Izhaja vsak petek Karo Anina analni aaloUtna. . . K iv. poluletna . . K >*— Četrtletna . . K 1*— poaamesna IUt. 10 Tin. Nafrankirana pisma m m aprejem&jot roko« plat m ne vraCaJo. © Naša Hoč ■ 1 Hi H BI Glasilo sloveni Uredništvo in uprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna Oglasi s« sprejemajo m po dogovoru. slovenskega delavstva Štev. 52. V Ljubljani, 23. novembra 1317. Leto XII. Z Olimpa. (Prikazen.) Rajni Evangelist puha iz pipe, ves je v dimu, radostno gleda po krasnih, južnih pokrajinah, po morju, ki ga je, dokler je še žil v dolini solza, tako navdušeno opisaval: saj mu je srce vedno hlepelo po jugu. —»Enako lepo kot gorski svet morje.« — Prihiti Evangelistov prijatelj rajni kanonik dr. Ign. Žitnik. Žitnik: »Janez, bogat si!« Evangelist: Srečen, da. Bogat, kakor ti. Drugi so morali preskrbeti za pogreb tebi; radoveden nisem, kako so mene zagrebli. Saj s truplom so lahko delali ikomedije, kakršne so hoteli.« Žitnik: »Sijajen, krasen pogreb so Evangelistu priredili; zaslužil ga je. Evangelist: »Š.« Žitnik: »Šema, kajneda si mislil reči.« Evangelist: »Uganil!« Žitnik: »Pošta, ta zdaj k nam prihaja strašno pozno. Vojska, svetovna vojska še ni končana. Hm. Ta pošta: v mirnih časih ni nikoli šlo tako, kakor bi moralo biti. Koliko sem se na pošto upravičeno jezil. A, Evangelist, bogat si pa le!« Evangelist: »Hudir, povej no, kaj je novega v dolini solza in gorja. Si dobil časopise? Saj brez njih nepoboljšlji-vec, časnikar, neprekosljivi člankar ne izhaja. Daj sem! Hitro!« Žitnik: »Zate so že nabrali ljudje 13.495 K 40 vin.« Evangelist: (Hitro preleti časopise.) »Sem s poštnimi nakaznicami, Nace, prijatelj! Hm, študent, revež, stari dolgovi, Mesar, »cajtenge«: bom pisal. Razposlal. Nace, vzemi, kolikor hočeš! Veš, kadar sem imel denar, sem vsakemu rekel: Vzemi, kolikor hočeš! Denar sem zaničeval.« Žitnik: Se radostno smehlja: »Bi ti kar pomagal nakaznice pisati, a na Olimpu jih ni...« Evangelist: »Pozabil, sem še premalo časa tu, na1 Olimpu to ne gre. Viš, Nace, kadar sem dobil od »Mohorja« za Zgodbe 600 kron, sem pisal toliko časa poštne nakaznice, da mi je drobiža nazadnje zmanjkalo.« Žitnik: »Razumem.« Evangelist: »Seveda: ti si tudi vse razmetal. Veš, Nace, politika, ta nama ni nesla.« Žitnik: »Nič. Vse je šlo. (Veselo.) A ljudje so naju imeli radi.« Evangelist: »Poslanca berača« sva bila. Veš: nekaj mesecev pred smrtjo sem še plačal zelo star dolg prijatelju sevškemu korarju. Je že bil pozabil nanj. Zadolžil se je bil pri volitvah.« Evangelist: »Žitnik: skupno, ra- dostno, veselo: Politika: nič bogastva nama ni prinesla. Korenjaka, fejst fanta sva bila...« Olimpovci se približajo, se klanjajo, kličejo spoštljivo: »Čast politikoma nesebičnežema; očetoma revežev!« (Prikazen izgine.) Delavski shod v Brnu. V Brnu, dne 11. nov. 1917. Danes se je vršil v dvorani tukajšnjega rokodelskega društva XI, občni zbor »Čehoslovanske kršč. soc. delavske strokovne organizacije«. Iz vseh delov lepe Morave so prihiteli odposlanci krajevnih skupin, da se razgovore o svojih zadevah in o prihodnji dobi. Zborovanje je vodil predsednik, deželni odbornik Šramek, Organizacija je vsled vojne trpela kakor vse druge, vendar se lepo razvija in pridobiva med delavstvom tal. Naravnost lepo je bilo, ko so posegale tudi delavke s temeljito premišljenimi govori v debato, želeti bi bilo tudi med katoliškimi Slovenci kaj takega. Na to zborovanje je prišel tudi posla- nec Gostinčar, ki je prinesel bratski organizaciji pozdrave slovenskih tovarišev in tovarišic. Omenjal je tudi pokojnega dr. Kreka, ki je ljubil istotrfko češki kakor jugoslovanski narod (Ko je omenjal dr. Kreka, je ves zbor vstal s sedežev) in ki je bil nekak posredovalec med češkim in slovenskim krščanskim socialnim delavstvom. Zborovanje se je zaključilo z manifestacijo za mir po navodilu papeža, in za cesarja, kralja češkega, ki se je otel smrtni nevarnosti ob Soči. Med brati in sestrami. Cesar je odpravil s poveljem armadi in mornarici dvoboj. Krasne so cesarjeve besede: »Kdor postavlja v dvoboju na kocko svoje življenje, ne greši samo proti božji zapovedi in postavi, marveč tudi proti svoji domovini. Zato prepovedujem dvoboj vsem pripadnikom moje oborožene sile, kakor tudi vsako udeležbo pri dvoboju.« Cesar je rešil vprašanje, ki je pereče. Utemeljba razveseljuje vsakega katoličana. Koliko vernih, hrabrih častnikov je odložilo častniško čast, ker se z njih vestjo ni strinjal dvoboj. Zvesti sotrudnik našega lista, urednik Frančišek Trseglav, se je nahajal med njimi. To je bila velikanska žrtev. Rad je bil častnik, a kot katoličan se v neki častni zadevi ni mogel in se ni smel dvobojevati, ker ni hotel grešiti proti božji zapovedi. Cesarjevo povelje je tudi znak močnejšega demokratičnega toka med nami. Dvoboj v naši armadi je bil že prepovedal cesar Jožef II., a ta prepoved je bila po njegovi smrti preklicana. Tudi v angleški armadi je dvoboj prepovedan. Pozdravljamo kot verni katoličani in odločni demokrati odpravo dvoboja v armadi. Dr. Šušteršič in poslanec Jaklič sta izstopila iz Jugoslovanskega kluba, ker ni bil izvoljen dr. Šušteršič v delegacije. Ker se zdaj o tej reči toliko piše, nam o njej ni potrebno obširno razpravljati. Naš gre’i, a kaj naš, saj ga nismo mi zagrešili, je bil, ker je ostal dr. Šušteršič državni poslanec, ko je postal deželni glavar. Mi smo vsi skupaj na Kranjskem res še pravi politični otroci; kritiki se v politiki le polagoma privajamo; če ne gre vse po naši kranjski trmi, pa odstopamo in se pridušamo, da se nam mora cel svet: slovanski in neslovanski smejati. Časi sedanjih kriz v kranjski S. L. S. so trdi, a prebili jih bomo, ker naš narod, je zdrav, krepak, pameten, dasi včasih počasen v hitrem pojmovanju položaja. Nad vse nas pa veseli, ker se je pričela o teh neprijetnih in nepotrebnih rečeh v »Slovencu« javna razprava. Vsak naj pove, kakor misli, samo_ besede naj nekoliko izbira, ker moramo delati na to in se privaditi, da oklešemo tiste odurnosti, ki so navadne v kranjskih neokusnih polemikah. Zdaj se kregamo med seboji; pri ljudeh istega svetovnega nazora se ne smejo, ali vsaj ne smele bi se osebne strasti nikdar čez mero razpaliti. Oblika ostani dostojna, brez psovk; dejstva naj se stvarno razpravljajo; strasti in osebne mržnje naj, se zatirajo, Ikar le gre: naj pa uredniki psovke in banalnosti črtajo. II. številka »Jugoslovana« je tudi prav dobra. Naročajte jo! »Dom in Svet« bo v svoji bodoči številki objavil izpod peresa najboljših Dom-insvetovcev spise o rajnem našem očetu Evangelistu. Čujemo, da bo objavila Družba sv. Mohorja prihodnje leto životopis Evangelistov izpod peresa dr. Izidorja Cankarja. Težnje rudarjev. Poslanec dr. Verstovšek je govoril 6. t. m. v poslan iški zbornici s posebnim ozirom na rudarje. Njegov govor objavljamo po stenografičnem zapisniku. H. Conscience: Revni plemenitaš. »Ne umevam, zakaj se razburjate,« odgovarja notar. »Zdi se mi, da Vas bo, kar Vam bom povedal, zelo užalostilo. Komaj se upam pričeti. Če prav slutim, Vas obžalujem,« »Moj Bog, kaj pripovedujete!« zakliče Gustav prestrašen. »Ali je obiskala Grin-zelovo smrt? Ali je edina nada mojega življenja uničena?« »Ne, ne,« hitro odgovori notar, »Pomirite se: oba živita, a velika nesreča ju je zadela-« »Kaj, kako?« jeclja mladi mož, ki se je strašno razburil. »Prosim, pomirite se,« nadaljuje notar. »Usedite se in poslušajte .,, Ni tako strašno, kakor mislite, saj s svojim bogastvom lahko bedo olajšate,« »O, hvala Bogu!« zakliče Gustav vesel. »Rotim Vas, gospod notar, hitro: požurite se; ne mučite me več!« »Poslušajte: Dolžno pismo je v Vaši odsotnosti zapadlo. Gospod pl. Vlierbeke se je trudil več mesecev, da bi bil zbral za odkup potrebni denar, a njegova posestva so bila zelo visoko zadolžena. Da se je iz- Slove; Visoka zbornica! Dovolite, da iz-pregovorim nekoliko besedi ob priliki velevažnega predmeta, ki se tiče naših delavcev; omenim zlasti nekatere želje našega jugoslovanskega delavstva, Hrvatov in Slovencev, ki zaslužijo izdatno podporo od jugoslovanskih zastopnikov, kajti oni so spoznali v velevažnem trenutku politični pomen toka življenja na jugu. Z veseljem borno pozdravili vsi zlasti tisti čas, ko se bodo naši nižji sloji hrvaških in slovenskih delavcev vrnili nazaj iz tujih pokrajin, iz Amerike in Nemčije, in da bodo našli doma v ljubljeni domovini dovolj zaslužka, ki si ga morajo sedaj iskati v tujini in se boriti za vsakdanji kruh s hudim delom in trpljenjem. Pri nas na domačih tleh, na slovenski in hrvaški zemlji, je žalibog dovolj prostora za tujce, ki se mastijo z mastnimi zaslužki, toda naši vrli sinovi morajo iti v tujino, da si iščejo skromnega zaslužka. Mi se bomo najbolj veselili, če bo celotni preobrat v Evropi povzročil tudi v tem oziru izpremembo in nam prinesel srečni čas, ko borno pozdravili vrnitev sinov iz Amerike, Nemčije in drugih tujih pokrajin. (Bravo!) Cesarsko odredbo 9. avgusta 1914, ki govori o izjemah nedeljskega počitka in o izplačevanju dni v rudnikih med dobo izrednih razmer, ki jih je povzročila vojska, se mora urediti s poročilom socialnega političnega odseka. Med odredbami, ki so jih izdali s § 14. in ki so padla pod mizo, se tudi ta postavilo uredi. Nočem o določbah tega zakonskega načrta podrobno govoriti, naglašam le, da. je odsek sam izrekel, da ni več1 potrebno vzdržati omejitev postavnega nedeljskega počitka in rokov o izplačevanju, kakor so jih sklenili leta 1912. Odsek je kljub temu odnehal zahtevkam vlade in je sklenil kompromis, po katerem se sme v goto- ognil sramotni razprodaji, je posestvo in pohištvo prostovoljno prodal. Pokrili so se komaj dolgovi: vsak je dobil, kar je imel tirjati, ter je postal gospod pl. Vlierbeke največji revež, da si je ohranil neomadeže-vano ime.« »Gospod pl. Vlierbeke torej biva na Grinzelovem kot najemnik?« »Ne, zapustil ga je,« »Kam se je podal? Še danes moram govoriti ž njim?« »Ne vem.« »Kaj ne veste?« »Noben človek ne ve. S svojo hčerjo je izginil. Nikomur ni povedal, kaj da namerava.« »Moj Bog, kaj mi poveste!« Še dlje naj bom ločen od nje! 'Ne vem, kaj da je ž njo!.,, Tresem se .,. strašno se bojim .. . Ne morete povedati, kje da je? Nihče, nihče ne ve, kje da sta?« »Nihče!« je ponovil notar. »Zvečer po prodaji je gospod pl. Vlierbeke peš zapustil Grinzelovo in se podal na polje. Sam sem že poizvedoval za njim, a brez uspeha,« Mladi mož se je, ko je čul to žalostno novico, pričel tresti. Obledel je. Obupno si je pokril obraz z rokama, da prikrije solze. Ni ga toliko zadela novica o revščini Lenore, ker je to že vedel. Hudo mu je vili slučajih tudi delo ob nedeljah dovoljevati. V prvi vrsti se mora .pribiti, da pač niso bile potrebne začetkom vojske v tem oziru drakonične določbe in cesarske odredbe, da bi bili naši rudarji delali. Tista cesarska, naredba, s katero so nameravali začetkom vojske rudarje siliti na delo, kaže, kakor vse odredbe po § 14. proslule Sturgkh-Hohenlobove dobe, pečat samodrštva, nosi znake krvave nasilne vlade in popolne zadušitve svobodne volje prostih državljanov. Delavcev, posebno rudarjev, ni bilo siliti s trinoŠkimi ukrepi na delo ali jih goniti z bajonetom nanj; rudarji so vedno znali, da delajo zato, da oskrbe prebivalstvu premog in da bodo tudi med vojsko to dolžnost izpolnjevali, če le ču-jejo na njih zahteve in ako jim živila preskrbe. V tej zavesti so rudarji v po-pdlni meri storili svojo dolžnost. Zahtevali so le živil in kruha, ne ostrega poveljevanja kakega častnika ali postavnih odredb, ki jim vedno groze s smrtjo in z ječo. Le dobra prehrana in izborna preskrba dvigneti proizvajo in pri pomore ti, da več premoga izkopljejo. Bolestno se sliši iz ust vladnega zastopnika ali ministrstva, da je proizvaja premoga padla, ker so delavci premalo prehranjeni in zato ne morejo delati. Zgodovina bo svoj čas te izjave vladnega zastopnika pribila in opozarjala, v kakšnih časih srno v Avstriji živeli; da so pač izdali proti delavcem razne drakonične določbe, s katerimi so jih silili delati, niso jim pa skrbeli za zadostno hrano, katero so delavci zahtevali. Nahajamo se pi'ed velikim mrazom. Prebivalstvo po mestih in na deželi zahteva povsod željno premoga. Od majnika sem kliče po kurivu, a vedno zaman. Če se bližamo katastrofi, ako moramo popolnoma zapirati v mestih ,plinarne, če bo obrat obtičal, ako bodo pa bilo, ker ne bo takoj videl Lenore in jo rešil revščine. Bal se je še večje nesreče. Notar je gledal mladega moža, zmajeval z ramama: mladenič se mu je smilil. Da ga potolaži, je rekel: »Mladi ste še, gospod Denecker. Pretiravate, kakor sploh mladina pretirava: žalost in veselje. Ne obupavajte. V naši dobi človeka kmalu dobimo, če ga iščemo. Nekaj denarja in gibčnosti, jamčim Vam, čez nekaj dni Vam pokažem, kje da gospod pl, Vlierbecke biva. Če mi to poverite, storim vse, da Vas kmalu zadorvoljim.« Gustav je zaupno pogledal notarja, mu stisnil roko in rekel: »Storite mi to uslugo, gospod notar. Z denarjem ne skoparite. Storite vse, samo glejte, da kmalu izvem, kje da se gospod pl, Vlierbecke s svojo hčerko nahaja! Ne morem Vam dopovedati, koliko trpim, kako hrepenim, da bi jo zopet videl! Prvo Vaše obvestilo bom toplejše pozdravil, kakor če mi darujete življenje.« »Ne bojte se, gospod Denecker! Vsi moji pisrji bodo pozno v noč v tej reči delali. Danes zjutraj odpotujem v Bruselj, da si izposlujem pomoč policije, Ker mi dovoljujete, naj se na stroške ne oziram, bo šlo takorekoč kar samo.« morali zapreti dobrodelne zavode,kar se je že zgodilo na Koroškem, če morajo prebivalci v svojih temnih čumnatah zmrzovati, tega ni zakrivil rudar, marveč le brezglava, čisto avstrijska uprava, ki je v tem vprašanju popolnoma odpovedala. Rudarja pa zelo boli in le z nevoljo prenaša, ako mora slišati, da prebivalstvo kljub vsem svojim silam ni prosto skrbi za kurivo. Rudar je, kar smo vedno čuli v raznih govorih in tudi iz ust vladnih zastopnikov, izpolnjeval vedno svojo dolžnost in je storil tudi med vojsko, kar je mogel storiti. S severa smo pač čuli o stavkah po velikih premogokopih, ki so pa bile zelo kratke. Vedno smo pa čuli, kar smo slišali tudi danes, da jih je le slaba preskrba povzročila. V tem slučaju rudarju ne smemo zameriti, če; prazen njegov želodec zaduši njegovo domoljubno čustvo in ga sili, da preneha delati, kadar mu njegove moči odpovejo. Korist države in cele monarhije zahteva, da bo vlada skrbela za to, da rudarji radi prehrane ne bodo v skrbeh. Živila se morajo rudarjem preskrbeti v zadostni meri; rudar nima časa kakor morebiti drugi stanovi, da bi kopičil in skrival živež, žene, če imajo otroke, nimajo časa, da bi ure in ure letale okoli, da bi si preskrbele živež, ki ga le težko dobe, da kuhajo rudarjem. Predlagam nekaj zahtevk državne-t ga premogovnika v Skalah pri Velenju in opozarjam ministra javnih del nanje in mu jih toplo priporočam. Posebno opozarjam, da zaslužijo rudarji v tem državnem rudniku obzirnost. 'Z veseljem pribijem, ida ti delavci še vedno radostno delajo, da veselje do dela med njimi ni izginilo. Mirno se v tern državnem rudniku dela. Spx*etna voditeljeva roka je dosegla med delavstvom najlepše uspehe; delavstvo vodstvu tudi popolnoma zaupa. Pribijem, da je nadzorovalni častnik pameten, previden vojak, ki ga v vsakem oziru cenimo, ki odgovornost svojega mesta popolnoma umeva. Skupnemu sodelovanju teh sil se je dozdaj posrečilo, da so obrat od večjih težav odvrnili, izvzemši prehrane, ki je v nekaterih letnih časih popolnoma odpovedala. Delavstvo v tem državnem premo-gokopu preveva po ogromni večini pravi domoljubni avstrijski duh. Verni so, narodno zavedni; možje so skrbni družinski očetje. Zato med delavstvom in kmeti ni takih preklarij, kakor v drugih velikih premogokopnih pokrajinah. Pred kratkim mi je poslalo 200 teh delavcev pismo, ki me je močno ginilo. Iz «jega sem razvidel, koko težko da delavci delajo, kako skromno prihajajo in prosijo, naj zgoraj skrbe zanje, da jim no bo treba skrbeti za njih življenjske potrebščine. Delavci v vlogi tudi najodločnejše opozarjajo, da sta vodstvo in okrajno glavarstvo storila vse za uredbo življenjskih vprašanj. Življenjske razmere so pa že povsod take, da nižji činitelji ne morejo izpolniti želja delavcem, ki jih more le ministrstvo javnih del izpolniti. Pribil bi še, da se nižja politična instanca v tem okraju trudi urediti prehrano, a višja ! oblast jo ne podpira dovolj; namest- ništvo v Gradcu je, kakor v celi deželi, tudi v tem okraju glede na prehrano popolnoma odpovedalo. Trdim: radi slabih uredb namestništ. v vprašanjih prehrane se ni nobena dežela tako približala prepadu, kakor Štajerska, ki bo morebiti še desetletja čutila posledice sedanjega gospodarskega propada. Po teh razmerah merimo delo namestništva, a ne po mnogih odlikovanjih, ki si jih preskrbi namestnik Clary sebi in svojim ljudem. Odlikovanci večkrat niti ne znajo, zakaj da SO' bili odlikovani, kar pripomnim le mimogrede. Pečal bi se rad še z nekaterimi zahtevami teh rudarjev, ki tičejo zdravstvenih naprav posebno na dodatke živil. Pred vsem opozarjam ministrstvo javnih del, naj ne prezre, da je ta premogokop neposredno pred vojsko prišel iz zasebnih rok v last države. Rudnik se je pred vojsko zelo priprosto vzdrževal, nobenih modernih naprav ni, kakršne so navadne v drugih rudnikih. Ni naprav, ki jih zahteva delavčeva varnost in zdravje. Država med vojsko tudi ne misli na investicije; zdi se, kakor da v tem premogo-kopu roparsko delajo. Le na to gledajo, da kolikor mogoče veliko premoga izkopljejo, opustili so pa vse potrebne varnostne naprave. Bog nas čuvaj takih nesreč, kakršne so se pripetile v teh jamah, dokler so bile še lastnina zasebnikov. Posebno opozarjam ministrstvo javnih del, da je za take pojave zdaj edinole država odgovorna, posebno pa ministrstvo1 javnih del, ki mora tudi za to skrbeti, da se delavcem v jami ali pri delu na zemlji ne bo bati za njih življenje, da se otroci in rodbine ne bodo tresli za življenje očetov. Zdravstvenih naprav v teh jamah ni. Nujno potrebno in posebno upravičeno zahtevajo delavci, naj se preskrbe prostori, v katerih se bodo mogli delavci preobleči, in to še predno napoči zima. Upoštevati se morajo posebno razmere tega rudnika. Strnenih delavskih bivališč, kakor pri drugih premogokopih, ni. Delavci stanujejo daleč, raztreseni so po celem okraju; do ure hoda stanujejo daleč. Prepoteni, razgreti večkrat 'prihajajo iz rudnika; taki, kakršni so, pridejo na mraz, gazijo celo uro globoki sneg; obleka jim na telesu večkrat zmrzne, predno pridejo domov. Veliko žrtev so te žalostne razmere že med delavci zahtevale. Nič čudnega, saj delavci niso iz železa; morajo se v takih okolnostih prehladiti in zboleti ali vsaj nalesti kali vseh mogočih bolezni; posebno jetiko. Telo oslabi; zato tudi manj delajo. Le potrebna bivališča in kopalnice morejo to zabra-niti. Država ne glej na nobene žrtve. Predložil sem o tej reči ministrstvu obširno spomenico, na katero naj se ozira. Neobhodno je potrebna preskrba z živili. Rudarji morajo, to tudi zahtevajo, dobiti tedensko vsaj kilogram priboljška za se in za svoje člane rodbine, lo je potrebno, zahtevajo pa tudi gospodarske razmere v okraju samem, da država konsumna društva preskrbi z vsemi mogočimi sredstvi; skrbeti mora, da dobe zadostne zaloge krompirja, fi- žola, repe, zelja, slanine, masti in drugih živil; v okraju sta namreč še dve veliki tvornici, ki potrebujeti neznansko veliko živil. Tudi ti tvornici morati biti preskrbljeni z živežem, ker je bil ves šoštanjski okraj prej navezan na uvoz. Le tako se more izboljšati položaj tudi ostalemu prebivalstvu. Kako morejo delavci, posebno rudarji, v takih razmerah za se in za svoje otroke skrbeti za obutev in obleko? Kako naj si jo nabavijo? Znamo, da teh predmetov ni mogoče niti za drag denar dobiti. Pritrjujem, kar se je večkrat tu na-glašalo, da spadajo tudi rudarji k težkim delavcem, kakor kmetje; oni izvajajo ravno tako in večkrat še važnejša dela v vojski, kakor vojak na fronti; ker on je vojak zaledja. Kakor preskrbe vojaka na troti z vsemi sredstvi prehrane, oblačenja in obutve, moramo tudi vojaka v zaledju preskrbeti z vsemi potrebščinami, če hočemo, da bodo ti stanovi zdržali in da prebijemo vojsko, ki se mora kmalu končati. Tudi tozadevno sem predložil ministrstvu spomenico, ki mu jo priporočam. Končno še pribijem: Vse nas navdaja naj,večje zadoščenje in nas najbolj veseli, ker se je delavstvo celega juga izrazilo za deklaracijo. Delavci kato-liškonarodne smeri, narodno radikalci, kakor tudi socialno demokratični stoje na stališču deklaracije, ki so jo podali zastopniki juga monarhiji 30. majnika 1917 glede na združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov pod žezlom Habsburžanov, pod vlado zmagovitega vladarja Karla I.; da, celo jugoslovanski delavci v inozemstvu, posebno v Nemčiji, so pritrdili deklaraciji in odkrito izjavili, da se za njo zavzemajo. V vseh slojih narodov na jugu valuje radost do Balkana; mogo&en val, ki ga ne bo noben avstrijski ministrski predsednik mogel ustaviti. Preide pač še morebiti kratka doba, v kateri bodo poizkušali z denun-ciaciami ali z rabeljskimi hlapci zatirati jugoslovanski narod, a vsi sloji prebivalstva se bodo, če se taki časi zopet vrnejo, še tesnejše strnili; znali se bodo Neronske strahovlade, vsake nemške narodne vlade otresti in jo prestati. Iz krvi, iz žrtev, iz neizrečenega trpljenja zasledovancev, iz krvi padlih vojakov, ki so žrtvovali cesarju in domovini svoje življenje, bodo ustali tam na jugu možje dejanja, ki se ne bodo obotavljali, da se bodo vsakega ptujca, ki bo majal svete pravice Jugoslovanov pridobljene s prelito krvjo, s silo otresli in zahtevali za storjeno krivico tudi osebno zadoščenje. Narodi na Jugu! so složni, to naj si gospoda na Dunaju zapomni. Delavci se strnejo v tesne vrste; pozdravili bomo tisto dobo, ki mora priti, v kateri bo tudi za delavce na domačih tleh dovolj prostora, dovolj dela. Predlagal je končnd: Vlada se poziva: 1. V državnih rudnikih v Skalah pri Velenju naj se uvedejo potrebne zdravstvene naprave, posebno bivališča, kjer naj se delavci preoblačijo in primerne kopelji. .2u Delavci državnih delavnic naj dobo priboljške živil, čevlje in obleko. 3. C. kr. vlada se ipoziva, naj v vseh pritožbenih komisijah vladnim zastopnikom naroči, da se zaračunavajo tisti delavniki, ki so veljali v mirnih časih kot prosti dnevi. XXX Potrebno bi bilo, da se oglase pri poslancih tudi delavci iz drugih krajev. Poslanec Gostinčar želi, naj mu delavstvo svoje težnje povsod opiše. Priporočamo, naj se delavstvo povsod obme na poslanca Gostinčarja in naj mul naznani svoje težnje. Naslov: Jožef Gostinčar, državni in deželni poslanec, Dunaj I., Parlament. Pisma naj se pri-poroče. Glasnik. Avstrijske krSčansko tobačne delavske rveze. Nove draginjske doklade. Parlament in vlada sta sklenila nove dogovore glede na draginjske doklade. Dogovori tičejo: 1. Dovoli se enokratna nabavna doklada. i i Ulili 2. Zvišajo se draginjske doklade. 3. Ustanovi se peti razred o stanju rodbine. 4. Deloma se izpremene načela o uvrstitvi v robinske razrede. Enokratna draginjska doklada znaša v I. vrsti 180 K, II. 230 K, III. 280 K, IV. 330 K, V. 380 K. Nabavalno doklado dobe vse delavne osebe, ki delajo vsaj 6 mescev v tvor-nici. Izplača se mesca novembra. Draginjska doklada se zviša 1. januarja 1918 za 50 odstotkov. Tudi za to dra-ginjsko doklado velja novo ustanovljen 5. rodbinski razred. Vanj se uvrste vsi tisti nastavljenci, ki morajo za več kakor štiri otroke skrbeti. Izpremenili so tudi določila gleda na vdovce in vdove. Vsi vdovci in vdove, ki morajo radi otrok vzdrža-vati gospodinjstvo, se uvrste v ravno tisti razred, kakor oženjeni, dokler ni še kak otrok dosegel 12. leta. Drugih izprememb glede na uvrstitve v rodbinske razrede ni. » * * Razprave odseka državnih uslužbencev z vlado so bile precej težavne. Vlada je omejevala svoje prispevke, ker je meseca julija draginjske doklade povišala. Odsek državnih uslužbencev je začetkom svojih posesetev sklenil, da se sestane v skupni seji z organizacijami državnih na-stavljencev. Na tem sestanku so zahtevali državni uradniki nabavalno doklado 1000 kron vsakemu neoženjenemu na 1500 K oženjenim nastavljencem; za vsakega otroka nadaljno doklado 200 kron. Temu zahtevku so se pridružili skoraj zastopniki vseh navzočih organizacij. O posvetu na tem sestanku seveda ni bilo govora; vprašanja so bila omejena na nabavalno doklado in na to, naj se li dovoli v blagu ali v gotovini. Govorniško dobo so omejili na nekaj minut. Ker so se vsi govorniki strinjali z nabavljavno doklado, ki so jo zahtevali uradniki, od celega posveta ni ostalo veliko, kar se je pribilo tudi v pod- odboru odseka za državne uslužbence. Lahko rečemo, da je izpadel posvet brezuspešno, razen če se smatra izražena želja kot uspeh, ker so nabavalno doklado v blagu (obleka ali čevlje) odklonili. Naše zveze na ta posvet niso povabili. Tudi drugim organizacijam se je to pripetilo. Proti temu pregrešku smo seveda takoj ugovarjali. Da nismo bili vabljeni, je krivda pisarne poslaniške zbornice, a kriv je tudi poslanec Kemetter, ki bi bil moral kot načelnik pododbora skrbeti za to, da bi bili vse organizacije povabili. Z naše strani so se izvedli obširni predposveti. Pod predsedstvom državnega poslanca dr. Mataja so zborovale organizacije državnih nastavljencev; posvetov sta se udeležila tudi poslanca dr. Jerza-bek in Wollek, ki sta člana odseka državnih uslužbencev. Na teh posvetih so razpravljali o sedanjem položaju državnih uslužbencev in o zahtevah, ki so potrebne. Naša organiazcija je zastopala zahteve, ki jih je zastopala naša Zveza. Vlada je izjavila, da prizna nabavalno doklado v trimesečni višini sedanje draginjske doklade in da s 1. januarjem 1918 uvede 50-odstotno draginjsko doklado. Več vlada ni dovolila. Pogajali so se zato le s težavo. Odsek državnih uslužbencev je poveril pododboru, naj pogajanja nadaljuje. V tem pododseku se je nahajal tudi poslanec dr. Mataja. Ker so se dogovorili člani pododbora za skupen nastop nasproti vladi, je ta končno več obljubila, kolikor je prvotno ponujala. Seveda so morali tudi naši zastopniki med pogajanji kaj odnehati. Rekli smo, da bomo zahtevali, naj se odpravijo rodbinski razredi sploh in naj se odmeri draginjska doklada posebej za vsakega otroka, za katerega se mora v rodbini skrbeti. Oziralo naj bi se tudi poleg otrok na stare starše, ki si ne morejo nič zaslužiti, kar posebno v sedanji dobi veliko stane. Naše organizacije in njeni zastopniki so sodili, naj se dovoli vsem državnim uslužbencem od XI. čin, razreda dalje enako visok nabavalni prispevek. O upravičbi tega zahtevka ni veliko reči. Par čevljev stane delavca ravno toliko, kolikor uradnika 11. čin. razreda ali slugo. Ravno to velja glede na obleko, živila in z ozirom na druge potrebščine. Vlada je ugovarjala, da bi to preveč stalo. Zastopniki drugih strank so tudi več zahtevali, a so potem odnehali, ko je vlada svoj prvotni po-nudek zvišala. Sprejeli so predlog dr. Mataje, naj blagohotno tolmačijo določila o uvrstitvi v rodbinske razrede. Poslanec dr. Mataja je pri tej priliki opozoril zastopnika finančnega ministrstva sekčnega načelnika Gele