Pasmino plačano v gotovini Leto LXXII., št. 214 Ljubljana, četrtek 21. Cena Din SLOlENS izhaja vsak dan popoldno tzvzomS nedelje do 100 vrst d Dm Z50, od 100 do 300 ™ Popust po dogovoru, inseratni davek v Jogosiovip Din I2r^ na tapraznitas.// 6 Din X vat? 2*- do 80 po* vrat d Din Z vrsta Din 4.—^ Narod** volja M iofcopfal m bo UKDNUIVO »4 UPRAVNttTVO LJUBLJANA, Knafljeva uica Bm. S »-2*, 31-23, 31-H »25 k 841 Podroioico. MARIBOR, Grapki trg SL 7 // NOVO MESTO, gransko jMlafiin it 26 M CSJE. celjsko uredništvo: Strossmaveneva ulica 1, telefon $t 65; podniinieo upravo: Koconova ul. 2. telefon st 190 // JUNICE: Ob kolodvoru 101 // 50VB4I GRADEC, Slomškov trg 5 // Postno hranilnico v Ljubljani st. 10351. Nemške-ruska laiania v Hoskvi ska delegacija, da se dogovori 1 Poljska naj bi bila postavljena London. 21 sept. e. Iz Berlina Javljajo, da je včeraj popoldne vojna delegacija, sestavljena iz članov štaba kancelarja Hitlerja odpotovala v Moskvo. Namen te delegacije je. pogajati se z rusko vlado glede določitve definitivne meje na bivšem poljskem ozemlju in glede dogovora o skupnem protektoratu nad Poljsko. Berlin, 21. sept. e. (United Press.) Iz zanesljivega vira se doznava, da se bodo v prihodnjih dneh začela v Moskvi pogajanja med Rusijo in Nemčijo glede določitve novih mej obeh držav. V dobro poučenih krogih mislijo, da bodo ta pogajanja trajala teden dni. Sovjetski krosi sodijo, da bo šla ta meja zapadno od Brest-Litovska. Nova razmejitev bo povečala število prebivalstva Rusije za 12 milijonov duš. Nemške čete iz področja vzhodno od Brest-Litovska, se že umikajo. Prebivalstvo, ki bo pripadlo Sovjetski Rusiji, tvori 2 in pol milijona Belorusov in 8 milijonov Ukrajincev. Smatrajo, da bo Lwow pripadal Rusiji, prav tako tudi Vilno. Nemci bodo, kakor pričakujejo obdržali petrolejsko okolico Drohibiča. Ostanek Poljske bi bila majhna vazalna država, ki bi jo tvorili področje Varšave in Lodz in bi bila pod skupnim protektoratom Nemčije in Rusije. London. 21. sept. e. V Berlinu je bilo izdano včeraj uradno poročilo, v katerem se potrjuje, da se nemške čete umikajo iz raznih delov zasedene Poljske in sicer na vsej črti od vzhodnega pasu do madžarske meje. da tako dajo možnost ruskim četam, da neovirano zasedejo področje Bele Busije in Ukrajine. Obveščeni krogi v Berlinu potrjujejo, da je splošno mnenje uradnih nemških krogov, da Rusija ne bo zahtevala ozemlja izven Ukrajine in Bele Rusije. London, 21. sept s. V tukajšnjih diplomatskih krogih mislijo, da bo Rusija zadržala zase ves vzhodni del Poljske do takozvane Curzonove linije. Potemtakem bo ostala ruska tudi Vima, na jugu pa Lvov, petrolejski vrelci v Galiciji ter vsa poljsko-madžarska meja. Po nekaterih znakih sodijo, da so šli tu Busi dalje, nego so Nemci pričakovali. Cernovice, 21. sept. br. Dopisnik velikega švedskega lista poroča, da je pohod ruskih čet v Galiciji tako nagel, da je sovjetska vojska v dobrih dveh dneh postala popoln gospodar vseh prometnih zvez, ki vodijo iz Poljske v Bumunijo in da je s tem popolnoma izrinila nemške čete iz bližine rumunskih petrolejskih vrelcev. Pariz, 21. sept. s. Sinočnji »Temps* poudarja važnost dejstva, da je ruska vojska okupirala vso rum unsko mejo ter pravi, da je s tem Rusija zaprla Nemčiji pot do Rumunije in Črnega morja. Kovno, 21. sept. e. (Reuter) Tu zatrjujejo, da bodo po razmejitveni črti, ki jo je predlagala Rusija, Vilna Bialistok in Lwow pripadali Rusiji. Razdelitev interesnih področij v Evropi Madžarske informacije o nemško-ruskih vorih glede bodoče politike v Evropi Budimpešta, 21. sept. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da obstoja med Nemčijo in Rusijo že obsežen dogovor ne samo glede razdelitve Poljske, nego tudi glede razdelitve interesnih področij v Evropi. Po mnenju madžarskih političnih krogov je Nemčija prepustila Rusiji vpliv na Balkanu. Za to ceno naj bi se bila Rusija odpovedala svojemu vplivu v pretežnem delu Poljske in zagotovila Nemčiji podporo glede njenih nadaljnjih aspiracij v Evropi in izven nje- Spričo tega. polagajo v Budimpešti največjo važnost na ureditev odnošajev Madžarske do balkanskih držav, zlasti do Jugoslavije, s katero se že vodijo tozadevna pogajanja. Budimpešta, 21. sept. e. Diplomatski in politični krogi v Budimpešti zdaj 2e z večjo mirnostjo gledajo na razvoj mednarod- nih dogodkov. Nadejajo se, da bo akcija ruskih čet ostala brez resnih posledic za Srednjo in južno Evropo. V Budimpešti smatrajo, da bo Mussolini prevzel inicijativo v namenu, da se v tem deu Evrope zavaruje mir in zato je povsem naravno, da je ta nameravana Mussolinijeva akcija predmet največje pozornosti Mnogo se govori tudi o odnosajih med Madžarsko in Rumunijo. Dozdaj pa iz krogov zunanjega ministrstva se niso potrjene vesti, ki krožijo glede pozitivnih rezultatov konference obeh držav, vendar so na podlagi dejstev, da je bila med Madžarsko in Rumunijo sklenjena trgovinska pogodba, kakor tudi na podlagi drugih dejstev, ki so se pokazala glede nadaljnega razvoja rumunsko-madžarskih odnošajev, lahko goji najboljše upanje. Pravi cilji Rusije Zanimive informacije italijanskega Usta Tur in, 21. sept. e. V poročilu iz Londona tukajšnja »Stampa« razpravlja o razlogih ruske intervencije v poljsko-nem-škem sporu. Poljski krogi v Londonu poudarjajo, da je Moskva, ko so se še vodila angleško-rusko-francoska pogajanja, ponudila, da bi branila Poljsko, če bi bila napadena od Nemčije. Rusija je zahtevala, da Poljska dovoli prehod ruskih čet skozi dva koridorja. Prvi koridor, ki ga je omenjala sovjetska vlada, naj bi bil namenjen za prehod ruskih čet proti Vilni in odtod proti Vzhodni Prusiji. drugi pa preko Lwowa do madžarske meje. Na podlagi tega je Rusija zahtevala v pogajanjih z Anglijo in Francijo v bistvu isto, kar je pozneje dosegla v sporazumu z Berlinom. Poročilo naglasa, da je bil cilj ruskih zahtev v tem, da se zadrži nemška ekspanzija proti vzhodu. Zato je Rusija, ko se ni mogla sporazumeti z zapadnima demokracijama, sklenila pakt z Nemčijo, čigar rezultat je skoraj enak tistemu, ki ga je hotela doseči v pogajanjih z Anglijo in Francijo. Tukajšnji poljski krogi smatrajo, da Rusija ne bo dovolila Nemčiji, da si vzame oni del ukrajinskega področja na Poljskem, ki so ga Nemci že zasedli, ker hoče Moskva na vsak način preprečiti nevarnost, da bi organizirali ukrajinsko iredento, ki bi po starih berlinskih načrtih odprla pot Veliki Ukrajini izven meja Sovjetske Rusije. Baltske države se čutijo ogrožene Vznemirjenje zaradi nadaljnjega zbiranja armade ob mejah Estonske in Latvije Cvrih, 21. sept. p. »Neue Ziircher Zei-hing« objavlja vesti iz Helsinkov, da sc na finski zapadni meji se nadalje izvajajo ruski mobilizacijski ukrepi in da se ruske sile še zmerom koncentrirajo. Ruski vojaški transporti odhajajo nenehoma proti jugozapadu. Tamkajšnji odgovorni krogi opozarjajo, da v Estoniji v nasprotju z Litvo in Lat vi j o ni bila proglašena nikaka mobilizacija. Finska pa ostane še nadalje izven območja vzhodnoevropskega konflikta. »Berner Bund« objavlja posebno poročilo a evropskega vzhoda, v katerem beleži, da je nastalo v Litvi in Latviji veliko vznemirjenje spričo koncentracije ruskih čet na njunih mejah. Vendar pa je nemški poslanik v Rigi izjavil predse Iniku latiške republike, da nemsk< ruski pakt ne vsebuje ničesar, kar bi omogočilo kakšno vojaško akcijo Nemčije ali Rusije proti baltskim državam. Utrditev Rusije ▼ Evropi ssterdam, 21. sept. s Haadelsblad« piše o rus na Poljskem, da Je utrditev Rastje v nji Evropi tako velike važnosti, da dlc tega zaenkrat sploh Se al ceniti. Hitler Je a ceno za glednem času. Rusija skoro vse rudnine, Id jih producira, potrebuje no vila odnosa je z Rusijo Budimpešta, 21. sept. z. V madžarskih merodajnih krogih z veliko pozornostjo spremljajo razvoj mednarodnih dogodkov. Spričo pojava rusko armade na madžarski meji polagajo največjo važnost na zopetao obnovo diplomatskih odnošajev z Rusijo, ki so bili ob pristopu Madžarske k protikomunističnemu pakta prekinjeni. Merodajnl budimpeštanski krosi utrjujejo, da SeU Madžarska ohraniti z Rusijo čim boljše odnosa je, kar smatrajo za tem bo|j naravno, ker Je tudi Nemčija sklenila pakt s Rusijo, Pogajanja za Vilno Kovno, 21. spet. br. že dva dni se vodijo mod zastopniki Litve in ruskih vojaških oblasti pogajanja za Vilno. Litovski vladni krogi pa se nadejajo, da se bodo pogajanja za Vilno in vse predele vilenskega vojvodstva, v katerih so Litovci v večini, v krat- kem uspešno zaključila in da bodo Rusi te kraje izročili Litvi. Diplomatski zastopnik ruske vlade je bil danes v zunanjem ministrstvu in je državnemu podtajniku izjavil, da namerava Rusija anektirati le beloruske in ukrajinske pokrajine. V poučenih krogih tolmačijo to izjavo v tem smislu, da je Litvi sedaj dana prosta pot v Vilno. Samo formalni protest Anglije in Francije v Moskvi Moskva, 21. sept. w. Francoski in angleški poslanik v Moskvi sta danes zahtevala sprejem pri komisarju za zunanje zadeve. Oba poslanika sta napovedala izročitev posebne note svojih vlad, v katerih Anglija in Francija protestirata proti vko-rakanju ruskih čet na Poljsko. Kolikor se Je moglo Izvedeti v tukajšnjih diplomatskih krogih, Anglija in Francija zaenkrat MBSjSs postopanja Rusije ne bosta izvajali nikaltih konsekvene, marveč se bosta omejili zgolj na formalni protest. Poljska vojska se še bori na treh frontah in sicer ob Bzttri, in pri Lvovn CERNOVICE, 21. sept. e. Včeraj imeli novinarji v Cernovicah priliko govarjati se z vojaškim funkcionarjem poljske vlade. Ta je glede na sedanji vojni voložaj na Poljskem izjavil: Na reka Bzttri, severopazadno od Varšave se še vedno bori velika poljska armada pod vodstvom generala Potmovakega. Druga postojanka, ki jo še drži naša vojska, je jugozapadno od Varšave na črti Varšava—Demo lin. To fronto drži general Brumel. Tu se nase čete junaško bore. Na-naposled je tretji kraj, kjer se nase četo še drže, Lvov. Njega brani general So-snowaki. Tu re naše čete bore z Nemci in Rusi. Eni in drugi žele zavzeti Lvov, a oboji bodo to drago plačali. V področjih pri Zalesčekih in v Beli Rusiji ni bilo nobenih borb, kjer tam ni bilo nase vojake. V področju pri Finsku sploh nismo imeli vojske. Tu so velika močvirja, a prav odtod je prišel strašni udarec in to v trenutku, ko so se naše dete utrdile na položajih in ko je bilo upanje, da bodo zadržale nasprotnika. Bilo je to prav takrat, ko je general Brumel dosegel ogromen uspeh z razbitjem nemške vojake južno od Varšave in ko je hkrati general Sosnoroski zmagal pri Lvovu. Glede položaja v Vzhodni Galiciji se doznava, da Nemci tam vrše veliko protian-gleako propagando. O nadaljnji usodi Polj- fronU Variava-Demblin ske se med Poljaki govori, da bi bil edini človek, ki uživa zaupanje vseh Poljakov in ki bi lahko stopil v nekaka pogajanja z Nemci, general Sosnowski. Mnogi vojaki, ki so prispeli v Rumunijo, so prosili, da se spet lahko vrnejo na Poljsko. Misliti so, da bodo prepeljani v Francijo, da bi se borili kot legionar ji, zdaj pa se rajše vrnejo na Poljsko. Rusko vojno poročilo VARŠAVA, 21. sept. e. Generalni štab ruske vojske je snoči izdal naslednji komunike: V teku 20. septembra so deli rdeče vojake nadaljevali napredovanje in odbili poljsko vojsko, ki je skušala ovirati naše čete. Na severu smo zavzeli Grodek, na jugozapadu Ukrajine pa Kovel in Lvov. V času od 17. do 20. septembra smo razorožili 3 poljske pešadijske divizije in 2 konjeniški brigadi. Po naknadnih podatkih je bilo ujetih nad 60.000 vojakov in oficirjev s popomo vojaško opremo in artiljerijo. Na severni fronti smo zavzeli Vilno, Baranoviče, Molodešno in Samo. Poleg ogromnega vojaškega materiala smo zaplenili tudi 280 topov in 120 letal. Preštevanje zaplenjenega materiala se nadaljuje. Varšava v plamenih Posadka se ie vedno ogorft brani Varšava, 21. sept. e. Včeraj popoldne Je varšavski župan naslovil and na Ško vlado in prosil za pomoč, ker haja prebivalstvo v obupnem položaju. Med prebivalstvom Je zavladala lakota, deli mesta so v plamenih dar Je dvontljhro, te ta Napadi odbiti Varšava, 21. sept e. Komanda obrambe Varšave je izdala sooči naslednje obvestilo: v Na naprej pomaknjenih zapadnih položajih pred Varšavo smo ohranili in zavarovali svoje pozicije. Na severu smo odbili napad sovražnih tankov in jih mnogo uničili. Naša konjenica je razgnala ostanke bežeče vojske. V Pragi, predmestju Varšave je nastal strahovit boj na nož, v ka erem smo zaplenili 3 težke in 7 lahkih strojnic Nemci so imeli mnogo mrtvih in ranjenih. Varšava je bila včeraj trikrat bombardirana iz zraka, pri napadu je sodelovalo 40 sovražnih bombnikov, od katerih smo jih 5 izstrelili. Pri bombardiranju mesta je bil popolnoma uničen kraljev dvorec porušen je tudi narodni muzej in mnogo hiš v središču mosta. V predmestju Bjenali je porušena akademija za telesno vzgojo. Duh vojske je odličen. Varšava, 21. sept. č. Radijska postaja Varšava II. je sporočila naslednje poročilo vojakom, ki branijo Varšavo: Sovražna propaganda še naprej širi lažnive vesti, da je Varšava tik pred padcem. Resnica je, da Nemci Varšavo še nadalje napadajo, toda mesto se ne bo vdalo. Poljaki vojak se ne boji sovražnega tanka, ne letala, niti topov. Pripravljen je, da ne odstopi niti ped prestolnice. Varšava bo nadaljevala borbo in bo zma- Varimva, 21. sept. s. Varšavski župan je snoči zopet govoril po radiu na naslov Anglije m Francije. Dejal je: Naš duh je močan. Ko smo apelirali na francosko in angleško pomoč, ni bil to znak naše slabosti. Ne obupujemo, temveč smo prepričani, da smo vsak dan bližje zmagi. Zavezniki nas ne bodo zapustili in zmagali bomo. Junaška obramba Varšava, 21. sept. AA. Havas. Polkovnik Lipinski je imel po varšavski radiopostaji tale govor: Položaj je danes isti, kakor je bil včeraj. 2e tri dni napada sovražnik trdnjavo Prago, toda vsi napadi so bili odbiti s krvavimi izgubami ra sovražnika. Naša obramba ni samo pasivna, temveč je tudi aktivna. Mi se branimo in neprestano vršimo tudi napade. Na zapadnem sektorju je bil so-\ražnik odbit. Obramba Varšave nima možnosti obiaviti vseh vesti, ki se pričakujejo, zaradi tega. ker so tako poveljni^tvo kakor tudi vojaki ves čas v borbi in nimajo časa sestavljati poročila. Nekega dne bo mogoče izvedeti vse o junaštvu obrambe Varšave. Takrat se bo zvedelo vse o vojakih in častnikih, katerih dejanja spadajo v zgodovino. Varšava je postala centralna točka vseh borb. Mi smo dolžni braniti Varšavo. Mi vemo. da se tudi Lvov junaško brani. vemo. da so sc v bližini Kutna odigrale ogorčene borbe, toda najvažnejša točka je Varšava, ki se še vedno drži. Zadnja dva dneva sta v mestu mirna. Trgovine so začasno odprte in promet je normalen. Izkoriščamo to zatišje, da bi se čim bolj organizirali, ker ne vemo, kaj nas jutri čaka Danes vlada mir, toda jutri lahko nastopijo peklenske ure. Treba se ie pripraviti na novo borbo. Na koncu svojega govora je pozval Lipinski branitelje, naj se borijo do konca z vsemi silami. Poljska letala pristala v Bolgariji Sofija, 21. sept. e. Dva lahko poškodovana poljska bombnika sta bila zaradi pomanjkanja bencina prisiljena spustiti se ▼ okolici Ruščuka. Pristojne oblasti so letalce takoj razorožile, oba bombnika pa spravile. Po uradno še nepotrjenih vesteh so se tudi v okolici Šumena spustili še trije poljski bombniki. Tudi v tem primera so letalce razorožili in internirali v notranjosti Bolgarije, bombnike pa zaplenili. Poročilo varšavskega poveljnika Varšava, 21. sept. s Poveljstvo mesta, objavlja preko radija, da je bilo mesto včeraj trikrat bombardirano. Več nemških letal je bilo sestreljenih. Bombe so poru« šile mnogo važnih zgradb. Poljaki so odbili napade nemških čet tako na zapada, kakor tudi na vzhodu mesta. V mestu je začelo primanjkovati živeža in so začeli z razdelitvijo konjskega mesa. Bukarešta, 21. sept. br. Varšava s* je po najnovejših poročilih snoči še držala. Ob 21. je varšavski radio še dajal vesti. Po koncertu za varšavsko posadko je nato dajal poročila o vojaškem položaju. Napovedovalec je rekel, da skuša sovražnik zavzeti Varšavo z letalskimi bombami in s obstreljevanjem iz dalekostrelnih topov, ne tvega pa direktnega napada na mesto. O položaju poljske južne armade je varšavski radio poročal, da se je vrhovnemu poveljniku južne vojske, generalu Sosnov-skemn posrečilo, da je s sijajnim manevrom prisila Nemce da so se umaknili izpred Lvova. če bo Lvov padel, ga ne bodo zasedli Nemci, temveč Rusi. Isfto poročilo pravi na koncu, da se poljska vojska skoraj nikjer ne bori z Rusi in da se poljski vojaki bratijo z ruskimi. Na koncu .ie napovedovalec ponovil razglas varšavskeera župana, da se bo Varšava borila nes objavil dekret, s katerim je bil finančni minister pooblaščen, da izplača, vladi poljske republike predujem 600 milijonov frankov. To posojilo se bo amortiziralo v 15 letih po 5 odstotnih obrestih. Pogrešan novinar New York, 21. sept. j. Znanega poročevalca »Chicago Daily Newsa« Mavrerja, ki se je po izbruhu nemško-poljske vojne napotil v Varšavo, že več dni pogrešajo. Ameriški vojaški ataše v Bukarešti je prejel nalog, naj sc nemudoma napoti na Poljsko in poišče pogrešanega ameriškega žuroali-sta. Mavrcr spada k eliti ameriških novinarjev. Zaslovel jc zadnja leta posebno s svojimi izvirnimi reportažami s kitajskih bojišč, kjer jc ponovno tvegal življenje. Njegova poročila o bojih med Kitajci m Japonci je čitala vsa Amerika z največjo napetostjo in zanimanjem. Jugoslovani v Varšavi Varldva. 21. sept. e. Beograjska »Politika« objavlja naslednje brzojavno poročilo svojega poročevalca iz Varšave, ki je prispelo preko Tunisa v Beograd. Poročilo se glasi: V teku včerajšnjega dne (19. t. m.) je vladalo v oblegani Varšavi relativno zatišje. Ponoči pa so Nemci z vso silo napadli predmestja Varšave. Vso preteklo noč so buj strahoviti boji. Predmestja so bila hudo bombardirana. Pri bombardiranju je sodelovala tudi težka artilerija, po ulicah na periferiji pa je bilo slišati reglanje strojnic. Danes poljski listi, ki ie vedno izhajajo v Varšavi, objavljajo, da so bili Nemci vrženi iz predmestij. Tu ni nobenega komentarja, niti vesti o ruskih akcijah na poljskem ozemlju. Prebivalstvo Varšave ie vedno upa na zmago pravične stvari, dasi ve, da je položaj brezupen, ker je Varšava odrezana od zunanjega sveta. Davi se je spet vršila srdita bitka med nemško m poljsko artileri jo. Naše poslaništvo v Varšavi je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Zaradi tega jugoslovensko poslaništvo prosi »Politiko«, naj objavi, da so se vsi jugoslovenski državljani zatekli na poslaništvo in da so vsi Čili in zdravi. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Mrak. H. «fMml»» m Sta*. 2-4 Na zapadu nič novega Mnenje švicarskega vojaMrcga strokovnjaka o položaju na zapad« Pariz, 21. sept. br. Francosko poveljstvo je snoči objavilo vojaško poročilo št. 33: Večjih sprememb ni bilo. Na raznih odsekih sovražnikovo topniško delovanje. V zraku je bilo več spopadov med lovci. Sestrelili smo sovražno lovsko letalo, ki je padlo v francosko črto. Basel, 21. Sept. s. Na francosko-nemški fronti je bilo ponoči opažati veliko aktivnost. Zapadno in vzhodno od Saarbruckna so Nemci p odvzeli močne napade, vendar so bili odbiti. Aktivnost artilerije je bila na obeh straneh zelo velika. Francozi zbirajo za fronto zelo velike množine vojaštva, tankov in drugega vojnega materijala. Po vsej fronti je prišlo ponoči tudi do patrulnih borb. Bern, 21. sept. br. Švicarska vojaška strokovna revija je objavila poročilo visokega oficirja švicarskega generalnega štaba, ki je član švicarske vojne misije v Franciji. Clankar razpravlja o bojih na zapadni fronti z vojaškega vidika in piše med drugim: B Francoska ofenziva je, kakor vse kaže, naperjena proti najslabši točki Siegfrie-dove črte. Je to predel med Mozelo in Renom, kamor je francosko poveljstvo končen triralo izredno število težkega topništva, ki je omogočilo, da se je borba povsod prenesla na nemško ozemlje in so francoske čete zdaj že nad 20 km pred Maginotovo črto. Največji uspeh so Francozi dosegli med Molzelo in Saarbrucknom, kjer imajo ob reki Blies v svoji posesti tako važne postojanke, da utegne to odločilno vplivati na nadaljnji razvoj bojev. Francoske postojanke popolnoma dominirajo nad saar-sko dolino in nad Siegfriedovo črto na tem ozemlju. Z daljnogledom se da prav dobro razločiti, da je nemška utrjena črta na mnogih mestih od težkega topniškega obstreljevanja močno trpela. Francozi vodijo borbo izredno previdno, ker je ozemlje posejano z minskimi polji. Uničujejo jih na ta način, da kopljejo globoke rove in tako ta polja razstrele. Tudi še bolj proti severozapadu so Francozi v boljšem položaju kakor nasprotnik. London, 21. septembra. AA. Reuter: Listi komentirajo potek vojnih operacij na zapadu ter naglašajo. da ni treba pričakovati nobenih presenečenj in da mora javno mnenje potrpežljivo počakati na razvoj dogodkov, ki jih angleške in francoske oblasti pripravljajo z največjo energijo in točnostjo. »Times« pravi, da je glavno, da se angleške čete in orožje čimprej pošljejo tja kamor je treba in kjer bodo stopile v akcijo, ko bo potrebno. Treba je dodati, da se na bojišču vrat organizacija v vatikanskem obsegu. Javno mnenje bi želelo čimprej e čuti vesti o kaki veliki zmagi. Toda javno mnenja mora imeti zaupanje v veliki ln točno izdelani strategični nacrt, ki velja aa vas angleški imperij in ki se izvaja z največjo histrostjo, v kolikor ja to mogoče. Francoske in angleške vojaške oblasti so tvoj vojni načrt izdelale tako, da se bodo operacije izvajale postopoma in vedno močnejše, dokler ne dosežejo največjo silo. »Daily Mail« piše, da se angleške in francoske vojne sile pripravljajo po načrtu v najlepšem redu ter da bodo demokratične države vodile ofenzivo tako. da sovražnik ne bo imel prilike za majhne uspehe. To je najboljši odgovor na vse kritike in nestrpnost v gotovih krogih v Angliji. Posvet francosko-angle-ikega vojnega vodstva PARIZ, 21. sept. br. Včeraj popoldne je bil v ministrstvu aa narodno obrambo važen angleško-frsneoski sestanek. Med drugimi so mu prisotvovaJt ministrski predsednik in vojni minister Oaladier, angleški vojni minister Hoare BeUaha, vrhovni ( poveljnk general Gamelin, admiral Darlan Ribbes. poslanik Coulondre in več zastopnikov generalnega štaba, llaladier je najprej podal poročilo o političnem in vojaškem položaju in je zatem izrazil občudovanje hrabri poljski vojski. Poudaril je neomajen sklep, da Anglija in Francija ne mislita na sklepanje miru in da bosta nadaljevali vojno do konca. Kaj pripravljajo Nemci Pariz, 21. sept. br. Zastopnik belgijske agencije je imel včeraj razgovor s francoskim generalnim štabom in je pri tej priliki naglasil, da je v Belgiji zavladala zaskrbljenost, ker Nemci evakuirajo kraje ob belgijski in holandski meji. Dobil je odgovor, da je francoski generalni štab o tem dobro poučen in da računa na vse možnosti. Nemci so ob luksemburški meji poskusili z razbremenilno ofenzivo, ki pa ni uspela Belgijski dopisnik je v zvezi z odgovorom francoskega generalnega štaba omenil poročanje londonskega »Times«, ki je povzročilo največjo senzacijo. Vojni poročevalec tega lista je namreč s holandske meje poročal, da je nemški napad ob luksemburški meji proti Magino-tovi črti samo maska in da pripravlja medtem Nemčija napad na povsem drugem kraju. Vojna na morju Po poročilu angleSke admiralitete imajo Nemci le Se 30 podmornic London, 21. sept. s. Angleška admirali-teta ugotavlja, da je sedanja borba proti podmornicaru mnogo uspešnejša nego v svetovni vojni. V letu 1917 in 1918, ko je bila nemška podmorniška vojna na višku, je angleška mornarica potopila povprečno eno do eno in pol podmornice na teden. Sedaj pa znaša povprečna številka 3 in pol na teden. Računajo, da imajo Nemci trenutno samo še 30 podmornic, ki lahko operirajo na visokem morju. London, 21. sept. br. Reuter naglasa, da je vojna proti podmornicam že v prvem stadiju dosegla tolikšen uspeh, ker razpolaga angleška mornarica z izredno hitrimi rušilci in minonosci, ki so se pri izsleditvi in zasledovanju podmornic pokazali kot najboljše orožje. Potopljenih je bilo že več podmornic, še več pa tako poškodovanih, da ne morejo več napadati. Tokio, 21. sept. j. Japonska vlada je izjavila angleškemu vojaškemu atašeju v Tokiju, da bo prepovedala vsem nemškim ladjam, ki so se zatekle v japonska pristanišča, da bi se oborožile in zopet odplu-le na široko morje. Amsterdam, 21. sept. br. V holandskih pristaniščih je včeraj ostalo sedem ladij, ki bi morale odpluti. Posadke teh ladij so zahtevale povišanje plač za 50% zaradi povečane nevarnosti morske plovbe. Paro-plovnim družbam se ni posrečilo, da bi našle zadovoljiv izhod. London, 21. sept. s. Ugotovljeno je bilo. da so se rešili še trije mornarji z matične ladje »Courageous«. Število rešenih znaša sedaj skupno 690. Washingion, 21. sept. s Ameriško vojno brodovje v Atlantskem oceanu je prejelo nalog, da spremlja ameriške trgovske ladje, ki plovejo v Evropo. Posledice blokade London, 21. sept. j. Dosedanja angleška blokada je Nemčiji prizadela že hude izgube. Strokovnjaki so izračunali, da je Nemčija izgubila zaradi blokade 40% svojega izvoza in 50% uvoza. London, 21. sept. s. V kratkem dospe v London švedska industrijska in pomorska delegacija, da prouči gospodarsko sodelovanje z Anglije. Na poti v London je tudi danska poljedelska delegacija, da določi cene danskim poljedelskim proizvodom. Gobbelsovi načrti Nemčija naj bi se skušala Izogniti odločilnemu spopadu na zapadni fronti London, 21. sept. Po poročilih iz dobro informiranih kroqov v Berlinu sta zastavila dr. Gobbels in Rosenberg ves svoj vpliv, da bi Nemčija spremenila svoje vojne metode. Po prepričanju teh dveh ideologov nemškega režima, naj bi Nemčija naprvo zgradila drugo Siegfriedovo linijo na Poljskem in naj bi prenehala z letalsko vojno na vzhodu in na zapadu. Sprejela pa naj bi pomorsko vojno, ki pa ne bi smela biti totalna. Po mnenju dr. Gobbelsa in Rosenberga naj bi med nemškim prebivalstvom najprvo začeli z uspešno propagando, s pomočjo katere bi popularizirali idejo defenzivne vojne Istočasno, naj bi nemška diplomacija prepričala vse nevtralne države in tudi prebivalstvo držav, ki so v vojnem stanju z Nemčijo, s pomočjo radia in propagande, da Nemčija noče vojne in da je vojna sploh nesmiselna. Po teh psiholoških pripravah bi Hitler z večjim uspehom v ugodnem trenutku predlagal nove pogoje za mirno rešitev vseh sporov v Evropi z geslom, da morajo vsi narodi po svojih močeh prispevati svoj delež žrtev za blagor vsega človeštva. Gobbels je po teh informacijah ostal zvest svojim idejam in poudarja, da bi se morala Nemčija zadovoljiti z aneksijo Gdanska in koridorja ter vrniti Gdinjo Poljski kakor tudi ostali poljski teritorij, ki so ga Nemci zasedli. Poljsko bi bilo treba obnoviti in z njo skleniti take trgovske in druge pogodbe, da bi Nemčija bila od-škodovana v celoti in bi bil ohranjen tudi nemški prestiž. Baje je Hitler sprejel Gobbelsa in vzel na znanje njegove predloge, a kljub temu nadzoruje 15 mož Hitlerjeve osebne garde dr. Gobbelsa. Dr. Gobbels in njegovi somišljeniki si močno prizadevajo, da bi prepričali Hitlerja, da ofenziva na zapadu ne bi bila zdaj ugodna, temveč naj bi Nemčija pred odločitvijo za večji spopad na zapadu ustvarila veliko gospodarsko cesarstvo tietjega rajna. Spričo prestiža, ki ga uživa zdaj Nemčija v Srednji Evropi in na Bal- kanu, Nemčiji ne bo težko gospodarsko zavzeti prvo mesto v državah Srednje Evrope in Balkana in nobena od teh držsv se ne bo z orožjem branila dobavljati Nemčiji živila in surovine. V tej smeri proučujejo položaj po uspehih na Poljskem v Berlinu, toda končna odločitev je le pri Hitlerju, ki bo odločil ali naj ustvari veliko gospodarsko cesarstvo tretjega rajha preden začne ofenzivo na zapadu. Streicher v nemilosti Kodanj, 21. sept. br. Potrjuje se vest, da je bil okrožni vodja Streicher aretiran ns Goringovo pobudo. Sodilo ga bo posebno sodišče, ki je sestavljeno iz 7 članov stranke, 7 zastopnikov vojske in 8 zastopnikov industrijskih krogov in javnega življenja. Set i Intendanture umrl Berlin, 21. sept. p. Davi je podlegel srčni kapi šef intendanture nemške vojske general Karmann. Vesti o nemškem posojilu Berlin, 21. sept. AA. (DNB). Uradno se zanika vest nekega švicarskega lista, da je Nemčija začela s pogajanji za posojilo v Zedinjenih državah. Uradni krogi izjavljajo, da Nemčija ni začela z nobenimi podobnimi pogajanji. Poljsko zlato v Londona Tokio, 21. sept. e. (Agencija Štefani) Po vesteh iz Londona je zlata podlaga poljske narodne banke dospela v angleško prestolnico. Kakor znano, so poljsko zlato, ki je bilo v nevarnosti da ga zaseže j c Nemci. 8. t. m, prepeljali v Rumu ni j o in je bilo vkrcano na angleško petroleisko ladjo v Konstanci. Ta ladja je pred včeraj-njim dospela v London. Anglija in Francija sta nepopustljivi in nmloikl Hitler]« Pariz. 2L sept. AA. (Havae) Ni minulo niti 24 ur po Hitlerjevem lovoru v Gdan-sku in že sta Francija in Anglija odgovorili nemškemu državnemu kancelar j u Tako se tolmači sklep francoske vlade in govor Chamberlaina v Londonu. Sklen francoske vlade dokazuje, da je Francija odločena voditi vojno do končne zmage. S tem s« ponovno potrjuje francoske—angleška solidarnost. Chamberlain je v svojem govoru ugotovil, da se po Hitlerjevem govoru položaj ni spremenil in da ostaneta Anglija in Francija zvesti obveznostim danim Poljski. Francija in Anglija besta borbo nadaljevali. Chamberlain ie pravilno ocenil nemško argumentacijo, ki gre za tem, da razdruži zapadni velesili. Chamberlain se je pri tem poslužil italijanskih objavljenih dokumentov. Srna« tra aa. da Ja šel Chambarlainov odfovor za tem, da se enkrat za v »alej napravi konec berlinski kampanji, ki Jo Hitler vodi zato. da bi aa Francija in Anglija odpovedali vojni akciji, ki jo Hitler smatra po okupaciji poljskega ozemlja s strani nemških in sovjetskih čet kot vojno brez cilja. V Parizu se mgUkm razlika, ki obstoja med strastnim Hitlerjevim govorom ' in mirnostjo pariškega sporočila in Cham-' berlainove izjave. Ta razlika se tolmači tako. da Hitler ve, da čas dela za zapadne demokracije. Ista razlika se vidi med nemJko propagando ln skromnimi uradnimi anfleškimi informacijami. To le znak. da mer oda j ru nemški krogi ne skrivajo, da je blokada postala že sedaj zelo uspešna. Gotovo je, da je doslej bilo potopljenih 7 nemških podmornic. Poljski begunci odhajajo iz Rwnniii]e v Francijo V Rumuniji so bili urejeni posebni uradi Bukarešta, 21. sept e. Državni podtajnik ministrstva za notranje zadeve je izdal obvestilo, ki bo danes objavljeno v vseh listih. Obvestilo naglasa, da poljski oficirji, ki so prispeli v Romunijo, lahko uporabijo železnice in avtomobile na lastne stroške, če hočejo zapustiti državo, a morajo preje dobiti potrebne listine. Zato so bili v Rumuniji organizirani posebni uradi, ki bodo urejevali transporte polj« skh beguncev m sicer v Cernovicah, Peskanja, Romana, Bakanu, Baksaulju m Jasfju. Odpremili Jih bodo v Francijo. O položaju na Dnjestru javljajo, da so tam ruske čete prispele na bivsko polj-sko-rumunsko mejo. Na zahtevo komandanta teh čet se je rumunska vojaSka komisija sestala z rusko vojno komisijo ter se dogovorila glede ureditve prehoda z enega ozemlja na drugo. Poveljnik ruskih čet je sporočil pozdrave ruske vojske ln zagotovil rumunskim predstavnikom nevtralnost Rusov. Rumunski oficir je odgo- voril, da je rumunska vlada strogo nevtralna in da je odredila, naj bo rumunska vojska prijateljsko razpoložena napram ruskim četam. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da Nemci obžalujejo, da so šli Rusi preko železniške črte Cernovice-Lwow. ker so upali, da bodo po tej železniški progi mogoči direktni transporti velikih količin žita in bencina naravnost iz Ru muni je. Zaradi tega te proge Nemci niso bombardirali. Transporti v Nemčijo bodo morali kakor doslej iti po Dunavu in preko Madžarske. Govori se, da je bilo v času. ko so ruske čete zavzemale Ukrajino, ustreljenih več poljskih funkcionarjev, ki so odklanjali sodelovanje z ruskimi četami. Ruske čete še napredujejo brez vsakega odnora Poljakov Pri operacijah ruskih čet sodeluje 110 divizij, kar pomeni, da so ruske čete znatno močnejše od nemških Rcosevelt za ukinitev ega zakona Njegov predSog pa je Ml na predkonf erencl odklonjen — Zaenkrat bo Amerika ostala nevtralna Washlngton, 21. sept. s. Predsednik Roo-sevelt je imel na predvečer zasedanja kongresa včeraj v Beli hiši konferenco z predstavniki demokratske in republikanske stranke. Kakor se dosnava iz ricbro poučenih virov, se je Rooeevelt na tej konferenci zavzemal za to, da bi bil ameriški nevtralnostni zakon popolnoma odpravljen, ne pa samo modificiran. Dejal je. da bo po vseh znakih sedanja vojne dolgo čara trajala in se razširila po vsem svetu, tako da bo Amerika zaradi velikega števila vo-iujočih se držav težko ostala nevtralna. Večina politikov pa je baje F*ooseveltu predlog o popolni odpravi nevtralnostne-ga zakona odsvetovala. Tudi senator Pitt-man je izjavil, da bi bili za sprejetje ta- kega predloga v kongresu izgledi zelo majhni. Po konferenci je bil izdan komunike, ki pravi, da je bilo sogrlasno ugotovljeno, da morajo Zedinjene države ohraniti nevtralnost in mir ter proučevati to vprašanje popolnoma z riadstrankarskega vidika. Konferenca je proučila nekatera vprašanja v zvezi z vojno v Evropi, med drugim vprašanje potovanja ameriških državljanov na ladjah vojskujočih se držav ter vprašanje uporabe principa »cash and carry prvi izmed teh hr\>atskih ideologov v raznih tvojih študijah izdelal tudi njeno znanstveno apologijo. Radič je dal na Hrvatskem nov izgled in novo vsebino tej ideji, odbrustl z nje vse stare utopittične elemente ln jo postavil na najrealnejšo gospodarsko-politično podlago. Kakor je v duhu tvoje kmečke Ideologije reformiral vsebino nacionalistične ideje, tako je rs formiral tudi staro hrvat tko tolmačenje vteslovanske ideje. Ideolog tn ustanovitelj hrvat-tkegm aeljačkega pokreta je Stjepan Radič ottal vat do dane t najmodernejši, najbolj vsebinski in naj pozitivne j ši hrvetski — pess-tlavieU« Stev, 214 Najaktualnejši film sedanjih dni! Ta SUm delovanje v »v v vojnesn Sasut DANES PREMIERA! len* voditeljic* francoske Spijonaaa aa bori s vnemi sredstvi na Uvijanje In amrt ~. no5ll.BAi,i5ih aenzacii 8 Mo«> nemške protispljonaže. Delovanje francoskega vohunskega urada, nazvanega FIlm najnape te j Si n senzacij ^„a-^ bureauc. Ljubezen, strast, zapeljivost, fiirtanje ni hladnokrvna osveta ob 16., 19. In 21. un najlepša ln najopaznejše lena — vohunke! V glavnih vlogah: naj elegantne jša Francozinja I EDVJ,iGE F!ulLLEIt^ Zakas sem postala vohunila vTiZZ I I ■S -—^^r^»^.^^^^^^.—^- . -—-1 OLTVIA DE HAVILLAND znana iz filma ROBIN HOOD — v najboljši burki ■ KINO MATICA, tel. 21-24 TEŽK® JE DOBITI ŽENO I ob 16., 19. In 21. uri Zabave in smeha željna publika bo gotovo prišla na svoj račun^ pri tem filmu. GLASBA ZA TEBE prelepa Robert Stolzova opereta v kateri sodelujejo poznani filmski Igralci: Magda Sohneider, Hans Sohnker, Paul Kemp In Fritz Imhof. Samo Se danes ob 16., 19. in 21., predvaja RPECI RRlž v KINt SLOGA, teL 27-30 NEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 75 z dne 20. t. m. objavlja ukaz o spremembah in dopolnitvah uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe, navodila za pridobivanje pravice do specialnosti iz bal-neologije in klimatologije ter razne objave iz »Službenih novin«. — Izvoz vina iz Slovenije. V avgustu so slovenski vinogradniki in vinski trgovci Iz Slovenije izvozili 159.107 litrov vina ln sicer iz ljutomerskega, mariborskega in ptujskega sreza. V celoti smo izvozili iz Slovenije do konca avgusta v Nemčijo 818.503 1 vina, v Češko 20.422 1, v Holan-dijo 891 in na Poljsko 4923 1 vina. _ Strašna toča v Hrvatskem Zagorju. Včeraj in predvčerajšnjim je divjala v vsem Hrvatskem Zagorju nevihta, po kateri se je vsula toča, ki je napravila milijonsko škodo. Najbolj prizadeti so kraji od Krapine proti Golubocvu in Očuri. Toča je popolnoma uničila v teh krajih vinograde, pa tudi njive s koruzo in drugimi pridelki. Zelo so trpeli tudi sadovnjaki, škoda je tem večja, ker je bil prizadet najbolj siromašen predel Hrvatskega Zagorja. Iz Kri-ževcev poročajo, da je padlo toliko toče, da so jo morali z lopatami odmetavati z njiv. Tudi v Križevcih in v okolici so uničeni vsi vinogradi. Najbolj prizadeta je vas Miholjevac, kjer je toča oklestila vse sadno drevje in uničila brajde. — 52,000.000 din za pasivno zaščito prebivalstva. Na zadnji seji mestnega sveta v Beogradu je bil soglasno sprejet predlog naj občina najame posojilo 52 milijonov din za pasivno zaščito civilnega prebivalstva. 12.5 milijona bodo uporabili za tehnično opremo v pasivni obrambi, 10,000.000 za stroške evakuacije vseh otrok, če bi bila potrebna, 30 milijonov pa je namenjenih za nabavo rezervne zaloge živil. — Kohaltovo rudo so našli na zapadnih obronkih planine Zelina v dolini Ibra. To je prvo najdišče te redke rude v naši državi. Največ kobaltove rude je v Afriki. Okrog 70% svetovne produkcije kobalta dobivajo iz belgijskega Konga in francoskega Maroka. Kobalt se uporablja največ pri produkciji posebne vrste jekla. — Zagreb dobi najmodernejšo signalno napravo. Glavni kolodvor v Zagrebu bodo v kratkem preuredili in bo dobil naimodernejšo signalno in kretnlško napravo, ki bo obratovala avtomatsko ln bo stola ekrog 5 milijonov din. Vse nove naprave bodo na električni pogon in bo zadostoval pritisk na gumb za premikanje kretnic m postavljanje signalov. — Velik izvoz bosanskih sliv. Pred dnevi se je pričel skoraj normalen izvoz sliv v Nemčijo. Vsak dan izvozimo po poročilih iz Sarajeva 50 do 100 vagonov sliv. Izvoz bosanskih sliv v druge države pa je zelo omejen in zaradi tega kmetovalci pre-delavajo večji del letošnje dobre letine sliv v marmelado in žganje. Cena sliv je v Bosni zelo nizka. V kotorskem Prido-boju je neki trgovec kupil 10 vagonov sliv po 38 par kg. — Nepismenost v Bosni. Tudi letos so obnovili v Sarajevu akcijo za odpravljanje nepismenosti v Bosni. »NapretkovU prosvetni delavci so imeli lani m predlanskim velik uspeh. V dveh !et:'h so naučili po statističnih podatkih na področju Hercegovine in Bosne čritati in pisati okoli 30.000 kmetov in kmetic. — Naši ribiči organizirajo ribolov v Palestini. Skupina ribičev iz Crikvenice je odpotovala v Palestino, kjer je nase ribiče angažirala neka židovska tvrdka v Haifi. Naši ribiči bodo zaposlen1 kot ribiški inštruktorji v različnih ribiških pod-jetj h v Palestini Organizirali bodo tudi ribištvo v Palestini kakor so organizirali pred leti ribištvo v Severni A mer ki. Opremili so se s petim: ribiSk'mi čolni, mrežami in drugimi ribiškimi potrebščinami. — Samomor starca, v Sremski Mitrovici se je obesil 851etni kmet Dušan Kuzminac. Našli so ga že mrtvega v drvarnici. V po. slovilnem pismu Je starec nap'sal, da so ga v smrt pognale družinske razmere. — Tudi v Šibeniku strogo postopajo proti trgovcem, ki navijajo cene živil. Včeraj je šibeniška policija izročila sodišču 2S trgovcev, ki so neupravičeno podražili moko, sladkor in mast. — Strašna nesreča v gnimoznicl. V Kumsalimih pri Banjalukl se je pripetila strašna nesreča v gramoznici, v kateri je 201etni delavec Mirko Rida kopal pesek. Mod delom se je nad delavcem odtrgala ogromna plast peska in ga zasula, iz peska so molela samo še stopala nesrečnega delavca, ki je bil že mrtev, ko ga je njegov oče s pomočjo sosedov odkopal. — Ker mu mati nI dovolila, da bi se vozil s kolesom, si je hotel končati življenje v Subotici 171etni, kleparski učenec Stjepan Slivac. Izpil je raztopino nekega praška, ki ga je kupil v lekarni za 15 din, ln savžil 30 aspirinov. Fantu so v bolnišnici izprali želodec m mu rešili življenje. — Caplje in galebi na Savi. Sprehajalci in domaćini ob Savi pod Gameljnami in pod šmarno goro so opazovali te dni dve lepi sivi čaplji, ki sta se sprelelavali cb Savi. Caplji sta se zadržavali ob Savi nekaj dni, nakar sta odleteli dalje proti jugu. Domačini so opazovali dalje časa tudi igro dveh ali treh galebov, ki so letali nad savskimi valovi in tu pa tam sedli na breg Na polju med Fosavjem in St. Vidon, se ie nekaj dni zbirajo jate ptic selllk, zlast« škorcev, ki nemirno poletavajo od njive do njive, od drevesa do drevesa in se zbirajo v še večje jate, da prav kmalu odlete v svoja zimska bivališča Čez morje. — Za gospodarsko neodvisnost, v zadnji Številki »Gospodarske slogec razprav rja dr. Rudolf Bičanič o vojni in kmetski gospodarski politiki. Pisec ugotavlja, da bodo vojni zapletljaji vplivali na naše narodno gospodarstvo, čeprav smo nevtralni že zaradi tega, ker imamo dokaj razvito trgovino z inozemstvom. V bodočnosti bomo primorani morda za tri ali več let uravnati našo gospodarsko politiko tako, da bomo čim manj odvisni od inozemstva. Nase glavne življenjske potrebe bomo morali kriti z lastnega gospodarskega rod-ročja. Predvsem je potrebno zagotoviti večjo gospodarsko neodvisnost kmetakega gospodarstva, V vasi je treba organizirati medsebojno pomoč in sodelovanje, da bo mogla vas v potrebi živeti samo od svojega gospodarstva. — Nesreča ne počiva. Iz Jari so snoči prepeljali v bolnico dva uslužbenca v tovarni Indoplast in sicer Antona Brojana ter Stanka Vrhovca, ki sta se pri delu opekla z vrelo smolo po rokah in po životu. — Delavko Marijo Bizjakovo. zaposleno v neki tovarni v Savijah je brcnil v nogo konj in jo huje poškodoval. — 51et-ni sinček mizarskega pomočnika Franc Berksič iz Rudnika je padel doma s stola in si poškodoval levo nogo. — Delavca Petra Freliha je na dvorišču gostilne pri Levu brcnil konj v glavo. — V bolnico so davi prepeljali tudi zidarskega delavca Ivana Moleta, ki mu je padla na glavo opeka in ga huje poškodovala, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26, v Beogradu in Kumboru 25, v Sarajevu 24, v Zagrebu 21. na Rabu 20, v Ljubljani 19, v Mariboru 17.2, na VIsu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9. temperatura je znašala 11.5. Iz Llublfane —Ij Iz legije koroških borcev. Svojemu članstvu sporoča glavni odbor žalostno vest, da je v Vranju preminil v najlepši moški doti redni Član našega društva, gospod Adolf Hilar, brigadni general Žem-ski ostanki pokojnega našega soborca bodo prepeljani v Ljubljano in bo pogreb jutri, v petek ob 15. z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Pozivamo član. stvo, da polnoštevilno spremi uglednega vojaškega dostojanstvenika in soborca iz bojev pred dvajsetimi leti na njegovi zadnji poti ter se v ta namen zbere četrt ure pred napovedanim časom pred postajnim poslopjem. Pokojnemu generalu, našemu soborcu in članu, želijo koroški legionar ji miren počitek v domači zemlji, težko prizadetim svojcem pa najiskrenejše sožalje! —lj Obiščite Stiplovškovo razstavo! Stip lovškova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu vzbuja v umetniških krogih splošno pozornost in priznanje. Vsi ljubljanski dnevniki so že priobčili kratke pohvalne komentarje. Tudi dijaštvo se zelo navdušuje za to razstavo. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Prav je. da v teh težkih časih s številnim do-setom gmotno in moralno podpremo priznanega umetnika, ki razstavlja navzlic velikim stroškom in težavam kolektivno zbirko svoje grafike m olj. —lj Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani. V članku z dne 19. t. m. pod zgornjim naslovom se nam je pripetila neljuba pomota pri Številu praznih stanovanj. Dokazano je namreč, da je v Ljubljani stalno praznih 1% stanovanj In ne 10CJ., kakor amo po pomoti navedli. — J. K. —lj Ilirska ulica zaprta. Zaradi modernizacije so morali davi Ilirsko ulico zapreti za vozni premet in bo morala ostati zaprta med Vido vda i&ko in Fugoerjevo ulico vsaj 14 dni. Zaradi dobave inozemskega bHumcna. k" je potreben za utrditev cestišča po načinu »chelmac«. ,se je delo v teh časih zakasnilo in pad o v nezanesljiv letni čas, kar naj pr^seftniki upoštevajo in imajo potrpljenje. Za to delo je namreč potrebno toplo in suho vreme in približno 14 suhih in toplih dni, da bo Ilirska u'ica dobro in lepo urejena. —lj Gobe na trgu. Včeraj in danes so prinesle ženske na trg večjo količino gob, po katerih so gospodinje hitro segle. Na trgu je sedaj tudi že več jurčkov, ki so jih ženske prodajale po 5 Co 6 din merico, več pa je seveda čeb^licvk. lisičk, vam-povk in drugih vrst užtnih gob. —lj Ravnateljstvo abirurientskega tečaja zbornice za trarcvino. obrt In Industrijo na državni trgovski akademiji v Ljubljani sprejema prijave za vois do 25. septembra 1939. Imena sprejetih slušateljev (ic) bo razglasilo na uradni deski 26. septembra. —lj Občni zbor umetnostno zgodovinskega društva v Ljubljani bo v torek 26. septembra ob 5. popoldne v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani (vhod z Blei-vveisove ceste). —lj Na srednji drž. glasbeni šoli (drž. konservatoriju) v Ljubljani se bodo vrSili naknadni sprejemni izpiti v petek 22. t. m. zjutraj iz violine, popoldne iz klavirja, v soboto 23. t. m. dopoldne iz teorije in intonacije za vse gojence, ki pridejo k naknadnemu sprejemnemu izpitu, popoldne pa za solopetje. Natančni razpored je nabit v veži zavoda. — Na Glasbeno akademijo se sprejemajo novi slušatelji do 25. t. m., bivši slušatelji visoke šole in pedagoškega oddelka drž. konservatorija v Ljubljani pa se bodo sprejemali od 1. do 15. oktobra ti. — šola Glasbene Matice še vedno sprejema gojence za klavir, violino, petje, orkestralne inštrumente in teoretične predmete. Vpis dnevno od 9. do 10. in od 15. do 17. ura. —-lj Občni zbor slovenske aekcije Jugoslovanske ženske sveze bo v nedeljo 24. t. m. v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Pozivamo včlanjena društva, naj pošljejo številne delegacije k občnemu zboru, vabimo pa tudi ostalo slovensko ženstvo, ki se za nase delovanje zanima, naj se udeleži zborovanja. Začetek ob 9.30. Odbor. 453—n —lj Prijeta žeparka. Kriminalni organi so že nekaj dni opazovali v mestu po rasnih kavarnah, še večkrat pa v gneči na kolodvoru mlajšo, čedno oblečeno žensko, ki se je sumljivo približevala posameznikom in si dajala opravka okrog njihovih žepov. Včeraj se je pojavila tudi ▼ čakalnici nekega kinematografa, kjer je skušala olajšati za denarnico Ivana T., ki pa jo je še pravočasno pograbil za roko. žensko, neko Milico R., ki je coma iz Med-jimurja. so izročili stražniku. Najdelikatnejša snov — film samo za odrasle! Prvi veliki film, ki obravnava seksualno snov! — Problem zakonske ln Izvenzakonske ljubezni! OSKRU *i£NA KRI Ta film obravnava naslednja vprašanja: vzdržnost za časa zaroke, zdravniški pregled pred vstopom v zakon itd. O teh vprašanjih naj bo poučen vsak zakonski par, vsako dekle, vsak mladenič! Dosti je lažne sramežljivosti, človek 20. stoletja naj spozna opaznosti ln naj ne skrije svoje glave * kakor noj v pesek! Ta film prinese v premieri jutri KINO SLOGA Roparski napad Ljubljana, 21. septembra Ljubljana je sicer kljub čudnim časom še razsvetljena ponoči, a je ponekod ulična razsvetljava vendarle pomanjkljiva. Na Cesti 28. oktobra na primer sploh ne gore plinske svetilke, prav tako ne v sosedni Gorupovi ulici, kjer je bil snoči izvršen drzen roparski napad. Okrog pomoči je šel domov proti Trnovemu trgovski potnik Tone C. Prej je bil v gostilni, kjer se mu je pridružilo nekaj sopivcev. Bili so Zidane volje in so se taki tudi razšli. Tonetu, ki je imel s seboj kolo zaradi dobre volje ni kazalo sesti nanj ln ga je peljal peš. V Gorupovi ulici ga je zagrnila popolna tema, iz katere je naenkrat stopil k njemu velik neznanec in zavpil nad njim: »Denar sem!« Tone, ki je priznana dobričina, se je hipno streznil, ker pa je napadalec gro-j zeče ponovil strasne besede in ker ni bilo v okolici žive duše, je hitro posegel v žep in napadalcu pomolil listnico s 400 din. Ne ve se sicer, če se je napadalec prav tako vljudno priklonil, gotovo pa je, da je vljudno molčal in s plenom prav hitro izginil. Oropani Tone Je danes napad prijavil policijL Napad v stanovanju še drugo precej zagonetno zgodbo so danes obravnavali na policiji. Na stražnici se je snoči pojavil železirški uslužbenec Anton M. in razburjen prijavil, da mu je Iz stanovanja na Masarvkovi cesti zmanjkalo 2000 din in knjižica nabavljalne zadruge. Pravil je, da sta malo prej vdrla v njegovo sobo neki Stanko in Jože. ki ju je opisal kot pravcata rokovnjača. dasi sta poštena obrtnika. Na prijavo je takoj odšel v Antonovo sobo stražnik, ki je pre-iskal tudi stanovanje obeh obdolžencev v isti nisi. Pod zglavjem Stanka so res na ali n-^av?jalno knjižico, pri njej pa 50 din. ki pa gotovo ne izvi a jo iz tatvine. Po dolgem prerekanju se je izkazalo, da je J bila knjižica nnjr-rže podtaknjena, k?r so Antonu M. odpovedali stanovanje in ker je sp^h v sovraštvu z drugimi strankami v hiši. O ukradenem denarju pa ni duha ne sluha. Pravijo, da ga Anton tudi ni nikoli imel in da si je vso zgodbo sanoo izmislil iz sovraštva p>oti Stanku in Jožetu ki jima je gospodar dodelil Antonovo sobo. Seveda se zadeva ne bo obravnavala i le na policiji, mr»Tveč bo spregovorilo končno besedo so'«ka ulica od Za kresi je do Vodnikove ulice po 8 m široki in 4 m visoki pasaži, če OTJZD del pasaže na uradovem zemljišču v celoti izgradi na svoje po načrtih, odobrenih po gradbeni oblasti, ter odstopi v javno uporabo, čim bo mestna občina izgradila tudi preostali del pasaže na sedanjem zemljišču g. Pranja Dolžana odnosno bo otvorila na tem preostalem delu začasno odprto 8 m široko ulico. Ta obveznost se vknjlži na nepremičnin! OTJZD. Dalje naj se pospešijo pogajanja z g. Franom Dolžanom za odkup odnosno zamenjavo njegovega posestva, da bi se ulica odprla za promet vsaj istočasno z otvoritvijo novega poslopja OTJZD. V primeru brezuspešnih pogajanj se OTJZD zaveže, da uporabi bodočo pasažo kot vežo in jo kot tako primerno uredi. Otvoritev pasaže pa se odloži na nedoločen čas, vse dotlej, dokler se ne sklene zadevni sporazum z g. Franom Dolžanom. Proti temu sklepu so dopustne pritožbe na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki jih je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu v 15 dneh. Rok za pritožbe bo pričel te« v ponedeljek 25. t. m. Pravico do pritožbe Imajo člani mestne občine, ki smatrajo, da sklep nasprotuje veljavnim zakonom in zakonitim nalogam oblasti. Iz Trbovelj Poučni sestanek trboveljskih čebelarjev, ki je bil v nedeljo dopoldne prt čebelnjaku g. Mirka Sušnika ni imel zaželjenega odziva. Kljub temu so prisotni z zanimanjem sledili predavanju predsednika g. J. Hau-cka st., ki je govoril o ozimovanju čebel. G. Haucku je treba priznati, da Je strokovnjak v čebelarstvu, ter je prisotnim dal marslkak poučan in praktičen nasvet, kako Je treba ravnati s čebelami. Predavanju je sledil strokovni razgovor o zadevah podružnice med drugim tudi glede na članarino in udeležbo na tečaju za bolezenske strokovnjake za čebele, ki bo to zimo v Ljubljani. Priredilo ga bo slovensko čebelarsko društvo. Od trboveljskih čebelarjev se udeležita tečaja gg. predsednik Jože Hauck in tajnik g. Dušan Lun-der. Na sestanku se je ugotovilo, da je bila letošnja Čebelarska letina z o žirom na deževje in tudi sušo precej slaba. Le ajda je dala našim čebelam dosti hrane ter prizanesla čebelarjem, da ne bodo morali seči pregloboko v žep, da čebelam preskrbijo umetni denaturirani sladkor. Podružnica v Trbovljah se prav lepo razvija ter je za čebelarstvo pri nas vedno večje zanimanje. Društvo šteje okrog 40 članov ter Je v stalnem porastu. Produkcija medu je zadovoljiva ter ima letos podružnica še dokaj medu za prodajo. Uspehi trboveljskih čebelarjev so v mnogočem uspeh marljivega vsakokratnega odbora ki je podružnico opremil s popolnim čebelarskim orodjem, ki trboveljsko čebelarsko društvo stavlja v tehničnem oziru med najbolje opremljene v dravski banovini. Šolske vesti. V letošnjem šolskem letu so trboveljske ljudske šole dovi!e nove šol sk^ moči ter so bili premeščeni na ljudsko sok) Trbovlje 2 gdč Mrriia jUgr0vic & Velenja — na deki;ško šolo, g. Fr. Tič, dosedanii honorarni nastavl;enec na meščanski šoli v Zaerorju — na de^ko šilo j istotam. na Šolo Trbovlje-Vode pa so prišli gdč. Judita Snlihal iz Griž p. CeHe in Milko Rak. dosedanji šolski upravitelj na Sv. Katarini. E^onora Suc iz Reke nad La#k'm na dekH*ko šelo isto tam. S tem bi bil učiteljski zbor tukaišnjih ljudskih Sol izponoln^en v meri. ki odgovarja vzgojnim potrebam številne trboveljske dece. Preostala pa nič mani važno vprašanje modernizacije in razširitve šolskih poslopij, k! prt današnjem učnem sitemu in so-dobr»'h vzgojnih metodah nikakor ne od eovarMlo več nvskromnelVm zahtevam I ftola TrbovMe 2 n*ma dovolj sob ter se mora že nekai let s°m vršiti poldnevnf pouk. Zlasti se tu občuti nedostajanje skuo-ne dvorane in telovadnice, kar onemoeroča j sistematičen pouk v telovadbi in ovira skunne šolske prireditve ob priliki raznih Šolskih ln državnih proslav. Nevzdržne razmere pa vladajo v tem pogledu na voden sfd £o!i. ki j« pač v posmeh vsemu st-emlien^u po sodobni vzeroli ter potrebnih sanitarnih in higienskih pobojev, o tem se je že mno?o srovorilo in p'salo. vendar pa se zdi. da činitelj, ki je ja^no obvezan k izgraditvi novega šolskega poslopja kljub vsem anketam, konf^r^n^am ln zahtevam še vedno n! pripravi fen. da dec* rudarjev zgradi prostorno, svetlo in higienlčno šolo! Ljubljanski šahovski klub otvarja novo sezono. Odbor si je zasnoval svoje letošnje delo v posebno Širokem obsegu. Za napredek in izpopolnitev svojega članstva ▼ vseh de!ih šahovske Igre bo služil poseben ciklus teoretičnih predavanj. Svoje sodelovanje sta obljubil«, poleg ostalih mojstrov *n prvorazrednih igralcev, tudi velemojstre dr. M. Vidmar in V. Pire. ksr bo zagotovilo posebno višino in privlačnost teh večerov. V začetku oktobra, ko se vrnejo še akademiki, bo razpisan splošni turnir, naslednji mesec ožji in za tem glavni turnir. To so osnovne in ie tradicionalne klubske prireditve. Klub sc bo dalje pripravil, ds si Spet pribori državno klubsko prvenstvo, za kar Ima letos najlepSe izglede. Posebno pažnjo bo posvetil klub novemu naraščaju in upa, ds se mu bo to po i vsem posrečilo z ustanovitvijo nove sred-1 njašolsks sekcije pod vodstvom proi<" jcv. Odbor si je zagotovil odobrenja neteljstev in kr. banske uprava. Za srednješolce se bodo vršili posebni teoretični tečaji in turnirji ter po možnosti in odzivu tudi prvenstvo zavodov. Tako je upati. da sc bodo srednješolci Številno priglaia-li in razvili mladih in nadebudnih moči. ki bodo nadaljevale s svetlo tradicijo slovenskega šaha. Prirasti moramo, da smo v tem marsikaj zamudili in nas na primer Beograd že resno prehiteva. Na prvem večeru so odigrali brzoturntr, na katerem je sigurno zmagal Iskra z 8 in pol točke pred Gerziničem (7 t.), Sikoi-kom, Slokanom in C Vidmarjem (po 6 in pol točke) itd. V petek ob 20. bo igral nac. mojster Preinfalk simultanko proti večjemu števil« članov. Prijavnine ni. Šahovnice prinesite po možnosti s seboj. Prepričani smo, da nas bodo v tem strem ljenju še nadalje podpirali tako moralno kakor gmotno naši številni prijatelji; tudi S tem, da bodo pomnožili naše članske vrste. Igralni večeri in popoldnevi zs vse sekcije bodo v posebni sobi Kazine, pritličje desno ob sredah in petkih, sicer pa je igranje v igralnici kavarne »Zvezde*. Šahovska olimpiada Buenos Aires, 21. sept. A A. Na šahovski olimpiadi je zmagala Nemčija s 36 točkami. Druga je Poljska s 35.5, tretja švedska s 33 točkami, nato pa slede Argentina, Estonija, Češka, Holandija, Letonija, Palestina. Francija, Čile, Litva, Kuba, Brazilija in Danska. V tolažUnem turnirju sta zmagali Islandija in Kanada, ostale državo pa so se plasirale takole: Norveška, Ura-gvaj, Bolgarija, Ekvador, Gvatemala, Irska, Peru in Bolivija. Svetovno damsko prvenstvo si je ponovno priborila Vera Menčikova. KOLEDAR Danes: Četrtek, 21. septembra katoUčsw-ni: Matevž DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Težko je dobiti ženo Kino Sloga: Glasba za Tebe Kino Union: Zakaj sem postala vohun-ka Umetniška razstava slikarja Frana Sttp- lovška v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 23. septembra: Kacijanar. Premi« jerski abonma. Otvoritvena predstava. Nedelja, 24. septembra: Neopravičena ura, Izven. Znižane cene Ponedeljek, 25. septembra: zaprto Torek, 26. septembra: zaprto. (Generalka) Sreda, 27. septembra: Hudičev učenec Premlerski abonma Pred začetkom gledališke sezone, ki bo v drami 23. t. m., v operi pa 30. t. m. opozarjamo ljubitelje gledališča, naj postanejo abonenti in izkoristijo posebne ugc med štev lnih francoskih žaloiger. Francoske čete se morajo umakniti. Stari Richard, ki je sodeloval v vojni proti Nemcem 1. 1870, težko prenaša udn-ce. ki jih doživlja ponosna francoska republika. Vrh nesreče doseže, ko vidi, kako korakajo v mesto nemške čete. To ga tako razburi, da prične streljati na vojar ke. Posledca je bila: njegova smrt, smrt njegove žene in najmlajše hčerka, dočim se je najstarejša, Marta, rešila. Marta se hoče maščevati in postane vohunka. Po fotograf ji spozna v on Ludo-wa — voditelja nemške vohunske družbe v San Se bastionu v Španiji. On je nfl tisti, ki je izvršil smrtno obsodbo nad njenimi starši in sestro. Odloči se in gre v San Sebast jan, kjer stopi v narnako vohunsko službo. Kmalu postane najboijAa francoska vohunka, Von Ludovr vzljubi Marto m sapusti svojo glavno pomočnico Mato Hari, ki pade v roke Francozcm. V svetovno vojno se zaplet« tudi Amerika in posije svoje čete v Evropo. Von Ludovv ima. nalogo, da torpedira ladje ki jih potopi. Po Martini laalugi pa odkrijejo bazo nemških podmornic, franoosfld aeroplani jih uničijo in ameriške oste fn vojni material prispejo srečno v Francijo. Marta je prepričana nad zmago svoje domovine, pove Ludowu resnico in ko ta spozna poraz se zastrupi. Dne 11. XI. 1918. naznanjata v majhni francoski vasi francoski in nemški glaa-nik mir. Vojne je konec. Zavezniška vojska koraka v Par ju pod »Slavolokom zmage«. Marta je ostala sama, izgubi aa v množici, ki opazuje mimohod čet. Ta film. ki je vsebinsko aanjmrv. to neivomno zbudil vseobce zanimanje, poleg Izvrstne vsebine pa ima to finuhmšhi filmsko delo tudi še tele odhke: iarraUso igralce in odlično režijo, Najeiegantnejla Francozinja Edwige FeuUere igra glavno vlogo vohunke, poleg nje pa igrata moška karakterne vloge Krlctt v. Stronelm ta Jean Galland. Reži ral Je film sloviti francoski umetnk Raymond Bernard, Id Ji znal napraviti film tako sijajno, da I petost dejanja niti trenutek ne ! Film bo nedvomno imel v LJubljani 1 men uspeh! 27M. s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, 21. sepembra 19S9 3l*v. 214 Angleška moč na morju Kaj pravi tudi v Ljubljani znani admiral Usborne o angleški vojni mornarici Listi v Parizu in Londonu so objavili Članek angleškega admirala Usborna, ki je lani pozimi potoval tudi po Balkanu in prehodil Jugoslavijo ter imel tudi v Ljubljani zanimivo predavanje o angleški moči na morju. Anglija ima 13 velikih križark. poudarja med drugim Usborne. k; so najmodernejše oprem*ime in zgrajene Dve veliki križarki pravkar mocl°rni?irojo. Nemčija ima dve velik' moderna opremljeni križarki in tri manjše križarke Italija pa rudi dve v zadnjem času modernizirani križarke. Premoč Anglije v križarkah je torej na dlani. C cz dve leti se bodo ansle-ške enote povećale za 5 križark vrste »Georsre V.* in z dvema križarkama vrste >Lion* ter še z dvema starejšima križarkama. ki bosta modernizirani. Tako bo Anglija razpolagala z 21 velikimi križarkami in z dvema edinicama vrste »Lion«, ki sta zdai v Gradnji. Vse križarke bo Anglija potrebovala, ker bo morala ščititi na vseh sv.->j"b n^rnorskih Drogah transporte vojakov in blaga. Anglija ima nadalje šest modernih nosilnih ladij za letala. Prihodnje leto bo Anglija povečala število ladij za j letala s štirimi nosilci, ki so zdaj v gradnji. V prihodnjih treh letih pa se bo število teh povečalo še za tri ladje za letala. Nobena druga pomorska država ne razpolaga s tolikim Številom za moderno vojno na mcrjn važnih ladij za transport, odlet in pristanek vojnah letal. S pomočjo teh erlm:" more Anglija podvojiti udarno moč svojih križark. Angleška mornarica lahko ogroža tako ne samo sovražnikovo obalo, temveč tudi strateška točke v notranjosti sovražnikove države Anglija ima 13 velikih križark. s kateri m' trenutno razpolaga, oboroženih z 200 mm topovi. Nemčija ima na petih križarkah 200 mm topove, toda te križarke se še era lijo. Italija ima sedem takih križark. Francija pa tudi sedem. 25 angleških križark ie opremljenih s 150 mm topovi. Toda večina teh križark še gradijo. Rušil-cev ima Anglija samo 183. 23 pa jih je v gradnji. Francoska perica — prva vojvodinja Gdanska To je bila žena Napoleonovega maršala slavna madame Sans-Gene Bih so časi. ko je v Gdnnsku vladala Francozinia in sicer Francozinja i/ naroda, ki je zna::* prati in likati perilo. V zvezi s to Francozinjo jc nenavadna zgodba iz zgodovine mesta ob Baltiškem morju, zaradi katerega so nastali v zadnjih stoletjih Že številni mednarodni konflikti. Guverner in vojvodinja Gdanska je bila maršalka Lefebvre, bolj znana z imenom Madame Sans-Gene. ki je bila menda edina ženska, katero je Napoleon brez rezerve občudoval in katero jc vedno spoštoval. Bilo je 1. 1792 v Parizu. V okraju Saint Scverin se je ustavil pred trgovinico s čipkami in perilom mlad oficir. To je bil Bo-naparte. Obiskoval je svojo prijateljico Katarino Hubscher, ženo svojega starega tovariša kapitana Jean Baptista Lefebvra, člana francoske garde. Podporočnik Bona-parte je nosil Katarini svoje srajce in včasih si je pri njej tudi izposodil denar. Jean Baptist Lefebvre je bil Alzačan. 17 let mu ie bilo. ko se je pridružil francoski armadi. Preden jc postal vojak, se je pripravljal za duhovniški poklic. Katarina Hubscher je bila tudi Alzačanka in je prišla v Pariz okrog 1. 17S2. Bila je dobra delavka, služila je v hišah francoske aristokracije, ob nedeljah pa jc hodila plesat v pariška zabavišča. Ob taki priliki je tudi spoznala rojaka Lefebvra. L. 1783 sta postala mož in žena. Lefebvre je bil tedaj že narednik pri francoski gardi. Po padcu Bastilje je napredoval Lefebvre in postal poročnik, 11 let pozneje 1. 1794 pa je bil v Napoleonovi armadi že divizijski general L. 1792 je žena kapitana Lefebvra najela trgovinico, kjer je otvorila likalnico in pralnico. Dohodki njenega moža tedaj niso bili stalni in zanesljivi, zaradi tega si je žena sama pomagala iz zadrege. Njen mož se je kot član vojaških misij potikal po Belgiji in Nemčiji. 10. avgusta 1792 je obiskal Bonaparte Katarino. Videti je bil manj mračen kot navadno. Prišel jc iskat svoje perilo in je bil pripravljen takoj plačati. Povedal je Katarini, da je zastavil svojo uro in da ima denar. Katarina pa jc odgovorila, da bo že plačal pozneje, ko bo general. Ko je Bonaparte odšel, je Katarina svojim tovarisi-cam rekla, da sc skoraj boji Bonapartu povedati, koliko ji že dolguje. Toda zaupa inu ker bo fant še prišel visoko. Kapitan Lefebvre je postal kmalu polkovnik in nato tudi general. Njegova žena je morala opustiti pralnico in likalnico. Generalova žena vendar ni mogla ostati trgovka in perica. V Napoleonovem cesarstvu je postal Lefebvre Napoleonov pribočnik. Medtem se je njegova žena naučila pisati in citati ter tudi francoščine in nemščine, kajti dotlej je govorila samo alzasko narečje. General Lefebvre jo je vpeljal na dvor in jo naučil lepega vedenja. Katarina Hubscher je v tem času čuvala v svoji torbici svojevrsten talisman. To jc bil Napoleonov neplačan račun iz časov, ko je še prala in likala perilo poročniku Bonapartu. čakala je na priložnost, da bi predložila Napoleonu, ki je medtem postal cesar in vladar nad Evropo, v poravnavo svoj račun. General Lefebvre je sledil Na- poleonu v Berlin, kjer mu je Napoleon izročil maršalsko palico. Na Napoleonovo povelje je novi maršal iz Berlina korakal proti vzhodu in kmalu začel oblegati mesto Gdansk. Borba za Gdansk je bila huda, trajala jc od 1. februarja do 24. maja 1. 1807. Maršal Lefebvre je Gdansk zavzel, Napoleon pa je sporočil svojemu ordonančnemu oficirju: Obvestite vojvodo Gdanskega, naj danes kosi z menoj. Vojvodo — se je začudil oficir. Nič manj začuden ni bil tudi maršal Lefebvre, ko ga je ordonančni oficir nagovoril z vojvodo. H kosilu je prišel novopečeni vojvoda z ženo Katarino, ki je čez noč postala vojvodinja Gdanska. Med kosilom je vojvodinja Katarina izročila cesarju Napoleonu račun za oprano in zlikano perilo, katerega je poročnik Bonaparte dobil v likalnici Katarine Hubscherjeve 10. avgusta 1792. Račun je znašal 30 frankov. Češka vojska v Franci]! Francoska vlada ni priznala protektorata Nemčije nad Češkoslovaško in poslanik Osuski je ostal v Parizu na svojem mestu ter s pomočjo francoskega generala Faucherja, ki je bil v Pragi francoski vojaški ataše, organizira češko armado v Franciji. Osuski je izjavil, da češke vojake v Fran ciji ni smatrati za prostovoljce in legionar-je, kakor pripadnike drugih držav, ki vstopijo v tujske legije, temveč predstavljajo Cehi in Slovaki v uniformah samostojno armado, ki bo takoj v začetku štela 50.000 mož. V Francijo prihajajo Cehi in Slovaki iz Anglije in Amerike ter se prijavljajo vodstvu češkoslovaške armade v Franciji, katere šef je bivši poveljnik čeških legij v Franciji general Ingre. Diplomatska bistroumnost Časi so taki. da imajo še vedno glavno besedo diplomati, čeprav že grmijo topovi. Poslaniki in zastopniki prihajajo in odhajajo iz palač ter potujejo od glavnega mesta do glavnega mesta. Neki novinar je srečal diplomata, ki je bil na poti k važni avdienci. Kaj boste sporočili, je vprašal novinar dipJomata. Kaj bom sporočil, tega še ne vem, je odgovoril diolo-mat. vem pa prav dobro, česa ne bom sporočil. Pesimist — optimist Bolj kakor kdaj prej si ljudje danes očitajo, da so pesimisti ali optimisti. Med pogovorom o dogodkih slišiš često: Ti si pesimist. Ali pa: ti si optimist To so besede, ki so nam vsem dandanes na jeziku, kakor v lepih mirnih časih besede o slabem ali iepem vremenu. Neki starejši izkušeni možakar, ki ga ie neki pladenič zavrnil, da je optimist, je mladeniču odgovoril: Nisem več tako mlad. da bi bil lahko pesimist. Veliki uspehi telesno vzgojnega dela Jeseniška prireditev ]e v veliki meri dosegla svoj namen Minulo soboto in nedeljo so bile na Jesenicah I. športne igre Kranjske Industrijske družbe* katerih se je udeležilo 176 članov velike delavske družine. V vseh panogah na je nastopilo 478 tekmovalcev in tekmovalk. Spričo velikih mednarodnih dogodkov je naša širša javnost skoraj molče šla preko te velike, morda največje letošnje jugo-slovenske lahkoatletske prireditve. Prireditev sicer ni dala ble&čečih rezultatov, pač pa je imela namen, da pritegne velik krog nameščencev in delavcev KI D ter njihovih svojcev, da goje telesne vaje, posebno one panoge, ki so za krepitev telesnih sil in zdravja človeka najbolj primerne in koristne. Vzorno urejeno igrišče je pričalo o temeljitosti dela, ki se do potankosti ze nekaj let izvaja na vsem področju podjetja. Skrbno izvršene priprave, točno izvajanje velikega tekmovalnega sporeda, vzorno izvedena roditeljska služba — vse to je funkcioniralo kot točna in dobro navita ura. Ze uro pred pričetkom tekem so začeli prihajati na igrišče lepo razviti in visokorasli mladeniči in tudi že zreli od 40 do 50 let stari možje, med njimi pravi orjaki, ki so se krepko uveljavili pri vlačenju vrvi. Med tekmovalci je vzbujal največjo pozornost 191etrd enoroki mladenič, ki je bil med najboljšimi v skokih, tekih in v metanju kopja. Jedro tekmovalcev so tvorili Sokoli, člani SK Bratstva. ASK Gorenjca, TK Skale ni SK Kovinarja., ki so pobrali vsa prva mesta. Te športne igre — prve v tako velikem obsegu na Jesenicah, so pokazale sadove večletnega vztrajnega in sistematičnega dela v telovadnicah in športnih igriščih. Te igre so bile velika revija mladih sil. njih moči, volje, vztrajnosti in lepote. Ti uspehi niso od včeraj, niti od lanskega leta, ampak segajo daleč nazaj v predvojna leta. ko so naši Sokoli ponesli ime naše male, do tedaj še skoraj nepoznane ožje domovine v širni svet. Te uspehe je rodilo dolgoletno trenje med posameznimi telovadnimi in športnimi organizacijami in poedinci. Silno razgibano in živahno trenje je dvignilo raven telovadnih in športnih sposobnosti in dajalo močno zasebno vzpodbudo do skrajnih možnosti vsem, ki so prt tem sodelovali. To trenje je posebno v zadnjem desetletju prihajajo najmočneje do izraza. Bilo pa je vedno na dostojni visini, tako da nikoli ni trpela čast nasprotnika, niti osebna niti domovinska varnost. Pač pa so pri tem rasli uspehi skoraj v vseh panogah sodobne telesne vzgoje. Uspehi jeseniških telovadcev, smučarjev in alpinistov so znani širom naše države in še daleč preko njenih meja. Največji uspehi so bih doseženi v telovadb L Na Jesenicah je možno setaviti vrsto telovadcev, ki bi se pri mednarodni telovadni tekmi lahko merila z marsikatero državno reprezentanco. Športne igre Kranjske industrijske družbe so podale bežno sliko prizadevanja društev in klubov za čim večji uspeh, napredek in razvoj sodobne telesne vzgoje. Pokazale so, da za sedanjimi v borbah preizkušenimi tekmovalci stopa na plan številna mlada garda., ki je zrasla med železom in jeklom. Bataljoni lepo raščenih mladeniče v bodo kmalu stopili v prv* vrste preizkušenih in ojeklenelih borcev- in jim sledili od uspeha do uspeha. Upajmo, da bo Kranjska industrijska družba tudi v bodoče podpirala telesno vzgojo delavske mladine in prirejala športne igre in da ji bodo pri tem sledila tudi droga velika podjetja v državi. Želja nas vseh je. ki smo sodelovali pri prvih početkih telesno-vzgojnega dela je, da društva in klubi ostanejo v svoji dosedanji samoniklosti in rasti, ker jim ho le medsebojno trenje pripomoglo do na-dalnjnjih uspehov. su, ki ga. je dostavil mestnemu poglavar-stvu v Ljubljani, točno obraalodKl, kakšni dimniki zahtevajo večjo in kakšni manjšo nego. Slednjič naj se pripomnimo, da marsikateri posestnik nove hise misli, da spadajo naši dimniki pod točko 2. v dimnikarski tarifi, za katere se plača v pritlični hiši 3 din. Toda to je zmotno. Pod to točko in ceno spadajo tisti dimniki, ki imajo tolikšno širino, da gre lahko dimnikar vanje. Naši navadni dimniki, ki jih imenujemo ruske ali valjaste, pa spadajo pod točko 3., za katere se plača v pritličnih hišah za enkratno ometanje po 2 din ter za vsako nadstropje po SO par več. Na koncu svojega spisa je Združenja dimnikarjev trdilo, da spora med posestniki in dimnikarji ni. Zakaj pa so se potem diktirale številne denarne kazni (kaznovan je bil tudi občinski svetnik) vlagale pritožbe na bansko upravo, vložila tožba na upravno sodišče v Celju itd.? Ali je bilo vse to morda znak prijate!istva ? J. K. Hrastnica bo regulirana r med hišnimi posestniki in dimnih Zanimiv odgovor iz vrst ljubljanskih hišnih posestnikov Na Članek pod tem .senzacionalnim« naslovom v »Slovenskem Narodu«, odgovarja Združenje dimnikarjev v Ljubljani, kjer skuša omalovaževati navedbe v tem spisu. Zakaj bi bil ta spis senzacionalen, res ne vemo, ker vse to je bilo že poprej znano posameznim posestnikom in dimnikarjem v Ljubljani. Združenje dimnikarjev milostno priznava piscu omenjenega članka, da — sicer nekoliko pozna predpise, ki obstojajo pri nas glede javne požarne varnosti ki opravljanja dimnikarske obrti, ter da aU jih po svoje tolmači in hi rad kakor se vidi. svoje tolmačenje sugeriraj tudi dragim. Ako ae je pisec zadevno kaj pregrešil, je združenju dimnikarjev dobro znano, kam naj ga kliče na odgovor. V svojem odgovoru pravi Združenje cumniharjev proti koncu prvega odstavka: — Pred vsem bi moral g. J. K. vedeti, da veti ti predpisi obstojajo zato, da se zaščiti javna požarna varnost. Dirnnikar pa je dolžan, da ae po teh predpisih ravna, ravno tako seveda tudi hišni posestniki in stranke. — Ali se dimnikar takrat, ko pride v kuhinjo ter mu plača gospodinja ali pa služkinja 3 ali 4 din, ne da bi omedel štedilnik, tudi ravna po požarno varnostnih predpisih? Ako želite za to prič ln dokazov, samo izvolite. Glede izžiganja pa tole: V sredini mesta je dimnikar določal v neki hiši 5 dimnikov, ki se morajo izžgati. Gasilski urad pa je spoznal potrebo izžiganja samo za dva dimnika. Ako želi Združenje dimnikarjev zvedeti še več podobnih primerov, mu je pisec ^senzacionalnega« članka ra-devolje na razpolago. Da je cena 30 din za izžiganje dimnika previsoka, se bo Združenje lahko prepričalo če pogleda dimnikarsko tarifo, ki je stopila v veljavo 15. decembra 1923 ter je ostala v veljavi do 16. novembra 1932. V tej tarifi je bila pod točko 19. postavka za izžiganje dimnika v Ljubljani po 4 din, prišteto še za zamudo časa za vsako uro, ne vštevši prve ure zaposlenosti, po 3 din. Iz kakšnih razlogov je v sedanji dimnikarski tarifi ta postavka za izzivanje izpadla, bi morda vedelo povedati Združenje dimnikarjev. Tukaj bi bilo pripomniti, da je zgoraj omenjena dimnikarska tarifa, ki je bila dosti nižja kakor sedanja, stopila v veljavo v dobi najboljše gospodarske konjunkture, v času krize, to je 16. novembra 1932. pa se je dimnikarska tarifa izdatno zvišala, obenem pa se je tudi zaposlitev dimnikarjev zaradi zidanja novih hiš več kakor podvojila. V letu 1927, ko je bila še prejšnja nižja tarifa v veljavi, je opravljal pri piscu tega članka ometanje dimnikov sedanji načelnik đlrnnikarskega združenja v Ljubljani ter računal po 85 din na pol leta. Po sedanji višji tarifi pa opravlja to delo drug dimnikarski mojster po 60 din na pol leta. Kaj pravite g. načelnik, ali je bil vaš račun v skladu s takrat veljavno dimnikarsko tarifo? Pisec »senzacionalnega.«: članka ni nikjer trdi^ da nobeden dimnik ni potreben izžiganja, nasprotno, on je v svojem spl- Zminer, 18. septembra Med gTaparru. najbližje Skofji Loki je Hrastnica, ki je povzročila v letih velikih poplav mnogo gorja. Skozi grapo se namreč vije skromen potoček — hrast niški hudournik, ki postane ob vsakokratnih nalivih, zlasti na jesen in na pomlad izredno nevaren. Vode Iz Polhograjskih Dolomitov drve namreč po izrednih strminah z veliko silo in nagllro navzdol in tako se potoček razbesni do mere, ki bi mu je človek nikoli ne prisodil. Njegovo divjanje jc bilo zlasti usodno pred 15 in potem zopet pred 13 leti, ko je hrastniški hudournik zahteval šest Človeških žrtev in dva konja. Tedaj je voda na-£loma naraščala, drvela z neznansko naglico skozi grapo in je rušila vse, kar je dosegla. Vse od tedaj dalje se je še posebno nasrlašala potreba po regulaciji potočka, ki naj bi se ■ primernimi ukrepi ukrotil. S subvencijo banske uprave so slednjič z deli le pričeli. Regulacija Hra-stnice ne bo izvršena naenkrat, marveč v etapah. Računajo, da bo delo v približno šestih letih opravljeno, toda le tedaj, ako bodo na razpolago zadostni krediti. Obljubljeno je, da bo razpoložljivih za vsako etapo okrog 100.000 din. celotno delo pa je preračunano na približnih 750.000 din. Delavci so pričeli najprej z deli v gornjem koncu grape, pri izvirkih, ki so znani pod imeni Tošč, Mačkovec ln Lipnik. Hrastniški hudournik bodo spravili v regulirano strugo, hkrati seveda pa bodo strokovni ljudje uporabili tudi vse druge, mere, ki so pri takih delih potrebne, da Hrastnica ljudem ne bo v trepet in strah. Prečke bodo onemogočile prehitro odta-kanje vode, obstranske, tako zvane fašine pa bodo utrdile bregove, da bodo kulture zavarovane pred popolnim uničenjem, ako bi voda narasla. Domačini spremljajo regulacijo potoka z zadovoljstvom, še več: oni hočejo pomagati tudi z brezplačnimi vožnjami Zaradi manjšega Števila delovnih moči regulacija sicer ne napreduje, kakor b! se pričakovalo, kljub temu pa smemo trdno upati, da bodo dela dovršena, kakor jo predvideno. Tečaji za pilote na ameriških univerzah Ameriška vseučilišča so se odločila za uvedbo posebnih tečajev za pilote. Tečaje bodo smeli obiskovati samo dijaki tehnične stroke. Za vsak tečaj je oredvidenih 72 I ur teoretičnega nouka in 50 ur za oraktič-| ne polete. Ta učni načrt je trenutno uve-■ den na 160 ameriških univerzah. » ™™™™■—— Ali sem prispeval za soholsM dom v Trnovem? RAzno Okasa tablete CM spolni slabosti OKASA tablet* sa molke 100 tablet Dto 220*— proti povzetji Dobijo ae v vseh lekarnah Zastopnik! lekarna Mr. Rozman Miroslav. Beograd — Terazije 6 OgL reg. S. Br. 5846/39 OBLEKO lepo narejeno, računam delo 100 din. — Krojač Boštele, Dalmatinova ul. 3. 2798 V S DNEH NEKADILEC! Pošiljamo z garancijo po povzetju din 50.—. Iščemo zastopnike za Slovenijo. S tam car, Slapničarjeva 7 (dvor.) 2799 KLIŠEJE vi " - A1»Nt JUGOG&AHKA POSEST Ueeeda L— Din. davek p—s Najmanjši znesek 1C Dto PARCELO 2000 kv. m. med Vodnikovo to Celovške cesto prodam. Polzve se v gostilni Debeljak, Dravlje, 2789 SLUŽBE TRGOVSKO SOTRUDNIOO starejšo, dobro Izurjeno v manufakturi, špeceriji, drobnarijah, železnini. če možno tudi v usnju, sprejme Norb. Zanier St sin, Sv. Peter, Savinjska dolina 2795 KUPIM 30 par, davek posebej. Najmanj« ansaslr 8 Din MOTORNO KOLO 350 — 500 ocm novejše tipe, kupim. — Ponudbe na Prane Rozman, Kranj. 2793 PRODAM Beseda 60 par, davek posebej. Najmanja! znesek 8 Din OREHOVA JEDRCA IN sffiro dobita najceneje v >Meaami<, Ljubljana, židovska ul a. 40. T A P MELNIKOVi 54 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOS7ROVA ROMAŠ — Ne posebno, — je odgovorila Ariadna Georgijevna z nemirnim ol. n enčkom v očeh. — Moj brat jih je imel pa zelo rad. Celo ko je odhajal na usodni sestanek, jih je vzel nekaj s seboj. Najbolj čudno je to, da so bile najdene te rože deloma v zapuščenem avtomobilu, deloma pa na pustem vrtu, kamor so bile vržene skozi okno. — Kje? Na kakšnem vrtu? V kateri ulici? — so se vsula vprašanja iz ust Ariadne Georgijevne. Komaj je skrivala presenečenje v svojih plamtečih očeh. — Kolikor mi je znano, nekje v Uspenski ulici, kar je v vašem okraju, — je odgovoril knez mirno. — Murzajev se je nehote zarekel, potem mi pa ni hotel ničesar več povedati. Najbrž je vse to neumnost Ti naši detektivi so zmožni vsega, v vsakem Človeku vidijo morilca. Kakor Cehov s svojo švedsko vžigalico, tako se jim recimo zdi/da je name naslovljeno pismo mojega brata najbrž ponarejeno. Našli so nekega grafologa, ki trdi, da pisma ni pisal moj brat. Kakor da ne bi poznal bratove pisave! — Saj je bilo pismo vendar r.a^deno tu v te: nisi, v pisalni mizi, — je ušlo Ariadni Georgijevni iz ust — Ali pomeni to, da sem vam povedal, kje sem ga našel. Pozabil sem to. — Kako je pa prišlo pismo v grafologove roke? In čemu? — je vprašala Ariadna Georgijevna z zanimanjem in le slabo je pri tem prikrivala svoj nemir. —Izročil sem ga policiji kot vzorec bratove p5-save. Oni so si pa to izmislili. Zato pri nas nifo neutemeljne pritožbe glede predhodnih preiskav. Zmožni so celo obdolžiti mene samega umora ali pa koga drugega, kdor bi bil slučajno v bratovi vili. Ali vi niste videli njegovega kotička, kamor se je zatekal pred bučnim svetom? — Ne, slišala sem samo o njem, da stoji nekje v pustem gozdu. — V tem primeru lažete! — je kriknil knez na njo z izpremenjenim glasom. — Kaj naj to pomeni? Zdi se mi, da sem preslišala vaše besede, — je vzkliknila Ariadna Georgi jevna in kri ji je zalila obraz. — Knez, danes vas sploh ne spoznam. Zakaj ta odmerjeni ton, zakaj ta ironija v glasu, če že ni roganje, in zakaj to žalitev, zalučana mi v obraz? — Pač sem vas pa danes dobro spoznal jaz, — se je zasmejal knez strupeno. — Prosim vas oproščen j a, če sem vas razžaliL — Zdi se, da danes ni z vami vse v redu, da imate razdražene živce, — je dejala Ariadna Georgi jevna. Vstala je. — Odhajam, vašo žalitev vam pa odpuščam, ker lahko razumem vase ravnanje, saj je v zvezi z najino skupno bolestjo. — Zbogom. Sporočite mi, kdaj boste nadaljevali portretiranje. — Ne bom ga nadaljeval, r— Zakaj ne? — Ker je portret že končan. Kako? Tako hitro, brez moje navzočnosti? Pokažite mi ga, — je dejala Ariadna Georgijevna in stopila k stojalu. — Ali smem? — Prosim! Upam, da boste zadovoljni, — se je zasmejal knez strupeno. Ko je Ariadna odgrnila platno in zagledala portret se je prestrašeno ozrla na kneza. — Kaj pomeni to? ... je za jecljala. —' Sfregio, — je odgovoril knez s trdim glasom. — Povejte, kaj ste storili z mojim portretom? — To, kar bi se moralo zgoditi tudi originalu! — Bože moj, povejte odkrito, zakaj ste storili to in kaj pomeni beseda »sfregio«. — Tako imenujejo v Italiji z bodalom vžgani znak na izdajal cevem obrazu. — Kaj? Kaj ste dejali? Niti besede ne razumem, — je dejala Ariadna Georgijevna z drhtečim glasom in naenkrat je vsa prebledela. Oči so se ji zlovešče zaiakrile. — Obdolžujem vas, da ste zahrbtno umorili mojega brata! — je odgovoril knez s trdim glasom — Dragi Oleg Kirilovič, kaj se pa godi z vami? Kako ste mogli poslušati tako gnusno kleveto? Kdo je ta podli klevetnik, ki vam je natvezfl to gnusno laž? — je zatamala Ariadna Georgijevna z jokajočim glasom Pri tem se je delala nedolžno, toda napeti je morala vse sile, da je zadržala plamen gneva v svojih očeh. — Kdo? Svetnik tajne policije Ivan Grigorje-vič 'Murzajev. — To je podel lažnivec! — je kriknila Ariadna. — To je osveta za odklonjeno ljubezen; To je lažniv ljubosumnež! — Če laže, ga prav lahko razkrinkate! — Kako? Na vse sem pripravljena, tudi na krst z mečem in ognjem, — je dejala tragično. — To bo enostavneje. Dvignite nekoliko svoje krilo, samo do kolena, in sleci te nesno nogavico. — Čemu to zahtevate? — je vprašala Ariadna mračnega obraza. — Sram me je pokazati golo nogo tujemu moškemu. — Zakaj se pa naenkrat tako sramujete? — je vprašal knez porogljiva — Saj ste hoteli prej sedeti v Evinem kostumu, da bi vas portretiral. V tem primeru bi bili morali pokazati večji del svojih Čarov. — Toda to bi bilo umetnosti na ljubo. Sedela bi bila naga pred umetnikom. Najin prvi razgovor je pa zelo daleč od umetnosti. Tega nikar ne zahtevajte od mene. — Recite raje, da nočete pokazati morilčevega znamenja, — je dejal knez. — Kakšnega znamenja? Vam se začenja mešati! — je dejala srdito. — Sledov zob psa, ki je branil mojega brata, preden ste ga ustrelili. Ali ste trdno prepričani, da je obleka, o kateri ste mi lagali, da še ni narejena in da je še nikoli niste imeli na sebi, ta hip še v vaši omari? — Kje pa naj bi bila? — je vprašala in se vpila z očmi v kneza. Urejuj* Josip Zupan« U Za »Narodno Hskarno- Fran ioran U Za upravo ki taščami cM fisJa Otoa Christat // Vsi v Ljubijo* Štev. 214 »SLOVENSKI NAROD«, oatrok. *~ a*i»embra lit*. Slran 3 DNEVNE VESTI — Iz »Službenega uata«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« it. 75 z dne 20. t. m. objavlja ukaz o spremembah in dopolnitvah uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe, navodila za pridobivanje pravice do specialnosti iz bal-neologije in klimatologije ter razne objave iz »Službenih novin«. — Izvoz vina Iz Slovenije. V avgustu so slovenski vinogradniki in vrns-a trgovci iz Slovenije izvozili 159.107 litrov vina in sicer iz ljutomerskega, mariborskega ln ptujskega sreza. V celoti sme izvozili Iz Slovenije do konca avgusta v Nemftijo 818.503 l vina, v Cesko 20.422 1, v Holan-dijo 891 in na Poljsko 4923 i vina. — Strasna toča v Hrvatskem Zagorju. Včeraj in predvčerajšnjim je divjala v vsem Hrvatskem Zagorju nevihta, po kateri se je vsula toča, ki je napravila milijonsko škodo. Najbolj prizadeti so kraji od Krapine proti Golubocvu in Oču: i. Toča je popolnoma uničila v teh krajih vinograde, pa tudi njive s koruzo m drugimi pridelki. Zelo so trpeli tudi sadovnjaki, škoda je tem večja, ker je bil prizadet najbolj siromašen predel Hrvatskega Zagorja. Iz Kri-ževcev poročajo, da je padlo toliko toče, da so jo morali z lopatami odmetavati z njiv. Tudi v Križevclh ln v okolici so uničeni vsi vinogradi. Najbolj prizadeta je vas Miholjevac, kjer je toča oklestila vse sadno drevje in uničila brajae. — 53,000.000 din za pasivno zaščito prebivalstva. Na zadnji seji mestnega sveta v Beogradu je bil »oglasno sprejet predlog naj občina najame posojilo 52 milijonov din za pasivno zaščito civilnega prebivalstva. 12.5 milijona bodo uporabili za tehnično opremo v pasivni obrambi, 10,000.000 za stroške evakuacije vseh otrok, če bi bila potrebna, SO milijonov pa je namenjenih za nabavo rezervne zaloge živil. — K o bul to vo rudo so našli na zapadnih obronkih planine želina v dolini Ibra. To je prvo najdišče te redke rude v naši državi. Največ kobaltove rude je v Afriki. Okrog 70% svetovne produkcije kobalta dobivajo Iz belgijskega Konga in francoskega Maroka. Kobalt se uporablja največ pri produkciji posebne vrste jekla. — Zagreb dobi njsjrnodernojio signalno napravo. Glavni kolodvor v Zagrobu bodo v kratkem preuredili in bo dobil nai modernejšo signalno in kretnlsko napravo, ki bo obratovala avtomatsko ln bo stala ekrosr 5 milijonov din. Vse nove naprave bodo na električni pogon in bo zadostoval pritisk na gumb za premikanje kretnic m postavljanje signalov. — Velik Izvor bosanskih sliv. Pred dnevi se je pričel skoraj normalen izvoz sliv v Nemčijo. Vsak dan izvozimo po poročilih iz Sarajeva 50 do 100 vagonov sliv. Izvoz bosanskih sliv v druge države pa je zelo omejen in zaradi tega kmetovalci predelava jo večji del letošnje dobre letine sliv v marmelado ln žganje. Cena sliv je v Bosni zelo nizka. V kotorskam Prido-boju je neki trgovec kupil 10 vagonov sliv po 38 par kg. — Nepismenost v Bosni. Tudi letos so obnovili v Sarajevu akcijo za odpravljanje nepismenosti v Bosni. »Napretkovic prosvetni delavci so Imeli lani in predlanskim velik uspeh. V dveh letih so naučili po statističnih podatkih na področju Her-cegovine in Bosne čitati in pisati okoli 30.000 kmetov in kmetic. — Naši ribiči organizirajo ribolov v Palestini. Skupina ribičev iz Crikvenice je odpotovala v Palestino, kjer je naš« ribiče angažirala neka židovska tvrdka v Haifi. Naši ribiči bodo zaposleni kot ribiški inštruktorji v različnih ribiških podjetjih v Palestini. Organizirali bodo tudi ribištvo v Palestini kakor so organizirali pred leti ribištvo v Severni Ameriki. Opre- mili so se s petimi ribiškimi čolni, mrežami in drugimi ribiškimi potrebščinami. — Samomor starca. V Sremski Mltrovici se je obesil 851etni kmet Dušan Kuarninac. Našli so ga že mrtvega v drvarnici, V po. slovilnem pismu je starec napisal« da so ga v smrt pognale družinske razmere. _ Tudi v Šibeniku strogo postopajo proti trgovcem, ki navijajo cene živil. Včeraj je šibeniška policija izročila sodišču 28 trgovcev, ki so neupravičeno podražili moko, sladkor in mast. — Strasna nesreča v gramoznici. V Kumsallmih pri Banjaluki se je pripetila strašna nesreča v gramoznici, v kateri je 201etni delavec Mirko Rida kopal pesek. Mel delom se je nad delavcem odtrgala ogromna plast peska in ga zasula. Iz peska so molela samo še stopala nesrečnega delavca, ki je bil že mrtev, ko ga je njegov oče s pomočjo sosedov odkopal. — Ker mu mati ni dovolila, da bi se j vozil s kolesom, si je hotel končati življe-{ nje v Subotici ITletnl, kleparski učenec I Stjepan Slivac. Izpil Je raztopino nekega praška, ki ga je kupil v lekarni za 15 din, in zavžil 30 aspirinov. Fantu so v bolnišnici izprali želodec in mu reiili življenje. — Za gospodarsko neodvisnost, v zadnji številki * Gospodarske sloge« razpravlja dr. Rudolf Bičanić o vojni in kmetski gospodarski politiki. Pisec ugotavlja, da bodo vojni zaplctljaji vplivali na naše narodno gospodarstvo, čeprav smo nevtralni že zaradi tega, ker imamo dokaj raz v-;: o trgovino z Inozemstvom. V bodočnosti bomo primorani morda za tri ali več let uravnati našo gospodarsko politiko tako, da bomo čim manj odvisni od Inozemstva. Naše glavne življenjske potrebe bomo morali kriti z lastnega gospodarskega red-ročja. Predvsem je potrebno zagotoviti večjo gospodarsko neodvisnost kmetskega gospodarstva. V vasi je treba organizirati medsebojno pomoč ln sodelovanje, da do mogla vas v potrebi živeti samo od svojega gospodarstva. — čaplje in galebi na Savi. Sprehajalci in domačini ob Savi pod CkLmeljnami in pod Šmarno goro so opazovali te dni dve lepi sivi čaplji, ki sta se »preletavali ob Savi. Caplji sta se zadržavali ob Savi nekaj dni, nakar sta odleteli dalje proti jugu. Domačini so opazovali dalje časa tudi igro dveh ali treh galebov, ki so letali nad savskimi valovi in tu pa tam sedli na breg. Na polju med Posavjem in st. Vidom ae že nekaj dni zbirajo jate ptic selilk, slasti škorcev, ki nemirno poletavajo od njive do njive, od drevesa do drevesa in se zbirajo v še večje jate. da prav kmalu odlete v svoja zimska bivališča čea morje. — Nesreča ne počiva. Iz Jarš so snoči prepeljali v bolnico dva uslužbenca v tovarni Indoplast in sicer Antona Brojana ter Stanka Vrhoven, ki sta se pri delu opekla z vrelo smolo po rokah to po životu. — T>elavko Marijo Bizjakovo. zaposleno v neki tovarni v Savijah je brcnil v nogo konj to jo huje poškodoval. — 51et-ni sinček mizarskega pomočnika Franc Berksič iz Rudnika je padel doma s atola in si poškodoval levo nogo. — Delavca Petra Freliha je na dovrišču gostilna pri Levu brcnil konj v glavo. — V bolnico so davi prepeljali tudi zidarskega delavca Ivana Moleta. ki mu je padla na giavo opeka to ga huje poškodovala. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu to Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26, v Beogradu in Kumboru 25. v Sarajevu 24, v Zagrebu 21, na Rabu 20, v Ljubljani 19, v Mariboru 17.2, na Visu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9. temperatura Je znašala 115. Zveza gospođin] pripravlja grozdni teden Prirejen bo ob koncu septembra ali v začetku oktobra Maribor, 70. septembra Grozdni tedni, ki jih uvajajo drugod, imajo svoj velik zdravstveni in tudi socialno gospodarski pomen. Tudi Maribor je sledil zgledu drugih mest in je Zveza gospod n j v Mariboru organizirala lani prvi grozdni teden, ki je v splošnem dobro uspel. Grozdje so prodajali po nizki ceni na posebnih stojnicah na Glavnem trgu to na Rotovškem trgu, žal pa ga je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer pripravljenega premalo, tako da se ni mogel program grozdnega tedna Izvesta v tistem velikopoteznem obsegu, kakor je bil prvotno zamišljen. Zveza gospodinj pripravlja tudi letos grozdni teden. V petek 22. t. m. bo v »Vesni« poseben sestanek Zveze gospodinj, na katerem bodo oklepale o organizaciji letošnjega grozdnega tedna ki bo ob koncu septembra, oziroma v začetku oktobra. Predvsem je potrebno, da se zagoiovi primerna količina grozdja, ki naj se prodaja po takšnih nizkih cenah, da si ga bodo la-oko privoščili tudi pripadniki najnižjih to najšibkejših socialnih slojev. Razen tega je potrebno misliti na to, da bi se mesto prodaje prilagodilo razprostranjenosti prebivalstva. Tako naj bi bila prva stojnica na Trgu svobode, druga na Glavnem trgu (na srednjem prometnem otoku kakor lani), tretja na Kralja Petra trgu. četrta pa na Vodnikovem trgu. Tako bi bilo mariborskim materam in gospodinjam omogočeno, da nakupijo grozdje, ne da bi jim bilo treba hoditi na odročno mesto prodaje grozdja. Ta predlog je bil Izražen že lani in je upati, da ga bodo organizatorji drugega grozdnega tedna upoštevali. Končno misl'mo še na našo šolsko mladino! Po šolah in drugih zavodih naj hA bilo dovolj grozdja, da se ga bo naaa mladima lahko do dobra naužila. Prav nič ne dvomimo, da bo uspeh drugoga grozdnega tedna popolnejši kakor lanski, os ae bodo izraženi predlogi primerno upoštevali. • Litsdska kuhinja za naJe izseljence Važni sklepi za preskrbo vračajoči** se izseljencev Maribor. 20. septembra Znano je. da si želijo številni naši izseljenci, ki bivajo v Nemčiji, zaradi vojnih dogodkov nazaj v domovino. Potrebno je, da jih ob prihodu v domovino čim lepše sprejmemo. V tem pogledu so važni sklepi zagrebške konference, ki jo je sklical izseljeniški komisariat. Povod za sklicanje konference so dala mnoga pisma naših izseljencev v Nemčiji, ki izražajo prošnjo, da bi se mogli zaradi izbruha vojne vrniti v domovino. V smislu sklepov omenjene konference naj bi imel vsak delavec, ki se vrne domov, brezplačno vožnjo iz Maribora do kraja svojega bivališča. V Mariboru se bo organizirala na tukajšnjem glavnem kolodvoru posebna ljudska kuhinja, ki bo nu- ■ dila našim vračajočim se Izseljencem potrebno okrepčilo. Razen tega bo izdalo ministrstvo za finance posebno navodilo Narodni banki, v smislu katerega bo lahko zamenjala Izseljencem po službenem tečaju do 10 mark za vsakega izseljenca, tako da si bodo naši lahko kupili hrano od Maribora do domevns občine. Razen tega so sklenili na konferenci prositi finančnega ministra, naj odobri prost prevoz blaga in predmetov, ki Jih bodo prinesli s seboj izseljenci iz Nemčije. Dolžnost Maribora je, da vračajoče se brate čim topleje sprejme, da jim nudi pomoč ter da podpre akcijo za ustanovitev 1in čim brezhibnejše funkcioniranje ljudske kuhinje na glavnem kolodvoru. Opažanja ob ponede!jskem potresu Zanimivi nebesni pojavi dan pred potresom Maribor, 20. septembra V noči od nedelje na ponedeljek smo čutili v Mariboru dvakratne potresne sunke, o čemer smo že poročali. Prvi so bili okoli 2. zjutraj, drugič pa smo jih začutiti ob 6.27. Isti dan so čutili potresne sunke tudi na Dunaju, v Gradcu in drugih mestih na ozemlju med Mariborom in Dunajem. Kakor pravijo je bil epicenter teh poticanih sunkov v bližini Semmeringa. Sunki, ki amo jih čutili v Mariboru, so bili precej močni, vendar pa so trajali komaj par trenutkov. Metereologe v Mariboru je predvsem zanimalo nedeljsko vreme, ki je bilo izrazito potresno. Dan pred potresom jo bi« la na jugovzhodnem delu Pohorja gosta j plinasta megla, ki bi jo lahko označili kot potresno meglo, ze v noči pred tem je bila magnetnea silno vanamJrjan*. Naši _____.......__ met4_rook>gi ao atnsr napovedan verjeten potres, vendar pa ae Maribor-osni niso dosti smonm za njihovo dL Nedeljski cedroma ponedeljaku , sunki pa ao nam dokazali, da je spanja Mariborčanov zelo trdno. L* malo štavilo Mariborčanov Ln Mariborčank, Id Imajo zalo rahlo spanje, je opazilo, da nekaj ni v redu. Sele ob slišnem bobnenju so postali pozorn. in so se takoj zavedli, da gre za potres, ki pa je k sreči šol dvakrat mimo nas brez vsake škode. Spomenik B. Bukšekovi Za spomenik pok. B. Bukšekovi, ki ga bodo ob lOletniei smrti nepozabne umetnice s podporo rodoljubov to prijateljev Talij* poatavlli mariboraki gledaUSci igralci, ao doslej priapevaU: Ivan asic loo dinarjev, dr. Marin 50 din, dr. Snuderl 100 dinarjev, prof. Jlrak 10 din, Ivan Krav os 100 din, Mastek 50 din, Benčna va drug 30 din, prima rij dr. Cemič SO d«, dr. H-podl 50 din, dr. Vauhnik 20 din, dr. _ut-man 25 din, Bizjak to drug Zagreb 200 din. Prod—n ca in tkalnica Maribor 100 dto. Karal Rakuša 20 din to rešiser NučJč, Zagreb 100 din- Združenje glodališkh igralcev aa darovalcem najiskreneje zahvaljuje, obenem aa prosi še druge rodoljuba to naša prijatelje, da naj ga pri akc -Ji po zgledu zgoraj imenovanih čim najbolj podpro. Kdor po pomoti ali zaradi kakega drugega vzroka na prejel okroz- j niče in položnice, naj blagovoli prispevek v ta namen oddati pri dnevni blagajni Na- j rodnega gledališča v Mariboru, kjer je v to ovrho pripravljena posebna pola. 9?ar?V»^rske in okoliške novice m— Bombaža n*. Tukaj-Snja »Delavska politika« poroča: »Preteki teden so zatrjevali, da je nevarnost, da bi tekstilne tovarne obstale zaradi pomanjkanja bombaša oziroma preje, odstranjena. Reklo ae je, da je na potu v tržaško luko parnlk ls Zedtojenih dršav, ki ima na krovu bornhaš izrecno za mariborske tekstilne tovarne, naknadno pa se je zkazalo. da so bila ta \csti brez podlage. PotJčni parnlk je men-da res prispel, toda brez bombaša, to obvestilo, ki je tudi prišlo, pravi, da paroik ni mogel vzeti te vrste tovora s seboj zaradi vojne, ker bi lahko imsl neprilike.« m— Gibanje vinlč-rjev. v nedeljo 24. septembra se bodo »bral! vin i Carji pri S'Ž- ku v Košaklh, da bodo razpravljali o novi vtoičarskl uredbi in položaju vini carjev. — Pošto Studenci pri Mariboru 23. In 23. t m. saradi čiščenja uradnih prostorov ne bo poslovala m strankami. Občin« stvo naj oddaja ta dva dneva pošiljke na mariborskih poštah. m— Mrtvaški »von. v splošni bolnici jo umrl delavec Franc Kante, star 86 lat. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! m— Nočno lekarniško službo imata tek. teden lekarna P. Albanoza pri sv. Antonu na Frankopanovi. telef. 27—01. Ur Kori igo va lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. telefon 91—79. m_ Zamenjava starih delavskih odnos. poselskih knjižic PredstojniStvo mestne policije v Mariboru opozarja vse one, ki imajo stare delavske ali poaelske knjižico kakor n. pr. delavca, trgovca to obrtniška nastavljence, kuharice, služkinje, hlapce L t. d., da al pravočasno zamenjajo stara knjižice za nove poslovne knjižica, da na bo ob koncu leta nepotrebnega navala. Od 1. januarja 1940. dalje ne bo namreč noben delavec to nameščenec, ki na bo imel nove poslovne knjižice, več pravilno zaposlen to se bo proti vsakomur, ki ne bo upošteval zadevnih predpisov, postopalo v smislu čl. 15. uredbe, t. j. s kaznijo od 50 do 500 dto. Z lato kaznijo se bo kaznoval delodajalec, ki bo zaposHl po 1. 1. 1940 delavca ali nameščenca brez nove poslovne knjižice predpisane s uredbo o poslovnih knjižicah 81. 1. štev. 258—47 od 10. VI. 1938. m— Lanski gledališki abonenti ae še enkrat in zadnjič opozarjajo, da jim zasoljeni ponovno podaljšani rok poteče nepreklicno v četrtek, 21, t. m. Po tem roku so preostali sedeti vsem abonentom na razpolago. m— Pri sreskom naoelstva Maribor — desni breg bodo 28. septembra t. 1. ob pol dveh popoldne šoferski izpiti. Zadevne prošnje je treba pravočasno vložiti. m— Is vrst naših sah>»tov. V četrtek 28. t. m. bo pričetek kvalifikacijskega turnirja šahovske sekcije UJN2*B ob 20. v klubovih prostorih. Šahisti naj se prijavijo do 16. t. m. Vabljeni stari to novi Člani. m— Vlom v Brestemlci. V Bresternici pri Mariboru jo bilo ponoči vlomljeno v trgovino mešanega blaga W al ter Ruplih. Odnesli so iz trgovine vso manufakturo to Se razno drugo blago ter Jo skoraj po-potaoma oplenili. Zdi se, da ao plen odpeljali z vosom, škode je okrog 15.000 dto m— Maioavaaje. Pocestnici Mariji Ne. rat, stanujoči na Tesnem, so zlikovci porezali trto na dvoriSču. Neratova ima okoli 2000 din škodo. Dejanja je osumljena neka ženska, ki Je brajdo porezala ls maščevanja. m— Zaradi brezvestne špekulacije so ovadeni številni obrtniki in trgovci v Drav. skl dolini, ki so nakopičili življenjske potrebščine in zvišali cene. Obtoženi bodo po zakonu o pobijanju draginje. m— Amaconska Na Frankopanovi 20 je napadla neka ženska ženo višjega kontrolorja državnih železnic Marijo L.., ki je pri napadu dobila poškodbe po glavi ln rokah. Napadalka je nato pobegnila. Išče jo policija. m— Bazno novic«. Na banovinski cesti pri Labelicah se je »plašil konj. ki je zdir. Jal z vozom v obcestni jarek, kjer ja voznik Simon Sadnik obležal s poškodbami po vsem telesu. — Modistinji Elki Repni-kovi iz Zgornjega Radvanja 78 Je izginilo iz veže v Stolni ulici 1 kolo znamko »Hamburg« b evid. štev. 2—125585. — Na Aleksandrovi cesti jc neki kolesar podrl 121et-nega učenca Ivana Freliha, ki je obležal s poškodbami na rokah to nogah. — V Cvetlični ulici 10 sta se preteklo noš okoli 3. zjutraj sprla Anton K. in Marija P., ki živita v skupnem gospodinjstvu. Rabuka Je privabila tudi stražnika, ki jo oba aretiral, tako da sta morala del noči prebiti pri »Grafu«. m— Dobrota Jo *i*otg\. K posestniku Ivanu Pihlerju v JirSovei Je prišel neki 401etnl moški, ki j« prosil aa prenočišče. Pihler mu Je odkazal prenočišče na seniku. Zjutraj jo neznanec prišel spet v kuhinjo tor zaprosil zajtrk, ki ga Js tudi dob". Ko pa jo moški odšel je Pihler ugotovil, da jo i neznancem izginila tudi denarnica, ki Jo bila v neki omari to v kateri jo bilo 2200 dinarjev gotovine. Orožniki poizvedujejo za tatom. m— Nevaren razbojnik so potika po na. Sfh krajih. Oblastva ao Izdala tiralico aa zloglasnim razbojnikom Antonom Haoe-jem, ki Jo. kakor znano, Isvritt po Gorenjskem več drsnih vlomov to ropov. Hace je oborožen s dvema samokresoma ter aa potika, kakor domnevajo oblastva, v okolici Maribora ali po Dravskem polju. m— Maribor Ja privlače«. Mariborska policija Je aretirala ŠOletnoga trgovskega potnika Rudolfa turna in sicer saradi toga, kar aa Je kljub temu, da Je izgnan la policijskega okoliša Maribora, spat pojavil v Mariboru. Po primerni kazni ga bodo ponovno izgnali. m— Izposojeno kolo Je prodal. Skladiščnik Joško Rečnik, stanujoč na Meljakl 85, Je prijavil policij!, da Je pred dnevi posodil svoje 1900 din vredno kolo ntkema M* , letnemu krojaškemu mostni Frideriku D. v Pipuševi ulici. Toda D. kolesa ni več j vrnil, marveč ga je prodal. Zadeva bo i imela svoje posledice pred sodniki. m— V stranišču Je rodila. Bilo je okoli 5. ure zjutraj, ko je začutila S5letna de-j kla Marija Skratek. ki je uslužbens pri ! nekem posestniku pri Sv. Duhu pri FJra-| vogradu, porodne krče. Ker je spala z i neko drugo deklo v kleti, se je podala v ; stranišče na dvorišču, kjer je rodila. Toda ! pri porodu je otrok žens':e£3 spols padel j v greznico, kjer se je zadušil, Zoravnik i dr. J. Era to v Dravogradu je ugotovil, da je prišel otrok živ na svet in je otrok najbrže umrl zaradi Izliva krvi, ker popek n! bil podvezan in ker se je otrok zadušil. Orožniki so sedaj Marijo Skratkovo ovadili državnemu tožilstvu v Mariboru saradi suma detomora. m —K uboja h Hodošah. V zvezi z ubojem v Hodošah. o katerem smo poročali, so orožniki aretirali zaradi suma nekega Josipa Zajška ln Alojzija Žumerja, ki pa zatrjujeta, da sta nedolžna. m— Mariborske društvene novice. V nedeljo 24. t. m. ob 10 dopoldne bo v mali dvorani Narodnega doma redni občni »bor akademske podružnica Branlbor v Mariboru. m* — Tatovi v mšvgdalenskeni tupntsou. So noiaaledeni storilci so ae vtihotapili v gospodarsko poslopje magdajeriskega žup-nišča to ao odnesli 200 kg teško traverzo. m— Velik požar v H»K>**h. Pri Sv. Barbari v Halozah je zajel ogenj gospodarsko poslopje poseetnlce Marile Vidovi A. Zaradi močnega vetra se ja razširil na domačiji Terezi js Gaver in posestnika Franca Miklošiča. Zgorelo je tudi gospodarsko orodje to aalogo pridelkov, škoda jo prečoj velika. m— Z Dravskega polja, iz Slivnice nam poročajo: »Oni večer so imeli neki poslovilni večer. Vsa zadeva jo pokazala, kako jo s krščansko ljubeznijo. Potem pa so se čuli v noš rasni vzkliki to neka čudna povelja, ki so prihajala od neke omahujoča postave. Siivničani nismo mogli spati in amo prepričani, da bodo merodajni poizvedovali, kdo jo povzročil tulenje to kričanje.« Mariborski sport V nedeljo 94. septembra so bo nadaljeva lo tekmovanje sa prvenstvo LNP. V msrt-borskem okrožju LNP bodo tri tekme ln sicer v Mariboru ns stadionu ob TržaSki cesti SK Železničar : SK Rapid. v Murski Soboti SK Mura : ISSK Maribor, v Čakovcu pa Čakovečki SK : SK Gradjanski. V mariborskem drugem razredu bosta dve tekmi, to sicer v Mariboru SK Slavija : SK Drava, v Ptuju pa SK Ptuj : SK Lendava. Iz Celfa —c Novi grobovi. V kliniki v Zagrebu Ja umrl v torek v starosti 49 let krojaški mojster la poaeetnik g. Karel Kramer is Celja. Pokojni jo bil značaj en naroden moa, bivši koroški borec in splošno spoštovan obrtnik. Truplo so prepeljali v Celje. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mostnem pokopališču. V celjski bolnici jo umrla v sredo 48-letna strojnikova žena Marija Muratova la Rogatca. Na Oatro-šnom 74 pri Celju jo umrl v sredo 73-letni kamnosek ter bivši gostilničar in posestnik Jakob Ocvirk. Pogreb bo v petek ob 16. iz hišo žalosti na okoliško pokopališče, v Kasazah pr! Petrovčah Je umrla 73-letna pocestnica Fanl Privškova. Pokojnim bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —C Nesreča no počiva. V Kasazah pri Petrovčah Jo padel 40-letni dninar Alojz Gorenj ak v ponedeljek a jablano to al zlomil desno roko v ramenu. V torek Jo neka kolesarka la Zadobrove pri škof jI vasi povozila 9-letnega poaostnlkovega sinčka Jo* Beta Slapnika iz Traovolj pri Celju. Doček si je zlomil levo nogo. V Lahovem grabnu pri Jurkloetru al ja delavčeva sena Marija Zupančičeva pri padcu zlomila desno roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —« Podaljšanje Samostanske ulice. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša; Mestni svet celjski jo na svoji se JI 14. Julija na prošnjo OTJZD za spremembo regulacijskega načrta ulico Za krasijo — Samostanska ulica spremenil svoj sklep z dne 21. aprila 1939 v toliko, da se podaljša Samostanska ulica od Za kresi je do Vodnikove ulico po 8 m široki to 4 m visoki pasaži, če OTJZD del pasaže na uradovem zemljišču v celoti izgradi na svoje po načrtih, odobrenih po gradbeni oblasti, ter odstopi v javno uporabo, čim bo mestna občina Izgradila tudi preostali del pasaže na sedanjem zemljišču g. Franja Polžana odnosno bo otvorila na tem preostalem delu začasno odprto 8 m široko ulico. Ta obveznost sa vknjiži na nepremičnini OTJZD. Daljo naj se pospešijo pogajanja s g. Franom Dolganom sa odkup odnosno aamonjavo njegovega posestva, da bi ao ulica odprla aa promet vsaj istočasno b otvoritvijo novega poslopja OTJZD. v primeru brezuspešnih pogajanj se OTJZD zaveto, da uporabi bodočo pasažo kot vežo tn Jo kot tako primerno uredi. Otvoritev paru** pa ao odloži na nedoločen čas, vse dotlej, dokler ae ne sklene zadevni sporazum b g. Franom Dolžanom. Proti temu ■klopu ao dopustno pritožbo na kr. bansko upravo dravske banovine v LJubljani, ki jih jc treba vlagati pri mostnem poglavarstvu v 15 dneh. Rok za pritožbe bo pričel teči v ponedeljek 95. t. m- Pravico do pritožbe imajo člani mestno občine, ki smatrajo, da sklep nasprotuje veljavnim zato aakonttim nalogam oblasti. Iz PffJuuiufla — Dva nova gasilska dom* v PrekmurftL Preteklo nedeljo to v Veliki Poljani odprli nov gasilski dom, ki ga je »gradilo gasilsko društvo ob 151etnici svojega delovanja. K slavnosti so se zbrali gasilci vseh sosednih društev, saj so potaoski gasilci znani po svojem požrtvovalnem delu in uspehih. K lepi pridobitvi ao jim čestitali mnogi gosti. V nedeljo 24. t. m. bo zopet lopa gasilska svečanost v obmejnih Prosenjakov-cih, kjer si je agilna gasilska četa postavila prav tako lep dom. kakor ga imajo v Folani. Dom bo ustrezal vsem potrebam velikih okoliških vssi. kjer pogosto divji ognjeni element uničuje imetje pridnih kmetovalcev. Blagoslovitev doma bo v nedeljo dopoldne, zatem pa bo narodna za-bava na vrtu gostilne Varga. Tako je mur-skosoboška gajilska iupa pridobila dva nova domova ki pričata o zglednem delu prekmurskega gasilstva. Murskosobo&ka župa je znan« kot največja v Sloveniji, saj jo v njej včlanjenih lOo gasilskih čet z 2520 člani. Cete imaj 7 motornih brizgaln, 2 gasilska avtomo1 - 54 štirikolesnih in 17 civok«»lasnih brii s potrebnimi cevmi in drugim orodjem IVIcg tega je v župi 7 gasilskih godb. 5 dru-rev pa ima svoje prapore. Predsednik murskosoboške gasilske zu-pe je industrijec g. Josip Benko. čigar zasluga je v glavnem tako velik razmah in napredek župe. — Smrtna irtev karambola je postal brezposelni hlapec Karel Mavric is Sta venskega vrha. Ko se je peljal s kolesom proti K.ri2evcem. je iz neznanega vzr ika prišel pod tovorni avto, ki ga je šofiral Franc Babic is Lukavcev. Mavric je dobil teko hude poškodbe, da je po prevozu v bolnico v Murski Soboti takoj izdihnil. — Sod ji je zlomil nogo. Dninarica Frančiška Stranski v Nunski grapi je prala velik sod, ki sc ji je pri delu skctalil na nogo in ji jo zlomil. Prepeljali so jo v sobo-ika bolnišnico. Iz Slovenskih goric — Skrajno slab pridelek krompirja. Po Slovenskih goricah so ie po vočdni pospravili letošnji pridelek krompirja, ki pa ie zelo siab, kar niti stari ljudje ne pomnijo tako slabega prideHca, kakor je letos. Računajo da j« lotoinjd pridelek po večini sa 75% manjši od lanskega. To bo »a naloga kmeta zelo občutno, ker ne bo imel niti dovolj zdravega krompirja aa serao* ker se ga je poafctila neka bolesen, ki o> nemogoča rast. dočim za domačo uporabo in prodajo ne bo preostajalo nioes»ar. Vs-rok tolikšnemu zmanjšanemu pridelku sta letošnja dolgotrajna mjo* in spomUdna moča. — Hud fantovski pretep. Preteklo nedeljo zvečer so u v Žicah pri Sv. Ani ▼ Slov. gor. sprli fantje zaradi nekega dekleta. Vithalm Kari, kotarski pomočnik iš 2ic, je navalil z ročico na Lovronciča Alojza, pos. sina i* Led i neke ln mu aadel no-kaj rezkih udarcev po glavi in rabrih. Nova rno poSJcodovani Lovrervčič j« obleial pri hi« pos. Severja nezavesten m vo M domači ne vedoč. da ima tako teške poškodbe in mi*leč, da je pilan, opravili ▼ hlev. Ker pa naslednjega jutra ni mogel nikamor, so ga prepeljali v bolniinieo. Njegovo spanje je zelo nevarno. Vithelina ki ie na glasu kot pretepač ao gj-etiali orožniki. ______ Iz Trbovetl Poučni sestanek trboveljskih čebelarjev, ki js bil v nedeljo dopoldne pri čebelnjaku g, Mirka Sušnika ni imel zaželjenega odr živa. Kljub temu so prisotni z zanimanjem sledili predavanju predsednika g. J. Hau-cka st., ki jo govoril o ožimo van ju oebel. G. Haucku Je treba priznati, da Je strokovnjak v čebelarstvu, ter je prisotnim dal marsikak poučen in praktičen nasvet, kako je treba ravnati s čebelami. Predavanju je sledil strokovni razgovor o zadevah podružnice med drugim tudi pleda na članarino in udeležbo na tečaju aa bola-zenske strokovnjake sa čebele, ki bo tO zimo v Ljubljani. Priredilo ga bo slovensko čebelarsko društvo. Od trboveljskih čebelarjev se udeležita tečaja gf. predsad-nlk Jože Hauck in tajnik g. Dušan Lun-der. Na sestanku sa je ugotovilo, da ja bila letošnja čebelarska letina s ozirom na deževje in tudi sušo precej slaba. I* ajda je dala našim Čebelam dosti hrane ter prizanesla čebelarjem, da ne bodo morati seči pregloboko v žep, da čebelam preskrbijo umetni denaturlranl »ladkor. Podružnica v Trbovljah se prav lepo razvija ter je za čebelarstvo pri nas vedno večje zanimanje. Društvo šteje okrog 40 članov ter jo v stalnem porastu. Produkcija modu ja zadovoljiva ter ima letos podrutnlea Se dokaj medu za prodajo. Uspehi trboveljskih čebelarjev so v rnnogočem uspeh marljivega vsakokratnega odbora, ki jo podružnico opremil s popolnim čebelarskim orodjem, ki trboveljsko čebelarsko društvo stavlja v tehničnem o žiru mod najbolja opremljene v dravski banovini. šolske vas ti. V lotošnjom šolskem letu so trboveljske ljudske Šole dobile nove Sol. ske moči ter so bili premeščeni na ljudsko šok> Trbovlje » gdč Marija Jugo vic la Velenja — na dekliško šolo, g. Fr. Tlc, dosedanji honorarni naotavljonoo na možganski šoli v Zagorju — na deško *3k> istotam, na šolo Trbovlje-Vode pa bo prisil gdč. Judita Splihal !s Orli p. Oalje te Milko Rak, dosedanji Šolski upravitelj na Sv. Katarini, Eleonora Suc iz Reke nad Laškim na dskHSko šolo isto tam. S tem bi bil učiteljski zbor tukajšnjih ljudskih šol izpopolnjen v meri, ki odgovarja vzgojnim potrebam Številne trboveljsko daog. Preostaja pa nič manj važno vprašanja modernizacije in razširitve šolskih poslopij, ki pri današnjem učnem sitemu ln sodobnih vzgojnih metodah nikakor n» od-govarlajo več najskromnsjšlm anhtevam. iola Trbovlje 2 nima dovolj sob tar ao mora že nekaj let sem vršiti poldnovnl pouk. Zlasti se tu občuti nedostajanje skupno dvorane in telovadnice, kar ceiemogoca sistematičen pouk v telovadbi ln ovira skupne šolske prireditve ob priliki rnaalh šolskih ln državnih proslav. Novadrtno razmere pa vladajo v tem pogledu na vO-denski šoli, ki jo paš v posmeh vsemu stremljenju po sodobni vzgoji tar potratnih sanitarnih in higienskih pogojev. O tem ae je že mnogo govorilo in pisalo, vendar pa se zdi, da činitelj, ki jo jasno obvezan k Izgraditvi novega Šolskega poslopja kljub vsem anketam, konferencam in zahtevam še vedno ni pripravljen, da ded rudarjev »gradi ptostorno, svetlo tn hlšlanična šolo! 1MAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, «*tr*k. »• sepembra 1989. 214 Angleška moč na morju Kaj pravi tudi v Ljubljani znani admiral Usborne o angleški vajni mornarici Listi v Parizu in Londonu so objavili članek angleškega a d mira i a Usbornn; ki je lani pozimi potoval tudi po Balkanu in prehodil Jugoslavijo ter imel tudi v Ljubljani zanimivo prena\anje o ancieski moči na morju Angliia ima 13 velikih križark. poudarja med drugim Ushorne. ki sj najmodernejše oprer.vler.e in zcrarne Dve. veliki križarki pra ka- mod r M.iraio. Nemčija ima dve veliki morieriv opremljeni križarki in tri maniše križarke Italija pa tudi dve v zndnjem času modernizirani križarke. Premo? Ansliie v križarkah ie torej na dlani Coz dve leti se bodo an^le-Ske encte povečale za 5 križark vrste »Geor^e V,« in i dvema križarkama vrste »Lion- ter še z dvema starejšima križarkama. ki bosta modernizirani. Tako bo Angliia razno'asala z 21 velikimi križarkami in z dvema edinirama vrste >Lion«. ki sta zda i v gradnji. Vse križarke bo Anglija potrebovala, ker bo morala Ščitit: na vseh svojih pomorskih orosjah transporte vojakov in blaga. Veliki uspehi telesno vzgojnega dela Jeseniška f*rireditev je v veliki meri dosegla svoj namen Anglija ima nadalje šest modernih i nosilnih ladij za letala. Prihodnje ieto bo Anglija povečala število ladij za , letala s štirim: nosilci, ki so zdaj v s radnji. V prihodnjih treh letih na se bo število teh povečalo še za tri ladje za letala. Nobena droga pomorska država ne razpo-Issra s tolikim številom za moderno vojno na moriu važnih ladij za transport, odlet in pristanek voin;h tekat S pomočjo teh ed.n:- more Anciiia podv \iiti udarno moč j svojih križark. I Anri^Ška mornarica lahko ogroža tako ne camo sovražnikovo obalo, temveč tudi strateške točke v notranjosti sovražnikove države Angliia ima 13 velikih križark, s katerim; trenutno razpolaga, oboroženih z 200 mm topovi. Nemčija ima na petih križarkah 200 mm topove, toda te križarke «e še gradijo. Italija ima sedem takih križark. Francija pa tudi sedem. 25 angleških križark ie opremljenih s 150 mm topovi. Toda večina teh križark še gradijo. Rušil-rev ima Anglija samo 183. 23 pa jih ie v gradnji. Francoska perica — prva vojvodinja Gdanska To jo bila žena Napoleonovega maršala Lefebvra, slavna madasne Sans-Gene Bili *o časi. ko je v Gdansku vladala Francozinja in sicer Francozinja i/ naroda, ki je zna'a prati in likati perilo V zvezi s to Francozinjo jc nenavadna zgodba iz zgodovine mesta ob Baltiškem morju, zaradi katerega so nastali v zadnjih stoletjih že številni mednarodni konflikti. Guverner in vojvodinja Gdanska je bila maršalka Lefcbvrc, bolj znana z imenom Madame Sans-Gene. ki je bila menda edina ženska, katero je Napoleon brez rezerve občudoval in katero je vedno spoštoval. Bilo je 1. 1792 v Parizu. V okraju Saint Severin se je ustavil pred trgovinico s čipkami in perilom mlad oficir. To je bil Bo-naparte. Obiskoval je svojo prijateljico Katarino Hiibscher. ženo svojega starega tovariša kapitana Jean Baptista Lefebvra, člana francoske garde. Podporočnik Bonaparte je nosil Katarini svoje srajce in včasih si je pri njej tudi izposodil denar. Jean Baptist Lefebvre je htl Alzačan. 17 let mu jc bilo, ko se je pridružil francoski armadi. Preden je postal vojak, se je pripravljal za duhovniški poklic. Katarina Hiibscher je bila tudi Alzačanka in je prišla v Pariz okrog 1. 1782. Bila je dobra delavka, služila je v hišah francoske aristokracije, ob nedeljah pa je hodila plesat v pariška zabavišča. Ob taki priliki je tudi spoznala rojaka Lefebvra. L. 1783 sta postala mož in žena. Lefebvre je bil tedaj že narednik pri francoski gardi. Po padcu Bastilje jc napredoval Lefebvre in postal poročnik, 11 let pozneje 1. 1794 pa je bil v Napoleonovi armadi že divizijski general L. 1792 je žena kapitana Lefebvra najela trgovinico, kjer je otvorila likalnico in pralnico. Dohodki njenega moža tedaj niso bili stalni in zanesljivi, zaradi tega si je žena sama pomagala iz zadrege. Njen mož se je kot član vojaških misij potikal po Belgiji in Nemčiji. 10. avgusta 1792 je obiskal Bonaparte Katarino. Videti je bil manj mračen kot navadno. Prišel je iskat svoje perilo in je bil pripravljen takoj plačati. Povedal je Katarini, da je zastavil svojo uro in da ima denar. Katarina pa je odgovorila, da bo že plačal pozneje, ko bo general. Ko jc Bonaparte odšel, je Katarina svojim tovariši-cam rekla, da se skoraj boji Bonapartu povedati, koliko ji že dolguje. Toda zaupa mu ker bo fant še prišel visoko. Kapitan Lefebvre je postal kmalu polkovnik in nato tudi general. Njegova žena je morala opustiti pralnico in likalnico. Generalova žena vendar ni mogla ostati trgovka in perica. V Napoleonovem cesarstvu je postal Lefebvre Napoleonov pribočnik. Medtem se je njegova žena naučila pisati in citati ter tudi francoščine in nemščine, kajti dotlej jc govorila samo alzaško narečje. General Lefebvre jo jc vpeljal na dvor in jo naučil lepega vedenja. Katarina Hiibscher je v tem času čuvsls v svoji torbici svojevrsten talisman. To je bil Napoleonov neplačan račun iz časov, ko je še prala in likala perilo poročniku Bonapartu. Čakala je na priložnost, da bi predložila Napoleonu, ki je medtem postal cesar in vladar nad Evropo, v poravnavo svoj račun. General Lefebvre je sledil Na- poleonu v Berlin, kjer mu je Napoleon izročil maršalsko palico. Na Napoleonovo povelje je novi maršal iz Berlina korakal proti vzhodu in kmalu začel oblegati mesto Gdansk. Borba za Gdansk je bila huda, trajala je od 1. februarja do 24. maja 1. 1807. Maršal Lefebvre je Gdansk zavzel, Napoleon pa je sporočil svojemu ordonančnemu oficirju: Obvestite vojvodo Gdanskega, naj danes kosi z menoj. Vojvodo — se je začudil oficir. Nič manj začuden ni bil tudi maršal Lefebvre, ko ga je ordonančni oficir nagovoril z vojvodo. H kosilu je prišel novopečeni vojvoda z ženo Katarino, ki jo čez noč postala vojvodinja Gdanska. Med kosilom jc vojvodinja Katarina izročila cesarju Napoleonu račun za oprano in zlikano perilo, katerega je poročnik Bonaparte dobil v likalnici Katarine Hubscherjeve 10. avgusta 1792. Račun je znašal 30 frankov. Češka vojska v Franciji Francoska vlada ni priznala protektorata Nemčije nad Češkoslovaško in poslanik Osuski je ostal v Parizu na svojem mestu ter s pomočjo francoskega generala Faucherja, ki je bil v Pragi francoski vojaški ataše, organizira češko armado v Franciji. Osuski je izjavil, da češke vojake v Fran ciji ni smatrati za prostovoljce in legionar-je, kakor pripadnike drugih držav, ki vstopijo v tujske legije, temveč predstavljajo Čehi in Slovaki v uniformah samostojno armado, ki bo takoj v začetku Štela 50.000 mož. V Francijo prihajajo Čehi in Slovaki iz Anglije in Amerike ter se prijavljajo vodstvu češkoslovaške armade v Franciji, katere šef je bivši poveljnik čeških legij v Franciji general Ingre. Diplomatska bistroumnost Časi so taki, da imajo še vedno glavno besedo diplomati, čeprav že armijo topovi. Poslaniki in zastopniki prihajajo in odhajajo iz palač ter potujejo od slavnega mesta do glavnega mesta. Neki novinar je srečal diplomata, ki je bil na poti k važni avdienci. Kaj boste sporočili, je vprašal novinar diplomata. Kaj bom sporočil, tega še ne vem, je odgovoril diplomat, vem pa prav dobro, česa ne bom sporočil. Pesimist — optimist Bolj kakor kdaj prej si ljudje danes očitajo, da so pesimisti ali optimisti. Med pogovorom o dogodkih slišiš često: Ti si pesimist Ali pa: ti si optimist. To so besede, ki so nam vsem dandanes na jeziku, kakor v lepih mirnih časih besede o slabem ali lepem vremenu. Neki starejši izkušeni možakar, ki ga je neki pladenič zavrnil, da je optimist, je mladeniču odgovoril: Nisem več tako mlad. da bi bil lahko pesimist Minulo soboto in nedeljo so bila na Jesenicah I. športne igre Kranjske industrijske družbe, katerih se je udeležilo 176 članov velike delavske družine. V vseh panogah pa je nastopilo 478 tekmovalcev in tekmovalk. Spričo velikih mednarodnih dogodkov je naša širša javnost skoraj molče šla preko te velike, morda največje letošnje jugo-slovenske lahkoatletske prireditve. Prireditev sicer ni dala bleščečih rezultatov, pač pa je imela namen, da pritegne velik krog nameščencev in delavcev KID ter njihovih svojcev, da goje telesne vaje, posebno one panoge, ki so za krepitev telesnih sil in zdravja človeka najbolj primerne in koristne. Vzorno urejeno igrišče je pričalo o temeljitosti dela, ki se do potankosti že nekaj let izvaja na vsem področju podjetja. Skrbno izvršene priprave, točno izvajanje velikega tekmovalnega sporeda, vzorno izvedena redi tel jska služba — vse to je funkcioniralo kot točna in dobro navita ura. 2e uro pred pričetkom tekem so začeli prihajati na igrišče lepo razviti in visokorasli mladeniči in tudi že zreli od 40 do 50 let stari možje, med njimi pravi orjaki, ki so se krepko uveljavili pri vlačenju vrvi. Med tekmo\*alci je vzbujal največjo pozornost 191etni enoroki mladenič, ki je bil med najboljšimi v skokih, tekih in v metanju kopja. Jedro tekmovalcev so tvorili Sokoli, člani SK Bratstva. ASK Gorenjca, TK Skale ni SK Kovinarja, ki so pobrali vsa prva mesta. Te športne igre — prve v tako velikem obsegu na Jesenicah, so pokazale sadove večletnega vztrajnega in sistematičnega dela v telovadnicah in športnih igriščih. Te igre so bile velika revija mladih sil. njih moči, volje, vztrajnosti in lepote. Ti uspehi niso od včeraj, niti od lanskega leta, ampak segajo daleč nazaj v predvojna leta, ko so naši Sokoli ponesli ime naše male, do tedaj še skoraj nepoznane ožje domovin« v širni svet. Te uspehe je rodilo dolgoletno trenje med posameznimi telovadnimi in športnimi organizacijami in poedinci. Silno razgibano in živahno trenje je dvignilo raven telovadnih in športnih sposobnosti in dajalo moćno zasebno vzpodbudo do skrajnih možnosti vsem, ki so pri tem sodelovali. To trenje je posebno v zadnjem desetletju prihajajo najmočneje do izraza. Bilo pa je vedno na dostojni vižini. tako da nikoli ni trpela čast nasprotnika, niti osebna niti domovinska varnost. Pač pa so pri tem rasli uspehi skoraj v vseh panogah sodobne telesne vzgoje. Uspehi jeseniških telovadcev, smučarjev in alpinistov so znani širom naše države in se daleč preko njenih meja. Največji uspehi »o bili doseženi v telovadbi Na Jesenicah je možno setaviti vrsto telovadcev, ki bd se pri mednarodni telovadni tekmi lahko merila z marsikatero državno reprezentanco. Športne igre Kranjske industrijske družbe so podale bežno sliko prizadevanja društev in klubov za čim večji uspeh, napredek in razvoj sodobne telesne vzgoje. Pokazale so, da za sedanjimi v borbah preizkušenimi tekmovalci stopa na plan številna mlada garda, ki je zrasla med Železom in jeklom. Bataljoni lepo rascenih mlade niče v bodo kmalu stopili v prve vrste preizkušenih in ojeklenelih borcev ln jim sledili od uspeha do uspeha. Upajmo, da bo Kranjska industrijska družba tudi v bodoče podpirala telesno vzgojo delavske mladine in prirejala športne igre in da ji bodo pri tem sledila tudi druga velika podjetja v državi. Zelja nas vseh je. ki smo sodelovali pri prvih početkih telesno-vzgojnega dela je, da društva in klubi ostanejo v svoji dosedanji samoniklosti in rasti, ker jim bo le medsebojno trenje pripomoglo do na-dalnjnjih uspehov. ■u. Id ga je dostavil mostnemu poglavarstvu v Ljubljani, točno obrazložil, kakšni dimniki zahtevajo večjo in kakšni manjšo nego. Slednjič naj še pripomnimo, da marsikateri posestnik nove hiše misli, da spadajo naši d-mniki pod točko 2. v dimnikarski tarifi, za katere se plača v pritlični hiši 3 din. Toda to je zmotno. Pod to točko in ceno spadajo tisti dimniki, ki imajo tolikšno širino, da gre lahko dimnikar vanje. Naši navadni dimniki, ki jih imenujemo ruske ali valjaste, pa spadajo pod točko 3.. za katere se plača v pritličnih hišah za enkratno ometanje po 2 din ter za vsako nadstropje po 50 par već. Na koncu svojega spisa je Združenje dimnikarjev trdilo, da spora med posestniki in dimnikarji ni. Zakaj pa so se potem diktirale številne denarne kazni (kaznovan je bil tudi občinski svetnik) vlagale pritožbe na bansko upravo, vložila tožba na upravno sodišče v Celju itd? Ali je bilo vse to morda znak prijateljstva ? J. K. Hrastnica bo regulirana Spor med hišnimi posestniki in dimnikarji Zanimiv odgovor iz vrst ljubljanskih hišnih Na članek pod tem senzacionalnim« naslovom v »Slovenskem Narodu«, odgovarja Združenje dimnikarjev v Ljubljani, kjer skuša omalovaževati navedbe v tem spisu. Zakaj bi bil ta spis senzacionalen, res ne vemo, ker vse to je bilo že poprej znano posameznim posestnikom in dimnikarjem v Ljubljani. Združenje dimnikarjev milostno priznava piscu omenjenega članka, da — sicer nekoliko pozna, predpise, ki obstojajo pri nas glede javno požarne varnosti in opravljanja dimnikarske obrti, ter da s5 jih po svoje tolmači in bi rad kakor se vidi^ svoje tolmačenje sugeriral tudi drugim. Ako se je pisec zadevno kaj pregrešil, je združenju dimnikarjev dobro znano, kam naj ga kliče na odgovor. V svojem odgovoru pravi Združenje dimnikarjev proti koncu prvega odstavka: — Pred vsem bi moral g. J. K. vedeti, da vsi ti predpisi obstojajo zato, da se zaščiti javna požarna varnost. Dimnikar pa je dolžan, da se po teh predpisih ravna, ravno tako seveda tudi hišni posestniki in stranke. — Ali se dimnikar takrat, ko pride v kuhinjo ter mu plača gospodinja ali pa služkinja 3 ali 4 din, ne da bi omedel štedilnik, tudi ravna po požarno varnostnih predpisih? Ako želite za to prič in dokazov, samo izvolite. Glede izžiganja pa tole: V sredini mesta je dimnikar določil v neki hiši 5 dimnikov, ki se morajo izžgati. Gasilski urad pa je spoznal potrebo izžiganja samo za dva dimnika. Ako želi Združenje dimnikarjev zvedeti še več podobnih primerov, mu je pisec »senzacionalnega« članka rade vol je na razpolago. Da je cena 30 din za izžiganje dimnika previsoka, se bo Združenje lahko prepričalo če pogleda dlmn.karsko tarifo, ki je stopila v veljavo 15. decembra 1923 ter je ostala v veljavi do 16. novembra 1932. V tej tarifi je bila pod točko 19. postavka za izžiganje dimnika v Ljubljani po 4 din, prišteto še za zamudo časa za vsako uro, ne vštevši prve ure zaposlenosti, po 3 din. Iz kakšn'h razlogov je v sedanji cimnikar-ski tarifi ta postavka za izzivanje izpadla, bi morda vedelo povedati Združenje dimnikarjev. Tukaj bi bilo pripomniti, da je zgoraj omenjena dimnikarska tarifa, ki je bila dosti nižja kakor sedanja, stopila v veljavo v dobi najboljše gospodarske konjunkture, v času krize, to je 16. novembra 1932. pa se je dimnikarska tarifa izdatno zvišala, obenem pa se je tudi zaposlitev dimnikarjev zaradi zidanja novih hiš več kakor podvojila. V letu 1927, ko je bila še prejšnja nižja tarifa v veljavi, je opravljal pri piscu tega članka ometanje dimnikov sedanji načelnik dimnikarskega združenja v Ljubljani ter računal po 85 din na pol leta. Po sedanji višji tarifi pa opravlja to delo drug dimnikarski mojster po 60 din na pol leta. Kaj pravite g. načelnik, ali je bil vaš račun v skladu s takrat veljavno dimnikarsko tarifo? Pisec ^senzacionalnega« čHanka ni nikjer trdil da nobeden dimnik ni potreben izžiganja, nasprotno, on je v .svojem spl- Zminec. 18. septembra Med grapami, najbližje Skofji Loki je i Hrastnica, ki je povzročila v letih velikih poplav mnogo gorja. Skozi grapo se namreč vije skromen potoček — hrastniški hudournik, ki postane ob vsakokratnih na-i livih, zlasti na jesen in na pomlad izredno j nevaren. Vode iz Polhograjskih Dolomitov ! drve namreč po izrednih strminah z ve-I liko silo in naglico navzdol in tako se po-i toček razbesni do mere, ki bi mu je človek nikoli ne prisodil. Njegovo divjanje je bilo zlasti usodno pred 15 in potem zopet pred 13 leti, ko je hrastniški hudournik zahteval Sest človeških žrtev in dva konja. Tedaj je voda na-gloma naraščala, drvela z neznansko naglico skozi grapo in je rušila vse, kar je dosegla. Vse od tedaj dalje se je še posebno nanašala potreba po regulaciji potočka, ki naj bi se s primernimi ukrepi ukrotil. S subvencijo banske uprave so slednjič z deli le pričeli. Regulacija Hra-stnice ne bo izvršena naenkrat, marveč v etapah. Računajo, da bo delo v približno šestih letih opravljeno, toda le tedaj, ako bodo na razpolago radostni krediti. Obljubljeno ie. da bo razpoložljivih za vsako etapo okrog 100.000 din. celotno delo pa je preračunano na približnih 750 000 din. Delavci so pričeli najprej z deli v gornjem koncu grape, pri izvirkih, ki so znani pod imeni Tošč. Mačkovec in Lipnik. Hrastniški hudournik bodo spravili v regulirano strugo, hkrati seveda pa bodo strokovni ljudje uporabili tudi vse drujr« mere. ki so pri takih delih potrebne, da Hrastnica ljudem ne bo v trepet ln strah. Prečke bodo onemogočile prehitro odta-kanje vode, obstranske, tako zvane fašine pa bodo utrdile bregove, da bodo kulture zavarovane pred popolnim uničenjem, ako bi voda narasla. Domačini spremljajo regulacijo potoka z zadovoljstvom, še več: oni hočejo pomagati tudi z brezplačnimi vožnjami. Zaradi manjšega števila delovnih moči regulacija sicer ne napreduje, kakor bi se pri-čakovajlo. k^jub temu pa smemo trdno upati, da bodo dela dovršena, kakor j« predvideno. Tečaji za pilote na ameriških univerzah AmerišTca vseučilišča so se odločila za uvedbo posebnih tečajev za pilote. Tečaie bodo smeli obiskovati samo dijaki tehnične stroke. Za vsak tečaj ie predvidenih 72 j ur teoretičnega Douka in 50 ur za praktične polete. Ta učni načrt ie trenutno uve-j den na 160 ameriških univerzah, i ———— AH sem prispeval za soholsM dom v Trnovem? RAzno Okasa tableta m spolni slabosti OKASA tablete aa ntike 100 tablet Dtn Dobijo aa v zastopnik * Mr. Rotmaa Beograd — Terezije 6 OfL res. *. Br. 5846/38 OBLEKO lepo narejeno, računam delo 100 din. — Krojač Boštele. Dalmatinova ul. 3. 2793 V S DNEH NEKADILEC! Pošiljamo z garancijo po povzetju din 50.—. Iščemo zastopnike za Slovenijo. Stamcar, Slapničarjeva 7 (dvor.) 2799 SEJE JUGOGGACIKA POSEST 1_— Din. đavoli posebej Najmanj« znesek 10 Dtn PARCELO 2000 kv. m. med Vodnikovo In Celovške cesto prodam. Polzve se v gostilni Debeljak, Dravlje. 2788 SLUŽBE TRGOVSKO SOTRTJDNICO starejšo, dobro izurjeno v manufakturi, špeceriji, drobnarijah, železnini, če možno tudi v usnju, sprejme Norb. Zanier & sin, Sv. Peter, Savinjska dolina 2795 KUPIM 00 par, davek posebej. Najmanju sa—as s Dio MOTORNO KOLO 350 — 500 cena novejše tipe, kupim. — Ponudbe na Franc Rozman, Kranj. 2793 PRODAM 60 par. davek posebej. Najmanjši zneaek 8 Din OREHOVA JEDRCA IN MED dobite najceneje v >Medarnl<, Ljubljana, Židovska uL 8. 45 T A P MELNIKOVi 54 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Ne posebno, — je odgovorila Ariadna Georgijevna z nemirnim d1 n enčkom v očeh. — Moj brat jih je imel pa zelo rad. Celo ko je odhajal na usodni sestanek, jih je vzel nekaj s seboj. Najbolj čudno je to, da so bile najdene te rože deloma v zapuščenem avtomobilu, deloma pa na pustem vrtu, kamor so bile vržene skozi okno. — Kje? Na kakšnem vrtu? V kateri ulici? — so se vsula vprašanja iz ust Ariadne Georgijevne. Komaj je skrivala presenečenje v svojih plamtečih očeh. — Kolikor mi je znano, nekje v Uspenski ulici, kar je v vasem okraju, — je odgovoril knez mirno. — Murzajev se je nehote zarekel, potem mi pa ni hotel ničesar več povedati. Najbrž je vse to neumnost. Ti naši detektivi so zmožni vsega, v vsakem človeku vidijo morilca. Kakor Cehov s svojo švedsko vžigalico, tako se jim recimo zdi„da je name naslovljeno pismo mojega brata najbrž ponarejeno. Našli so nekega grafologa, ki trdi, da pisma ni pisal moj brat. Kakor da ne bi poznal bratove pisave! — Saj je bilo pismo veodar t.a.*deno tu v tej hiši, v pisalni mizi, t- je ušlo*Ariadni Georgijevni iz ust — "Ali pomeni to, da sem vam povedal, kje sem ga našel. Pozabil sem to. — Kako je pa prišlo pismo v grafologove roke? In čemu? — je vprašala Ariadna Georgijevna z zanimanjem in le slabo je pri tem prikrivala svoj nemir. —Izročil sem ga policiji kot vzorec bratove pisave. Oni so si pa to izmislili. Zato pri nas n it o neutemeljne pritožbe glede predhodnih preiskav. Zmožni so celo obdolžiti mene samega umora ali pa koga drugega, kdor bi bil slučajno v bratovi vili. Ali vi niste videli njegovega kotička, kamor se je zatekal pred bučnim svetom? — Ne, slišala sem samo o njem, da stoji nekje v pustem gozdu. — V tem primeru lažete! — je kriknil knez na njo z izpremenjenim glasom. — Kaj naj to pomeni? Zdi se mi, da sem preslišala vaše besede, — je vzkliknila Ariadna Georgijevna in kri ji je zalila obraz. — Knez, danes vas sploh ne spoznam. Zakaj ta odmerjeni ton, zakaj ta ironija v glasu, če že ni roganje, in zakaj ta žalitev, zalučana mi v obraz? — Pač sem vas pa danes dobro spoznal jaz, — se je zasmejal knez strupeno. — Prosim vas oproščen j a, če sem vas razžalil. — Zdi se, da danes ni z vami vse v redu, da imate razdražene živce, — je dejala Ariadna Georgijevna. Vstala je. — Odhajam, vašo žalitev vam pa odpuščam, ker lahko razumem vaše ravnanje, saj je v zvezi z najino skupno bolestjo. — Zbogom. Sporočite mi, kdaj boste nadaljevali portretiranje. — Ne bom ga nadaljeval. — Zakaj ne? — Ker je portret že končan. — Kako? Tako hitro, brez moje navzočnosti? Pokažite mi ga, — je dejala Ariadna Georgijevna in stopila k stojalu. — Ali smem? — Prosim! Upam, da boste zadovoljni, — se je zasmejal knez strupeno. Ko je Ariadna odgrnila platno in zagledala portret se je prestrašeno ozrla na kneza. — Kaj pomeni to? ... je zajecljala. — Sfregio, — je odgovoril knez s trdim glasom. — Povejte, kaj ste storili z mojim portretom? — To, kar bi se moralo zgoditi tudi originalu! — Bože moj, povejte odkrito, zakaj ste storili to m kaj pomeni beseda »sfregio«. — Tako imenujejo v Italiji z bodalom vžgani znak na izdajal cevem obrazu. — Kaj? Kaj ste dejali? Niti besede ne razumem, — je dejala Ariadna Georgijevna z drhtečim glasom in naenkrat je vsa prebledela. Oči so se ji zlovešče zaiskrile. — Obdolžujem vas, da ste zahrbtno umorili mojega brata! — je odgovoril knez s trdim glasom. — Dragi Oleg Kirilovič, kaj se pa godi z vami? Kako ste mogli poslušati tako gnusno kleveto? Kdo je ta podli klevetnik, ki vam je natvezil to gnusno laž? — je za tarnala Ariadna Georgijevna z jokajočim gi**pTfv Pri tem se je delala nedolžno, toda napeti je morala vse sile, da je zadržala plamen gneva v svojih očeh. — Kdo? Svetnik tajne policije Ivan Grigorje-vič Murzajev. — To je podel lažnivec! — je kriknila Ariadna. — To je osveta za odklonjeno ljubezen; To je lažniv ljubosumnež! — Če laže, ga prav lahko razkrinkate! — Kako? Na vse sem pripravljena, tudi na krst z mečem in ognjem, — je dejala tragično. — To bo enostavneje. Dvignite nekoliko svoje krilo, samo do kolena, in slecite nesno nogavico. — Cemu to zahtevate? — je vprašala Ariadna mračnega obraza. — Sram me je pokazati golo nogo tujemu moškemu. — Zakaj se pa naenkrat tako sramujete? — je vprašal knez porogljivo. — Saj ste hoteli prej sedeti v Evinem kostumu, da bi vas portretiral. V tem primeru bi bili morali pokazati večji del svojih čarov. — Toda to bi bilo umetnosti na ljubo. Sedela bi bila naga pred umetnikom. Najin prvi razgovor je pa zelo daleč od umetnosti. Tega nikar ne zahtevajte od mene. — Recite raje, da nočete pokazati morilčevega znamenja, — je dejal knez. — Kakšnega znamenja? Vam se začenja mešati! — je dejala srdito. — Sledov zob psa, ki je branil mojega brata, preden ste ga ustrelili. Ali ste trdno prepričani, da je obleka, o kateri ste mi lagali, da še ni narejena in da je še nikoli niste imeli na sebi, ta hip še v vaši omari? — Kje pa naj bi bila? — je vprašala in se vpila z očmi v kneza. 9 Urejuj« Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno* Fran Jaran K Za upravo bi finsar orni dal lista Oton Christot U Vsi v Ljubljani