24465 LAKELAND BL^D EUCLID,OHIO 23 r OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine NEC VOL. ХХХП. — LETO ХХХП. Novi grobovi FRANK MALNAR Danes zjutraj ob 1:30 uri je preminil Frank Malnar, samski, stanujoč na 1128 E. 66 St. Doma je bil iz vasi Podklanc, pošta Sodražica, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Tukaj zapušča dve sestri, Mrs. Frances Pintar in Mrs. Angela Zeleznik, ter tri nečake. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St. » MATT H. KVATERNIK Pogreb pokojnega Matt Kva-ternika se bo vršU v sredo zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ter nato na pokopališče Calvary. DomaČe vesti Bolezen Resno je zbolel ter bil odpeljan v bolnišnico prošlo soboto, 4. junija poznani John Paulich, ki s svojo soprogo vodi gostilno na 5238 St. Clair Ave. Nahaja se v Polyclinic bolnišnici in obiski niso dovoljeni. Želimo Kiu, da bi se kmalu zdrav vrnil Iz bolnišnice Iz Doctor's bolnišnice se je vrnil na svoj dom poznani Mr. Andy Božič, 23106 Nicholas Ave., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Nova telefonska številka Mr. Andy Hočevar, ki s svojim sinom vodi trgovino s perutnino Maple Heights Poultry na 17330 Broadway, sporoča, da imajo sedaj na domu novo telefonsko številko, in sicer Montrose 1368 W. v bolnišnici Mrs. Elizabeth Ludvik iz 1110 E. 63 St. se je včeraj podala v Polyclinic bolnišnico, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Upamo, da se ji ljubo zdravje kmalu popolnoma vrne! Popravek Včeraj se je poročalo, da bodo lovci St. Clair Rifle & Hunting kluba imeli svojo sejo in strelske vaje jutri poppldne, kar pa bi se moralo glasiti, da je to Za člane Euclid Rifle and Hunting kluba. Sestanek bo' na Мо-čilnikarjevi farmi. Kokoš s štirimi nogami Prošli petek je bila priobčena v Cleveland Pressu slika kokoši s štirimi nogami, katero imajo v trgovini Maple Heights Poultry, ki jo vodita poznani Andy Hočevar in njegov sin. Kokoš je New Hampshire plemena ter ima tri funte. Dve nogi sta zra-ščeni skupaj in na sliki je videti, kot da ima le tri noge. Odšlo vi j eni delavec storil samomor Včeraj se je obesil 58 let star John Hodiak, ki je živel na 513 E. 152 St. Hodiak je kot kovač bil upo-slen v delavnici New York Central Railroada na E. 162 St., toda je pred enim tednom bil od-slovljen. Veruje se, da je samo-^or izvršil, ker je ostal brez dela. EQUALITY N DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO * ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 7. 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 111 Senat ponovn^ebatira o preklicu Т Н zakona Lewis napadel Greena in Murraya, da sta baje "tajno pristala" na štiri za-tiralne popravke Trumanove predloge WASHINGTON, 6. junija—Danes so se v senatu ponovno začele debate glede preklica Taft-Hartley zakona in sprejetja novega delavskega zakona, po katerehi bi naj predsednik Truman izpolnil svoje volilne obljube delavstvu. Toda izgledi za preklic T-H zakona in ozakonjenje stare Wagnerjeve predloge so zelo pičli. Izgleda, da bo ta najvažnejša Trumanova volilna obljuba ostala neizpolnjena. Sami demokratski voditelji ne verujejo, da bi se T-H zakon lahko v celoti preklicalo in so zato pripravljeni na važnejše odstopke, od-nosno "kompromise." Senatorji obeh strank so že predložili štiri važnejše popravke, na katere bi baje pristali tako administracija kot nekateri delavski voditelji. Po enem popravku, ki ga je predložil senator Lister Hill, bi se od unij in delodajalcev zahtevalo, da se pogajajo v dobri volji. Po popravku senatorja George D. Aikena bi se za jamčilo 'svobodo govora" unijam in delodajalcem. Po popravku senatorja Paula iDouglasa bi tudi delodajalci, kakor unijski urad-nikič morali podpisati izjavo, da niso komunisti. Senator Hubert jr., je pi"edložil popravek, po katerem bi unije morale predložiti svoja finančna poročila. Končno je peti popravek senatorja Wayne Morsea, po katerem bi vlada bila pooblaščena, da v delavskem sporu, ki ogroža državo, zaseže posamezne industrije. Lewis napadel Greena in Murraya radi tajne zarote Takoj ko so se začele debate, je predsednik United Mine Workers John L. Lewis poslal vsem senatorjem telegrame, s katerimi jih je obvestil, da sta baje predsednik AFL William Green in predsednik CIO Philip Muray !'tajno pristala" na najmanj štiri "zatiralne popravke" Trumanove delavske predloge. Lewis je v svojem telegramu izjavil, da sta oba delavska voditelja odprto izdala ameriško delavstvo, če so gornja poročila točna. CTS ј0 zopet v večjih finančnih težavah Cleveland Transit System se zopet nahaja v večjih finančnih težavah. Vsled vedno nižjih dohodkov in zahtev za zvišanje plač so uradniki začeli razmotri-vati o možnosti, da bodo zožili prevozno službo, odpustili upo-slence ali pa zvišali voznino. Kar se voznine tiče, je glavni upravnik CTS Donald C. Hyde izjavil, da ni verjetno, da bo zvišana. Po zagotovilu Hyde j a ima CTS toliko dohodkov, da komaj zadostuje za plače uposlencem. Če pa bi uposlenci zahtevali po-višico, bi baje uprava bila prisiljena, da odslovi določeno število uposlencev. Kar se tiče plač uposlencev, imajo vozniki na pouličnih in busih, ko dela le en mož po $1.41 na uro, če pa sta dva po $1.31 V večini večjih mest kakor Chi-cagu, Washingtonu, Pittsburghu itd. so uposlenci plačani po $1.55 na uro, v Detroitu pa $1.55%. Trije otroci se zadušili v ledenici WULNAT RIDGE, Ark., 5. junija — Tukajšnje oblasti so ukazale preiskavo v zvezi s tremi otroci, ki so bili najdeni zadušeni v leseni ledenici v hiši neke Mrs. Ed. Cahstain. Oblasti verujejo, da se nesreča ni pripetila slučajno, pač pa da so otroci bili namenoma zadušeni. Trupla dveh otrok, dve leti starega Jamesa Chastaina in šest let stare sosedove deklice Shirley Ramsey, je pronašla Mrs. Chastain, ko se je vrnila s polja, kjer je nabirala bombaž. V delu ledenice, ki je rezerviran za led, pa se je nahajala devet let stara Joyce Chastain, ki je sicer bila še živa, toda je kmalu zatem v bolnišnici umrla. Distriktni tožilec Millard Hardin je izjavil, da vrata ledenice ni mogel zapreti niti močnejši veter in ne otroci, ki da so v igri sami splezali ^ lederuco, zapah-nili vrata in jih niso več mogli odpreti. Sprva se je domnevalo, da je nesreča res slučajna, toda lega v ledenici natrpanih otrok je vzbudila sum. Mrs. Chastain je izjavila, da je pristopila k ledenici, ko je slišala, da se znotraj nekaj giblje. Izjavila je, da ne ve za nobenega, ki bi iz kakršnih koli vzrokov hotel umoriti otroke. Njen soprog je v bližini hiše oral s traktorjem, ko se je tragedija pripetila. Splošno mnenje tožilca, okrajnega šerifa in nekega prisotnega časnikarja je, da otroci nikakor niso mogli sami zapreti vrata. Časnikar, Clark Porteus, je izjavil, da je skušal zapreti vrata ledenice, da pa je to bilo zelo težko. Tudi okrajni šerif Etschison je podprl mnenje, da ne izgleda verjetno, da bi se v takšnem položaju, v katerem so bili najdeni, otroci sami zaprli v ledenico. Nadškof svari Čehe, naj bodo zvesti edino pravi cerkvi PRAGA, 6. junija. — Praški nadškof prevzvišeni Jožef Reran, ki trdi, da namerava češkoslovaška vlada ustanoviti narodno katoliško cerkev, ki bi bila neodvisna od Vatikana in se ne bi trebala ravnati po navodilih iz inozemstva, je danes posvari), češke katoličane, naj ostanejo zvesti sv. Očetu v Rimu. Beran je v svoji pridigi v katedrali sv. Vida povedal vernikom, da naj se čuvajo onih, ki v najlepših barvah slikajo ostale cerkve in oblasti. "Edini pravi cerkvi, ki jo je ustanovil Kristus, načelujejo papež in njegovi šhtofje. Ne verujte v nasprotne pisane ali pa izgovorjene trditve," je rekel Beran. Praški nadškof, ki vodi hudo opozicijo proti vladnim reformam, se boji, da bo češkoslovaška vlada skušala ustanoviti neodvisno katoliško cerkev in za vselej onemogojpti Vatikanu vmešavanje v verske zadeve dežele. Senatni odbor za zunanje odnosaje soglasno odobril Atlantsko pogodbo PERON DAROVAL PAPEŽU KELIH RIM, 5. junija — Argentinski ambasador v Vatikanu je danes izročil papežu Piju XII. zlat kelih, ki je dar diktatorja Perona ob priliki zlatega jubileja, odkar je sv. Oče bil posvečen za duhovnika. Ob tej priliki je papež blagoslovil Argentino, Seja in domača zabava V četrtek zvečer ob osmih se vrši seja društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ v navadnih prostorih v Slov. nar. domu na St Clair Ave. Kot posebnost bodo mlade članice društva vodile sejo v angleščini. Pri temu druš tvu je običaj, da se od časa do časa da priliko mladim člani cam, da se natančneje spoznajo z delovanjem društva in organizacije ter jim nudi veselje do posečanja sej. Po seji bodo pa vse navzoče pogostile s prigrizkom in domačo zabavo, članice so vabljene, da se v obilnem številu udeleže. Grški monai^isti onemogočajo mir ATENE, 5. junija:;—Grška mo-narhistična vlada je snoči zavrgla prošnjo za jjbtni list, ki ga je zahteval biv# ministrski predsednik gen. Ni(&olas Plasti-ras. ^ Piastims ;>e .nameraval odpotovati v Pariz, da bi se z zunanjimi ministri štirih velikih sil pomenil o predlogih grških partizanov, na osnovi katerih bi se končala civilna vojna v Grčiji. Grški monarhisti so izjavili, da bo gen. Plastiras lahko odpotoval v inozemstvo šele, ko bo konferenca zunanjih ministrov v Parizu končala. Sam general pa je naznanil, da bi za grško ljudstvo bilo najboljše, če bi se sklenilo mir s proti-monarhistič-nimi silami, katere vodijo komunisti. Gen. Plastiras, ki je nekoč vodil Venizelosove liberalce, veruje, da bi prišlo do miru v Grčiji potom kompromisa z grškimi gerilci. Sovjetska zveza je že naznanila, da je pripravljena podpirati takšen kompromis, toda zapadne sile so ta predlog zavrgle. Sedanja monarhistična vlada Sofolulis-Caldarisa, ki uživa ameriško pomoč, zahteva, da gerilci položijo orožje in da šele potem uspostavi mir s posredovanjem organizacije Združenih narodov. Te zahteve pa so za ge-rilce nesprejemljive. Wallace zagovarja zaprte komuniste NEW YORK, 5. junija—Voditelj Progresivne stranke Henry A. Wallace je danes objavil izjavo v zvezi z aretacijo treh komunističnih voditeljev, ki so v soboto bili radi preziranja sod-nije odpeljani v zapor. Trojico od dvanajst v New Yorku obtoženih komunistov je ukazal zapreti federalni sodnik Harold R. Medina. Aretirani so bili urednik "Daily Workerja" John Gates, predsednik ohijske Komunistične stranke Gus Hali in organizacijski tajnik stranke Henry Winston. V svoji izjavi je Wallace rekel, da odlok sodnika Medine krši ameriško pojmovanje "fair playa." "Po mojem mnenju je to uporaba pooblastil sodnije za pospeševanje nepravde," je izjavil Wallace. V zvezi z aretacijo so včeraj bile prirejene krajše demonstracije. Okrog 500 oseb se je zbralo pred federalnim zaporom, kjer so zaprti komunistični voditelji. Mrs. Gates in Mrs. Winston sta dobili dovoljenje, da Jahko obiščeta svpje^ soproge in ko sta še Vrnili, sta stopili skupaj z ženami ostalih voditeljev v piketno vrsto. Odvetnik obtoženih komunistov Harry Sacher, ki je obiskal aretirane komuniste v ječi, se je pritožil radi okolščin, pod katerimi so mu dovolili, da je govoril s svojimi klijenti. Poleg Wallacea so proti aretaciji protestirali bivši pomožni justični tajnik Zedinjenih držav O. John Rogge v imenu National Council of the Arts, Sciences and Professions in predstavnik Civil Rights Congressa. SOVJETI IZNAŠLI NOVI TRAKTOR LONDON, 6. junija. — Moskovski radio je danes naznanil, da so ruski tehniki izdelali novo vrsto traktorja, katerega goni električna sila visokega napona. Traktorju oskrblja električno pogonsko silo poseben kabel, ki dovoljuje, da lahko traktor obratuje na površini 50 akrov Vozniki traktorjev so baje vzhi. čeni nad tem novim traktorjem V GEORGIJI SO ZAPRLI KOMUNISTA ATLANTA, 6. junija — Predsednik Komunistične stranke Georgije Homer B. Chase je bil danes vržen v ječo, ker ni položil $5,000 poroštva. To je prvič, da se je v Georgiji na ta način nastopilo proti političnemu voditelju. Finančni tajnik odsvetuje posojilo Čiangovi Kitajski WASHINGTON, 6. junija — Finančni tajnik John W. Snyder je danes naznanil, da je proti predlogu, da bi se kitajskim nacionalistom odobrilo nadalj-nih $1,500,000,000 posojila. V pismu senatorju Franciscu Greenu je Snyder dejal, da bi posojilo nacionalistični Kitajski bilo zelo nespametno. Pristavi^ je, da je Državni svet, ki raz-motriva o zunanjih posojilih, proučil predlog in prišel do zaključka, da bi ne bilo priporoč Ijivo odobriti posojilo naciona listični Kitajski. Medtem pa je v zvezi z ameriško politiko na Daljnem vzho du bilo sporočeno iz Nankinga, da bosta ameriški in angleški ambasador kmalu odpotovala v svoje dežele in podala svojim vladama poročilo o novem položaju na Kitajskem. Ambasadorja bosta odpotovala iz Nankinga, ki je pod komunistično upravo, takoj ko bosta od tamkajšnje komunistične uprave dobila vize. Ker Zedinje-ne države in Anglija nimata di-plomatičnih odnošajev s,komunistično Kitajsko, morata oba diplomatična predstavnika zaprositi za vize kot navadna potnika. WASHINGTON, 6. junija—Senatni odbor za zunanje odnosaje je danes soglasno odboril Severno-atlantsko vojaško pogodbo skupaj z natančnim poročilom, ki bo objavljeno jutri. Pričakuje se, da bo kmalu Atlantska pogodba predložena na glasovanje v senatu, kjer mora dobiti dvetretjinsko večino glasov, da bi postala veljavna. Nagla akcija glede vojaške pogodbe je bila podvzeta v zvezi s konferenco zunanjih ministrov štirih velikih sil v Parizu. Očividno se namerava z njo ustrašiti Sovjetsko zvezo in jo prisiliti, da bi popustila zahtevam zapadnih sil, kar se tiče vprašanja Nemčije. Senat bo razmotrival o Atlantski pogodbi, ko se bodo zaključili debate glede Taft-Hart-leyevega zakona, ki so se začele danes. Toda če se bo z debatami glede T-H zakona zavlačevalo, bo predsednik odbora za zunanje odnošaje Tom Connally zahteval, da se debate glede delavskega zakona preložijo in se takoj začne razmotrivati o ratifikaciji vojaškega pakta. Predsednik bo pooblaščen napovedati vojno? Senator Walter F. George je v debatah zahteval, da se bolj jasno določi, da je edino kongres pooblaščen napovedati vojno, če bi katera od podpisnic vojaške pogodbe bila napadena. Državni oddelek se je baje sporazumel s senatnimi voditelji glede določbe, po kateri se ne bi , . ne zvišalo in ne zmanjšalo poo- Г gramov, ki je prispela blastila predsednika, da uporabi l%"sko leto, ko je bil en gram linijski voditelj izstopil iz stranke NEW YORK, 6. junija—Taj-nik-blagajnik CIO United Furniture Workers of America Max Perlow je danes naznanil, da je izstopil iz Komunistične stranke, da bi lahko podpisal v soglasju s Taft-Hartleyevim zakonom izjavo, da ni član komunistične stranke. Toda Perlow je kar naravnost povedal, da se s tem ni odpovedal komunizmu, da je komunizem še vedno njegovo prepričanje in da je iz stranke izstopil zgolj zato, da lahko zadosti določbi Taft-Hartleyevega zakona. Delavski krogi pravijo, da je to prvi primer, da je neki unijski uradnik razkril, da je član komunistične stranke in da zgolj radi določbe v T-H zakonu izstopa iz stranke. Zdravila iz Amerike Pod gornji mnaslovom je "Slovenski Poročevalec" z dne 22. inaja priobčil sledečo vest: Na Golnik je prispela nova pošiljka streptomycina, darilo ameriških Slovencev. Ob tej priliki se spominjamo prve pošilj- silo, ne da bi bilo potrebno, da kongres napove vojno. Senator George pa meni, da bi kongres moral odločiti o vprašanju vojne. Senatni odbor je vojaško pogodbo odobril po nasvetu samega državnega tajnika Dean a Achesona. Predsednik odbora Conally mu je v soboto poslal telegram in ga obvestil, da želi pospešiti odobritev pakta. Ache-son se mu je v odgovoru zahvalil za akcijo. Začetna pomoč v orožju bo stala $1,450,000,000 V zvezi z Atlantsko pogodbo se še vedno ne ve, če bo kongres že na tekočem zasedanju odobril začetno vsoto v znesku $1,450,000,000 za oboroževanje "svobodnih držav" Evrope. Predsednik Truman je naznanil, da bo neodvisno od ostalega vojaškega programa zahteval od kongresa, da odobri omenjeno vsoto. Senator Connally je izrazil mnenje, da bo vojaška pogodba "ogromno vplivala" na svetovni položaj. Kar se pa tiče končnega glasovanja v senatu, je izjavil, da bo pogodba verjetno odobrena z ogromno večino. Poročila senatnega odbora glede Atlantske vojaške zveze je baje obsežno in natančno. Toda šele z objavo tega poročila, bo v potankostih znano, kakšno stališče je odbor zavzel napram posameznim določbam pakta, ki niso dovolj jasne. Na operaciji V Glenville bolnišnico se je včeraj podala obče znana Mrs Marion Bashel, Cherokee Ave. ki se bo morala jutri podvreči operaciji, želimo ji čim prejšnjo popolno okrevanje! tega zdravila vreden v^č kot en gram zlata. To prvo pošiljko nam je organiziral danes že pokojni Vincent Cainkar. Iz ameriških listov in po pripovedovanju naših obiskovalcev Amerike povzemamo, kako velik človek je bil, obdarjen z izrednimi voditeljskimi sposobnostmi. Bil je nekak predsednik slovenske republike v Zedinjenih državah. Mnogo slovenskih bolnikov mu dolguje svetel spomin za njegovo ljubezen, ki so jo bili deležni v obliki novega zdravila streptomycina. Njegovi nasledniki vodijo naše ameriške brate, sedaj združene v Slovenskem ameriškem narodnem svetu (SANS), za cilji, ki jih je postavil rajnki Vincent Cainkar. Šele po dopisovanju z Ameriko, posebno s sedanjim tajnikom SANS-a Mirkom Kuhi jem, mi je postalo očitno, kako tuje živita dva slovenska brata eden doma, drugi v tujini. Posebno ta brat, ki je ostal doma na domu, se skoro ne briga za onega, ki je daleč onstran morja. Naj se ta groba brezbrižnost že vendar enkrat preneha. Ganljivo je čitati izkaze SANS-a, kako znašajo naši mali ljudje dolar na dolar v sklad za zdravila, ki se pošiljajo v Slovenijo. Kakor povsod, so tudi tu Slovenke v prvih vrstah. Posebno močna društva kakor "Slovenski narodni dom" v Wauke-ganu dajejo po $1,000, podružnica SANS-a št. 39 v Clevelandu, Ohio pa celo $2,000. To so tudi za Amerikance veliki denarji. Do 14. aprila je znašala celotna zbirka ža $7,017.05. Trenutno je streptomycin najaktualnejša zveza med obema Slovenijama. Dr. T. Purlan, STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mait in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) 7. junija, 1949. For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___________ For Six Months—(Za šest mesecev)___ For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. SPOR NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Po zadnjih poročilih iz Češkoslovaške, seje spor med rimsko-katoliško hijerarhijo in koalicijsko vlado, v kateri sodeluje tudi katoliška Ljudska stranka, zelo zaostril. Prišlo je že do tega, da praški nadškof Jožef Beran, ki vodi cerkveno opozicijo proti vladi, grozi z naj resnejšo cerkveno kaznijo—izobčenjem—vsem katoličanom, ki bi v tem sporu stali na strani svoje vlade. Tako zvanl "cerkveni spor" na Češkoslovaškem ni nič novega za dežele vzhodne Evrope. Do takšnih sporov je prišlo v Jugoslaviji, Poljski in na Madžarskem. Vselej je pod krinko "obrambe vere" šlo za privilegirane položaje, ki jih je po Vatikanu dirigirana cerkvena hijerarhija imela v teh deželah. Žal so katoliški voditelji v omenjenih državah v mnogih primerih lahko sodelovali za časa vojne z nacističnim in fašističnim okupatorjem, živeli z njim v polnem soglasju, aktivno podpirali vojno proti "brezbožnemu komunizmu," toda s spremembo položaja ne najdejo več nobene možnosti za mirno poravnavo razlik z novim redom in novimi vladami. Boj je neizprosen. Vatikan v tem boju ne želi nobenega kompromisa. Kot v ostalih deželah, kjer "zatirajo vero" in preganjajo ^'nedolžne duhovnike," so tudi na Češkoslovaškem glavni vzrok spora reforme, ki so bile uvedene pri odno-šajih med cerkvijo in državo. Agrarne reforme so v večini teh držav prizadele materialne dobrine katoliške cerkve, dočim se je s sprejetjem starega ameriškega principa o ločitvi cerkve od države ter reformo šolstva prizadelo tako imenovano "duhovno moč cerkve." Praški nadškof Beran vodi opozicijo proti češkoslovaški vladi potom pastirskih pisem, s prižnice in s svarilnimi pismi katoličanom, ki imajo visoke vladne položaje in želijo lojalno sodelovati prLobnovi svoje domovine. Češkoslovaška vlada pa je vsled tega bila prisiljena, da je začela brzdati aktivnosti Berana in nekaterih drugih škofov. Začela je tiskati uradno glasilo za katoliško duhovščino, "Ga-zetto," toda Beran je zopet zagrozil, da bo izobčil vsakega, ki bo prispeval članke za ta časopis. Kot poročajo "Gazette" in drugi komunistični in nekomunistični časopisi se v vrstah nižje duhovščine nahaja večje število duhovnikov, ki v sporu niso na strani svojega primata, pač pa na strani vlade. Jasno je, da so v tem položaju najbolj prizadete množice češkoslovaških katoličanov, ki bi radi ideološkega vpliva Vatikana vsekakor ubogali svoje najvišje cerkvene poglavarje, toda z druge strani se še vedno zavedajo, da dolgujejo lojalnost tudi svoji deželi in vladi, ki so si jo izvohli. Vsled tega apelirajo, naj se pogajanja za poravnavo razlik nadaljujejo. Če se pravično gleda na ta spor, je krivda prav gotovo na strani najvišjih predstavnikov rimsko-katoliške cerkve, da ni prišlo do pravilnih odnošajev med obema silami, do poravnave, pri kateri bi bile določene pravice cerkve in obenem tudi pravice države. Kajti rimsko-katoliška hijerarhija ni še nikoli brez opozicije in boja izročila svoje privilegirane položaje, pač pa je vedno skušala svoj vpliv še bolj razširiti. To nam potrjuje sama fašistična Španija, kjer je cerkev tesno povezana z državo in vrši velik vpliv ne samo na verskem, pač pa tudi na političnem in ekonomskem polju. Resnica je, da bi praški nadškof Beran vodil prav tako neizprosno opozicijo proti vladi, če bi šlo za dobesedno sprejetje odnošajev med rimsko-katoliško cerkvijo in državo, kakor jih imamo tu v Ameriki. Ni dvoma, da v pomanjkanju vseh drugih političnih opozicij, posebno ker skupaj s komunisti sodelujejo v vladi tudi predstavniki katoliške Ljudske stranke, danes cerkveni glavarji na Češkoslovaškem vršijo tudi važno funkcijo v mednarodni "mrzli vojni." Saj je glasilo češkoslovaške komunistične stranke "Rude Pravo" to dejstvo posebno poudarilo, ko pravi, da skušajo Vatikan in zapadne sile "izkoristiti ideološki vpliv cerkve proti ljudski demokraciji tako pri nas kot na Poljskem in Madžarskem in zato iz vere ustvarjajo krinko za proti-državne aktivnosti." Tudi časopis "Svobodne Slovo" je izjavil, da so dosedaj škofje "dali jasno vedeti, da politične in finančne interese Vatikana postavljajo nad interese svojih vernikov in nad interese svoje lastne države." Kako se bo ta spor končal je težko reči. Toda nepopust-Jjivost večine češkoslovaških škofov, ki sploh ne želijo nobenih pogajanj, ampak postavljajo dejansko ultimatume valdi, ne obeta nič dobrega. Vse izgleda, da bo vlada, kakor bi v primerih skrajne nujnosti storila vsaka vlada na svetu, morala poseči za bolj strogirni ukropi. Tedaj se lahko zgo- UREDNIKOVA POSTA Poslovite od stare dvorane Euclid, O. — Bujno drevje se šopiri s košatimi listi. Med njim se vidi tudi drevo, ki je opešalo, da ne more več ozeleniti in čaka gospodarja, da ga poseka in odstrani. Tako nekako je z našo dvorano v Euclidu. Preko 30 let nas je ščitila in nudila zavetje kot narodni hram društvom, dramatiki, pevskim zborom, itd. Kot je zadnja leta rasla naša naselbina, tako so se začele večati potrebe za bolj obširne, modernejše prostore, kjer bi se shajali. Zavedajoč se, da je to veliko podvzetje so se tukajšnja društva in ustanove ter posamezniki zavzeli in izvolilo se je gradbeni odbor, da bi proučil razne Aačrte za novo stavbo. Izvoljeni odbor se je obrnil na našega mladega slovenskega arhitekta, R. J. Grosel, ki je napravil obris in risbo začrtane dvorane. Sklicana je bila izredna delničarska seja, na kateri je arhitekt skupno z gradbenim odborom pojasnil v slovenščini detajle risbe. Načrt arhitekta je bil stoprocentno odobren po del. ničarjih, ker je mojstersko izdelan in gradbeni odbor je dobil zaupnico, da gre z začrtanim delom naprej do končnega cilja. Stari dvorani so sedaj že šteti dnevi — na mesto te bo pa zra- slo novo, moderno krasno poslopje, ki bo v okras in ponos naše cvetoče slovenske naselbine in celega Euclida. Tu smo imeli zavetišče vsi, ki smo se udejstvovali na društvenem in kulturnem polju, in kot pravi bratje in sestre se bomo primerno poslovili od teh prostorov. V soboto zvečer, 2. julija bomo namreč imeli poslovilni večer. Pričetek bo ob 7. zvečer. Prijazno se vabi vse še živeče člane prvega direktorija izza, leta 1919. Med njimi so: F. Žagar, V. Kolar, J. Klopovič, J. Korenčie, M. Nemec, B. Dol-nak, F. Skatin, A. Možina, Jos. Robič. Dalje se vabi vse predsednike društev in ustanov v naselbini, da pridejo in apelirajo tudi na svoje članstvo, da prisostvuje proslavi, ker pozvani bodo vsi predsedniki k besedi. Pevski zbor "Slovan" bo zapel pesmice — prvo v pozdrav prvemu direktoriju, drugo vsem društvom in ustanovam v po-čast ter tretjo v slovo staremu poslopju. Zatem se bo razvila domača zabava. Igrala bo izvrstna godba in vstopnina bo prosta. Prijazno se vabi rojake in rojakinje iz vseh strani na obilno udeležbo. Pozdrav Za direktorij Geo. Nagode. Dr. Vasilije Simić: O GEOLOŠKIH RAZISKAVANJIH V JUGOSLAVIJI Spremembe v političnem in gospodarskem življenju naše države so globoko posegle tudi v znanstveno področje. Geologija mora prva med vsemi znanostmi koristiti s svojimi dosedanjimi pridobitvami ljudski skupnosti pri ustvarjanju socialistične države. Zato so se tudi geološka raziskavanja — tako kakor vse ostalo politično, kulturno in gospodarsko življenje sploh — po osvoboditvi temeljito preusmerila. Naša domovina hrani v svojih zemeljskih plasteh velikanska rudna bogastva, večja kakor marsikatera druga država. Ta rudna bogastva so poznala že ljudstva, ki so živela pri nas v predzgodovinski dobi. Na sledove predzgodovinskega rudarstva so naleteli strokovnjaki po vseh krajih naše domovine, kjer so odkrivali stara rudarska naselja, ki izvira iz VII. do VI. stoletja pred našim štetjem, razne rudniške naprave, zasute jaške in razne fužine. Praprebivalci naših krajev so z rudarstvom začeli, za rimske vladavine pa so črpali iz naših tal predvsem žlahtne kovine zlato in srebro, pa tudi svinec in živo srebro. Za Nerona so samo v Bosni po zapiskih Plinia pridobili na dan včasih celo po 50 funtov zlata. Koliko pa je bilo izpranega zlata iz naših zlato-nosnih rek Peka in Timoka od prazgodovinske dobe do danes? Sledove rimskega rudarstva so seveda tudi odkrili v raznih krajih naše domovine. V srednjem veku so poznali naša rudna ležišča po vsem svetu. Zlato, srebro, svinec, živo srebro, železo so pridobivali na mnogih mestih: okrog Ljubije, Kreševa, Fojnice, Srebrenice, Brskova, Zaiača, Vel. Majdana, Rudnika, Zletova, pa tudi drugod. Najznamenitejša v tej dobi je bila s svojimi rudniki Ibar-sko-Kosovska oblast. Predzgodovinsko, rimsko in srednjeveško rudarstvo pa naših rudnih ležišč še zdaleč ni izčrpalo, kakor tudi ne srednje in zapaduoevropskih. Rimski in srednjeveški rudarji s svojimi takratnimi napravami niso mogli prodreti globlje ko do podzemne vode. Zato smo našli pod rimskimi in srednjeveškimi rudniki v Trepči in Boru se ogromna ležišča rude. O rudnem bogastvu naše do-miovine jasno govore številke svetovne proizvodnje in naš de lež v nji. Leta 1938 je stala Jugoslavija v svetovni proizvod nji boksita pia prvem mestu, živega srebra! na drugem, antimo-na na četrtem, kroma na šestem, magnezija na sedmem, bakra na osmem, cinka na enajstem in pirita na trinajstem me stu glede na svojo površino. Geološki gospodarstveniki smatrajo izmed vseh dve sto mineralnih surovin 26 takšnih, ki jim pravijo osnovne ali strateške; to so tiste, ki omogočajo neki državi, da je popolnoma neodvisna. Te surovine so železo, mangan, krom, volfram, molibden, nikelj, aluminij, baker, svinec, cink, kositer, antimon, živo srebro, platina, nafta, premog, grafit, magnezit, azbest, fluarit, žveplo, pirit, kahj, fosfor in jod. Pripomniti pa je treba takoj, da je ni države na svetu, ki bi imela vse te surovine doma. Zato pa tudi po teh surovinah merijo rudno surovinsko podlago posameznih držav. Kako je z našo domovino v tem pogledu ? Od naštetih 26 surovin jih imamo 17 v tolikšni množini, da so lahko podlaga za industrijo. Manjka nam torej devet surovin, vendar smo od teh devetih za pet rud že našli ležišča, ki pa trenutno še niso tako raziskana, da bi mogli ugotoviti, v koliko bodo lahko podlaga za našo industrijo. Potemtakem spadamo med države, ki so z rudami jako dobro preskrbljene in imajo bogata tla. Zaradi vsega tega so se tudi geološka raziskavanja pri nas po osvoboditvi popolnoma preusmerila. Pred geološko vedo in službo je postavil petletni plan važne in odgovorne naloge; poiskati in raziskati nove vire rudnih surovin, z geološkim delom na terenu in v laboratorjih di, da bo Vatikan dobil svojega novega "verskega muče-nika" v osebi praškega nadškofa. kar se da podpreti prizadevanje skupnosti, da bi čimprej in čim bolje izgradili našo državo. Z geološkimi raziskavanji je bilo treba odkriti nova ležišča nafte, premoga, drugiii rudnih surovin za industrijo, gradbenega materiala, zdravilnih in drugih mineralnih vod, ki so porabne v industriji. Geološko je bilo treba raziskati ogromna ozemlja, kjer bomo gradili velike industrijske objekte, naselje, proge, plovne in melioracijske kanale, umetna jezera in velike jezove, katerih bodo pa gnale silne hidro-centrale, da bomo našo bogato, a gospodarsko zaostalo domovino čimprej spremenili v socialistično državo z najnaprednejšim gospodarstvom. Zadnja leta po osvoboditvi smo geološka raziskavanja razširili na vsa gospodarska področja naše države, kjer je bila geološka pomoč potrebna. Skupine geologov so raziskale struge naših večjih rek, da bi ugotovile, kje bi mogli zgraditi velike jezove. Reševale so geološke probleme pri gradnjah mladinskih prog Brčko-Banovi-či, Šamac—Sarajevo in Nikšič— Titograd. Zdaj neumorno raziskujejo traso za prekop Donava—Tisa—Donava in teren za graditev novega Beograda, razna ozemlja zaradi melioracije gozdov in polja in izvore toplih in mineralnih voda. Vendar posvečajo svoje glavno delo naši geologi predvsem iskanju novih virov za rudninske surovine. Po petletnem planu bomo razširili dosedanje in uvedli nove industrijske panoge. Rudninske surovine so podlaga za vsako industrijo, zato je poglavitna naloga naših geologov, da jih iščejo. Geologi, posamezniki in v skupinah, so neprestano na delu. Pretekla tri leta so geologi temeljito raziskali velike premogovne bazene v Srbiji: kosovski, kolubarski, senjsko - resavski, aleksinski, banoviški, srednjebo-sanski, livanjski in duvanjski, poleg tega pa še celo vrsto manjših ležišč premoga po vsej državi. Geološka raziskovanja so v smislu svojih nalog ustvarila pogoje za nova obširna raz iskovanja, obenem pa tudi že za smotrno izkoriščanje. Nove desetine in stotine milijonov ton premoga smo po zaslugi teh raziskovanj prenesli iz nižje v višjo kategorijo. Odkrita so nova ležišča premoga in podane možnosti za pravilno planiranje proizvodnje, kar je za naše gospodarstvo še zlasti velikega pomena. Naši geologi pa seveda vztrajno iščejo tudi asfalt in oljne škriljavce. Oljnih škriljavcev so našli samo v enem bazenu toliko, da nam to omogoča široko proizvodnjo mineralnih olj. Posebno skrbno raziskujejo ležišča nafte in zemljišča, kjer bi mogla biti nova naftina ležišča. Po petletnem planu moramo pridobiti 1951 leta 450 tisoč ton nafte (1. 1939 so je samo tisoč ton!). Skupine geofizikov z najnatančnejšimi pripomočki preiskujejo podzemne sklade in nakazujejo geologom najpovrtj-nejša mesta, kjer je pričakovati nafto. Takoj za njimi gredo skupine geologov z vrtalnimi napravomi, ki vrtajo do 2000 metrov globoko v zemeljsko skorjo. Črna metalurgija se zanima za črne rude: železo, mangan in krom. Ker v stari Jugoslaviji ni bilo nobenih izgledov za razvoj črne metalurgije oziroma težke industrije, se sploh niso dosti brigali za železne rude. Zdaj so prav ti rudniki za nas najbolj zanimivi, zaradi česar imajo geologi v bazenih železne rude okrog Vareša in Lubije, pa tudi drugod, polne roke dela. Raziskujejo sedanje in iščejo noye plasti železne rude. V južnih predelih naše države raziskujejo ležišča manganove rude, ki nam plemeniti železo in ga pretvarja v jeklo. Pisane kovine so naše poglavitno rudno bogastvo. Dva naj- večja rudnika pisanih kovin v Evropi sta Bor in Trebča. Poleg tega imamo tudi zelo izdatna ležišča boksita, iz katerega pridobivamo aluminij, pomembna pa je tudi naša proizvodnja antimona. Pred drugo svetovno vojno je proizvodnja bakra znašala dva odstotka, svinca pet odstotkov, cinka dva odstotka, antimona pa celo deset odstotkov svetovne proizvodnje. V rudi borskega rudnika je povprečno štiri odstotke bakra. Ta ruda je dvakrat bogatejša od rude velikih evropskih bakrenih rudnikov Mansfeld in Rio Tinto in štirikrat bogatejša od rude največjega svetovnega bakrenega rudnika Bingham v ZDA. Andezitska pokrajina v vzhodni Srbiji po svojem obsegu in drugih geoloških pogojih tudi kaže, da ima v svojih nedrjih podobno rudo kakor Bor. Geologi so že pričeli z obširnimi raziskovanji t e pokra.jine, v kratkem bodo prešli pa še na druge predele naše domovine, kjer so geofiziki odkrili pogoje za ležišča bakra. Geofiziki in geologi delajo prav tako marljivo na ležiščih svinca in cinka in iz dneva v dan večajo tudi to surovinsko bazo naše industrije. Vendar smo v tem šele na začetku. Raziskavanja prihodnjih let nam bodo odkrila nove rudnike svinca in cinka z veliko primesjo srebra. Lepe uspehe so doslej dosegli geologi tudi pri raziska-vanju ležišč antimona, ki jih je okupator popolnoma izropal. Pri nas se njega dni niso brigali za redke kovine, tako imenovane "vitamine" črne in pisane metalurgije. Naši geologi so z vztrajnim iskanjem našli ležišča molidbena, kovine, ki plemeniti železo. V Evropi razen na Norveškem ni takšnih ležišč. Ta raziskavanja so pripomogla, da bomo s pomočjo lastnih surovin izdelovali doma najdragocenejše molibdenovo jeklo. Imamo pa vse geološke pogoje, da odkrijemo še druge redke kovine v naši zemlji. Plemeniti kovini zlato in srebro sta primes bakrene rude v Boru in svinčevo-cinkove v Le-cu. Sploh imajo vse naše svin-čevo-cinkove rude primes srebra. Zdaj pa raziskujejo ležišča čistega zlata in rečne naplavine voda, ki nosijo zlato in platino. Seveda pa spričo vsega tega dela geologi ne zanemarjajo raziskovanj na ležiščih nekovinskih rudnih surovin, sadre, apnenca, kaolina, gline, ki prenaša visoke temperature, diatomi-ta, magnezita, azbesta, lojevca, živca, barita, soli, premenčeve-ga peska, grafita, prstenih barv, krede itd. Te surovine so velikega pomena za kovinsko, tekstilno, kemično, prehranbeno, keramično, porcelansko, steklarsko, papirnato, gradbeno industrijo itd. Iz njih izdelujemo material, ki prenaša visoke temperature, izolacije in snovi, ki varujejo pred razdejanjem in iz-luženjem. Brez nekovinskih rudnih surovin si sodobne industrije ne moremo misliti. Ležišča teh surovin so velika in nekate- ra tudi na pripravnih in zelo do. stopnih mestih. Dosedanja geološka raziskavanja so več ali manj pomagala reševati vse probleme, pred katerimi je stalo naše gospodarstvo. S tem so ogromno pripomogla h gospodarskemu dvigu našega življenja. Z novimi kadri, stroji in drugimi pripomočki jih bomo pa še znatno izpo-polniU in izboljšali, da bodo še bolj ustrezala potrebam našega gospodarstva. Geologi ne pozabljajo besed tov. Tita na svečani seji Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu: "Geološka raziskavanja so za našo državo ogromne važnosti, ker je od njih zelo odvisen naš petletni plan. Mi potrebujemo še mnogo rud, ki jih doslej še nismo odkrili". Dora Gruden: Jutro na Sušaku K Učki gori v prvi zori splava zdrami jen moj pogled; v nje višavah — dan spočet nočne sence je razvel, rožnato se razbrstel; somrak tihi svet zavija. Reka spi in Opatija. Dan se drami za gorami, khče v bregu petelin; razduhtel se je pelin v rosnih gmajnah sredi skal razbohoten do obal; diha jutrnja tišina trpkosladki vonj pelina. Svet se drami sna omami se izvija v veder dan, breg budi se in pristan . . . Glas sirene — ura šest, šum narašča ulic, cest, z brda sonce je zaplalo čez pobočje in obalo. Samcat morje pairnik orje . . . Čaka tihi nas pristan, da odpre se ocean; čaka v senci zla — krivic, v zmedi zdanjih dni novic . . Mar še ni dovolj pelina zate, draga domovina? GLOBUS ■ Na letališču v Rimu so sprejeli indijskega Mesijo Krish& Vento, ki je priletel iz Amerik® skupno s svojo ženo. Krisha j® dejal, da je on novo utelešenj® Jezusa Kristusa ter^ da sedaj živi svoje drugo življenje. Izjavil je, da je današnji položaj dosti slabši kot leta O ter da pričakuje, da ga bodo ponovno križali. Po teh izjavah pa se je kljub slabšemu položaju z avtomobilom odpeljal v Rim. Pregledoval je katakombe in izjavil, da se mu zdi sedaj skalovje dosti trše kot pred 2,000 leti. Stanuj® v enem izmed najelegantnejšil^ rimskih, hotelov. Za njegovo ženo pravijo, da je izredno lepa. Naročajte, širite in čitajt^ "Enakopravnost!" LOADING CANCER BULLET — A technician prepares a radium seed for use In treating cancer. One of the method# of radiating cancerous tissue is by planting such seeds directly into the affected area. Radiation destroys the cancer cells. Supplying cancer hospitals and treatment clinics with radium for similar use Is one of the services provided by the American Cancer Society now conducting a campaign for $14,500,000, j 7. junija, 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 P^ežihov V orane: SEMENJ BELIH LJUDI Francija, Orleans, sonce, poljane, zoreča pšenična polja . . . Mesto ob leni Loiri, ki se vije v širokem loku proti Atlantskemu oceanu. Mesto Orleanske device, Jeanne d'Arc. Velikanska katedrala, ki so jo zidali sto let, Se dviga kakor znamenje časa ^ad mestom. V hladu njene sence te mrazi. Temačni, čudoviti vitki svodi se v dolgih vrstah izgubljajo v omotičnih višavah Veličastnih ladij. Tesne zgodovinske ulice, koder je pred pet sto leti hodila orleanska junakinja, ko je vzpodpodbujala na boj proti angleškim osvajalcem, od koder je Vodila francoske vojščake v bitko blizu mestnega obzidja, kjer So osvajalce prvič pognali v beg. Tesne ulice spominjajo na mesto Roven ob Seini, kjer so dobrih 25 let pozneje isto orleansko devico živo sežgali na grmadi prav isti velikaši, prav ista visoka duhovščina, kateri je rešila prestole, gradove in oltarje. V soncu razbeljen stoji mogočni spomenik kralja Karla, ■njenega rablja. Počasi se vije lena, zamazana Loira mimo mesta Orleans. Kres, Trg device Orleanske Je prepravljen z množicami Se-®ienj. Sonce neusmiljeno žge Pod vedrim nebom. Nobenega ^iha od nikoder. Deset tisoč Iju- se že zgrinja na trgu in še ^edno prihajajo novi. Vozovi, konji, avtomobili, pešci; naokrog zaudarja po kmečkem znoju. Krik in trušč, vihranje pisa-^ih noš, godba, petje. Vse se du-si v oglušujočem vrvežu največjega semnja ljudi na Francoskem, ki je vsako leto v Orleansu la dan 24. junija. Da, ljudski semenj. Da, na Francoskem,' v deželi Чкгкпјепе demokracije, enakopravnosti, bratstva in svobode. Ta dan najemajo kmetje in Sraščaki, pa tudi drugi delodajalci iz okolice, ki je takšna ka-pol Slovenije, posle in poljedelske ter druge delavce. Od da-prihajajo delodajalci na vozovih, avtomobilih, peš, na kole-z vlakom. Mladeniči in dekline ponuja- na razstavi svoje ude mimoidočim, zakrknjenim, molčečim Gospodarjem. Kupci ne spreminjajo potez. onudba je izredno velika, pše-l^^ce so še od lanske žetve polne kašče. Počasi, počasi . . . Topo ®e vrstijo ogledniki. Vstopim v vrvež in prislušku-Jeiti. "Kanalje, hočejo znižati tak-So' _ " Taksa je za pol leta 3,500 ^''ankov, a jo hočejo potisniti na tisoč." , Prisluhnem k go je inozemskih delavcev .. Tako se semenj melje dalje. Tisoči čakajo, tisoči ogledujejo, kupujejo . . . Pred vhodom v starinsko hišo je velik gnetež. Po postavah množice sodim, da je tu zbirališče kupcev. Rdečelični, na videz dobrodušni, od zaužitega vina žareči obrazi so zatopleni v preudarno razmotrivanje podjetniških skrbi. Nad hišnimi vrati je napis: "Sindikat poljedelcev." Iz hiše buči kakor iz čebelnega panja. Aha! Prerijem se na drugo stran prostranega sejmišča. Pred vežo široke hiše se zgrinjajo poljedelski delavci. Razgreti, srditi glasovi. Od nekod diši razlito vino. Pod obokom miza, za njo dva razkoračena Francoza, zatopljena v kup papirjev. Na mizi svežnji časopisov in brošur. Nekdo pritrjuje nad vhod začasni napis: "Zveza poljedelskih delavcev." Na drugem koncu sejmišča završi. Množice se zaženejo tja in me potegnejo za seboj. Sredi trga pod milim nebom je postavljena miza prav tako obložena s časopisi, brošurami in letaki. Nad njo transparent z napisom: "Zveza združenih poljedelskih delavcev." Na stol se nenadoma vzpne visok, svetal Francoz in začne v provasalskem narečju: "Tovariši, poljedelski delavci, Francozi in priseljenci . . ." Nadaljnje njegove besede zaduši hrušč, govornik omahne, transparent pade med množico, policija, krik in vik . , . Vedno krožijo med poljedelskim proletariatom od rok do rok letaki, ki pozivajo francoske in priseljene delavce v boj za njihove zahteve proti znižanju mezd in prelamljanju pogodb, ki ga izvaja sindikat poljedelcev. Letaki v francoskem, italijanskem, poljskem jeziku . . . Trume se gibljejo v soncu, čakajo. Sindikat sabotira pogodbe. Le posamezniki, manjši posestniki, ki potrebujejo k večjem eno moč za nekaj mesecev, se pogajajo in plačujejo na svojo roko, plačujejo nad takso, ki jo hoče diktirati sindikat. Toda se komaj pozna. Šele popoldne sklenejo tarifo, najvišje plače za pol leta: 3,200 frankov. Lestvica pada doli do navadnega izbržnika, ki dobi komaj 2,000 frankov. Pogodba se glasi za hrano, najmanj štiri obroke na dan, prenočevanje na postlanih posteljah s perilom, bolniško zavarovalnino, deset-urno delo. Toda beli sužnji se ne vdajajo papirnatim vabam. Vedo, da bo večji del trajalo delo po 12 in še več ur na dan, da bo hrana komaj zadostna, da bodo spali tudi na tleh in da bo delavec v stran. na drugo 4pci poltiho šepetajo: "Previdnost! I izredno mno- ^о/А/ rue OPPORTUNITY oR.ive |GOOD BITE, NO BARK — Daisy, who performs for Ringling Brothers and Barnum and Bailey Circus, puts the bite on three clowns and sets a good example herself with a buck for the American Cancer Society drive. The trio, Jackie LeCiaire, Buzzy Potts and Homer Goddard line up to make their contributions. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE, Pokličite: ENdicott07l8 primeru bolezni slej ko prej zle-tel na cesto. Izkušnje. Skupina Poljakov se pogaja z nekim graščakom. Previdni so. "Nedeljo hočemo imeti prosto!" Drugi zahtevajo: "Tudi v nedeljo hočemo imeti hrano!" Kupci pregledujejo vrsto za vrsto... Trebušen Francoz in naličena ženska sta barantarala s poljskim parom. Poljak tolče nekaj besed po francosko. Francoz tiplje mišice čokatega Poljaka, kakor bi otipaval konja. Obraz se mu razleze. Zadovoljen je! Francozinja obrača mlado Poljakinjo. Mišice so krepke. To gre. Tedaj pa zabode oči v njen trebuh, nato še s prstom povrta po njem ter se zgrozi: "Nosna!" Poljakinja zardi in začne mahati z rokama. Mož ji priskoči na pomoč: "Madame, šele čez sedem mesecev . .." Toda kupca se namrdneta in gresta dalje . . . Posebno so pridregnili tujci. Skoraj polovica je Italijanov, 'Poljakov, Špancev in drugih. Mnogo jih ostane na cesti, neprodanih. še vedno tavajo po cestah Orleansa, ko Je večina kupcev že nakupila. Daleč je njihova domovina .. . Pred gostilno pijejo francoski delavci. Mimo gre skupina priseljencev. "Te kanalje so krive, da so gospodarji znižali plačo," vpije pijan Francoz. Trije drugi Francozi planejo po njem in ga pobijejo na mizo. "Molči, svinja! To so še večji reveži kakor mi. Gospodarji so krivi!" Nekdo razlaga še bolj resno: "Kapitalisti so krivi, naši in njihovi. Kdo jih je poslal sem?" Nekdo pohiti za skupino s polno steklenico vina. "Združiti se moramo vsi..." Že prej sem prisluškoval, da bi iztaknil kakega rojaka. Našel sem nekaj Dalmatincev in Ličanov. Proti večeru pa sem šel mimo voza, ki je čakal v stranski ulici in čul govoriti slovensko. Na vozu sta sedela dva fanta in pila iz steklenice. Pristopil sem. Čakata na gospodarja, da se z njim odpel jata na mesto dela. Eden je iz Prek- OBLAK MOVER Se priporoča,-da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St HE 2730 f^ESTiN US. SAV/N6S BONDS NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno murja doma, drugi iz Kozjanskega. Prekmurec pripoveduje: "Tri leta smo že v Franciji. Od kraja sem dobro zaslužil, sedaj pa je bolj trda. Do zdaj sem imel srečo, da nisem bil brez-poslen. Prihranil sem si nekaj in poslal materi na Goriško. Kako bo pri novem gospodarju, ne vem. Videti je stiskač. A kaj si hočemo?" Kozjanec pa pravi: "Tukaj sem štiri leta in se moram ves čas ubijati s polje- delstvom, ker ne dobim karte za industrijo. Vso zimo sem bil brezposeln in kar sem si prej prihranil, sem medtem porabil. Doma nimam nikogar, pa me zato manj skrbi. Zavdinjala sva se za pol leta. Živi se, a za starost to ni . . Pijemo in govorimo. Daleč je domovina, trda za tiste, ki jo redijo. Pride Francoz in voz izgine proti Loiri. Pomahamo si še. Bil sem na največjem semnju belih sužnjev v Evropi . . . make itioves your Financial insecurity makes yon a pawn. But with money to back you up, you can make your own moves. You can retire without worry* when the time comes. You can open up that little business you've always wanted. You can talke that long vacation trip you're planning. In short, you can do what you want when you want to do it. Sound good? Then grab your chance for future independence. Grab one of the biggest savings opportunities ever held out to every citizen ; ; ; U. S. Savings Bonds! * A good plan is to buy U. S. Savings Bonds at your bank either over the counter or through the I Bond-A-Month Plan; A backlog of U. S. Savings Bonds gives you real confidence in making your own move; f in jjewi/ ptuJie/ [ nwait И1/ U.8.ЂвгМ I, ENAKOPRAVNOST гнж OA/ve ТШ ii an о/ЛаШ U, S. prepared under лишрјот pi Teeaaury_ DepMrttx*ent and Adrerlkiai ^iško Kranjec: STARA JABLANA Okrog hiše je bil prostran ograjen z drogovi in latami; kakor so ograjeni vrtovi v ^^'rah. Na tem vrtu je bilo mno-So sadnega drevja, po večini še Mladega, nekaj celo pred ne-'^a.vnim zasajenega. Za hišo pa med tem mladim drevjem sta-^ stara, zelo stara jablan, z ^^skavo skorjo, brez vrha, z ®