ dalisču. Povljski pevci so dosegli ogromen uspeh. Koncertu so prisostvovali ban Žrvo-jin Lazić s soprogo in veliko število najuglednejših skopskih meščanov. Prisotni so bili vsi člani skopske poljsko - jugosloven-ske lige. Za vsako točko so poljski pevci želi viharno ploskanje. Po koncertu »o bili poljski pevci v prijateljski družbi z našimi pevci in prijatelji poljskega naroda do ranega jutra. Gandhi se vrača preko Trsta Pariz, 7. decembra. Gandhi je odpotoval iz Pariza in bo odšel po kratkem bivanju v Motreuxu v Trst. Otvoritev koče na Planini V nedeljo dopoldne se je izvršila slovesna otvoritev nove smučarske in zim-skoalpinske postojanke na VeJ. planini, ki jo je zgradilo Slovensko planinsko društvo. Ob udeležbi velikega števila planincev in domačinov je po blagoslovitvi koče, ki jo je opravil kaplan g. Zor, pozdravil predsednik SPD dr. Josip Pretnar, navzoče, osobito predstavnike lokalnih organizacij Podružnice SPD in Meščanske korporacije v Kamniku g. Koželja, Športnega kluba v Kamniku g. Kumra, župana iz Stranj g. Prelesnlka, zastopnika Z. S. saveza g. Tavčarja in »Skalec g. Vilharja. Nato je v iskrenih besedah očrtal zimsko-alpinski program in delo SPD, katerega uspehi se že kažejo in je ena izmed prvih akcij t j. postavitev zimske postojanke na Vel. planini, dokončana. Govoril ie še g. Koželj, ki je pozdravljal ddo SPD in mu želel uspeha. Nato so si navzoči ogledali kočo. ki je jako praktično zgrajena, prostor urejen ekonomsko in higijensko ter nudi v svetlih in zračnih prostorih že sedaj 35 posteljnih ležišč. Planinski praznik se Je razvil nato v intimno prijateljsko zabavo, dokler se udeleženci niso vrnili z večernim vlakom proti Ljubljani, j " Novi člani banovinskega sveta Z odlokom notranjega ministra je bilo razrešenih 14 članov banovinskega sveta in imenovanih 18 novih Ljubljana, 7. decembra. Z odlokom notranjega ministra z dne 27. novembra III. br. 656S8 so postavljeni za člane banovinskega sveta: Krulej Ernest. župan, posestnik in obrtnik v Sevnici ob Savi, za srez brežiški, Piki Fran, posestnik in gostilničar v Gotovljah, za srez celjski, Lovšin Evgen, ravnatelj v Ljubljani, za srez črnomeljski. G o r i č a r Matija, župan, posestnik in gostilničar v Mozirju, za srez gornjegraj-ski. Vode Ferdo, gostilničar in posestnik v Kaplji vasi, za srez kamniški, Eppich .losip. župnik in duhovni svetnik v Stari cerkvi pri Kočevju, za srez kočevski, Birolla Gvidoo, industrijalec, akademski slikar in posestnik v Zagorju, za srez litijski, Remžgar Ivan, posestnik in gostilničar v Žirovnici, za srez logaški. Skuhala Franc, posestnik in župan v Križevcih. za srez ljutomerski. Dr. L i p o 1 d Franjo, mestni podnačel-n;k in odvetnik v Mariboru, za Maribor -mesto. Dr. B r a t k o v i č Alojzij, odvetnik in župan v Slovenjgradcu za srez slovenj-graški, 1 ereb Rado, župan in notar v Konjicah, za srez konjiški, Šolar Franc, posestnik in gostilničar v Zlatoličju. za srez ptujski, Janžekovič Ivan mi., posestnik v Kozakih, za srez Maribor - levi breg v Mariboru, Gornja k Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici, za srez Maribor - desni breg v Mariboru, B o n a č Ivan, tovarnar in industrijalec v Ljubljani, za mesto Ljubljana, Bajuk Martin, posestnik in ekonom v Božakovem, za srez metliški, in Zupančič Josip, posestnik m župan v Trebnjem, za srez novomeški. Obenem so z istim dekretom razrešeni funkcije članov banovinskega sveta dravske banovine: Lipe j Franc, posestnik in veletrgovec v Brežicah, za srez brežiški, Mihelčič Alojzij, posestnik in trgovec iz Brega pri Celju, za srez celjski, N e m a n i č Josip, posestnik iz Želebe-ja, za srez črnomeljski, Steblovnik Martin, posestnik v Šmartnem ob Paki, za srez gornjegrajski, Štrcin Ivan. posestnik v Kapljivasi, za srez kamniški, Ramovš Jakob, župnik v Velikih Laščah, za srez kočevski, Lebinger Hinko, trgovec v Litiji, za srez litijski, Oblak (Jabrijel, posestnik v Dolnjem Logatcu, za srez logaški, Raj h Jakob, posestnik iz Ljutomera, za srez ljutomerski, Dr. J u v a n Alojzij, odvetnik in mestni načelnik v Mariboru, za mesto Maribor, C i ž e k Anton, posestnik v Žicah, za srez slovenjgraški, Košir Anton, posestnik v Žicah, za srez konjiški, Veršič Ivan, posestnik pri Sv. Marku na Dravskem polju, za srez ptujski in Šerbinek Ivan, posestnik iz V rtič, za srez Maribor - levi breg . Zelena zvezda lepo sije Svečana proslava 10 letnice Esperantskega kluba v Ljubljani Ljubljana, 7. decembra. O proslavi desetletnice Kluba esperan-tistov v Ljubljani smo pisali že v soboto in je o včerajšnjih svečanostih prineslo > Jutro« tako obširno poročilo, da omenjamo samo še najvažnejše stvari. Kdor je bil na slavnostnem občnem zboru v Delavski zbornici. popoldne pri konferenci v hotelu »Miklič« ali pa zvečer pri akademiji v dvorani Delavske zbornice in je videl samo razstavo v mali dvorani Delavske zbornice, se je moral prepričati, kako silno idealni so naši espe-rantisti in s kako optimističnim zaupanjem grl ed njo v bodočnost. V veliko poslanstvo esperanta in ideje bratstva med vsemi naredi jim ni treba več dvomiti, saj je esperanto po vsem svetu, zlasti pa v Evropi, na zmagovitem pohodu. Utihnili so nasprotniki in iz vseh slojev se javljajo somišljeniki, ki se prav naglo nauče esperanta. S skoraj fanatičnim požr-tvovanjem delajo za svoje ideje in s svojimi velikimi uspehi so prepričali tudi znanstvene, zlasti pa politične in narodnogospodarske kroge o velikem pomenu ter važnosti esperanta za vso bodočnost. Kongres lingvistov v ženevi je razpravljal z vso spoštljivos:jo o esperantu in kongres 119 predsednikov francoskih trgovskih komor se je v Parizu izjavil za obligatorno sodelovanje pri propagandi esperanta. Zagrebška zbornica za TOI je povabila vse trgovce, naj podpro espe-rantsko gibanje in pomagajo tudi gmotno, včeraj je pa zastopnik naše ZTOI g. Ivan Bahovec čestital esperantistom in jim zagotovil podporo ter pomoč. Zastopniki iz Zagreba. zlasti pa predsednik Jug. rsperantske lige v Zagrebu g. dr. Maruzzi v hrvatskem jeziku, kakor tudi zastopnik zagrebškega Esperantskega kluba go3p. Tvo Rodkovič. ki je s svojima poetičnima govoroma zjutraj in zvečer dokazal bla-goglasnost esperanta, prav posebno pa nesebični entuzijazera našega predsednika g. Herkova ter drugih funkcijonarjev iz naše banovine so delovali tako prepričevalno, da nikdo več ne dvomi o uspehu in jim vsakdo želi najlepši napredek. Pri slavnostnem zborovanju je g. Kralj s prekrasnim govorom izročil zaslužnemu predsedniku Herkovu in profesorju gosp. Tavčarju, ki je dve leti žrtvoval za esperantski slovar, zahvalni diplomi, ki jih je z umetnidkim okusom narisal g. Franc Pipan. Zvečer je pa isti govornik izročil predsedniku Herkovu krasen, v usnje vezan album s cvetlicami. Odlikovanci so skromno zagotavljali, da so storili le svojo dolžnost in da posvete tudi v bodoče esperantu vse svoje moči. Enako skromen je bil tudi tajnik g. Kozlevčar ob sprejemu zahvale slavnostnega občnega zbora. Skromni so in pogumni naši esperantisti — kakor vsi pravi idealisti. Razstava je pokazala impozanten razvoj esperanta. Po vsej Evropi je ogromno klubov in povsod imajo esperantisti že tudi lastno literaturo, prevedene pa vse najvažnejše knjige od sv. pisma pa do najmodernejših del, ki med njimi nahajamo tudi Cankarjevega »Hlapca Jerneja« in pa poročila meteorološkega zavoda naše univerze z drugimi znanstvenimi deli upravitelja g .dr Reye. Pozabiti ne smemo, da esperanto posebno skrbi za slepce, :n na razstavi smo videli tudi za slepce nišane esperantske stvari, prevedene iz slovenščine. Kako važen je pa esperanto za tako male narode, kakor smo mi, so nas pa naučili uspehi, ki so jih imeli v esoerantskih publikacijah članki o lepoti naših krajev in o našem narodu, zlasti pa presenetljivo velik uspeh esperantskega prospekta Ljubljane. Ni torej čuda, da je esperantiste pozdravil tudi zastopnik mestnega ž*«>ana g .dr. Dinka Puca gosp. Heri Svetel, kar za esperantiste gotovo tudi pomeni podporo mestne občine. Za Narodno strokovno zvezo je govoril gosp. Kravos, za Delavsko zbornico tajnik gosp. Uratnik. a zvečer so s svojim obiskom izkazali spoštovanje esperantistom med drugimi tudi predsednik Delavske zbornice g. Kopač ln pa g. Ivan Samec, predsednik društva veletrgovcev in industrij-eev. Razumevanje za pomen esperanta se torej tudi pri nas širi v vse sloje ln zato našemu jubilantu čestitamo k uspehu. Slavnostni večer Svojo !cp» proHavo lOlerruice so esperantisti zaključili dostojno s slavnostnim večerom v dvorani Delavske zbornice. Večer najtočneje opredelimo, če povemo, da je bil v resnici esperantski. Vladala je prava demokratičnost v najboljšem pomenu besede. Udeležba je bila polnoštc-vilna ter je dokazala, da imajo esperantisti mnogo prijateljev. Saj so se prireditve udeležiM samo njihovi prijatelji, kajti udeležili so se proslave iz razumevanja stvari, in čeprav je bila prireditev na zunaj povsem javna, vendar je bila po značaju intimno prisrčna Zato tudi ne moremo naštevati oficijelnih predstavnikov, četud: smo med udeleženci opazili predsednika Delavske zbornice g. J. Kopača in predsednika Društva veletrgovcev in imkistrijcev U. Iv. Samca. Sodeloval je orkester »Zarje«, ki je pred oficijelno otvoritvijo zaigral esperant-sko koračnico — Vivu Esperanto (Živio esperantol). Klubov predsednik g. D. Herkov je pozdravil prisotne s prisrčnimi besedami izražajoč veselje nad številno udeležbo, ki je, kot dokaz, da je zbudil esperanto tudi pri nas veliko znimanje, esperantistom v veliko zadoščenje ter nagrada za njihovo 101 etno delo. Dejal je, da naj prireditev pokaže ljubezen esperantist ov do dela, ki se vežbajo tudi pri zabavi. Zahvalil se je udeležencem za udeležbo ter jim želel naj se počutijo kot člani ene družine. Kako je esperanto mehak in da njegov zvok odkriva povsem toplino čustva, je najlepše pokazala deklamacija »Antauen« (spisal prof. Modrijan). Deklamirala je nad vse prisrčno mala gospodična Saša Leitge-bova. G. Iv. Kralj je pa recitiraj »Dek jaroj* (10 let) živahno, s krepkim naglasom. V imenu esperantistov Ljubij. Eap. kluba se je zahvatili vedno agiinemu in požrtvovalnemu klubovemu predsedniku za njegovo 101 etno delo ter mu izročil lepo darilo, krasen v usnje vezan album in šopek cvetja. G. Herkov se je tovarišem za ta dokaz tovariskega priznanja iskreno zahvalni. Humoresko »Nur E&peranton ne!« (Samo esperanta ne!) je napisal prof. Fr. Modrijan, izredno požrtvovalen esperantist, igrali so jo esperantisti, režiral pa jo je zopet prof. Modrijan. Predstava je izredno dobro uspela, avtor se je pa, žal, ni mogel udeležiti. Zadnje dni so imeli esperantisti s pripravami za proslavo mnogo dela in prof. Modrijan tudd ni držal križem rok. Tako se je gnal, da je včeraj sredi proslave pri občnem zboru omagal. Resno je zbolel ter zvečer tuda ni mogel voditi igre. Nadomestoval ga je predsednik. Glavno vlogo v tej humoresku igra »tarok oprten možakar, vdovec, ki strašno mrzi vse novotarije, pač pa je še dovzeten za ženske. Silno se rasburja tudi nad rantom, končno se pa mora sprijazniti z njim, ker je njegov ideal — navdušena esperantasrka. Seveda pa tudi vanj prodre pozneje ideja esperanta globlje ter postane njegov iskren pristaš, ko nazadnje zapoje esperantsko pesem. Esperantisti so nam s to jedrnato igrico pokazali, da so tudi dobri igralci in da jih povsod pri delu vodi res prava ljubezen do stvari. Vsebino samo pa preveva, čeprav je igra popolnoma neproblematična, prava esperantska demokratičnost. TVurm-peto, izpreobmjenec (glavna vloga), nd več človek višjega socijaJnega sloja od svoje kuharice kakor hitro postane esperantist. Socijalne in narodnostne razlike odpadejo pri esperantistih, vsi se čutijo člani enega občestva. V tem je idejna sila esperanta m ta ideologija se je v igrici povsem dobro očitovala, čeprav v humoreski. Po igri se je zopet dvignil zastor in na odru je zasijala velika zelena zvezda, esperantski simboU tokrat pa tudi simbol zmage desetletnega dela pod geslom in načelom bratske ljubezni, v stremljenju za srečo, mir, vsega človeštva. Deset let se je vrstilo v največji tišini pred nami. Pristopala so neslišno pod zeleno zvezdo — predstavljale so jih belo oblečene esperan-tistke. Vivu Esperanto! je zabučalo po dvorani, nakar jc orkester intonira! esperantsko himno. Čutili smo, kako poje iz teh zvokov velika bodočnost. G. Ivo Rotkovič je esperantski govornik. — Zastopal je zagrebški Esper. klub. — Govoril je, a ni iskal besed. Vrele so iz njega, čustva so iskala izraza in so ga našla. Zdelo se je. kakor da si poslušal apostola. Rekel je, da bi v hrvaščini ne mogel govoriti, v esperantu se pa oglasi notranjost sama od sebe. Sleherni je tudi moral priznati, da je esperanto blagoglasen kot menda noben drug jezik, tako krasno so žuborele ter zvenele govornikove besede. Dejal je, da sila esperanta ni v množici njegovih pristašev; materijalizem vlada, človek stoji proti človeka, največji prepadi so dandanes med ljudmi — toda kaj pomaga boriti se slepcem za solncem, ki •ne vedo, kaj je solnce in kakšno je. Sila esperanta je v njegovi idejni moči, v tem, da je kvaliteta nad kvantiteto, da so njegovi borci krščeni z ognjem spoznanja, da imajo vsi cilj začrtan jasno pred seboj. Vsi streme naravnost k somou. Ogromna je sila NAagarskih slapov, toda nič ne pomeni brez sicer neznatne turbine. Vsemu je treba dati obliko, vsakemu dejanju smoter. Ideje, smisla je treba, kakor slapu turbine, ako hočemo usmeriti silo, preliti energijo. Kajti ideja je jedro, bistvo, zato esperantisti verujejo v bodočnost. Po oficijelnem programu prireditve je stopil med nas še pravi pravcati Miklavž s prav nebeškimi angeli in zelenim parkljem. Dejal je v esperantu, da je tudi na onem svetu kriza Vendar smo dor>ili orehov in jabolk za cele peharje. Razvila se je prijetna, zanimiva prosta zabava ter se nikomur ni mudilo domov. Za dobro razpoloženje je bilo poskrbljeno v vsakem pogledu. Zlasti moramo omeniti sladkosti slaščičarne Petriček in sploh zaslužijo vsi poLno priznanje, ki so skrbeli za telesni blagor gostov. Posebno poglavje bi pa zaslužile seveda plesne toalete cvetočih plesalk in tudi godba je storila vse. Miklavž Sokola IV To sokolsko društvo je mlado in njegovi člani ter podporniki niso mestni velikaši iz središča mesta, temveč preprosti sloji tam izpod Golovca in Barja ter iz barakarske kolonije na Galjevici. Siromaštvo je tu doma, zato pa več sočutja do bednih, ki se je v soboto popoldne pokazalo pri obdaritvi cjtrok tako lepo, kakor morda nikjer v Ljubljani. Pod vodstvom svojega požrtvovalnega staroste br. Zebala je namreč društvo zbralo predvsem med svojimi člani toliko potrebnih, dobrih in lepih stvari, da je obdarovalo okrog 200 otrok ne glede na to, če so starši obda rovan i h otrok društveni clani ali ne. Lepo z rdečimi lučmi in girlandami okrašena dvorana Mestnega doma je bila natlačena in veseli živžav presrečne dece ter zaradi veselja svojih malih še bolj sreč ne starše je kot zastopnik župana g. dr. Dinka Puca prišel pogledat tudi stari preizkušeni prijatelj dolenjske strani našega mesta, občinski svetnik g. Likozar. Tudi on je bil gin jen ob toliki dobroti skromnih Kurjevaščanov, Rudničanov, Barjanov in prebivalcev iz Zuljave in Hradeckega vasi, da bo gotovo in rad poročal le najlepše in mlado sokolsko društvo Ljubljano IV. tudi prav krepko priporočal Med tem pričakujoči m drobižem preprostih staršev je pa vsakdo z zadoščenjem opazil tudi stalnega gosta in društvenega odbornika, komandanta 40. pp. g. polkovni-k Cvejica, ki ga njegovo dostojanstvo še nikdar ni oviralo prijateljsko stopiti med te skromne kroge, kakor je tudi k Miklavžu pripeljalo svojo za telovadnico vneto hčerko Jeleno in še srčkano punčko svojega kolege. In glejte čudo. pravoslavnih otrok nt prezrl Miklavž in jih ni pobral katoliški parkelj! Luč reflektorjev se je prelivala po slikovitih prizorih igrice. >Miklavž prihaja«, ki so jo Grilova Mara, Pavskova, Anžičeva Ida, Zupančičeva Vida, gospodar ček, pošta rček. pisarček, vratarček, Slovenka, Ko-rošica, Primorka, Makedonka ter dru?i pridni angelčki in parkeljčki plesali in igrali tako popolno, da še nisem slfSal otroške predstave, kjer bi bile male igralke znale svoje vloge vsestransko tako izvrstno. Sestri Tilki Lukeževi, ki jih je naučila, najtoplejše priznanje, kakor tudi radodarnemu Miklavžu u, sv. Antonu in vsem, ki so sodelovali jrri tako lepi in dobrodelni prireditvi. Tej veliki socijalni akciji, kakor obdarovanje upravičeno lahko imenujemo, je pa zvečer sledilo veselo obdarovanje odraslih, da m* bilo bihitanja in zadovoljnega nami-gavanja ne konca ne kraja. Na pravi poti je Sokol IV_ zato pa pogumno naprej 1 Konec Miklavževe sezone V soboto je bila vsa Ljubljana na nogah, včeraj je pa že zopet vladalo običajno mrtvilo Ljubljana, 7. decembra. Vseea je enkrat konec ln danes je •^jubloana naravnost pepelnična. Miklavž pomend namreč za njo toliko kot pust _ še celo mnogo več. Zaradi tega je važno tudi, lutko se je končala prelmenitna Miklavževa seaona. Najprej pa moramo naglasiti, da se )e ta sezona končala samo po pratikl. Koliko časa prav za prav traja, kdaj se začne in kdaj konča, tega ne more nihče povedati Vse leto Ljubljančani govore o Miklavžu. Govore o njem povsod in vsi. Miklavž je narodni svetnik, popularen je kot vreme, blato in krize, niti tramvaj ni bolj. Mi-klajvžrizem, nekakšna bolezen, ali vrag vedi kaj se polasti ljudi. V začetku decembra prikipi do vrhunca. Prevzame Ljubljančane do dna oblstl. Prav tako jo bilo tudi letos. In, kot prejSnja leta, se tudi letos Miklavževa sezona prav za prav včeraj še ni končala, še vedno vre mod ljudmi, sicer nekoliko rahlejše, vendar pa •ajjubljančani te dni še niso sposobni misliti in govoriti o ničemer drugem kot o Miklavževem kavalir-sfcvu ali o peklenski nesramnosti. Vse to bi končno še ne bilo tako važno, je pa v zvezd s preljubimi mošnjičkl. Kdor je opazoval Ljubljančane v soboto in kdor jih je videl v&eraj, ve, kaj to pomeni. V soboto popoldne je bila vsa Ljubljana na nogah, še bolje — zdelo se je tudi, da ie bila na gla»v,i. Ljubljančani so se počutili kot Izraelci v obljubljeni deželi. Mno-žioe ijudd so se prelivale po ulicah, vse je prevevala prava pustna radost, vse je, biik) srečno kot v sedmih nebesih. Stari časi so se povrnili za nekaj ur. Ljudje so so zalagaii z vsemi dobrotami tega sveta, trgovci so se po dolgem času zopet pošteno potili, zaloge so se praznile in sploh je bik) vse na najboljši poti, k splošni asa-naoij razmer. Ljudje so bili po dolgem času zopet bogati. Pomislite — bogati! Zato ni čuda, če sta se cedila med in mleko po Ljubljani. To je pa bilo v soboto, ko je sleherni smatral za najsvetejšo dolnost, da mora kupovati, obrniti vse žepe, in izčrpati vse kredite, izprazniti nogaivice ... Denar je po sedmih hrvaških letih prišel zopet v promet. Toda včeraj se ta blagor ni več poznal. Namesto mleka in medu se je začel cediti po Ljubljan»i jesih, še kislejši kot cviček. Ljudje so obujali popolni kes ter tiho pre- Jesenska razstava v Zagrebu BABIC — B&ČIČ — MIŽE, trije hrvatski mojstra, so prirediiM v umetniškem paviljonu običajno letno razstavo in nudili občinstvu nekakšno revijo svojega poletnega dela. So to trije zelo agilni in dedov -ni slikarji, ki veliko ustvarjajo — a rudi veliko zasluzijo. Razstava, ki je bila odprta skoraj ves november, nudi res lep pregled ustvarltelj-ske moči starejše hrvatske slikarske generacije. Vsi trije so izraziti predstaviitelji francoske postimpresijonistične šole ln je njMn mojstrovina v mešanju in harmoni-ranju barv res občudovanja vredna. Naijjačjri izmed trojice se mi zdi Ljuba Babic, to ko bi ne poznal van Gogha, čigar mojtsrovine sem občudoval baš nekaj mesecev preje po monakovakin bi berlinskih galerijah, bi ga smatral za uprav genijal-nega stvaritelja. Tako pa vse preveč odseva iz njegovih slik sicer dokaj umirjen, vendar po svojstvu, podajanja čisti van Gogh, mogoče z edino razliko, da je van Gogh podajal na platno vse, kar je trenot-no doživel v svoji veliki, nemirni ln sentimentalni duši, dooim se Babic v pretežni meri poslužuje literature ln fllc^>fije. Vsaka njegova van-goghovsko prikrojena ;>oteza je sicer silno krepka, vendar do najmanjše potankosti preštudirana in preračunana. ' Tudi Bečič nima ničesar, kar bi mogel .menovati povsem svijega. Je izvrsten ru-tiner v barvah in tudi njegove kompozi cije daleko prekašajo Babica. Tudi pTi njem je videti, da se močno nagiblje na Pariz. Preveč Matissea, Picassoa in De-raina je v njem. Zadnji izmed trojice razstavljalcev je M i še. Njegove slike niso tako dovršene kot one njegovih tovarišev. Tudn on se močno nagiblje na francosko šolo, zlasti na Derair.a, Vlamincka in Cezannea. Silno rad se poslužuje berliner-blaua. Ko sem gledal njegove slike, sem se nehote spomnil na svojo mater, kadar je prala in se posluževala indijskega modrila. Ta njegov ultra-moder ton se mi zdi neprivlačen. Nekaj pa me je vendar iznenadilo in sicer velika množica posetnikov. Vsak s »talogom v roki, dame pa še z lornjonom povrhu, in tako so občudovali ln hvalili voje mojstre. Večina razstavljenih slrik le bilo že pokupljenih. Skoraj vsaka druga slika je imela ob robu poleg listka s tekočo številko še drug listek z napisom »PRO ANO«. Ko sem dospel skozi vestibul nr ponosno stopnišče te lepe stavbe, sem se ob pogledu na dolgo vrsto luksuznih avtomobilov nejevoljno namrdnil V duhu sem splaval v naš Tivoli. Kadar sem vstopil v naš paviljonček, • sem bil navadno sam. Sam sem stopal po sobanah, si ogledoval slike naših fantov, a pole? tekočih številk nisem čital nikdar »PRODANO« Tudi avtomobil se ni nikdar ustavil pred paviljonom. Da: Tam aristokracija hrvatskih mojstrov z množico purgarskih sno-bov, kl se divi mojstrskemu nredelavanju importirane surovine, tu ubogi proletarijat slovenskih slikarjev, brez snobov, a tudi brez kupcev Koliko slovenskih talentov se uničuje, koliko slovenskih slikarjev obupa že po prvi neuspeH razstavi? Karel RJgler. Icliinjali Miklavža. V glavah jim je strahovito kljuvado, kot da se je žepni revmati-zem razširil tudi na glave. Po vsem mestu je vladala splošna žalost. Ljubljana je bila tiha in mirna kot ob pasjih dneh Ljudje so se povlekli v hiše ln le redki so se prikazali na cesto. Kongresni trg je bil pometen — tudi dogodek! _ čt-z noč so Iginilo stojnice kakor so se bile pojavile. Ostali so aaino kostanjarji. Toda niso bili sami. oblegal: so jih številu; brezposelni. Hladno je in >ptiči imajo gnezda, zveri brloge... človek pa nima, kam bi glavo položil. K sroči se čez dan še kako prebije. Puhaj kujejo po mestu, postajajo na kolodvoru, gr&jejo M v čakalnicah in pri kostanj ar jih. — Danes se je zopet pooblačilo, barometer se pa dviga. Mislil som, da bo sn^j. — Hm, sneg... Moria ga čak;i;u -> zaman _ Kaj boš vzdihoval! Saj te Je >potro* štaiobre-Hristove ob 30. v Filharmonični dvorani. Miklavžev večer S>K Ilirije v areni Narodnega doma Akademija s plesom TSš ob 20. v Trgovskem domu. PRIREDITVE NA PRAZNLK K7no Matica: Ljubavni regiment. Kino Ideal: Kabinet dr. Larifarija. Kino dvor: Vražja hči. ZKD: Crni ciklon ob 11. dopoldne v kinu Matici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Sušnik, Marijiin trg 5 in Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Jutri: Tmkoczv. Mestni trg 4 in Ramor, Miklošičeva cesta 30. Med prijateljicami. — Mož mi vedno očita, da sem premlada. Kaj praviš, ali gleda za starejšimi? — Le potolaži se, saj ni mogoče, da bi gledal za starejšimi! Zakonca v gledališču. — Pravim ti, ta igra je vplivala name tako mogočno da sem mislila, da sem izgubila dar govora — Torej moraš še enkrat v gledališče in jaz pojdem s teboj. Fran Govekar — 60 letnik Ljubljana, 7. decembra. Roji-l j« in se togotil, vihtel roke in milo jokal _ aLi nič ne pomaga, saj jo ^udi on ie razvpii visoka leta neštetih svojih prijateljev. Kakor je bil pri svoji žur-nalifitičn.! dolžnosti vedno neusmiljen, tako moramo tudi mi mlajši, a nič krepkejši kolegi razbobnati, da bo v sredo Fran Go- vekar dopolnil 4e 60 let. Verjemite, da ta leta našo novinarska raca, čeprav je jubilant še vedno tak fant in tako trden kakor malokdo. Res je bil namreč Fran Govekar rojen kot ain nadučitelja in pedagoškega pisatelja enakega imenia dne 9. decembra leta 1S71 na Igu. Po matura na Ljubljanski gimnaziji je študiral na Dunaju medicino in bil po naravoslovnih izpijtih tudi zal enoleten prostovoljec. Po odsluženi vojaščini je vstopil 1. januarja 1897 v uredništvo uaš-e&a Lista, kjjor je še sedaj najkrepkejši ia najmarljivejši naš sotru-dnik. Pri mestnem magistratu je vstopil 1. junija 1S01 kot konceptnd uradnik, a pred nekaj dnevi je po dopolnjenih 35 službenih letih stopil v pokoj kot višji magistratni svetnik ter se naselil v svoji hišici za Bežigradom. Na magistratu je bil vedno med na^inicioativnejšinai in najznajdljlvej-šimi, pa tudi med najvestnejšimi uradniki. Verziran v vseh strokah je bil jubilant mnogo let šolski referent, bil je pa tudi gradbeni referent in referent za socijalno politiko, za domovinske in državljanske pravice ter personalno pravni referent, a večkrat je tako sposobni mož najširšega svetovnega obzorja zastopal tudi mestnega arhivar j a, saj je snovi za mnogo svojih del črpal iz naše zgodovine, predvsem pa ia francoske dobe. Kot vedno prijateljskemu kolegi so mu vsi ostali uslužbenci mestne občine do skrajnosti zaupali ln ga rzvolrili za presednrka krožka magistratnih uradnikov, uslužbenci vseh naših magistratov pa za predsederlika Zveze organizacij mag.stratnih uslužbencev dravske banovine. Ta stran njegovega požrtvovalnega delovanja javnosti ni znana, zato pa njegovo kolegijalno organizatoricno delo, ki kaže dobrega človeka, stavljamo na prvo mesto. Te njegove zasluge i>e spoznala vsa država, ko so ga uslužbenci vseh občin izvolili za predsednika Saveza organizacija službenika gradskih i seoskih op-štrina kraljevine Jugoslavije. Dosegel je to veliko zaupanje po težkVrtcn<. Prav tedaj se je začela pozornost slovenske mladine obračati na novo umetniško smer natnraU^ma in GovekaT je postal njen najmočnejši reprezentant v naši literaturi. Govekar se je oprijel novega književnega programa in se seznanil z nemšfeimi, francoskimi in ruskimi vzorniki naturalizma ter ga začel uvajati v slovenski književnosti najprej v dijaški »Vesni«, ki ji je bil sourednik, obenem je pa napisa! nešteto naturalističnih podlistkov za -■•Slovenski Narod« ter je najlepše objavil v silno priljubljeni knjigi »O -te ženske«. Leta 1895. je začel sodelovati pri > Ljubljanskem Zvonu«, ko je objavil svoje novele ^ama srvoja«, > Socialista in >Vzor«, a leta 1896. je jel v »Ljubljanskem Zvonu« izhajati njegov veHki roman »V krvi«, ki je tedaj precej razburil živce konservativnih moralistov ki svetoh.l!ncev. Taka literatura je po današnjih pojmih nedolžna, tedaj so pa Frana Govekarja hoteli križati. Kljub preganjanju in najhujšim napadom ter klub vsem uničujočim kritikam ima pa Govekarjev roman »V krvi« še danes svojo veliko vrednost dn ga vse še sedaj prav tako rado čita, kakor pred 30 in več leti. V vseh Govekarjevih spi-sfti je namreč življenje tako resnično ]% močno, da se nikdar ne postara, kakor se ne postara tudi avtor tofi del >Matica Slovenska« je odlikovala Go-vekarjevo veliko novelo »Ljubezen in rodoljub je« s tako častno nagrado in jo leta 1896 objavila v Knezovi knjižnici, ob istem času so pa izšle tudi Govekar je ve povesti »Iz ljubezni«, »Poštenost in pravica« in polno manjših stvari v najrazličnejših, listih. Zanimivo je, da so njegove stvari, Če ga niso uredniki poznali, objavljali in hvalili tudi njegovi nasprotniki. Jubilant je bil od leta 1902 do 1910 tudi urednik našega najlepše opremljenega ilustriranega lista »Slovan«, kjer je posebno podpiral mlade talente. Urejal je pa Govekar tudi zbirko gledaliških iger »Talija«, kjer so izšle naše najboljše igre za diletantske odre. Sam je po Jurčič-Kers-nikovem romanu napisal »Rokovnjače« in »Legionarje«, ki so ju neštetokrat igrali vsi naši odri tostran in onostran morja ter sta še sedaj naši najbolj priljubljeni ljudski igri. Dramatiziral je »Desetega brata« ter napisal ljudsko igro »Martin Krpan«, kjer se poteguje za slogo med strankami, a svobodomiselno trodejanko »Grča« je zaplenila policija, ker je Govekar propagiral — versko toleranco. Dramatiziral in prevedel je še polno drugih učinkovitih iger iz češčine, srbohrvaščine in nemščine ter je bil dolga leta Govekar prav za prav edini, ki se je v resnici tudi z delom brigal za naš teater, že pred vojno je bil trikrat intendant našega gledališča in enkrat ravnatelj, po vojni ima pa Fran Govekar največje zasluge, da smo zopet oživeli naš Talijin hram. Leta 1918 in 1919 je bil upravnik gledališča, sedaj pa že 10 let deluje kot gledališki kritik pri našem listu. Nikdar ne ruši. temveč vedno le zida, a nikdar ne izgubi kriterija ter ne pozabi na resnico. Ko bo vstal z re-cenzentskega sedeža in odložil pero. bomo šele preverjeni, kakšnega delavca smo imeli na tem polju. Jubilant ni bil samo poznavalec najboljših kvalitet, iznajditelj najboljših moči, temveč tudi najprevidnej-ši organizator našega gledališča, ki je pod njegovim vodstvom doseglo svoj višek. Kljub ogromnemu delu v uradu, pri gledališču in v žurnalistiki je pa Fran Govekar uspel napisati še polno drugih literarnih stvari in zlasti omenjamo njegovo ^Olgo«, ki jo je izdala Vodnikova družba in spada med naše najbolj čitane stvari. V vsem Govekarjevem delovanju se vedno zopet pojavlja njegova ljubezen do češkega naroda, saj je največ prevedel iz češkoslovaške literature kakor je vedno vestno obveščal Cehoslovake tudi o vseh naših važnih dogodkih. Od ustanovitve češkoslovaško-ju gosi o venske lige je njen delavni odbornik in najvnetejši propagator jugoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti. Fran Govekar je bil vedno in je še vedno živahen, svobodomiseln in borben, da si je nakopal mnogo nasprotnikov in tudi sovražnikov. Mnogi so ga spoznah za najboljšega, človeka in so postali njegovi pogumni soborci in srčni prijatelji, a tudi neprijatelji odkrito priznavajo, da je Fran Govekar za napredek našega naroda zaslužen mož, ki nikdar ne počiva. Naj še dolgo ne opeša njegova velika življenjska sila! Razpis ustanov trgovca A. Kolenca v Celju za dijake visokih šol in za dijake srednjih šol za šolsko leto 1931-1932. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca razpisuje dijaške ustanove za šolsko leto 1931-1932. Splošna določila. 1. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki marljivi potrebni prosilci, ki so e pokojnim gospodom Antonom Kolencem, veletrgovcem v Celju, v sorodstvu ali 6vaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega 6reza, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. 2. Za posamezne štipendije ni določena gotova vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz giavničine imovine višino posameznih naklonitev in oseb štipendistov. Dijaštvo ©e opo/arja. da naj vlagajo prošnje samo najpotrebnejši in najvrednejši, ker bo kuratorij v tafcočem šo!Jke šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Antona Kolenca pa 6e smejo te ustanove podeljevati tudi na tafDvoje src v % taktu«. Predstave ob 3M 5., 7. in 9. uri zvečer. Danes predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 16. do 19. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. tančno razložiti obseg podpore, odnosno dajatve in eventuelnega plačila /a te navedbe. Prošnjiki. ki zatajijo kakršnokoli denarno ali naturalno podporo, katero že uživajo od koderkoli, če tudi bi bili ;e tako potrebni, se bodo brezpogojno zavrnili. 4. Prošnje je napisati na celo polo. V vsaki prošnji je treba navesti naslov, na kateri naj se vrnejo dokumenti in pošljejo obvestMa. Tudi je navesti v prošnji, kam je prosilec pristojen. Prošnje, poslane po pošti, morajo biti zadostno frankirane.. V Celju, dne 5. decembra 1931. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca predsednik dr. Ernest Kalan. Trebanjske novice Že doLgo se nismo oglasili Lz tega kota. Pa nismo med tem časom spali. . . Sokolsko društvo se prav pridno raavl-ja v vseh smereh sokolske vz.goje. Svoj praznik je proslavilo ob pol 11. dopoldne v stari občinski pisarni s svečano sejo, ki je bila prav lepo ob iskanji. Za nedeljo 13. t. m. pa pripravka prednj. zbor slavnostno telov. akademijo ob 15.30 na Marofu z izbranimi oddelki. Bo to svečan dan, s katerim se društvo oddolži 1. XII. in 17. XII. Vabljeni vsi! V soboto 5. t. m. je priredil P. O. Sokola ob 17. v sokol, dvorani za svojo deco lepo uspelo miklavžavanje. Obdarovana je bila vsa deoa z najpotrebnejšim. Vsem darovalcem iskrena zahvala! V zelo razveseljivem razmahu je sokolska javna knjižnica, ki se je v zadnjem času pomnožila z bogatimi, lepimi knjiiga-mi. Odprta je vsako soboto od 19—20. ure. Poslužujte se je s pridom! že pred volitvami je započela naša občina^ z zelo važno in gospodarsko potrebno akcijo elektrifikacije Trebnjega In vse Mdrenske ter Temeniške doline, ki že danes kaže razveseljive uspehe. O akeflji bomo še poročali. Tukajšnja osn. šola je priredila v Prosv domu na drž. praznik lepo dovršeno dr. L»akovo igrico: Na n aro din i praznik, ČTujemo, da se pripravlja pridno tudi na 17. decembra. V decembru so je pričel pouk na tu*, kmet. nadaljevali. šoli z TI. letnikom. Obisk je zadovoljiv. —ar. Raimundov, Zapravljivec Z velikim zanimanjem je sprejela ljubljanska publika novo uprizoritev stare, a slovite čarobne pravljice ^Zapravljivec«. Zlasti starejši in najstarejši obiskovalci naše drame, ki se še dobro spominjajo prvih in kasnejših uprizoritev te opremne igre na našem odru, so se sinoči s posebnim interesom udeležili že tretje premiere Rai-mundove najpriljubljenejše, še danes na svoje občinstvo učinkovite ljudske pravljične, z realistiko zvezane igre. Romantične čarobije, ki jih ustvarja gledališka tehnika, da pričarja poetične, slikovite, vedno presenetljive efekte, so za to igro prav tako bistveno neobhodne kakor igralsko umetniško podajanje ulog iz treh različnih svetov: vil, milionarjev in proletarijata. Kreutzerjeva godba je napisana ne samo, da spremlja nekaj pesmi (koplejev) in zborov, nego tudi da deloma dejanje glasbeno ilustrira in izraža dejanje, ki se godi na odru. Tudi balet bi imel priliko nastopati z vilo Keristano. Tako je .»Zapravljivec« po originalu in kakor so ga uprizarjali včasih na našem odru, predvsem veliki »gledališče- in šele v drugi vrsti •poslušališče«. Gosp. režiser Debcvec je nalogo obrnil, gledališče« morda zaradi nedostatkov tehničnih pripomočkov ali iz svojih, neznanih mi razlogov zelo okrnil in uveljavil predvsem »poslušališče«. Predstava kot taka je bila v igralskem oziru vsplošnem prav dobra, dasi tekstno niso bili vsi igralci enako trdni. Brez razločka vsi sodelujoči pa so podajali svoje osebe žive in krepke, vsem na čelu pa g. Skrbinšek s svojim VVolfom. g. Kralj s simpatičnim Valentinom, g. L e v a r s Flottwellom (kakor Skrbinškom zlasti v 2. delu), ga. Medvedova z Rožo in ga. Danilova Mira z Amaliio. Igralski in pevski se ;e odlikoval g. Debevec z Azurjem; prav vrlo so nastopili kava-lirii g. Železnik. Danes. Drenovec in Lipah, pa gdč. Rakarjeva s staro žensko. Ostale uloge so epizodne in so bile — zlasti Poto-karjev vrtnar — inteligentno in prirodno odigrane. Morda zelo težka je uloga Keristane. Gdč. Boltarjeva jo je podajala z jokavo monotoniio. ki ne zadovoljuje. Prav dobro so opravili svojo nalogo otroci. Igra .ima deset izprememb. ki so se vršile dosti naglo. Vendar je predstava tra- jala preko 11. Za lepe interierje in romantične krajine je poskrbel g. inscenator Uljaniščev. Zlasti prva in zadnja slika sta bili krasni. Žal, da razsvetljevalstvo ni na višku in včasih celo odpoveduje. Salonski orkester je spretno vodil g. M. Lipov-š e k. Predstava je očividno ugajala in je bilo dosti priznanja. Nedeljski, zlasti popoldanski publiki in mladini nudi morda tudi novi '»Zapravljivec« še mnogo naivnega uživanja. Igro je nanovo poslovenil Fran Ai-breeht. Delo ie izšlo že v tisku kot eden najstarejših zvezkov Dramatičnega društva«. Igralci si pa pač prevod sami »popravljajo«, zakaj uverjen sem, da Albrecht ni zapisal: kaj si podstopiš? (was unter-stehst du dir?) Kaj si naredil! (namesto: kaj si storil!) hip (= tiieb. namesto treno-tek, mah) itd., ker takih marog je še več, ki si jih v temi ne moreš zabeležiti. Fr. G. Esperanto XXIV. svetovni kongres esperantistov bo od 30 julija do 6. avgusta 1?32 v Parizu. Predsednik pripravljalnega jdnora je g. \Varnier. podpredsednik pa general Intendant L Bastien. Kongresna legitimacija stane 1J5 frankov, mladina do 17 .e? pa plača samo 30 frankov. — Novi tečaji esperanta so bili otvorjeni po >č "nicah v naslednjih angleških mestih: Bath Brad-ford, Birmingham, BornviUe, Horr^uhurch, Hull. Kelghlev, Leets, London Manche-ster, Oxford, Paislev, Perth, Poru^mouth, Sal.ford, Southport, VVithstable o West Hartlepool. — Število esperantistov v Amer ki se je lani pomnožilo za 50 odstotkov. Koogres eeveroameriških esperann-stov v MiHwaukee je ugotovil, da se esperanto v Severni Ameriki z velik-m uspehom širi. — Berlinsko esperamsko založništvo Fr Eflersieka razglaša v eepenant-skem t:sku, da prodaja esperantske publikacije zaradi splošne gospodarske krize ceneje. — V esperanitskem tedn ku »He raldo de Esperanto« je začel izhajati v esperantskom prevodu roman znanega bolgarskega pisatelj Elina Pelina (Drmitrija Ivanova) pod naslovom »iglifca«. To pa ni prvo delo omenjenega avtorja, ki je bilo prevedeno v esperanto. — Zdnržene dunajske organizacije efiperantistov «c otvorile ciklus akademskih večerov s pTedava* nji in debatami o esperantu ia njega širjenju. Večere vodijo najboljši dunajski esperantisti. — Predsednik pariške trgovske zbornice A. Baudet je predavad v gledališki dvorani mesfta Boulogne sur Mere o pomenu esperanta. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. — Francoska zdravniška revija »Le phare medicai« v Parizu je priobčila anketo o pomenu esperanta med francoskimi zdravniki. Uredništvo dobiva mnogo dopisov z zanimivimi nazori o esperantskem pokretu — Francosko mesto Levallois Perret je darovalo domačemu esperantskemu kitrbu 500 frankov za propagando esperanta. — V Diisseldorfu je bil otvorjen te dai tečaj esperantctvc stenografije po sistemu in-tersteno. — Radiopostaja v Rio de Janea* ro je uvedla vsak četrtek 10 minut trajajoče predavanje o esperantu in njega pokretu, poleg tega ima pa v programu esperantske pesmi. — Zveza češkoslovaških esperantistov v Pragi je izdala oki*-su letak o Pragi v esperantu. Letak je določen v prvi vrsti v informacijo inozemstvu, kamor je bil tudi brezplačno poslan. — Češkos'ovaško prosvetno ministrstvo je imenovalo dr. A. Pitklika za izpitnega komisarja za izpite iz esperanta na čeških ljudskih in meščanskih šolah v Pragi. Iz policijske kronike Ljubljana, 7. decembra. Sobota in nedelga sta bili v znamenju m-Mvlavževanja. Nešteto je bilo Miklavževih večerov na vseh koncih in krajih, vse prireditve so bile zaključena z izjemo dveh ali treh prav dostojno in mirno. Prireditve so bile razmeroma prav dobro obiskane, v splošnem so pa ljudje precej varčevali. Zanimivo je, da je policija zaradi pijanosti in pretepov intervenirala oba dneva samo v dveh primerih. Tako je moral posredovati na neki prireditvi v Šiški s-tražnik. kajti v lase sta si skočila dva strojevodja, ki sta si bila preveč zakurila . . . Bila sta to Ivan P. in Ivan R. Oba Janeza sta se krepko obdelovala in jo je Ivan R. precej skupil. V prepir se je vmešal še tretji Janez, stražnik Ivan P., ki ga je strojevodja Ivan P. precej nemiJo dregnil s ključem v obraz ter ga nekoliko poškodoval. Epilog bo seveda na policiji. V Trnovem s-ta se okrog 2. zjutraj na mostu Gradaščice srečala dva Miklavža s spremstvom. Policija je namreč izdala dovoljenja samo do 2. zju/fcraj. Oba nebeška svetnika sta bila nekoliko ginjena, preveč sta se navžnla zemeljskih dobrot. Kot konkurenta sta si skočila v lase, v borbo je pa poseglo tudi spremstvo. Već angelelkav je preplašeno »odletelo« s pozorišca, docim se je med poHenSčkn in svetnikoma bil hud boj. Ko je hotela policija posredoval, sta nebeSka svetnika s spremstvom vred izginila. Zjutraj so našli ljudje na bo>is6n ostanke polnočne bitke: dve brada, škofovsko mitro, odilomljeno kopito in razce-fram rep . . . Okrog Z z ju traj so se va^tčali z neke prireditve v Siski štirje delavci. Vsn so btM precej nasekani m v pijanosti je nastal med kleparskim pomočnikom Josipom K. in brezposeln/im Francem T. btxi prepir, med katerim je France potegnil ta žepa nož in sunil Jožeta dvakrat v glavo ter ga tako poškodoval, da so ga morali z reše-vukiim avtom prepeljati v bolnico. V obeh dneh je bilo policiji prijavljenih tudi več tatvin ter p-nes ponoči so neznani storiici vlomili v kino Ideal, kjer so na dvorišču šiloma odprli vrata in jih polomili. Menda je vlomilce nekdo pregnal, ker niso n.ičes:vr odnesli. — Delavcu Ludviku Kolmanu. stanuj ocemu v Zgornji Šiški šftev. 220, je nekdo odnesel fz spalnice črno pon-ošeno obleko, vredno okrog 700 Din. — Cerkovrotk Herman Sološek je prijavil, da je včeraj nekdo vlom H v nabiralnik cerkve .Sv. Frančiška v Šiški in odnesel okrog 30 I>in. — Zasebnica Manvja Babusok je našla za vrati hiše štev. 6 v Židovski ulici dve pleteni ženski in eno otroško jopico, ki jfih je najbrž kdo ukradel na .Miklarsrževem sejrr*a na Kongresnem trgu in tam skril. — V soboto dopoldne je podjeten žepar posest-nici Frančiški Vrhovčevi s Sela, izmaknil bz žepa denarnico, ko se je mudila v trgovini Weilgonti v Šolskem drevoredu. V cie-daraioi je imela okrog 300 EHn. — Trgovskemu s»lugi Adolfu Vrzoviekju je te drd nekdo iajpred Sedlarjeve trgovine v Linhart ovi ufcci odpoH«! 800 r>rn vredno koio znamke »Pucn-r. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek. 7. decembra: Zaprto. Torek, 8. decembra ob lik: Igra o Aujju- štimi. Igrajo katoliški akademiki. —. Ob 30.: Zapravi rirvec, reprro. Irven. Sreda, 9. decembra: Zaprto. •Četrtek, 10. deceonbm: Kralj na Betajnovi. V spomin obletnice Cankarjeve »mrti. Red G Začetek ob 20. Ponedefjek, 7. decembra: Zaprto. Torek, 8. decembra ob 15.: Dežela smehljaja. Izvem Znivane cene. — 0(b 2TJU Nikola Subic Zrinjski. Proslava lOfflet-nice rojstva Svana Zajca, faven. Znižane cene. iS reda, 9. decembra: Dežela stik-H-m-t. u Red A. Prva repriza Raimundo\>v čarobne igre »Zapravljivec«, ki je bila ob premijeri zelo toplo sprejeta, bo na praznik 8. t m. izvečer ob 20. v naši dramu. Cene običajne dramske. Opozarjamo na četrtkovo vprizor*-tev Cankarjeve drame »Kralj na Betajno-vi«r, ki se vprizori kot spominska predstava ob obletnici Cankarjeve smrti. Pred začetkom predstave bo kratek spominek: govor. Predstava se vrsi za red C. V letošnji dramski repertoar se uvrsti izvrstna drama »Cvrček za pečjo«, Ici je bila že večkrat v repertoarju našega gledališča in je po svoj i vsebini izredno primerna za bližajoči se božični čas. Prva letošnja predstava *OvTČka za pečjo« bo v petek IL t. m. Na praznik, dne 8. t. m, bosta v operi dve predstavi. Popokine ob 15. se ponovi izvrstna najnovejša Lebarjeva opereta »Dežela smehljaja« po znažanib cenah v običajni zasedbi. Zvečer ob 30. pa prvič v letošnji sezoni junaška Zaijčeva opera »Nikola Sobic Zrinjski«. Opera Zrinjski je komponirana po vzoru vehTkih italijanskih oper. je izredno medodijozina, njeni motivi so splošno znani. Pred kratkim so v Zagrebu slavili z velikimi svečanostmi 100. obletnico rojstva. Tej proslavi je namenjena tudi naša vprfeoritev »Zrinj-skega« v kateri poje glavno vlogo g. Primožič. Osrtale vloge so v rokah ge. Thier-Tvjeve, ge. Gjungjenac, gg. Križaja, G ostrica, Magoliča, Marčeca m Janka. Dirigira k apele ik Neffat. \r soboto 12. t. m. se vprizori na korist Udruženja gledaliških igralcev opereta »Maacorta*. M£S6$NA NAROČNINA DIN 12.- Iz ane Dnevne vesti — *.epa pietetna svečanost. Na lep način se proslavili osebni lovski prijatelji spomin pokojnega g. Petra Stepiča, Id je umrl letos v marcu. Včeraj opoldne so se zbrali v njegovem lovišču na Medansk^m hribu, kjer so mu na prelazu 8 Sv. Katarine v Babni dol in na kraju, kjer je največkrat čakal na divjad, postavili iep hrastov križ z napisom v verzih. Križ je blagoslovil šentviški kaplan, nato je pa imel dr. Marn. načelnik oddelka za trgovino in industrijo pri banski upravi, spominski ^o-▼or, v katerem je poveličeval pokojnikove ---~*uge na polju lovstva ter izročil križ v varstvo šentviške občine. Kvartet bratov Rusov je zapel žalost in ko >Vigred se po-vrnet, zbrani lovci so oddali častno salvo, v dala javi se ie pa iz irozda oglasil lovski — Tečaj za šolske zdravnike. Centralni higijenski zavod v Beogradu razpisuje satečaj za sprejem 20 zdravnikov v tečaj t^a šolske zdravnike, ki se bo vršil od 15. januarja do 16. aprila 1932. Tečaj lahko p<»sečajo «amo zdravniki, ki imajo pravico do prakse in ki se mislijo posvetiti službi Šolskih zdravnikov ali pa so že šolski zdravniki. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. — Razpisane zdravniške službe. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje pri banovinski javni ženski bolnici v Novem mestu službo primarnega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Kr. banska uprava moravske banovine razpisuje natečaj za sreskega sanitetnega referenta v Jabukovcu in Rekovcu. Prošnje je treba vložiti do 28. t. m. — Kr. banska uprava savske banovine razpisuje natečaj za sreskega sanitetnega referenta v Virginmostu. Prošnje je treba vložiti do 10. t. m. — Bolniška bla.-rajna Merkurja« v Zagrebu razpisuje natečaj za zdravnika specijalista za ušesne olezni. Prošnje je treba vložiti do 16 t. m. — Ista blagajna razpisuje natečaj za zdravnika splošne prakse pri svoji ekspozituri v Skoplju Prošnje je treba vložiti do 16. t. m. — Razpisane službe. Mestno nače'~tvo v Mariboru razpisuje mesto drugega knjižničarja v študijski knjižnici. Mesto je sistemizirano za uradnika II. kategorije in v poštev pridejo v prvi vrsti absolventi klasične gimnazije. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. — OUZD v Nišu razpisuje v Nišu pet mest uradnikov kategorije C položaja IX. pomožno tehnične stroke, v Jagodini mesto uradnika kategorije C položaja IX. pisarniške stroke in v Para-činu mesto bolničarja kategorije D položaja XI. služiteljske stroke. Prošnje je treba vložiti do 19. t. m. — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 77 z dne 5. t. m. objavlja poročilo glavnega volilnega odbora o izidu volitev narodnih poslancev za narodno skupščino, ki so se vršile 8. novembra 1931. in uredbo o uslužbencih kazenskih in drugih podobnih zavodov. — Opozorilo interesentom za 11. izdajo »Privred nega adresarja«. Zavod za pospeševanje zunaje trgovine opozarja javnost, da je dal onim. ki nabirajo oglase in naročnino za drugo izdajo »Privrednega adre-Sarja . potrebne legitimacije. ki naj jih zahtevajo oJ njih povsod, kamor bi prišli nabirat oglase ali naroniike. Kdor nima legitimacije s podpisom Sefa zavoda in svo- fotografijo, nima pravice nastopil ti v imenu zavoda za pospeševanje zunani? zunanje trgovine. — Mednarodno glasbene tekmovanje na Dunaju. Od 5. do 19. junija 1932 se bo vršilo na Dunaju medna rodno tekmovanje za petje in violino, kjer bodo imeli mladi umetniki priliko najti pot v lavnosti. Ocenjevalo in darila bo prisodilo razsodišče pod predsjedništvom ravnatelja dunajske državne opere profesorja K lemen^a Krausa obstojeCv iz BvetQvno«umih mojstrov iz 14 držav. Doeedaj so obljubili sodelovanja: Profesor Adolf Busch. Bazel Frane Drdla. Dunaj: profesor Julius Eggard. vladni svetnik. Dunaj; profesor Georges Enescu. Bukarešta: rektor profesor Fid. F. Finke. Praga: ravnatelj Gregor Fitelberg. Varšava; profesor Kari Sloneti Berlin - Charlottenburg; ravnatelj Geome GeonjeScu, Bukarešta; profesor HugO GoMesmann. Dunaj; profesor dr. Jeno Hubay. Budimpešta. Broniflluv Hubermann. Dunaj; generalni ravnatelj Fnch Kleiber. Berlin; profesor Jan Kube-lik, Praga; Geore Kulenkampff. Berlin; profesor Franc Mairecker, Dunaj; profesor Fierre Nothex, Pariz; Erika Morini, Dunaj: profesor S. Pullmann, Dunaj; dvorni profesor Arnold Rose. Dunaj; ravnatelj J. Bouche (Academie de Musique) Pariz; pro fesor Josef Suk, Praea. profesor Jožef Szigeti. Pariz; profesor Jani Sznato, Mona k ovo; profesor Heinrich Schachtenbeck. Lipsko; profesor Karol Szymanowski. Varšava. Zmagovalci v tem tekmovanju dobe denarna darila, v katero svrho da mesto Dunaj avstr. šilingov 20.000. razen tega pa več naučnih Štipendij in diplom. Kdo pride v najožjo tekmo, določi predskusnja, kjer bodo svetovnoznani glasbeni učitelji, kapel-niki in profesorji dunajskih glasbenih šol razsojali. Zmagovalci v teh predtekmah šele pridejo pred končno veliko razsodišče. Udeleženci imajo na avstrijskih železnicah znižano vožnjo iu ne potrebujejo vizuma. Za tekmovanje se je treba priglasiti na društvo: VViener FestauSschuss, Wien VII. Messepalast. — Taksne znamke. 15. decembra bodo vzete iz prometa taksne znamke po 10, 20 ln 50 para ter po 1, 2, 3. 5. 10 in 50 Ehn, ki so prišle v promet 1. februarja 1927 ter po 100 Din. ki so prišle v promet 1. oktobra 1929. Zamenjava iz prometa vzetih taksnih znamk se bo vršila od 15. decembra 1931 do 15. marca 1932 _ V Zagrebu se je kruh podražil. Banska uprava v Zagrebu je na prošnjo pekov odredila, da se kruh podraži za 50 para pri kilogramu, tako da stane sedaj beli kruh 4.50. polbeli 4. črni pa 3.50. — Prepoved 7>ahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Kranju je prepovedalo zidarju Andreju Polajnarju iz Preddvora zabijanje v krčme za dobo enega leta. — Radovljica. Na praznik 8. decembra popoldne ob treh gostujejo v naš>m sokolskem gledališču prvič Šentjakobčani iz Ljubljane z izvrstno veseloigro "vRevna ko cerkvena miš. ki je imela na vseh velikih odrih krasna uspehe. Prvič bomo videli kako igrajo ti sfledali^ki amaterji, ki imajo v Ljubljani tako velik renome. Veseloigra ,e ena najlepših komedij, ki so jo po voini vprizorili. Pridite in napolnite dvorano dr-zadnjega kotička, da bomo goste dobro >prejeli in la se bomo dve uri izvrstno zabavali. _ Velika loterija ruskih oficirskih udruženj. Drugo glavno žrebanje loterije sveta zedinjenih ruskih oficirskih udruženj v kraljevini Jugoslaviji bo v torek 15. t. m. v Beogradu Izžrebano bo tudi kraljevo darilo, več drugih lepih daril, 1200 dobitkov in premija v znesku 350.000 Din. Rezultat žrebanja bo razglašen v listih 22. t. m. Dobitki se bodo dobivali od 22. decembra 1931 do 22. januarja 1932. Odbor loterije prosi vse, ki so imeli srečke v prodaji, pa še niso obračunali, naj to čimprej store. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno, nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh kra-'ih naše države nblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 11.5. v Zagrebu 10.6 v Ljubljani 6.9. v Mariboru 5.6. iz Sarajeva, Skopija in Splita ni vremenskega poročila. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3. temperatura jo znašala 2.9. — Oče, ki tatia 17 otrok. Največ otrok v Banjaluki in banjaluškem okraju ima Mijo Ranic, in sicer 17. Seveda je bil oproščen davkov, kar v polni meri zasluži. — Po 17 letih iz ruskega ujetništva. V Srpski Elem:r se je vrnil po 17 letih iz Rusije Mihajlo Berković. ki je služil v naši dobrovoljski diviziji, pozneje pa v češkoslovaških legijah, živel je v Orenbur-gu in šele 1. 1923 je zvedel, da njegov domači kraj ni več v madžarskih rokah. V Rusiji se je oženi) in ima dva otroka, doma je bil pa tudi oženjen. — V pijanosti ubil prijatelja. Iz Bjelovara poročajo, da so našli v okolici ubitega 50-letnega kmeta Gjuro Konjačiea iz vasi Fari novca. Nad desnim očesom je imel razbito lobanjo. Drugi dan se je ubijalec sam javil. Piše se Petar Konjačić in je doma iz iste vasi. Svojega prijatelja je bil razžalil in slednji ga je kresnil s palico, ki mu jo je Peter iztrgal in ga udaril tako močno po glavi, da ga je ubil. Oba sta bila pijana. — Glavo izgubil zaradi kozlička. V Bi-binju pri Biogradu na moru je bil izvršen uboj zaradi kozlička. Andrija Sorič je kupil z Matom Lukičem kozlička, pa sta se sprla zaradi njega. Ko sta se vračala iz gostilne, kjer sta se ga bila malo preveč nacukala, je Sorič napadel Lukiča in ga pobil s kamnom na tla. Našli so ga težko ranjenega in drugi dan je umrl. _ že v otroških letih morate mislit! na 3talno negovanje zob z Ch'orodon* zobno pasto Tuba Dtai 8— — Angleško pranje svetlo likanje ovratnikov ŠIMENC, Kolodvorska ulica 8. M/L _ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. RETCH Ljudje, ki trpe na oteAkoceni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku. fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj m zvečer po četrtinko »Franz Jo sef o ve« grenčlce. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčira se dobi v vseh lekarnah, droge rij ah in špecerijskih trgovinah. —Ij Gregorčičev veter. Običajni Miklavžev večer je društvo »Soča« ielos posvetilo Gregorčiču, v spomin 25-letnice njegove smrti. Prireditev je popolnoma uspela, udeležba je bila nad vse častna. Program je pa bil tudi tako bogat ter izbran, da je prireditev zaslužila vso pozornost ter priznanje. Sodeloval je akademski oktet; pel je krasne Gregorčičeve pesmi prijetno, z občutkom, deklamacije so bile dobro pripravljene, predavanje g. prof. Iv. Dolenca o Gregorčiča je pa bil kulturni dogodek zase. Orisal nam je simpatičnega »goriškega slavčka« močno s svojim globokim literarnim znajem in umevanjem, vendar pa ni rabil učenih besed, brez visokodonečega tona nam ga j« pokazal v jasni ter resnični luči. Predavanje so spremljale lepe in jasne skioptične slike. Po predavanju se je zahvalil predavatelju predsednik »Soče«, župan dr. Dinko Puc, se toplo spominjal Gregorčiča v lepem govoru in opredelil odnos med njim in Primorci. Sledilo je še nekaj deklamaclj ki pevskih točk, nakar je bila lepa prireditev zaključena, _Ij čuden parket j. Stanovalci neke hišice na S»v Petra nasipu so imebi na Miklavžev predvečer priliko spoznati parklja. Nemara ga je prl«vabi-i sam rdeči napis. Tale parkelj pa ni po svoji zmožnost: mnogo n al i kova I onemu, ka spremlja Miklavža in pobira v koš poredno deco. Precej visok, dobroreoen možakar Je preizkušal b svoj.mi pestmi krhkost šip na vhodnih vrartfh. Naravno da je privabil ta ne-oričakovani nočni prihod polno gledalcev na okna. čudimo se le, da ga ni prijel stražnik, ki bi kmalu našel sredstva, da bi mu ohladil prevročo kri. —Ij Prehod čez novi Čevljarski most so otvorili v soboto Gradbena dela so v glavnem končana, ostala dela — ograja in ino-»tišeni tlak — pa niso tako nujna, da bi jih morali nadaljevati zdaj pozimi, kar bi bilo tudi precej riskantno, ker beton rad zmrzne. Zato so lahko most provizorično odprti za osebni promet, kar je bilo zelo potrebno kljub zasilnemu mostu, ki ne stoji na tako primernem krajoi. _1q Štipendije za diplomirane absolvente univerz. Redni mesečni sestanek ljnb-'janske sekcije »Udruženja unrv. obraz žena v Jugoslaviji« bo v sredo 9. t. m. ob 20. uri v kleti »Emone< (posebna soba). Na sestanek vabimo tudi viisokošolke. Pogovor se bo vršil o štipendijah o katerih :iam sporoča eaiavna uprarva sledeče-. Za teto 1932'1>33 so razpisane: 1. štipendije Intemac. feder. TJ. O. Ž« v iznosu 250 funtov šterlingov za znansuveno raziskovanje na polju matema>uike, fizike, kemije, geologije, biologrije. 2. štipendija ameriškega TJ. TJ. O. Z. 1500 dolarjev. 3. Stipendija španskega TJ. TJ. O. Z. 4000 peset. za študiij prirodniih naukov, zgodovine filozofije, književnosti aU umetnosti. 4. Pomoč angleškega U. TJ. O. Ž. 100 funtov šterlingov za kandiidatinjo, ki bi nadaljevala svoje študije v Londonu. Nadalje sta razpisani 2 tri-letni štipendiji. Prva 260 funtov šfcer-iiingov za študij prava a C folozottje, druga 300 funtov šterlingov za študij prirodnih naukov incJ medicine aH matematike. Za stipendije lahko prosijo le diplomirane absolventke univerz, članice TJ. TJ. O. Ž., ki so že objavljale svoja onlg i nama laattsbrena dela. _Ij Tovarna Jaksa & Komp., kovinska industrija in kartooažna tovarna, je bila odlikovana na VI. mednarodnem veleoej-imi v Solunu z zlato medaljo za izdelke lastne tovarne, katerj 60 vzfoudiiE splošno opzornosf radi svoje prvovrstne izdelave. _Ij Zveza gosp. pomočnic naznanja, da bo v torek 8. t. m. ob 17. uri v posel-skem shajališču predavanje o gospodinjstvu. Predava gdč. J. Zemljanova. Pomoč niče pridite v polnem številu. 117-t _lj Koncert bolgarske pianistke Dobri Hristov se vrel definitivno drevi ob 20. uri v dvorani EMLharmoniČne družbe. Ne glede na to, da je gospodična LiHana Hristov izvrstna in priznana pianistka, tembolrj priporočamo obisk koncerta, ker je gospodična umetnica SJovanka in konvertira prvič v Ljubljani. Vstopnice so v predprodajii v Matična knjigarni v ponedeljek ves dan, jih je še dovolj po vseh cenah na razpolago. Prosimo, da se obftra-stvo koncerta udeleži. —dj Narodno ženstvo opozarjamo na koncert bolgarske pianistke goenodične ^iliau Dobri Hristov, ki bo drevi ob 20. uri v Pilharmoničnii dvorani. _lj Prosvetni oddelek mest načelstva _ Aleksandrova cesta 4 (palača Viatori-je), ostane v sredo, dne 9. t. m. rad", snaženja uradnih prostorov zaprt za stranke šolski nadzornik za mesto Ljubljano: v. •i. G rum. —lj Alpin>ki film I>urmitor. Predstave za dijaštvo in šole se vrše 5e v sredo dne 9. in v četrtek dne 10. t m. vsakikrat ob t4V« uri popoldan. Slovensko planinsko društvo opozarja šole naj si pravočasno preskrbe vstopnice, ker se pozneje film najbrže v Ljubljani ne bo več predvajal. —lj Poziv perutnioarjem! Člani selekcij-skega odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe in perutninarske zadruge v Ljubljani, se poživljajo, da sporočijo čim preje, najkesneje pa do 12. t. m. Število klavne perutnine, ki jo nameravajo odprodati do 20. decembra t. 1. Navesti je število, kakovost in ceno. Prijave je poslati na nadev: Kmetijska družba v Ljubljani lj— Trgovine momio hrti jutri >a praznik po novi naredbi o odpiranju in zapiranju obratov brezpogojno zaprte. Gremij trgovcev. —lj československa ofoec v Lublani. Alikulasska zabava dnes v osm hodin v Narodnim dome. — Darky se pfijimaji odpoledne i večer pfed začatkem. Zvem«. všehny členy a pMtele 665/n —lj Oblastna Streljaška družina v Ljubljani, prične z rednim sobnim streljanjem danes zvečer ob 8. v salonu restnv racije >Pni Levu« na Gosnosvetakl oasti, in se bo nadaljevalo vsak ponedeljek ob is« uri. Odbor. - ««4-n —Jj Sokolska župa Ljubljana. Umrl je bkv4i mednarodni telovadec brat Pavle Joriek, član sokolakega društva Ljubljana II. J3olžnost naša je. da ga spremimo na njegov, zadnji poti v kroju, vsled tega pozivamo članstvo Ljubljane in okolice, da se udeiež 9 čim večjem številu v krotju pogreba trojnega brata, ki bo jutri v torek 8. t. m. ob četrt 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice. Zbirališče ob četrt i. istotam. Zdravo! župna uprava —lj Bratje in sestre! Sinoči je premi-nui po dolgotrajni in mučni bolezni naš brat Jeršek Pavi«? — o. iiioijsk' Tekmovalec. Pogreb nepozabnega in nenadomestljivega brata se bo vršil jutri 8. decembra iz mrtvašnice Splošne bo'u'.ce Točnejša navodila slede jutri v »Jatro«. Uprava Sokola II. 661-n —lj Dre/i ob 20. uri je v Filharmoniem dvorani klavirski koncert bolgarske pianistke Liliane Dobri - Hristov. Na sporedu 3o Beethovnova sonata op. 110, Debussije-vih 7 Preludijev in Chopinova Sonata v limoni. Skladbe visoke umetniške vrednosti, katere umetnica dovršeno izvaja. Gospodična Dobri - Hristov je nastopila v raznih koncertih po Bolgariji, Beogradu, Nemčiji in Franciji, ima odlično francosko šolo ter najlaskavejše ocene. Sedeži vseh vrst se dobe v Matični knjigarni. Začetek koncerta točno ob 20. uri. —ij šentjakobski gledališki oder ponovi nocoj izvrstno komedijo »IG-RA V GRA DD< eno najboJdšrih del madžarskega komedijo gTat a Zasedba ista kot pri premijeri. Vstopnice se dobe od pol 8. naprej prti dnevni blagajni. Veseloigra se v ponedeljek zvečer ponovi. Začetek obakrat ob 20.15. V torek gostuje oder v Sokolskem domu v Radovljici. —Ij Prvovrstno vino, mošt Vinsl i vrh, 10 Din, rizling, Vinski vrh, letnik 1928, 12 Din, isti, letnik 1920, 14 Din, črno vteko, 12 Din, cviček, Gadova peč, 14 Din. toči go-tilna JELOCNIK, Rožna dolina. — Kornerz >Svobodec. V sobolo, dne 12. decembra 1931 ob 8. uri zvečer, bo priredilo delavsko kulturno društvo >Svobodac, s sodelovanjem delavskega glasbenega društva >Zarja< v veliki dvorani hotela >Uni-on< komerz pri pogrnjenih mizah. Spored je zelo bogat in lep. Igrala bo delavska god ba >Zarja« pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja. — Nastopil bo salonski orkester >Zarjec pod vodstvom kapelnika Vrtatnika. — Mladinski zbor pod vodstvom prof. Iv. Repovža bo zapel več lepih pesmi. — Reci-tacijeki zbor >Svobode< bo nastopil po zgledu znamenitih »šprehkorov«. _ Solifeti: Koncertna pevka Zlatka Vukova, konserva-tonst Drago Žagar in tenorist Slanovec za-pojejo izbrane solospeve. — Raubar Darln bo zaigral solo na klarinet. — Kvartet gozdnih rogov (gg. Lukas, Robert, Hafner, Ivan, Anton Arko in Jos. Brdnik) zaigra nekaj krasnih skladb. — Predsednik »Svobode« C. štukelj bo imel kratek in jedrnat govor. -Komerz bo obenem VI, delavski prosvetni večer za december. Na komerz pridejo delegati »Svobode« iz cele Jugoslavije, ker Je drugi dan kongres te kulturne zveze. Spored s kratkimi odmori bo trajal do polnoči. Take prireditve ljubljanski proletarijat nI imel. Vstopnina 5 Din. 004-n Zvočni kino Ideal SAMO ŠE DANES V SENCI MANEŽE ob 4., y2 a, % 8. in 9. uri —lj Služba božja v pravoslavni kapeli. Na praznik velikega mučenika Sv. Grigorija in letnega praznika Ruskega Sokola bo jutri ob 9.30 v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišića služba božja. —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo mešani, v četrtek moški zbor. —lj »Igra v gradu« daneg madnjic na šentjakobskem odra. Danes ob 20.15 uri se vprizori zadnjič v sezoni prekrasna, veleza-bavna in duhovita Molnarjeva veseloigra >Igra v gradu«, ki je doživela tako velik uspeh. Humor, komične situacije in sploh vsa igra so na višku. Smeh in zopet smeh prepreza dejanje. Vsi dosedanji posestniki niso mogli prehvaliti te res izvrstne veseloigre. Zato opozarjamo vse ljubitelje dobre veseloigre, da se danes vprizori definitivno zadnjič. —lj Smučanje — potreba današnje dobe! Kratka zgodovina smučarstva, njega razvoj, sodobno sni u čarstvo tn najnovejše metode poduka bo predmet zanimivega in aktualnega predavanja »O smučarstvo«, ki ga priredi Smučarski klub Ljubljana v sredo dne 9. t. m. ob 20 uri v Delavski zbornici. Izvajanja s.. Ante Gnidovca bo spremljalo 110 nadvse posrečenih skiopticnih slik naših najboljših fotoamaterjev. Vstopnice še do pondelika v predprodaji pri tvrdki L. Smuč v Šelenburgovi 6 ter pri tvrdki 6. Goreč v palači Kreditne banke. Smučarski klub Ljubljana. _lj Zopet napad v Tivoliju. V petek zvečer ob 19.46 je bila napadena na cest' na Rožnik v bližini hišice užitninskeea ura-la gospa Marija š-kofič, hišna posestn: ca v Svetlice-vi ulici št. 8, ko se je vrača-p iz pisarne domov. Napadalec, ki j"i je sle dil že po Erjavčevi ulici, je na slabo raz svetljeni cesti nenadoma pograbi njen* torbico in ji jo hotel iztrgati. Vnela se je huda borba, v kateri je zlobnež strgal g<-spej plašč, jermen na torbici ter poškon* j i val torbico samo. Namestu plena pa je i-bil napadalec krepko brjo v trebuh, naVtr je zastokal ter izginil v gozd, gospa na ji vsa preplašena odhitela domov. Potrebna bi bria na tej samotni cesti stalna straža, ker se je zgodil v enem tednu že drugi roparski napad —lj Sokolsku dru*: \ u Vi* ponovno vabi Vičane na društveno Akademijo, jutri na praznik v Sokolskem domu. Popoldne ob pol 5. Lutkovna predstava »Prebujenje«. Zvečer ob 8. pa nastopijo vsi dpjštveni oddelki z zelo pestrim sporedom. Zdravo. —U Zelo lepa in praktična Miklavževa tn bo&iCna darila nabav.ite pri tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu (nasproti Nun ske cerkve) 117-n —lj Tvrdka klavirje> in glasbil Altoui Hreznik je sedaj na Aleksandrovi cesb 7 Miklavžev ples trgovskih nameščencev LPNJ drevi v vseh (prostorih Uniona od 30. do 3. zjutraj. Ne gode Jazz. Iz Celfa —c Obratovanje v celjskih trgovinah t decembru. Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja svoje člane, da mora v mesecu decembru delo v trgovinah počivati ves lan ob naslednjih praznikih: dne 17. decembra na rojstni dan Nj. VeL kralja Aleksandra I., dne 25. in 26. decembra (Božić in Štefanovo). Glede na predpiae^čl. 27., t. 9 b. in c. naredbe o odpiranju in zapiranju ♦rgovinskib obratovalnic je obratovanje ob nedeljah dne 20. in 27. decembra dovoljeno ves dan. Dan novega leta in Sv. treh kraljev eta normi. —e Zanimiv vivarij v Celju. V Celje e prispel predvčerajšnjim vivarij in se nama-stil na dvorišču hotela »Zvezde- v Gosposki ulici. Občinstvo razstavljeni nilski krokodil, ki je pravi velikan, ln pa ogromna kraljica kač. 4 m dolga boa konstriktor, žela zanimata. Vivarij je odprt ves dan. —c Opozarjam« na nocojšnjo lutkovno predstavo. Drevi ob 20. se bo vršila v tukajšnjem mstnem gledališču lutkovna predstava »Fausta«, ki jo vprizori sokolsko lutkovno gledališče iz Maribora. Vsibopniee se dobe v predprodaji v knjigami Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Jutri popoldne pa bo v gledabšču lutkovna predstava »SneguIČica< za mradino in okoMČane. —t Dežurno lekarniško službo v Celja ima tekoči teden do vključno petka 11. t m. lekarna »Pri križu< na Kralja Petra cesti. —c Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v sredo 9. t m. ob 20. untv prof. dr. Haim o temi: »Moje potovanje od Belega obeliska v Uralu preko Turkestana m Sibirije do Tihega oceana«. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Vstopnina 4 Din za odrasle in 2 Din za lijake. —c Najdena legitimacija. V mestu je bila najdena osebna legitimacija, glaseča se na ime Roka Obrana iz saveke banovine Dobi se pri policiji. —c Velikodušen dar. Celjska Crnkama d. d. je darovala za revne delavske družine in družine s številnimi otroki 25.000 kg premoga. Vsaka družina bo prejela 500 kg premoga. Pač redek in posnemanja vreden primer ljubezni do bližnjega. —e Ii Celjske okoliške občine. \ soboto zvečer se je vršila na Bregu seja celjsk'5-ga okoliškega občinskega sveta, ki jo Je vodil prvič novo imenovani župan g. Vinko Kukovec. Uvodoma se je župan zahvalil za koristno delovanje bivšemu župami g. Mi-helčiču, nakar je bil v tajni seji sprejt-t v službo pomožnega občinskega uradnika g. Franc Drobne. V domovinsko zvezo so bilt sprejeti prosilci Jurij Plahuta, Jakob Javor-nik, Ivan Knez, Neža Brinovar, Marija IMa-ninc, Jože Pišek, Jakob Medves, Antonija Grilc, Martin Goršek, Marija Točaj in še S drugi prosilci, d očim je bilo 6 prosilcev odklonjenih. Za dobo 3 let eo bili izvoljeni v davčni odbor dosedanji člani gg. Kukovec, Petschiih in Golob, za njihove namestnike pa gg. Novak, Dorn in Brumen, Kan. cijska dela pri Žiuijekovem marofu v Za-vodni so bila oddana za ca. 9000 Din edinemu ponudniku g. Neradu. Za načelnika stavbnega odseka je bil izvoljen g. Nerad, za načelnika finančnega odseka pa g. dr. Laznik. V šolski odbor sta bila dopolnihio izvoljena gg. dr. Laznik in Petschuh, za občinskega blagajnika pa g. SvetliČiČ. Občinskima uradnikoma gg. Wltavskemu m Gaberšku sta bili za prekomerno delo v preteklih 6 mesecih odobreni posebni nagradi. Torek, 8. decembra. 8: Kmeujska ura, 6.J0: Nasveti za kmeta; °.o(J: Prenos cerkveue g4asbe; 10.30: Jože Jagodic: Mati lepe ljubezru; 11: balonski kvintet; 12: Cas, dnevne vesti, plošče; 15.15: Gdč. Lebarjeva: Dekliška ura: Dragocena posoda za epot.. duše; 15.45: Salonski kvintet (slovenska glasba); 10.30: Zabavni kotiček: 17: Valč-kova ura (salonski kvintet); 2i).30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 9. decembra. Opoldanski program odpade. '7.30: Salonski kvintet: 18.30: Dr. Reya. Klima Slovenije; 19: Dr. Preobraženskv: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Gustav Strniš« 'čita svoja dela; 20: Dr. \. PoBnaf Glasbeno predavanje; 20.30: Pr.zo.-, iz narave, izvaja salonski kvintet- ?2: Cas, vesti, napoved programa za naslednji dan. Četrtek. 10 decembra. 12.15. Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče borza: 17.30: Plošče: l«8: Kmetijska ura; 18.30: Drago Uiaga: Gnn-nastične vaje; 19: Dr. Bsiec Italijanščina; 19.30: Dr, Mirko Ru^e'- Srbohrvaščina; 20: Prenos iz ljubljanske opere; 22.30: Cas, poročila naooved programu za na-s!ednj: dan. Žeparjev kes. — Zakaj ste ukradli uro? Ali se kebate? — Ker s^m mislil, da ie zteta Seveda se kesa m. moraJ bi poseči v drug ep po denar! V šoli. — Mihec, tvoja usta so odprta. — Vem. gospod učitelj, saj sem jih sam odfprl. Leto 1932 bo črno Kaj nam obeta v novem letu nemški astrolog A« M. Grimm Kočevski Sokol na Akademija v proslavo narodnega na Kočevje, 5. decembra. Praznik ujedinjenja je bil tudi pri nač svetal in izredno svečan. Sufcol ga je proslavil 9 svečano od'borovo 6ejo ob 11. uri v dvorani hotela »Trst«, kjer je bila prebrana poslanica SSKJ s sledečo prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članstvo ter slovcs-no zaprisego novega članetva. (39 članov in 18 članic, skupaj 58.) Pop. ob 17. uri je bila istt«tam slavnostna akademija z obširnim, izbranim sporedom, ki ga je otvorila dr/, h mna orkestra. Pri tej priliki se je vršila tudi izročitev diplom vsesok. zleta in dr. tekem. Odlikovani so bili na vsesok. zletu v Beogradu: prvak niž. odd. Baebiler Leom, a-kad., veliko diplomo so si priborili Smole Franc, Batič Srečko in naraščajnik Zapla-til; malo diplomo Kajfež V. in Bacbler Marjan, namšoajnifc Bogataj Darko, Smole Vladi in Rutar K. Pri okrožnih tefcmaih so zasedle naše vrste: čilanov, članic in ž. nar. prvo mesto: vsi čdani, vse članice in ž. nar., ki so tekmovali, so z nad 85 odstotki dosegli vedfke diplome in veČina tudi kot posamezniki prva mesta in pridobili društvu prehodno darilo. Odlično so se izkaza-H naši tekmovalci pri žup. toknrvaJi spomlaidn in jeseni. Dosegli »ta vrsti m. ž. nar. prvo mesto v župi: izmed posameznikov ima nar. Horvat Marjan v 6pomladni tekmi prvo, v jesenski drugo mesto, članica Rovan P. in naraauij-nica Jenčič M. drugo me^to, nar. Benulič Karlo pa tretje me^to v župi. Če 6e vpo-števajo skrajno neugodne lokalne razmere, predvsem desolatna telovadnica, naš gn.ot-no slabi položaj, narodno mešani kraj, največja oddaljenost naše edinice v župi kot obmejne postojanke, se mora spričo vsega tega objektivno priznati, da »o gori navedeni dovršeni uspehi povprečno odlični. S tem je podan dokaz, da društvo z odborom, posebno naeetetvom s polnim umeva-njerr in požrtvovalno vrši svoje dolžnosti. Sok. orkester pod priznano taktirko D. Zupaniča je pokazal kvalitativno viden napredek in je bilo prednaaanje čisto in precizno, harmonija glasov in dinamika izvrstna. — Br. prof. Ign. VoStar je v preglednem, temeljito zasnovanem govoru nazorno predočil pomen 1. decembra iz nacionalno-državnega in sok. vidika. Narašoaj-ake skupine br. Bogataja D. na dvojni lestvi ao bile idejno in tehnično dobro izvršene. Vse ostale točke so lastne samosvoje kompozicije br. nač. Rustje, ki jc seve ves program vodil, nadziral in pripravljal, ki je žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči cCcozi dva mesooa za pripravo, lina najlepših, de ne najlepša točf bi bila med v našem organizmu samo slučajno in bi ne igrala svoje posebne vloge, bi gotovo ne bilo tako. Količina medi se poveča parno v ženskem organizmu med nosečnostjo. Tudi novorojenček ima v krvi mnogo medi, toda njena količina se pozneje skrči na eno desetino. Funkcijo te kovine v človeškem organizmu bo treba še temeljito preiskati, potem bo pa morda mogoče lečiti z medjo tudi nekatere bolezni. V pariškem Louvru. Vodnik po Louvru: Tale mumija, gospoda moja, je stara že najmanj 5000 let. Ni izključeno, da jo je videl sam Mojzes. Turist: Kaj je bil Mojzes takrat v Parizu ? Važne priče. — Papa, zakaj so pri poroki potrebne priče? — Ker bi sicer pozneje nihče ne verjel ženinu, da je bil tako neumen. Res je. — Kdo si prej polomi kosti trsti, kj pade iz petega nadstropja, ali oni. ki pade iz prvega? — Tisti, ki pade iz petega. — Ne, temveč oni, ki pade iz prvega, ker preje prileti na tla. V zaporu. — Zakaj so te zaprto? — Ker sem preveč moćan. Tako sem ga udaril, da mu je takoj ušla duša. — Mene pa zato, ker sem preslab. Naložil sem si težko blagajno, pa je nisem mogel hitro odnesti. Iz Berlina poročajo, da je priljubljeni nemški astrolog A. M. Grimm baš objavil svoje vsakoletno prerokovanj, nekakšen astrološki koledar s horoskopom, ki je v Nemčiji kot običajno prorokovanje o važnejših dogodkih v nastopajočem novem letu ze.o popularno. Letos pa zveni Drorokovanje priljubljenega astrologa tako pesimistično, da bi skoraj svetovali čitateljem slabih živcev, naj preč taja samo konec, vse drugo pa izpuste. Takole si je zamislil A. M. Grimm leto 1932 v svojem horoskopu: Prvi mesec novega leta stoti v nemirnem razmerju do solnca in Marsa, obenem pa v opoziciji z Uranom. Zato bo na naši zemlji vse nemirno, posebno v političnem in gospodarskem pogledu. Leto 1932 nam prinese baš zaradi svoje januarske opozicije do Urana mnogo vladnh kriz, delavske nemire, stavke ki izgrede gladujočih. dvignile se bodo cele množice brezposelnih In zatiranih, pa tudi celi narodi bodo zah-re-peneli po revoluciji. Novo leto nam obeta tudi več epidemij, razne težke bolezni, smrt mnogih odličnih mož. prelivanje krvi, kt-vave boje, težke nesreče in katastrofe, potrese in eksplozije, velike požare in nesreče na morju. Tudi nevarnost nove vojne bo velika, na vzhodu pa pride do novega oboroženega konf.ikta General z najkrajšim imenom V vojni med Japonca in Kitajci vzbuja največjo pozornost general kitajske armade Ma in sicer ne samo po svoji smoli, temveč še bolj po svojem kratkem imenu. Inozemski listi so ga proglasili za moža z najkrajšim imenom, kar pa ni točno. Čast, imeti generala z najkrajšim imenom, ne pripada Kitajcem, kjer enozložne besede niso redke, temveč Francozom. Zgodovina Henrika IV. omenja generala, ki se je pisal O. Krajšega imena pač ni mogoče imeti. Po umom Henrika III. leta 1589 je prišel takratni navarski kralj k mrtvaškemu odru svojega svaka. Zbral je okrog sebe svoje zveste podložnike in jih vzpodbujal k osveti. Na mostu v Sv. Cloudu so postavili mrtvaški oder in vsak vojak je moral ob kraljevem truplu priseči, da ne odloži orožja, dokler ne bo zaseden Pariz in pomorjeni vsi člani tiranskih društev, ki so bili pravi morilci. Med prisotnimi so bili generali Biton, Bellegarde, O in Dam-pierre. (ienerai O ie bil gubernator mesta Pariza in vrhovni finančni kontrolor. Pozneje je postal poveljnik zasedenega mesta St. Gloud. Vatikanske Sinance Strogi finančni minister Vatikanskega mesta msgr. Bornardino Nogara ie dal novinarjem nekaj podatkov o financah te najmlajše države. Vatikanske finance so porx>moma ločene od tako zvane Propagande fide ki znaša sedaj 50 milijonov lir. Nimajo tudi nič skupnega s financami katoliških misij, ki ne le da ne podpirajo vatftanskih financ, temveč potrebujejo celo njihove podpore. Dohodki Vatikana teko d-loma iz Petrovega novčiča. deform. pa iz obresti od dveh milijard, ki ju je doLIc \ a i i kansko mesto po Jate* au-skih pogodbah od Italije. Ta denar je ostal skoraj nedotaknjen, porabijo se samo obresti. Te obresti in Petrov novčič vržejo na leto okrog 780 milijonov lir. Od tega živi 500 prebivalcev Vatikana, obenem se pa krijejo vsi izdatki v dobrodelne namene. Gradbeni stroški za nove vatikanske naprave gredo pa iz posebnega fonda Sv. Pe- Leo Dartey Zakaj potočki žubore Zgodila se je to v mrzli deželi galski, kjer so rusi mož^e in žene tako dražestne. Glaukos. mlad rimski vojskovodja, je moral ostati nekaj časa tam in med diplomatskimi pogajanji z galskim generalom je popustil uzdo svoji radovednosti ter se izprehajal po zelenem drevoredu in cvetočih livadah. Kmalu je opazil na svojih izpreho-dih pastirico, ki je pasla svojo čredo v hladni senci dreves ob žuborečem potočku. — Kdo si, deklica? — jo je vprašal nekega dne prijazno. Toda dekle ga je osorno zavrnilo: _ Odgovorim ti, ko zvem. kdo si ti, tujce. — Zaslužil sem to lekcijo. Bogme, dekleta te dežele imate pa res namazane jezičke. — Ženske so dobile dar govora, da se lahko branijo še tako grobo in surovo oboroženih moških. — Hvala ti. — je dejal smeje. — Vaše vzhodne sestre rabijo to orožje malo. Ni se ji zdelo potrebno odgovoriti na ta poklon. — Z neznanci ne govorim, — je dejala resno. — To sem vam že povedala. — In pobrala je cvetlice ter začela plesti venec. in najrazličnejših zapletljajev. Nadalje nam groze usodne izpremembe posebno v parlamentih m vladah, vladarji bodo umirali naravne ali nasilne smrti, izbruhne več revolucij ali pa jih bodo revolucijonarji vsaj tajno pripravljali. Vse to bodo spremljale elementarne katastrofe, kakor bruhanje ognjenikov, viharji, potresi in poplave. V tem splošnem vrtincu gospodarskih, moralnih in elementarnih nesreč in katastrof nam pa obeta črno leto 1932 vendar le eno srečo in sicer v tem, da bosta stala luna in Venera napram zemlji v ugodni legi tako, da se bodo težke nesreče in katastrofe vsaj nekoliko ublažile. Ublaže se že s tem, da ne zadenejo vseh krajev na zemlji enako težko, temveč da bo nekaterim delom sveta prizanešeno. To velja zlasti za zapadne dežele. Srečnejša konstelacija omili grozote tudi drugod. Jupiter nastopi proti koncu svoje poti pomirljivejšo pot in spravi s svojim vplivom splošni kaos zopet nekoliko v red. Tako nas torej tolaži nemški astrolog z novim letom, ki bo po njegovem mnenju orno. ludi za tekoče leto so nam bili preroki napovedali mnogo nesreč in katastrof, pa smo ga le še dokaj srečno preživeli. Upajmo, da nam tudi novo leto ne prinese nič hujšega. Preroki so radi preveč črnogledi. tra, ki je znašal doslej 50 milijonov lir. Največ nese Petrov novčič. Dohodki so znatni, toda zelo i spremenljivi. Največ prispevata zdaj Severna Amerika in Kanada, kjer je okrog 20 milijonov katoličanov. Ti dve državi sta se zavezali, da bosta pošiljali papežu toliko, kolikor bo zahteval sam. Iz Francije ne dobiva Vatikan skoraj ničesar, ker gre vse za domačo duhovščino in cerkvene ustanove. Mehika in južnoameriške republike, od koder so se stekali milijoni, dajejo zdaj Vatikanu zelo malo. Izostalo je tudi pet milijonov, ki jih je pošiljala Vatikanu Španija poleg kraljevega prispevka v znesku 1—2 milijonov. Severna Amerika si je doslej največ prizadevala, da bi papež sam ne čutil svetovne krize. Diplomatska zastopstva stanejo Vatikan zelo malo, ker jih vzdržujejo katoličani dotičnih držav. Vatikanski izdatki gredo zdaj večinoma za zidanje dostojnih župnijskih sedežev, posebno v Italiji in pa za reorganzaciio seminarjev ter vseučiliške študije. Aparat za čitanje Tiskanje knjig z mikroskopičnimi tipi omogoča izdajo tudi najobsežnejših del v obliki neznatnih brošuric, kar pomeni znatno znižanje stroškov. Na drugi strani pa pomeni to za čitatelja nepremagljivo oviro, ker s tako drobnimi črkami tiskanih knjig ne morejo citati. Da se ljudem omogoči čitanje drobnega tiska, so jim pripravili v Ameriki dva nova praktična izuma. Prvi je aparat admirala Bradleva A. Fiskeva, ki upa, da bo našel s svojim strojem za čitanje med prijatelji literature mnogo interesentov. Njegov aparat tehta samo dobrih 120 gramov in ima obliko normalnega lornjona, S pomočjo povečevalnega stekla omogoči čitatelju z enim očesom pregledati vsebino lista, ki je na njem stisnjenih 45 normalno tiskanih strani v mikroskopičnem tisku. S pomočjo tega aparata lahko študiramo tehnične spise, ki jih doslej niti izdati ni bilo mogoče ker bi se izdaja v normalnem formatu ne izplačala niti avtorju, niti založniku. Tisk z mikroskopičnimi črkami pa ni drag. Izumitelj upa, da bodo lahko založništva kmalu izdajala v miniaturnih formatih tudi klasična dela, ki bodo tako poceni, da jih bodo lahko kupovali tudi siro- — Torej se moram predstaviti. Sem Glaukos, rimski vojskovodja... Tu sem po volji svojega cesarja in ... — A, ti si Glaukos? — je dejala malomarno. — Ti je znano moje ime? — Slišala sem govoriti o tebi in tvojem poslanstvu, toda to bi vedela tudi sicer. — Kaj si čarovnica? — Sem hčerka njiv; sicer pa, ali se ne spozna tvoja domovina po tvoji tuniki? — To mi ni prišlo na misel. — je odgovoril jezen, da se dekletce norčuje iz njega. — In vendar boš moja. Namen mojega prihoda ti gotovo ni znan. — Seveda mi je, — je dejala nagajivo. — Znan mi je tako dobro kakor tebi. — Kaj! — je vzkliknil razburjeno, — ti veš. da sem prišel... — Da odvedeš od tod ... je nadaljevala. — Sto najkrepkejših fantov v rimsko vojsko. — Seveda, to sem vedela. — je pritrdila pastirica. — a ti. generale, me ne poznaš niti po imenu. Norčevala se je iz njega. In zapo-vedal je: — Povej mi ga! — Prav rada, je odgovorila mirno. — Pričakoval sem, da prideš na dan s to prošnjo. Sem Klaudija, hči pastirja Klaudija, gospodarja te črede. mašni sloji. Drugi izum temelji na principu fotografskega povečanja in projeciranja drobnih črk v povečanem obsegu na filmsko platno. Na ta način se lahko vsebina obširnega spisa izredno zgosti. Šele bodočnost nam bo pokazala praktičen pomen obeh izumov, ki utegneta prinesti velike izpremembe v tiskarski tehniki. Idealen moški V Kaliforniji se je ustanovil klub študentov, ki hoče dosledno propagirati in braniti načelo, da smejo hoditi študentje s študentkami na izlete, v kavarno, kino itd. samo če same pda-čujejo zase. študentke pa s tem niso bile v polni meri zadovoljne in v svojem klubu so sprožile to vprašanje. Po dolgi debati so sklenile sporočiti študentom, da bodo rade plačevale zase, toda samo pod pogojem, če jih bodo spremljali popolni, stoodstotni možje. In takoj so tudi povedale, kakšen je po njihovem mnenju stoodstotna mož. Biti nvora visok (rnajluii bodo morali plačevati tudi za študentke), lepo ra-ščen, imeti mora široka ramena. Znati mora dobro plesati in piti. Govoriti mora lepo, misliti hitro, nositi ne sme brčic pod nosom, niti športne čepice na glavi. Dobro mora razumeti besedico >ne« in jo upoštevati, zlasti kadar jo izgovori njegova spremljevalka. V odstotkih izraženo mora imeti idealen mož 20°,', inteligence. 20^r telesnih vrlin, IS^c družabne in kulturne vzgoje, 20^; osebnosti, 10% vljudnosti, 5% družabne uglajenosti in 10% plesnih sposobnosti. Študentke pa pravijo, da tak kavalir nikoli ne dovoli svoji spremljevalki, da bi kaj plačala. Prohibicija v Angliji? Anglija je na najboljši poti, da postane po ameriškem 7,gl-edu suha dežela. Nueni prebivalci imajo zdaj v splošnem manj denarja, kakor so ga imeli preje, poleg tega so pa alkoholne pijače zaradi visokih trošarin tako draga, da si jih ne more prrvoščiti vsak. Prej je pri v Angliji vsak delavec whisky. zdaj si pa ne more privoščita te pijače rrrti vsak uradnik ali obrtnik. Obdavčenje te alkoholne pijače je sedaj sedemkrat ve-čje od produkcijskih stroškov. Zato ni čuda, da je konzum od leta 1900 padel za dve tretjini. Letos je ustavila obirat skoraj polovica škotskih žganjarn. druge pa obratujejo samo nekaj mesecev v letu. Navzlic temu so pa zaloge whiskyja tako velitke. da bodo zadostovale najmanj za 10 let, če bodo ljudje ta(ko malo pili kakor sedaj. Cim dražji je vrbi^kv. tem večji je v Angliji konzum piva. Angleškim pivo varnar jem, ki imajo več velikih koncem o v, gre zelo d*>bro. Pivovarna Guiness Son and Company je imela zadnje leto nad 600 milijonov e.-stega dobička, pivovarni Watney Combe and Reid sta izplačali letos 31 odstotkov dividende. Pa tudi pivovarnam se obetajo slabi časi. Na pivo je namreč uvedla država nov davek in poslediica je bila, da je konzum takoj padel za 20 odstotkov. S tem pa trpi tudi angleško poljedelstvo, ki računa s pivovarnami in žganjaraiami kot velikimi odjemalci. NOGAVICE i Ž.I&OM Najboljše, najtrafnefše zato 13 najcenetše! — Všeč si mi Klaudja, ker imaš tako namazan jezikeč. Ali znaš kakšno pravljico svojega kraja? — Znam jih mnogo ni sicer najlepše, — je odgovorila skrivnostno. — Znam pravljico o govorečem obešen-cu, o lahkonogi kozici, o žuborečem potočku... — Ah, to mi pripoveduj, o galska hči! Rad bi jo znal, — je vzkliknil navdušeno, da bi zbudil njeno zanimanje. — Zares? Hočete, prelepi general? Toda kdo je vam rekel, da hočem tudi jaz, Kdaudiia? — Zakaj si tako huda? — No torej, jaz pa nalašč nočem, — je izjavila odločno. — Zakaj pa ne? — Ker... ker me prav nič ne mika pripovedovati naše krasne pravljice tujcu, ki ravna z nami kot z ujetniki, kot s sužnji... — Kako to? — Povej mi. Glaukos, — je nadaljevala z izpremenjenim glasom, — zakaj prihaja Rim, ki ima najlepše može sveta, k nam po naše fante? Ali ni njegov edini namen podjarmiti nas? Ponosno in zadovoljno se je vzravnal. —- Ali nas res tako visoko ceniš, deklic? — Crnolasi ste, — je odgovorila kratko. Te besede je smatral za nov poklon in ves očaran je dejal: — Cuj, bodi pametna. Kaj naj sto- rim, da mi poveš najprej pravljico, potem pa daš poljub? Zasmejala se je. — Morala bi se počutiti prosto, svobodno. Opustite nabiranje vojakov, prelepi general. — Kaj pa cesarjevi ukazi? Na te si pozabila. — Glejte, pokorimo se vašim poveljem. Gospodarja ne morem imeti rada. — A vi ste gospodar nad ljudmi naše vasi. saj odvedete naše iante k vojakom. — Iz katere vasi pa si? — Iz Solana, štiri milje od tod ob potoku. — No torej, dušica, ali bi mi pripovedovala pravljico, če bi iz vaše vasi na moje povelje nikogar ne odvedli? — Prisegam ti, — je odgovorila. Drugi dan je prišel zgodaj in ves žareč. Od daleč je zagledal Klaudijo. — Bodi srečna, — je dejal, — nisi naša sužnja, po svoji moči sem oprostil vašo vas vojaške dolžnost'. Iz vaše vasi ne bo odveden noben Iegijonar. Zdaj mi pa menda poveš svojo krasno pravljico in mi daš poljubček. Klaudija je smeje vprašala: — Je to res? — Glej. — je odgovoril. — tu je listina ki sem na nji lastnoročno napisal ime tvoie vasi. No torej... na orej poljub? — Galska hči vedno izpolni obljubo. — je dejala Klaudija, — tod^ biti morava previdna, gospod, oče me je hotel davi spremiti in zdaj e tu. Čisto blizu, za onimle grmom. — Ha, — je zagodrnjal razočaranu. — ali nisi mogla tega preprečiti? — Nikakor ne, gospod, — je zaše-petala, — hči ne sme nifkoti nasprotovati očetovi volji. Tu imate svo; poljub! Naglo se je nagnila k njemu in ga tako rahlo poljubila na ustnice, da ni imel kdaj okusiti njenega poljuba. Ko jo je hotel objeti, je odskočila. — Pravljico, pravljico, — je prosil v nadi. da jo zadrži in izrabi to priliko. — Povej mi, dekle, zakaj potočki žubore. In zašepetala mu je od daleč nagajivo: — Zato, tujce, da bi se ne slišali poljubi, ki jih dajejo dekleta svojim fantom, kadar so očetova ušesa čisto blizu. In gracijozno je odhitela, da poišče starega pastirja, ki jo je čakal. Glauka je pa pustila očaranega in razjarjenega obenem. In ni se več vrnila... Mislil je. da ji je oče prepovedal hoditi z doma in srni!, a se mu je... Kar mu :e pa skrbno prikrila in česar ni zvedel, je biio to. da je bil najmlajši in najJepši med fanti, ki bi jih brl moral vzeti Glaukos k vojakom in ki jih je Klaudija tako spretno osvobodila, njen zaročenec in cesto sta se skupaj smejal pretenta-nemu rimskemu vojskovodji. 6 >3LOV EN5R] NARU l>«, one 7. decembra isai Stev. 278 Emtte Gabor»aa< \Q4 velemesta RoBMkB Mračilo se je že. Minilo je še četrt ve. Tedaj je Andre sklenil zapustiti svoje mesto in oditi baronu de Breuihu naproti Prispel je do zakotne kavarne, kjer sta imela domenjen sestanek, in zagledal je de Breulha, ki se je že iz-prehajal s cigaro v ustih pred kavarno. — Da ste že tu, lenuh! — je za klical in mn stopil naproti — Ali veste, da se izprehajam tu že dobrih dvajset minut? Andre se je hotel opravičiti, toda baron ga je prehitel. — Saj vem, da je vas moralo zadr-Sati nekaj važnega, — je dejal prijateljsko. — Toda priznam vam, da sem se že bal za vas. — No, da, le spomnite se, kaj sem f8in dejal oni večer. Andre je molčal. Baron de Breulh ga Je prijel pod roko. — Pojdiva na izprehod, to bo bolje nego sedeti v kavarni Andre mu je povedal v glavnih obrisih vse, kar je bil čez dan doživel Ko je končal, je dejal de Breulh resno: — Prav pravite, na sledu ste lopovom, ki hočejo izsiliti od grofa in grofice de Mussidan čim več denarja. Da, zasledujejo vas, o tem ni nobenega dvoma, in od danes ne storite nobenega koraka, ne da bi imeli za petami vohune. Da, prepričan sem celo, da vas tudi ta hip opazujejo od nekod bistre oči. Ozrl se je na vse strani, toda bila je že tema tako, da se ni nič videlo. — Vsaj nocoj speljeva te vaše lazu-ne na napačno sled in lahko bova večerjala, ne da bi vedeli kje, — je dejal veseleč se na tihem srečne misli, ki mu je bila šinila v glavo. Tamle je mojii kočija. Na kozlu je dremal kočijaž. De Breulh ga je zdramil in mu nekaj zaše-petal — Boste videli, — je dejal mlademu slikarju in sedel k njemu v kočijo. Konj je zdirjal tako naglo proti trgu Etoile, da je Andre takoj razumel, kaj pomeni to. — Kaj porečete na to? — je vprašal baron veselo. — Takole se bova vozila dobro uro, a vrneva se po avenue de Saint-Quen in rue de Clichv. Na oglu Chaussee d'Antin se ustaviva, izstopiva in pokaževa tem falotom fige... Kdor bi nama hotel slediti, bi moral imeti dobre noge. Toda ko je de Breulh skočil iz kočije, je opazil senco, ki se je hitro skoba- cala izpod nje in izgubila v gneči na boulevardu. — Grom in strela! Pod kočijo je bil nekdo skrit! — je vzkliknil presenečeno. — Mislil sem, da sem speljal lazuna na napačno sled, pa sem ga vozil za nagrado po mestu. Da se prepriča, da ga oči niso varale, je segel takoj med prožine in jih začel otipavati. — Nobenega dvoma ni, — je za-mrmral. — Le potipljite, železo je še toplo, tu se je ta mrcina držala. Večerja je bila pokvarjena in Andre se je že ob desetih poslovil. Bil je zelo utrujen. XXVL Po pretečem nastopu dr. Hortebiza in ko se je bila prepričala, da so bila vsa njena pisma ukradena, se Diana ni nameravala izpovedati svojemu možu. Ta korespondenca je kompromitirala vojvodo de Champdoca najmanj tako kakor njo; in zatekla se je po pomoč k Norbertu. Toda v svojem pričakovanju je doživela razočaranje. Prvo njeno pismo je ostalo brez odgovora. Tudi drugo ji ni prineslo odgovora, V tretjem se je pa izrazila sicer previdno, toda jasneje tako, da je moral vojvoda razumeti, da je postala žrtev tatvine in da preti Sabini strašna nevarnost. Tretje pismo so ji prinesli nazaj v zalepljeni kuverti, odprto. Vojvoda ga je očividno prečital, sicer bi ne bil napisal počez: — Orožje, ki ste ga bili naperili proti meni, se obrača proti vam. Bog je pravičen. Diana je mislila, da bo znorela, ko je prečitala ti dve vrstici. Zdaj je videla, da je vse izgubljeno in da ji ne preostaja nič drugega nego stopiti pred moža in mu vse odkrito priznati. Bilo je nekega večera v salončku kraj Sabinine spalnice, ko je grofica de Mussidan svojemu možu priznala, kaj hočejo od njega in kako strašna nevarnost preti nji sami. 2al je morala omeniti tudi tista usodna pisma in njih vsebino. To je storila s tisto čudovito spretnostjo žensk, ki znajo govoriti neresnico, ne da bi lagale. Ni pa mogla utajiti, kaj je imela skupnega s smrtjo starega vojvode de Champdoca in z zagonetno usodo Georga de Croisenoisa. Grof je ves iz sebe od groze poslušal ženino pripovedovanje. Doslej je bil prepričan, da je bila Diana pred poroko in žal tudi še po nji ljubica Norberta de Champdoca. Grofica je pa to odločno zanikala. A on je dvomil o svojem očetovstvu! ... Ali naj si torej očita, da se je tako malo zmenil za Sabino? Ni pa črhnil niti besedice. Ko je grofica končala svoje pripovedovanje, je odšel, opotekajoč se kakor da je pijan. Slišala ga je samo mrmrati: — Kaj se bo zgodilo?... Kaj storiti? Nesreča je hotela, da ni bil grof edini, ki je slišal obžalovanja vredno priznanje svoje žene. Grof in grofica sta mislila, da njuna hči že spi, pa sta se motila. Modesta je bila odšla k počitku, oče in mati sta pa pustila vrata Sabinine spalnice odprta, da bi slišala, če bi ju klicala. In to je bila neprevidnost, kajti dekličino uho so dosegle strašne besede kakor: pogin ... onečaščenje ... sramota . • • obup... konec vsega... Sedla je na posteljo drhteč od groze, nastavila je uho na steno in prisluhnila . . . Mnoge besede in tudi cele stavke je najbrž preslišala, toda o pomenu pogovora ni mogla dvomiti Konec vsega tega je bil še preveč jasen. Zločini njene matere pridejo na dan in konec bo njihovega brezskrbnega življenja, če Sabina ne vzame markiza de Croisenoisa, moža, ki ga sploh ne pozna. Ta misel ji je pognala vso kri v glavo. Vendar pa ni oklevala. Izpregovoril je čut dolžnosti. Trdno je sklenila žrtvovati se. Potem, boječ se, da bi utegnil oče v obupu storiti kaj nepremišljenega, mu je priznala, da ve vse. Izdelujejo ae najnovejši modeli o* troškin vozičkov, časna najnovejša tvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. »TBIBUN A« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Oglejte si krasna in poceni darila razstavljena pil Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj^ Snežne e in galoše sprejema v popravilo M. TREBAR, Ljubljana, SV. PETKA CESTA 8T. 6. Gospodje! Obleke za korpulentne gospode Izdeluje komodno In elegantno specialna delavnica „lres chic Mestni trg s n Istotam se izdeluje tudi vsa draga garderoba po Izvanredno nizkih cenah. Lovske paške, floberte, brovnmg pištole, lovske m ribiške potrebščine F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 DNEVNO sveže PRAZENA KAVA -vodnikov trg &t.s.-H O; 1000 Din plačam ako vam >Radio Balzam* ne odpravi: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. — Prosim še 1 lonček R. B. Z učinkom sem zelo zadovoljen. S spoštovanjem: Demetrius Glumac, kotlar stvo, Maribor, Aleksandrova ulica 33. — Zahtevajte povsod samo: Radio Balzam. - Po pošti: 1 lonček Din 10 (predplačilo) na povzetje Din 18.—. 2 lončka Din 28.—, S lončki Din 38.— pofilje: R. COTič, Ljubljana VIL, KAMNIŠKA ULICA 10a. Hi tU 'M IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTTPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN FINEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE JUGO GRAFI KA LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP ŠT. 23 98Z «^r5Ss5S5 55s &Sa jggjgsg i>^j j£.ygyt? 250 DINARJEV DNEVNO zasluzite z obiskovanzjem ljudi v Vasem kraju! — >Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! ABSOLVENTINJA trg. tečaja, zmožna tudi nemškega jezika, išče službo. Gre tudi na deželo. Prakticira 1 do 2 meseca brezplačno. Cen j. ponudbe na upravo lista pod »Marljiva«. 3387 FRANCOSKI, NEMŠKI, angleški, češki, vsi domači ter inozemski dnevniki, ilustrirani tedniki pri Hinko Saksn v Maribora. — Podružnica »Slovenskega Naroda« m »Službenega lista«. 116/L L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloge -"»tov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -t točno in solfđno. :- POHIŠTVO Lepe spalnice Din 2.500.— Omare > 450.— Postelje > 250.— Nočne omarice > 130.— Kuhinjske oprave > 1.000.— Kuhinjske kredence > 500— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — pri mizarstvu »Sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda ELEKTRIČNA PEC naprodaj. Poizve se v trgovini Sever, Marijin trg 2. 3404 DANES ZVEČER ob 20. uri v Gajevem Hramu kraški štruklji. Bebec 3419 STANOVANJE sobe in kuhinje oddam družini brez otrok takoj. — Alojz Grebene, Velika Čolnarska ulica 15 STAVBNO PARCELO bi kupil kje ob Dolenjski ali Celovški cesti do Dravelj. Ivan Bregar, Rob na Dolenjskem. 3416 Ščetke vseh vrst, žtmnate metle, razna omela, najrazličnejše čopiče vseh velikosti izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG STE V. 8 (poleg kino Matice) 29/L POZOR AMERIČANI, mizarji, obrtniki! V večjem in prometnem trgu Slovenije je naprodaj hiša z že vpeljano mizarsko delavnico, opremljeno z najmodernejšimi električnimi stroji (brezjermeniki). Posebno pripravno za boljšega podjetnega mizarja. Ev en t- se proda tudi brez strojev, ker je posestvo pripravno za vsakega drugega obrtnika. Pojasnila daje Višner Josip, strojno mizarstvo, Slovenske Konjice. 3414 DEKLE pošteno, pridno in zdravo, ki zna vsa hišna dela, iščem za majhno rodbino. Ponudbe s pre-piis pričeval, navedbo plače in sliko na naslov: Draga Veljko-vić, Mol, Bačka. 3415 ZASTOPNIKE trgovce, krošnjarje za izboren predmet za vsakdanjo potrebo, sprejmem. Vsaka gospodinja kupi, ker je epohalna novost. Vzorce proti 40 Din pošlje R. Schenk, Sušak. 3403 Modroce otomane, divane, fotelje in v*e tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE Ljubljana, Gosposvetska cesta št 16 (pri Levu) 114/L, T Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Stelnway, Forster, Petrof, Hotzi, Stlngl original, Id so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jth izključno le sodni ta- vedenec tn bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvfeova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtieki od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago. Matek & Mikeš« Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG lomači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG ™£ mrc%mr*2 livarniški, plav-IVUfva žarsk' in plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 151. ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnico Ljubljano Telefon štev. Centrala: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, m lom bar dira državne vrednostne papirje. Dunajska cesta štev. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z sli brez odpovedi. Otvarja tekoče m žiro račune. Izdaja kavcije in garan-234 djaka pisma. Račun postne hranilnice Štev. 14.003, Podružnica: Sarajevo Kupuje in prodaja devize m valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. Urejuje Josip Zupančič. *-» Za >Narodno tiskarne* Fran Jezertek. — Za upravo In inseratni del usta: Oton Chnstol, — Vsi v Ljubljani,