illMIHIMIlillit«—"""' s 5 S Posamezna številka: • • 1 krono. v : s : 5 .TABOR* izhaja vsak dan, razvon . ■ nedelje in praznikov, ob 18. uri z J S iU-utnom naslednjega dne tei stane m * celoletno 180 K, polletno 90 K, ■ h četrtletno 45 iv. mesečno 15 jv« * "• biser ati po dogovoru P^1 vočkratn. m S objavi j J ■ Maro- a« >n npravf 'CTABORA*. " 5 MABIBOE, Jurčičeva ulica-atev, 4. ■ poštnina. A-In a. Leto: I. 'mz&maua* rc*»»wR« on iinrr.an.vtv : ; 1 Posamezna številka; S m ' ■ ; 1 krono. ; * UREDNIŠT.O se nahaja v Sftu-i- J w boru, Jurčičeva ul. at. 4, 1. nad- «* « Btropje. Tolelou intomrb. St, 276. J *• CPRAVA ao nahuja ▼ Jurčičevi * * ulici 4, pritličje, dojuo. Telo- J * ion it« 24. SHS poštno čekovni ra- * * čiia štev. 11.787. £ " Na naročila- bron denaija *« ue * Z <>zira. — Ilokopioi eo no vračajo. ■ • h • .* 9 * mm ■ava>B»)(aa«s««BK««ii i ■ > Maribor, torek 9. novembra 1920 Številka: 62. pjHtrasszss^BSSaraBiBiaA Vkorakanje jugoslovanskih čet v Caribrod Jugoslovensko-italijanska pogajanja. — Prevzetje Koroške po avstrijskih oblastih. Impozanten shod JDS v Mariboru. . Maribor, 8. novembra. . Lepšo kot z nedeljskim shodom pač Jugoslo venska demokratska stran kg ni mogla otvoriti volilnega boja. Po'številnih demagogičnih kričanjih smo končno slišali v čisto polni veliki dvorani Narod doma iz ust vodifelja JDS ministra drja Kukovca, kot tudi ostalih dveh kandidatov Ivana Rebeka in dr. Vladimira Serneca tako resne, idejno polne in stvarne besede, da je vsakdo odšel s popolnim notranjim zadovoljstvom, kakor bi odhajal iz politične šole. Govorniki so delo in program JDS s tako prepriče-valnostjo izvajali in vzbudili v vseh navzočih popolno harmonijo, tako, da so pritrjevali in ploskali' govornikom tudi oni, ki so prišli na shod morda s čisto drugimi nameni. Med govori ni bilo ne enega nasprotnega medklica, ampak so zborovalci govorom polne tri ure sledili z največjo pazljivostjo in resnobo, kot jo zahteva naš današnji notranji in zunanji politični položaj. Bili smo si edini, da je'JDS v Mariboru potrebna in poklicana voditi naše javno življenje. Smo prepričani, da smo stopili s tem shodom v Mariboru v novo fazo političnega življenja. ' V naslednjem prinašamo kratko poročilo o poteku shoda, katerega je otvoril in mu predsedoval narodni predstavnik profesor Voglar, ^fei je uvodom opozoril, da je bila JDS tekom te dobe ponovno za stalen parlament, da je hotela že januarja izsiliti volitve, toda iste niso bile všeč klerikalcem in ne njihovim zaveznikom radikalcem. Zdaj ge le Se je izpolnila želja na Koncert Jaroslava Kociana. Občinstvo, ki se je vdeležilo Kocia-lovega koncerta,^ bode gotovo soglar ialo z mojim naziranjem, če trdim," da ;mo bili vsi prevzeti od občutka, da so iam izmaknjena pozemska tla in se ne lahajarrio več v koncertni dvorani, pač ja v. svetišču božanstva, kjer 5e javno uši daritev in nam razodeva svečenik joginje Muzike vse prelesti in globočine lezasanjenih skrivnosti njene prežlahtne, iušo in telo osvežujoče, najčistejše imetnosti. ... . Kot začaranci smo spremljan izvoljenca na njegovih potih skozi kra-jestvo glasov in stopnjevala se- je jiasa jobožnost in zadoščenje ob stopnjujo-:em se njegovem razodevanju, Omam-jeni smo srkali vase vse opojnosti te lajčistejše / daritve in pokorno klonih rlave pred tem mogočnim tolmačem nogočnega božanstva. Da, to. je oni eč slediti naše pričakovanje. Koliko krasote, nam razodeva nje Sova mpjsterska.sko&i in^k^jjgj^vuana roda in nahajamo se sredi za usodo1 države odločilnega volilnega boja. JDS je bila od vsega početka glasnica jugoslovanske ideje ter obrnjena proli Beogradu. Smatra posebno zdaj kot njeno hi.storično nalogo, da vzdržimo in ojačimo to idejo, ki je tem bolj potrebna, ker nismo še vsi združeni in ker velik del našega naroda ječi še pod tujim jarmom. • Zato pa tisti, ki slabijo JDS z cepljenjem od celote, slabijo tudi moč-izvršiti nalogo za odrešenje naše domovine. Na to predstavi kandidata ministra dr. Kukovca ter ključavničarja . Rebeka (žiVahni živijo-klici). Ko je pri pojasnilu vzrokov od-Jopa dr. Gregorina kot kandidata JDS govornik omenjal tudi dorja Rybafa, ki se je Izpostavil kot stranbar ža NSS, so nekateri navzoči NSS vzkliknili „ živijo Rybaf“. Danes je slvar be-uncev, da se odločijo, katera stranka jih bo mogia uspešnejše zastopati, ali repka JDS ali divjak iz NSS, ki bo v parlamentu ostal osamljen. Nato se oglasi k besedi minister dr. Kukovec. . Začetkom govora ugotavlja, da ni prvič in ne zadnjič? ko se tu vidimo, kjer je padla že marsikatera vdlna - odločitev in bo tudi danes. Maribor je poklican za to tudi v tej za nas vse važni dobi, da iz njega prihaja odločitev. Narodnostne razmere v Mariboru zahtevajo potrebno enotnost -narodno zavednih Slovencev. Volišče Spod. Štajerske s Prekmurjem ni izjemno stališče v narodnem obziru. Kot narodnjak bi bil vesel, če bo mogoče doseči soglasje, ?Ja bomo mi štajerski Slovenci spoznali svojo zgodovinsko nalogo za enoten nastop, da JDS dobi vsesjjlošno zaupanje, da izide iz tega boja kot najmočnejša stranka na Štajerskem. NSS. Eni (NSS) mislijo, da skupen nastop ni mogoč, češ, da nas ločijo socijalni oziri. Jaz pa sem prepričan, da ni takih razločkov med nami. Pogled v našo preteklost nas pouči, da vsi, ki smo pred leti tvorili celoto, tudi danes hočemo dobro svojemu narodu. Ako mi vsi tudi danes isto želimo, ni treba drugega, nego da i oni svoje izvrstne sposobnosti združijo z nami, ker sicer se s cepljenjem slabimo v celoti. JDS je v prvi vrsti nacionalna. Na Hrvatskem in v Srbiji ji je narod kot zvezdi vodnici izrekel svoje zaupanje, I nam Slovencem mora biti na tem ležeče, da imamo v JDS za državo močno stranko. Skupno s Primoraj. Spomnivši se na tudi govorniku simpatičen vzklik na dr. Rybafa, pojasnuje nevzdržljivo stališče dr. Rybafa kot kandidata v nasprotni stranki v našem vo-. lilnem okrožju. Za dr. Rybafa trn a m o dovolj važnega narodnega dela. Primorci pa, ki naj se čutijo pri nas kakor doma, naj razmišljajo, o možnosti skupnega nastopa, da tvorimo v našem prvem parlamentu enotnost. Udejstvovanje Slovencev. V interesu nas vseh je, da so Slovenci enotno in složno udejstvujemo v celi Jugoslaviji, da postanemo še bolj edinstven narod in da pridemo čim močnejši v konstituanto. Ne uničujmo te želje, ohranimo, drug drugemu dobro voljo, kar dosežemo, ako se ne cepimo. Uradniško vprašanje je danes tudi državno vprašanje, čeprav je ob enem tudi socijalno vprašanje. Država ima interes na tem, da ima igra. Vse na njem'je dovršerjo, najpopolnejše. Njegov način interpretacije, milina in sanjavost njegovega tako mehkega glasu, vse nam znači izvoljenega mojstra, Kct čarovnik zna zbuditi in zavezati nase vsa naša najglobclja čustva in nas prisiliti, da sledimo z razumevanjem globinam #jegove duše. In ravno to je ona skrivnost, ki napravi človeka pravim umetnikom, da zna’ prenesti zaklade svoje bogate duše tudi na druge. Samo tako popoln Kocian je mogel zazibati nas v ono mehkobo večnega solnca in spomladi Mozartovega G-Dur koncerta, ki je ^ bil igran posebno v Adagio z največjo nežnostjo in milino. Globoko hvaležni smo mojstru, da nam je podaril D’ Ambrozijev koncert, ? m®pčno in strahovito zgradbo goslar- i , i?r? e* *n Kocjan se je v njo poglobil m pordaril do konca vse njene krasoto in prednosti. Kot bi se pred nami odigravala učinkajoča drama v treh dejanjih. In če je blažila mehkoba Mozartovega koncerta naše izmučene živce kot ba.zarn, nam je dvigal D’Ambrozijev koncert zanos in pogum. Načinu s katerim nam je podal Kocjan D’ Ambrozijev koncert, se ne morem dovolj ^j?£wa ig?a jej>ik pja?« tičpa, da sem zrl v prvem odstavku ono veliko zlo, kot bi bilo vse kar je na svetu svetega in visoke?; ?, zasužnjeno in premagano od zla. V drugem stavku pričakovanje rešitve. In tretji odstavek je pripeljal junaku osvoboditelja, da- reši žrtev in se veselil zmage dobrega nad zlim. Kreišlerjeve minijalm eso bile sprejete z globoko hvaležne:;?)«/. Svojo lastno skladbo, humoresko in Sirkovo traus-skribcijo, nam ja podal mojster z nedosegljivo vsestransko dovršenostjo. Svojo sijajno tehniko je pokazal umetnik v Scherzo-Tarantelia do Wienijavslce. Z največjo diskretnostjo in razumevanjem je spremljal goslarja- pianist virtuoz g Polevka, ki je vseskozi precizno sledil in objemal Kocijanovo igro. Tuui kot solist je pokazal posebno v Smetanovi F-Dur Polki svojo-nadarjenost in vefeiranost in je doda\ živahno sklamiran z enako dovršenostjo ge Dvorakov: Ples palčkov. Navzočim občinstvo je bilo obema mojstroma za prireditev globoko hvaležno; za vse je bil to duševni praznik. Toda mnogo onih, o katerih smo bili samoob-sebi umevno . prepričani, da pridejo,. je manjkalo. In kaj jim nadomesti to zgubo'! Obema umetnikoma pa želimo srečno P°b po.hajj Jugoslaviji. ' Frjuasp,Tccič- clobro uradništvo, da mu pomore ach zadovoljivih razmer, da uradništvo zopet postane svoj gospod. Uradniško vpra-j sanje je deloma rešeno, ni pa še defini-1 tivno in enotno rešeno. ,_Da bi ne bilo' nas, (JDS), ki smo se za to vprašanje posebno zavzeli, bi še danes ne bilo vsaj tako ugodnejše rešeno kakor je,' (odobravanje). Sicer to vprašanje ni) stvar mojega ministrstva, vendar ko senu uvidel, da postaja to vprašanje grozeče,! sem ga v najvažnejših točkah prevzel tudi v moj resort. Uradništvo naj računa z dejstvom, da pride v novi parlamenti večina agrarnih zastopnikov, ki ne bodo-imgli toliko razumevanja za interese, uradništvo. Zato je potrebno, da ses uradništvo odloči na zaslombo • močne stranke JDS, kateri izreče svoje zaupanje. Trgovca In obrt. Ni. dovOlj pomagano, da dobimo za Štajersko posebno trgovsko in obrtno zbornico, da se pospešujejo stanovski interesi, ampak naša trgovina in obrt sta navezana na rešitev ostale sloje zadevajočega vprašanja: gospodarske samouprave. Noben minister ne more ozdraviti nezdravih razmer, ako narod sam nej sodeluje. Izginiti morajo časi avstr, birokratizma, narod sam naj se giblje zi dosego svojih ciljev. To kaže pot kj samoupravi. In sicer k talci gospodarski samoupravi, da ne bodo Gorenjci ali Dolenjci reševali gospodarskih stvari za Spod. Stajer in Prekmurje, marveč, d« jih bomo reševali sami med seboj, ker jih sami najbolj pozftamo. Takšna zgolj) gospodarska samouprava nikakor ni dri žava v državi, kakor je dr. Koroščeva samostalnost Slovenije) Srbi vprašujejo, čemu jo-potrebujemo? Tudi oni se zadovoljujejo z Jugoslavijo.; Naša priljubljenost pri Srbih gineva, ker po takih stremljenjih uvidevajo, da jim ne zaupamo. — Deželna vlada v Ljubljani, ki je ob prevratu imela svoj pomen, je danes po svojih številnih poJ verjeništvih (pokrajinskih „ ministrih “} zgubila prvoten pomen. Z gospodarskimi okrožjem samouprave nikakor ne ustvarjamo plemenitih razlik, marveč le go/ spodarsko- enotnost, a politična skupnost je skupščina v Beogradu. /. Pri nas se od gotovih strank s po* sebno vnemo razširjajo vesti o trpinčenju našega vojaštva v Srbiji. Večina teh vesti je pretirana, tudi1 naravnost izmišljena, a všeh ugotovljenih' slučajih je bil krilec kak podrejen organi vojaštva. Gotovo ni prav, če se tudi taki posanmi slučaji dogajajo, a še. bolj krivo pa je, če naši politiki zaradi takih slučajev izražajo^in sejejo nezaupanje ne le armadi, ampak tudi državi. Tak plevel se širi zlasti po Mariboru. Odločiti se moramo, ali smo PJšHkteiH j«IIxspvralflikl Bcaacada. / 'Sten 2} Tudi nismo brez napak. Mi porae-pxno rajše pred Beogradom kot svojim fe^agom. (Pritrjevanje.-) Lahko si pomagamo, ako gremo skupaj z vsemi, ki jočejo sebi in državi dobro, premagamo jfear je slabega pri nas in zunaj 6as. (Uravnajmo svoje delo iz širšega videka. {Govornik je v Beogradu marsikaj dosegel, ker se je izkazal kot korektnega jjugoslovena. Napačno je'mnenje, da nekateri iščejo izboljšanja v radikalnejšem postopanju. Naše brate Srbe pridobimo le z ljubeznijo in previdnim nastopom; ako vidijo, da se i mi intere-siramo aa njihove, pokrajine, se bodo tudi z večjo vnemo zanimali za našo Slovenijo. Govornik navaja vzgled, kako je oti/s svojo akcijo za srbsko siročad si pridobil srca Srbov in kako je to blagodejno vplivalo, da se je otajil led ■med nami. In da se led mora o tajati, zato treba gorkote "baše ljubezni. (Živahno odobravanje). Mariborskim Neracem v album vezano trgovino za živila. 1 udi to jelkam: Misel vstvariti stranko, ki obsega utopija in pri nas neizvedljivo! To se da izvesti k večjemu v tako disciplinirani državi, kakor je Nemška ali Angleška vsa tri plemena našega naroda, brez razlike veroispovedanj, in vse ujedinjene pokrajine, je skozi in skozi državotvorna z razvitim starim zanesljivim uradništ-jjn narodna. Plemenski separatizem, pre-vom, mi tega nimamo. Celo mi Slovenci, tirani provincijalizem nas ravno tako ne, ki se tako postavljamo s našim j razdvaja, kakor naglašenje verskega rno-dobrim uradništvom, smo doživeli | menta, obstoju naše države nevarno, ker blamažo pri žitnem zavodu v Ljubljani,' ima kali za spore in stremljenja na lo-kjer so uradniki zavoda za prehrano Siovenije določeno žito eksportirali v Nemško Avstrijo. Kako bf šla stvar v Banatu in na Hrvatskem! Kako hitro zgine iz tega vsa roba, ako se prisilno določajo ceno! Zgodovinar bi zamogel potrditi, da so te izkušnje že imeli pred skoraj 1800 leti stari rimski cesarji — ali se res ne moremo mi naučiti? Le naravni razvoj, večja produkcija in izboljšane prometne razmere nam obetajo boljšo bodočnost. Ne1 smemo prezreti, Maribor, 9. novembra 192 & posestvu. Ni res, da sem to prepoved! izdal tik pred plebiscitom na Koroškem, res je, da sem v tej zadevi pisal planinskemu društvu že dne 13. septembra t.l. in da ta zadeva ni v nobenem stiku s plebiscitom na Koroškem. Pravega pota od postaje na Fali da Sv. Duha, ki vodi Čez falski brod, nikdar 'nisem 'zabranij, Z odličnim spoštovanjem. Dr. Oskar . . . i ■; nom, »Advokat* pred imenom. Zelo za- l 111 luus1{l fgirtum .uuvjii - “'" Korošec, ministra za županje stvari y žita sesmilo doma. Bolje, tem času, tega ji pa nihče ne moi£,Jančič jn finančnega ministra dr. Zakaj sera (P*lje. Ugovarja se, da je pri nas žita v izobilju, da ga pa naši trgovci s lastnim dobičkom eksportirajo, da precej veliko žita v Banatu segnije itd., ja eden govornikov narodnih socijalistov je zahteval na shodu v Narodnem domu radikalno, da se naj sploh, izvoz živil prepove. Tq bi bilo seveda sredstvo, ki bi čez nekaj mesecev uničilo našo valuto, kajti uvažati moramo vsaj že leznino, stroje, sukneno blago, platno, 'kemikalije itd. in s Čim bomo to pla čali? Menda z zlatom, ki ga nimamo ali si pa domišljujemo, da bo inozemski prodajalec jemal naš papirnati denar, ki bi na borzah vedno padal ? Meter sukna bi kmalu stal 2000 K, da celo 3000 K, ena sekira 500 K itd. V gvojepi pro- ptedorala! gramu _ zagovarjajo narodni ^ sbc,ij*Usti }♦ resno očitati. Dvigati se mora produkcija, tako poljedelstvu, pri rudnikih, premogovnikih, obrti in industriji. 2Jato pa bas osemurni delavnik, v kojega se še vštej^ pot od doma in do doma, ni najbolje sredstvo. Na Nemškem deiajo delavi dve uri na dan povrh za državo brezplačno, ta država si bo opomogla, pri nas še med tistimi osmini delavnimi urami ne delajo povsod tako, kakor bi morali, sicer bi bilo nerazumljivo, da vzlic dobrim plačam na primer v delavnici južne železnice v Mariboru sed ..____ i t i lati s kompromisi, ker je bila v Beo-jPra^r,f’ .d? že “»pK0 let vodi gradu radikalna skupina, v Ljubljani kle-j^ do Sr_ DnhaT ves je‘ m'Svečki rikalna stranka v večini. Za tuje grehe " -— J •->■■■•- pa odklanjamo odgovornost! Dotakniti se moramo le še agrarne reforme, s kojo kinčajo prav pohlevno druge stranke svoj program. Gospoda, na tem ste nedolžni, misel sama ni vse, kaj se je t tem pogledu doslej storilo, je delo demokratske stranke in če ne bi bilo srbskih radikalcev, bi bila utvar še dosti bolj na- ev . , da Ilgojev brod že delj časa ni več v obratu, ker manjka čoln za prevožanje, in da vodi sedaj markacija od postaje na Fali čez most Falske elektrarne. Res je, da sem v imenu Falske elektrarne prepovedal pot čez most in markacijo tega pota, ker ta pot Čez most ni prosta, ampak po uradnem naročilu dopuščena samo za pri falski elektrarni zaposljence. Res je tudi, da sem torej zahteval, da planinsko društvo odstrani tozadevni nimalo bo nas in javnost, zakaj g. dr. Orosel rabi na svojih očividno novih tis-kbvinah Se vedno staro avstrijsko „Mar-burg*, ko vendar — če ne kot naš državljan — vsaj kot nadvokat“ dobro ve, da „Marbure“ v Jugoslaviji ne obstoja več. In potem: zakaj rabi za „ Marbnrcr^; še naš jugoslovenski Maribor? — Slovenskim trgovcem m oDrfo rslkom! Govorimo čisto odkrito: Vil želite in apelirate tudi na nas, naj bi vj interesu slovenske trgovine in obrti do-] sledno izvajali boj proti nemškim inj tujerodnim podjetjem in s tem v zvezi naj bi v škodo slovenski, trgovini inl Obrti ne priobčevali oglasov' nam na« sprotnih tvrdk. Očitate nam nedosled-i nost, češ, četudi v uredniškem deluj oznanjamo bojkot nemškem podjetjem,1 pa jih priporočamo v inseratnem deluj listu. To je vse lepo in glede zadnje omenjenega tudi prav. Ampak — ker* govorimo odkrito, povejte nam, kdo j er temu kriv? Da ne silimo sami sebe v ospredje, poglejmo tudi naše najstarejše; slovenske liste, in takoj prvi pogled ni inserathi del na mora prepričati kako| razmeroma malo najdemo tudi tarai»t oglasov izrecno slovenskih tvrdk. Ce žej občinstvo nima pojma, kako posebna* slika draginja vsako časopisno podjetje,' vi kot trgovci bi’ morali to bolje vedeti! In morali bi vedeti, da se noben list ne„ .raore vzdrževati samo ob naročnikih najmanj kateri naših slovenskih listov, zlasti pa mariborskih. Ves idealizem v uredniškem delu ne pomaga nobenem listu nič, če nima tudi upravi ništvo zdrave podlage na oglasih. _ Ce torej resno hočete, da Vašim željam' ustrežemo, ni. to na nas ležeče, ampalc na Vas samih. Kadar'boste i Vi nas zj\ Oglasi tako podpirali, da bo list poln samo slovenskih oglasov, tedaj pridite magari s kolom nad nas, če bo uprav-ništvo sprejelo še kakšen nemški oglas.' Dotedaj pa vsaj vi razločujte, da uredništvo ni odgovorno za inseratni del lista, kar je samo stvar upravništva,1 Čimbolj pa podpirate upravništvo z. oglasi, tembolj bo šlo tudi uredništvo v boj za Vaše interese. — Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani. V zadnjih dneh vračajo poštni uradi v coni A na Koroškem dosledne vse ene pismene poši'jastve, ki nosijo slovensko označbo namenbnega poštnega urada (: n. pr. Ketmaraves pii Celovcu, Velikovec, Borovlje, Grebinj pii Velikovcu, Podgora pri Borovljah i.t.d. :)i •s krajka opazke nPostwo?* >—-In pis! ospis, ki»- ga j&- di*u5tvo'i De da bi i»e bilo .UjaJtgpilci., aa Mafibot, 9. novembra' T523> (T 'JTB O R*, •Stran 'Sfc ostavljajo v ,Laibach*, „MarburgB, »Cilli*, BPettau“, .»Agram® i. t. d., celo v internem prometu,, dasiravne nemški ivrazi za te kraje že davno ne obstoje več. — Praško poštno ravnateljstvo je izdalo že pred več meseci naredbo, da sinejo telefonske centrale spojiti, klicatelja le tedaj, če je klicatelj poklical centrale češki, doČim centrala na nemške klice sploh reagirati ne sme. — In pri nas? Kor doslednosti s strani naših uradov pričakovati ni, moralo bo naSe zavedne slovensko poštno uradn'Š'vo seči pafepo satnepomoči in napraviti samo red tam kjer ga nadrejena mu oblast po celih dveh letih od našega osvob.ojen.ja- na praviti ni znala. — Podpora s strani slovenskega občinstva je v tem slučaju poštnem« uredništvu zagotovljena. — Prvi sneg nas "je osrečil v nedeljo več r. Imel pa je sam nesrečo, \ da je hil premoker. Ravno zato pa je tein bolj ponagajal telefonskim žicam in na njegov račun je šel marsikateri pokvarjen tudi nedižaven pogovor. — Pri okrožnem sodišču v Marl-born se odda mcslo jetniškega zdravnika. Pogoji sp na vpogled pri predsed-nišlvu okrožnega sodišča v sobi št. 58/1. Prošnje je vložiti do 2(^. t. m. — Uradni dan trgovske in obrtniške zbornice v Mariboru. Trgovska in obrtniška zbornica naznanja vsem im-tcresentom, da bo prihodni uradi dan v torek dne 9. novembra 11. v pisarniških p ostorili- trgovskega gijemija ' Jurčičeva ulica št. 8/II — Uradništvo denarnih in industrijskih podjetij! K notici, objavljeni v tem listu pod gorenjih naslovom dne 6. novembra se pripomni, da priredi omenjeni trgovski pouk krajevna skupina „DruŠtva 2asebnih uradnikov" v obsegu, kot je bilo to javljeno. Vse prijave, pismene (vposlane vpisovalne' pole) in us! mene, sprejemata najkasneje do četrtka, t. j. 11. novembra blagajnik »Kreditnega zavoda mestne hranilnice". Orožnova ulica 2, 1. nadstr. (vis-a-vis stolne cerkve) do 14. ure popoldne in blagajnik sped. dr. Balkan, Aleksandrova cesta 13p do 17. ure popoidne istega dne. Na poznejše prijave se ne bo pod nikakim pogojem oziralo. V svrho razgovora glede določitve učnih ur in drugih potrebnih podrobnostij se vrši razgovor dne 12. novembra vpetek ob 18.30 uri (ob pol sedmi uri zvečer) v šolskem posloju na Zrinjskem trgu (Tappeiner-Platz) 3, 1. nadstr. —- Na predlog ministra za socialno politiko je sklenila vlada, da se nareda o delavskih zbornicah v Sloveniji razširi tudi na Bosno. — Upokojenci južne železnice, ki ?ele proste živilske vozovnice za leto 1Q21, naj se javijo do 15. novembra v šoli na glavnem kolodvoru. 'Vsi uslužbenci in upokojenci Južne železnice področja Maribor glavni Koloavor naj v svrho prolongacije svojih legitimacij iste oddajo najjasneje do koloCdvoru.Vembra v šo,i na šlavnem «“~a Poniiloščenju Radiča. Pravda piše. Doznava se, da ie minister Kovačevič večkrat sprožil v vladi vprašanje pomiloščenja Stepana Radiča. . Ravnotako se^ dozrtava, da so se vsi ministri izrekli proti temu, med njimi tudi dr. Korošec. _ Vardarska prcsvetna oblast. V smislu odloka ministrstva za prosveto se bo skopeljska prosvetna oblast imenovala odslej vardarska prosvetna oblast. — Zborovanje novinarjev. V so-, boto, 5. t. m. o 1*20. uri zvečer je bilo v' Beogradu zborovanje sotrudnikov vseh beograjskih listov. — Podpora siroinaš. slojem. Minister za prehrano je prejel 200 funtov sterl. od jugoslovenskega obrambnega^ društva ■ v Rooru. Ta vsota je namenjena^ za prehrano siromašnih slojev v naši državi. Šport. + : SSK. Maribor premagal prvaka Sportverelnigung Rapid. V nedeljo, 7. t. m. ob pol 15. uri sta tekmovala na Rapidovcm igrišču v Ljudskem vrtu Maribor I. in , Rapid I. V tekmi, jc pod-* legel Rapid pri zelo napeti igri I. slov. športnemu klubu „Maribor“ z rezultatom 1:4 (1:2). Natančnejše poročilo jutri. Katera in umetnost. -|- Kvartet Z?ka v Mariboru. Prišli so, pa nismo vedeli, da so med nami 1 Peščica ljudi se je zbrala in se poiz-gubila v širni dvorani, a oni so igrali krasno mojstersko in z istim navdušenjem, kakor pri najboljšem obisku. Maribor pa je spal, oziroma zakajeni kavarne so bile polne ! Ne pišem kritike o koncertu, Yač pa bi hotel šibati ljudi, ki ne znajo ceniti umetnosti. Našo publiko je karakteriziral možakar, ki je slučajno prišel na koncert: „Cc bi me vprašali o pečenki, bi 'znal povedati, ali je dobra ; o glasbi ne razumem ničesar T Našle so se štiri sorodne duše, hrepeneče p6 tem, česar vsakdanji svet nc more dati. Niso še dolgo skupaj; toda v tem kratkem času so ustvarili nekaj velikega, da sami ne vemo, kako in kedaj. Program koncerta ie obsegal izbrana dela velikih mojstrov in njih podajanje je bilo mojstersko dovršeno. Očarana duša je pozabila na svet okoli sebe in se zamaknila v rajske višine, kamor se je dvignila na krilih čudovite umetnosti. Se ko so instrumenti utihnili, je šla mehka melodija skozi ozračje in vsa slavnostna se je zdela. prr.zna dvorana,’kakor da bi ne smel nihče vstopiti v svetišče. V delno opravičilo slabega obiska se mora omeniti, da smo imeli skoro zaporedoma tri prireditve. Tako je prišel kvartet kot zadnji v prazno dvorano. Ali ta neprijetna izkušnja naj jih ne oplaši; posetijo naj nas kmalu zopet ■ in tedaj bo prav gotovo polna dvorana. F. S. Okrajno ‘sodišče. 7 Sv. Ivan Zelina f;JeruzaIemecM. Sicer se to malokdaj zgodi, ampak kadar sedim pred buteljko z blestečim napisom, me obhaja tisoč slutenj in dvomov, če je vsebina steklenice kdaj videla kraj, ki je včasih z zlatimi črkami na zunaj napisan. Tako se je najbrže godilo tudi črnogledom na našem rajskem Bledu. „Jeruzplemec“, je, če ni še po celem svetu sloveč, gotovo najbolj sloveča kapljica naših Slovenskih goric; njegova zibelka mu „teče" po prijazni ■vinorodni gorici med Ormožom in Ljutomerom.^ Kakšne rajske občutke še le vzbuja^ naš „Jeruzalemec“, če ga postavi zavber dečva na mizo hotela kakor je Petran ali Malner na Bledu. Ha, „Jeru-zalemec*, ta pa ta. Vraga, kaj je to? Gotovo pomota! Hm, tale ni nikdar videl našega Jeruzalem’*# Je to sploh vino? Cikne grenko, trpko, kiselca, fej! Drugo steklenico! Isto razočaranje. Škandal! Sledi splošno razburjenje za-bavljenje na Štajerce in na Jeruzalem. Nato sledi iz bele Ljubljane veščak3vin-skih in povinjeni kapljic, sam višji "ali celo najvišji vinski nadzornik g. Gombač. E, on pozna Jeruzalemca! A ta-le v steklenicah ni nikdar videl Slovenskih goric, razen, ko so ga mimo peljali. Torej kaj je potem? Sled vodi v Mari- bor v klet sloveče jugoslovenske vinske tvrdke blizu gl. kolodvora. A od ta pelje še le prava sled tja doli do Sv. Ivana Zelina na Hrvatskem. Kako pride ta hrvatski Sv; Ivan v naš Jeruzalem in le ta iz Maribora na Bled ? Nikar si beliti las, zlasti če jih nimate ali pa so že beli. To uganko Vam rade volje razreši poslovodja te sloveče ™a;"e, g- Julij Weigert približno tako-,vno zadnji koledarjev dan zime pnde k meni g. Stoklasa Vinko, ki se P?»* vinom. Naroči! je za hotel Petran ,7 ? tenninca in vinca v buteljkah, ki* ^neh sP°mladi je g- Vinko, zopet naročil ZTV*n0m’ 20Pe* prišel in yj. . To pot je imel posebno noihnn0Jega^ »dobrega znanca", kar !f«. m HnmP° .r)'al' ^elel ie namreč, ’ ’ 7 V1I)° v buteljkah vigntte, Pa« iLu f Vrdk0>- No> take r°Potije S^i Spi °^V 2al0«i in kai sem mislil hudega« ko sem mu na njegovo izrecno željo uročil vignete z napisom „Jeruzalemec . Celo pošiljatev smo po njegovem naročilu odposlali na naslov* hotel i^alner,, Bled.v< ,Vinov ni nikdar videlo našega Jeruzalema, ampak je rastlo tam pri Sv. Ivanu Zelina na Hrvatskem, mogoče tudi še kje drugje, toda od tam ga je naša tvrdka s centralo v Zagrebu, januarja letos kupila kot pristno blago. Tako nam ta vinski gospod razreši to uganko. Drugi gospod, ki na kemičnem preiskuševališču preiskuša vse strupe in' coprnije, ter še tretji gospod, ki pozna tudi vse višje skrivnosti vinskih kleti, pa sta dodala še sledeče pojasnilo: Vino' prodano pod napačnim imenom na Bled je pokvarjena pijača, nesposobna za promet, z 0-30 stopinj izhlapljive kisline — kratko malo to sploh vino ni, je pa sleparija, da se ga je tako prodalo. Isto vino pa v §odih se je prodajalo tudi v Trbovlje, kjer ga je višji kledarski nadzornik g. Zabavnik preiskal ozir. zaplenil. Ker se tvrdka po svojem zagovbr-niku dr. Rapocu zagovorja, da je kupila pristno vino in da je naročnik vignet za Jeruzalemca sam odgovoren, če je na hrvatsko oziroma drugo vino dal drug naslov in ker g. dr. Rapoc ne zaupa preveč pri razpravi navzočima zvedencema, se bo ta resnična povest o Sv. Ivanu Zelina iz Jeruzalema še na dsljevala. Dotlej pa previdnost pred ;Jeruzalemci!“ Najnovejša poročila. Vkorakanje naših čet, v Caribrod. LDIJ Beograd, 7. novembra. »Politika* poroča iz Pirota: Včeraj, 6. t. m. opoldne so prišle prve vesti o vkorakanju naših čet v Caribrod. Vojska je že ob zori prekoračila mejo in prišla v inesto, ki je še spalo. Nekaj oddelkov je nadaljevalo pot do nove mejej del čet pa je ostal v mestu, da prisostvuje slav nostim pri. izročitvi mesta. Ob 9. uri dop. so prišle iz Pirota v Caribrod civilne oblasti z okrožnim načelnikom, kateremu je bolgarski načelnik predal mesto. Na ulicah je bilo vse prebivalstvo v prazničnih oblekah iti je toplo pozdravljalo vojsko in oblasti. Načelnik je sprejemal obiske različnih meščanov. Iz vsega caribrodskega okrožja ni bil doslej javljen nikak incident, ob prihodu čet. Izročitev se je izvršila popol noma v redu. Bolgari so prejšnji dan odgnali iz Caribroda ?n okolice mnogo meščanov in Seljakov. „Politika“ pri -stavlja: Dne^B. novembra, ko so naše civilne in vojaške oblasti prevzele nove kraje od Bolgarov, je namestnik bol garskega ministrskega predsednika, minister za notranje stvari, Dimitrijev, poslal naši vladi brzojavko, • v kateri protestira proti okupaciji ozemlja, dodeljenega nam po neuillyski mirovni pogodbi, poudarjajo da bi okupacija Caribroda utegnila povzročiti hude boje med nami in Bolgarijo br. Letošnji pridelek znaša na Idiomi, Ceylonu, Javi ■in Sumatri skupno 735 milijonov lbr., imedtem ko se porabi v %ngliji 371 milijonov. Izvoz iz Anglije pa znaša samo 40 milijonov lbr. Produktivne države izvažajo v drupe držite 190 m'iijonov lbr; Indija in Ceylon na po-tabita sama 40 milijonov lbr. Toraj je nadprodukcija 148 rtUijonov lbr. Z lozirom na slabi položaj plantaž je Juirzna vrednost akcij čajnih družb ?elo padla. V/rednost temeljnih akcij 30 največjih indijskih plantaž znaša nominelno 5 iniljonov pfundov. V juliju leta 1914 se je dvignila na 7‘5 miljonov, v jeseni 1919 na 12’5 milijonov, medtem ko je sedaj padla na 8 milijonov pfundov. | Avstrijsko-madžarski trgovski -Sporazum. Državni sekretar za trgovino In obrt, industrijo ter stavbinstvo Hemdl se poda 17. t. m. s sekciiskJm gefom Riedl-om v Budimpešto, da se pogovori z madžarskb vlado o temeljih proste trgovine in da sklene nov pakt med Avstr1 jo in Madžarsko. 1 Likvidacija avstrilsko-irsadžar-slre banke. Guverner austr jsko-mad žarske banke dr. Spftzrtoiiller. ki je došel v četrtek z drugimi člani generalnega sveta 'z Dunaja v Budimpešto, se je izrazil napram novinarjem, da ni likvidacija banke šs stopila v tafk šta-dii, di bi bila v položaju stopiti z izjavami pred javnost. V seji, ki s® bo vrš!h te dni, se bo obravnavalo poleg tekočih vprašanjih tudi o špekulacijah z valutami. Končno je izjavi! guverner, da Avstrija kolkovane bankovce na noben način ne bo zameujala z državnimi bankovci. | Rezija pridrži že nadalje nemške ladje- > Libre Belgiq-je« sporoča, da De la Coix odločno dementira vesti, po katerih namerava Belgija izpustiti zaplenjena nemške ladje. | Prisilna oddaja žita na Madžarskem. \J četrtkovi seji vladne st &nke je stavil prehr?njevalni minister cir.Vaso radi razdelitve žita in o zakonskem načrtu razne predloge." Določilo se je, da ostane v veljavi prisilna oddaja žila. Za meterski stot pšenice se on plačalo K 800’—, za rž K 500—. Ako sa na bo. oddalo do zadnjega novembra t. 1, 3.1 milijonov meterskih stotov pšenice in 1.1 milijon rži, bo pričela država z najstrožiimi odredbami in bo eventuelno tudi prisilno rekvirirala. Zahtevajte v vsaki gostilni in kavarni Tabor‘ a« Nela oznanila. ®®spoe8552?3, trnovsko na-obrSžena, izurjena tipkarica s prakso in znanjem slovenskega, sfoohrvatskega in nemškega jezika, išče primerno mesto v Mariboru. Ponudbe na upravo lista. 727 2—2 Konteristlnj^i perfektna strojepiska in stenograflnja, slovenščine in nemščine popolnoma zmožna, se išče za tukajšnjo tovarno. Začetnice izključene. Lastnoročno pisane ponudbe s spričevali na upravniStvo »Tabora« pod »Tovarna«. 735 2—r Pisninn skoraj nbv na pro dai. Pojasnila daje uprava j lista. 736 4—2 Trgovina s . se proda aii zamenja s isto v Jugoslaviji. lave se pri Janko Klun v Kotmaravasi pri Celovcu. 721 3—3 Trg5«»w8kS EaksS v središču mesta r.e išče. Posredovanje ; se dobro plača. Ponudbe j pod »Urar« na upravo lista.; 719 4—4* toelire tsos&iosSiš vinski mo’t, naj pride v restavracijo »Narodni dom«, kjer se bode prepričal, da ga po tako nizki cer.i ne dobi nikjer drugje. Hinko Kosič. ‘713 6-5 MapSJštf «S3ij©te išče stanovanje za takoj brez aii s hrano proti visoki plači. Aleksandrova cesta št, 8, soba št. 8. 734 pMfelfiPjfefčSs «a*-s B (te!* &$£ fe 4 ij S §>4 se priporoča potu jočemu občinstvu. Pftznano izborna kuhinja: Pristna vina in sveže piva ^■ifr£T^lG3ŽC=) liEEgrr? ]fc^j prevzame usrste jstyai©s?|a v saes*M, na tofflSo* dvorih, kskor fineSB spr®m!žanje želaanSS-k3.fr vosoma — £®©j&$w38a u pBsap^S: E*r8» s S a ib š £ k a u 3 S e a 2. o Spalne, f«di'ne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, oiomane, spalni in deftoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od pro3te do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo fU&ffllER. PREIS, t^art&or Eiioro8©5aev Ssrg St. 6 ^MPI L/ ^ 'vsake vrste*^ K. KAENEH MARIBOR^ Ceniki mfonjl Svoooasa ogledi Glavni urednik: Radivoj Rehar Odgovorili urednik: Fran V o g1 ar agiiSS« £«##»»***• »*mm • ■*■■■•«**»» - 7 ■ » “ «l \ Centrala: Jurčičeua ul. 4. Podružnica: StrosSmaierjeua ul. 5. | « .maav " j Izuršuje usa u tiskarsko, litografsko in f | K kamnotiskarsko stroko spadajoča čela, \ kakor: knjige, brošure,. cenike, računske f zaključke, letake, lepake* uabila, račune, | | razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, \ ] osmrtnice, posetke^ račune ter use tiskauine : Podružnica: : za občinske in črugs urače. naročila se : Telefon ; točno izurše se zaračunajo najceneje. :s * m m ' . v ■ . UH t■*» Centrala Telefon št. 24. st. 3/UI. §jf.saMJ * ?AVJ. • ■ - ■ » ■ m " • M * ■ ■ ii : s 5 •»»•■Aaiiim MirWWiWlfifr«Wrt S : ’ V . 3 / I Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi | “ • • »v > • —, a r» ? r • j • * * . -m in najnouejšimi stroji in črkami. ■ ■ ■ Mi«anMimkiiMi)ia»r * Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tkita: JVUrltrorska li^aroa d. d