47§
Dr. Fr. L.:  Izprehod na  Notranjsko.
riješ; le kaj malega tiste nebeške luči, ki jo imenuješ u m , razsvetljuj^ ti ozko, kratko pot tvojega pozemeljskega potovanja: pa drzneš se obsojati dela Večnega!
Glede na vse to nikar ne zapirajmo oči, ki nam kažejo, da je sedanje pozemeljsko bivanje le samo trenutek v primeri z veki, ki so pretekli od stvarjenja. Stvarjenje se je začelo: kaj je bilo poprej? Ali nam to ne vzbuja misli, da je  neskončnost in je  večno  bitje, Bog?
In še nekaj! Če vsaka lučica ohrani svojo posebnost, če se ne izgubi niti najmanjša sila, pa bi duh človeški, obdarjen z najplemenitejšim božjim darom, z nebeško lučjo, z umom, ne obstal in živel večno? Bog ne pusti, da bi to, kar je ustvaril, v resnici poginilo: torej obvaruje  tudi  duha človekovega, da ne izgine v nič.
Tako izkopavajo obdelovalci prirode neovrg-Ijive dokaze, da biva večno bitje. Bog, in da nikdar ne premine najboljše ustvarjeno bitje — duh.
Izprehod na Notranjsko.
(Spisal dr. Fr. L.) (Dalje.)
Kakor pri   mnogih   cerkvah,   tako   je   tudi     ličen in celo vzvišen; na bel
pri trški cerkvi jako neugodno to, da je tako zatlacena z drugimi poslopji. Zato se njena vnanjscina ogledovalcu ne zdi veličastna. Pač pa ugaja tem bolj notranjščina.  Zlasti prezbiterij je
Notranjščina vipavske cerkve.  (H. Dejak.J
em, marmornatem velikem oltarju ti vzbuja pozornost slika svetega Štefana mučenika; a ko se obrneš nekoliko na desno in levo, obstoji ti pogled ob stenah, ker umetniške slike prve vrste imaš pred seboj. To je Wolfovo delo in vsekako iz njegove najboljše dobe. Slike predoČujejo življenje in poveličevanje sv.Štefana. Najbolj me je prevzemal krasni ko-lorit in klasično lepi obrazi. Ti obrazi ti pretresajo srce; tu živo čutiš, kakšna sila je v pravi umetnini. To so obrazi, da „imaš kaj gledati", to niso obrazi hladni in prazni, kakor v Časopisih za razne „mode" , kakoršni so le prepogostoma po naših cerkvah. Pripovedovali so mi, da prihajajo tudi ptujci semkaj ogledovat te slike, semtertje tudi umetniki, ki narejajo posnetke. Tudi jaz sem se namenil, da pridem prej ali slej še študirat te slike in jih ob jednem posnet s fotografsko umetnostjo. Kadar mi bo to možno, tedaj jih bodo lahko gledali tudi naši prijatelji v našem listu. Dotlej naj potrpe in naj mi oproste, da dalje ne opisujem trške cerkve in njenih šesterih stranskih  oltarjev.
Druga znamenita stavba v Trgu je šola. To vam je lepo poslopje, primerno svojemu namenu! Pa tudi dovolj prostora je v njem za štirirazrednico in za učiteljska stanovanja. Ako pristopiš bliže vratom, vidiš nad njimi vklesan napis z zlatimi čr-